Kaj bi otroci radi imeli?
M&rtin Seljak je bil pametin in pošten človek. Najmilejši žo niu biii č&si, kadar je počivajoč od težkega dela sedel v senci košate lipe in otrokom kaj koristnega in lepega pripovedoval.
Necega dne so bili otroei okoli njega in on jim pripoveduje. kako različne so človežke želje; pripoveduje jim: kako nekateri hrepenč po Casti in slavi, drugi po bogastvu; kako si nekateri prizadevajo, da bi služiji le Bogu, drugi zopet samo ljndemi. t. d. Naposled jih vpraša: nKaj bi vi najrajše imeli otroci?"
Martinek, iiajstarejši sin, reče: nMoje največje veaolje bi bilo, ako bi iinel prav veliko lepih knjig, iz katerih bi se priduo uSil ter tako postaja! vedno učenejsi in modrejsi.
rTi ne mialiS naopako," rečejo oiie, »tatvoja želja ,je jako lepa; ali kaj ti .koristi velika učenost, ako niuiaš dobrega srci? Ako bi imel učenost vscga sveta in bi govoril z angeljskimi jeziki, ljubezni do Boga bi pa ne iuiel, lo bi ne bil niS drozega, nega zvoneči baker ali kaka druga kovina."
AniOka, dvanajstletna deklica. reče: BAko bi si jaz smela po svojej volji kaj izbrati, ineni bi bilo najljubše, da bi imela mnogo lepe obleke, uarejeue po najnovejšem okusu in kroji.*1
nLepa obleka, ljuba Anička," refejo modri oče, nlepo godi miSiin očein ter veiSkrat tndl omami nespametnega aioveka. TJajlepša obleka je obleka ue-dolžnosti; v tej dragocenej obleki se odsevajo 8ete angeljev v iu'besih. kateri pred oblidjem vsemogoiSnega Boga klečž in inu nsvetou poj6."
A devetletni Jožek si je mislil, da ui niiS boljSsga na svetu, ncgo vsaki dan kaj dobrega jesti.
,To, kar ti misliš," reSejo ola rmislijo si mnogi; nn kaj nain koristijo ndi najboljSe jedi, ako jih greni nemiraa vest. Mnogo bolj srečen je ubogi drvar pri suhem kruhu. ncgo marsikateri bogatin za bog&to mizo, ako mu uianjka najslastnejša zabšla — mir srci in duSe."
Zdaj pride vrsto na Kadovančka, najnilajSega sina, kateri je izvišil komaj šesto leto.
rKaj bi ti, Iiadovanček, iniel najnijSe?" vprašHJo ga ode.
Sramožljiro prime Uadovaneek o&ta za roko iu reoe tiho, da se je komaj slBalo: nMene nič toliko ne veseli, kakor to, kadar uie vi, Ijubi oče, od srca radi iiuate.'1
Na te besede se oCetn 0(ii zabliskajo od veselja, poljubijo sina v čelo. in mu rek6: rLjubo raoje dete; ostani vedno tako nedolžno in dobro, in ui-koli ne izgubia moje ljubezni, niti Ijubezui našega Odivšenika, ki pravi: ^Pu-stite uialim k meni priti, ker njili je nebeiiko kraljestvo!"
Matcri, ki so zraven sctleli in vse to slišali, zaigrajo solze v oiib od veselja ter rck6: „0 da M vsi ljudj« hrepeneii po Ijubezni nebeškega o<!eta Iai6, kakor to nedolžno dete lirepeni po ljubezni avojega očeta!"