Povzetki UČINKI OBSEVANJA MIŠJIH TUMORJEV NA NAUČENO IMUNOST IN NARAVNE CELICE UBIJALKE Tim Božič 1, Boštjan Markelc 1,2, Barbara Lisec 1, Iva Šantek 1,3, Simona Kranjc Brezar 1,3, Živa Pišljar 1, Tanja Jesenko 1,3, Maja Čemažar 1,4 ¹ Oddelek za eksperimentalno onkologijo, Onkološki inštitut Ljubljana, Ljubljana, Slovenija ² Biotehniška fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija ³ Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, Slovenija ⁴ Fakulteta za vede o zdravju, Univerza na Primorskem, Izola, Slovenija Elektronski naslov: tbozic@onko-i.si Naučena imunost, pri kateri celice prirojene imunosti razvijejo lastnosti podobne imunskemu spominu kot je to značilno za celice pridobljene imunosti, je povezana tudi z rakom. Med celicami prirojene imunosti, ki so bile podvržene naučeni imunosti, kažejo spominske celice naravnih ubijalk (mNK) obetavne cilje za terapijo, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji s standardnimi zdravljenji, kot je radioterapija. Kljub temu učinki obsevanja na celice NK niso povsem znani, zlasti med različnimi dozami obsevanja in različnimi obsevalnimi režimi. V trenutni literaturi naj bi frakcionirana radioterapija spodbudila delovanje celic NK, je za napredek terapij, ki temeljijo na celicah NK, nujno globlje razumevanje vpliva obsevanja na celice NK v tumorjih. p3 V naši raziskavi smo določevali učinke obsevanja mišjih tumorjev na: a) zaostanek v rasti tumorjev po obsevanju, b) infiltracijo celic NK v tumorsko mikrookolje, c) izražanje citokinov povezanih z migracijo celic NK v tumorje, d) nastanek celic mNK v bezgavkah ter e) ovrednotiti citotoksično funkcijo z IR induciranih celic mNK. Mišji tumorji kolorektalnega raka CT26 in raka dojke 4T1 so bili obsevani z enkratnimi (3 Gy, 5 Gy, 10 Gy, 15 Gy) ali frakcioniranimi (3× 1 Gy, 3× 2 Gy, 3× 5 Gy, 3× 7 Gy) režimi obsevanja, kar je povzročilo z dozo obsevanja naraščajoči zaostanek v rasti tumorjev. Imunofluorescenčna mikroskopija tumorskih rezin je pokazala povečano infiltracijo grancim B pozitivnih celic NK v tumorjih CT26 po obsevanju s 3 × 5 Gy tako na 3. kot na 7. dan v primerjavi s kontrolo, medtem ko so imeli tumorji 4T1 po obsevanju omejeno infiltracijo celic NK. Določevanje izražanja genov obsevanih tumorjev z qRT-PCR, je pokazalo povečano izražanje vnetnih citokinov Ccl5, Cxcl9, Cxcl10 in Cxcl16 povezanih z infiltracijo NK celic v tumorje. Analiza pretočne citometrije mišjih bezgavk na 14. dan po intraperitonealni indukciji z LPS je pokazala, da je LPS, uporabljen kot pozitivna kontrola, sprožil nastanek različnih populacij celic NK, vključno z zrelimi celicami mNK. V nadaljnjih poskusi bomo določili, ali lahko obsevanje tumorjev inducira nastanek celic mNK in v kolikšni meri v primerjavi s kontrolno ter z LPS-om tretirano skupino. Rezultati bodo pojasnili kako obsevanje tumorjev vpliva na populacije celic NK in pomagali pri izboljšanju terapij, ki temeljijo na celicah NK. 65