Nad 1200 tekmovalcev se je udeležilo nedeljskega smučarskega maratona po poteh Kokrškega odreda v Dupljah. Dupljanci so prireditev vzorno organizirali. Množica tekačev je nestrpno čakala pred startno vrvico, po startnem znaku pa so korajžno krenili na progo (j k) — Foto: F. Perdan Številka JP^^^Hovitelji: občinske konference SZDL >>» ^*>ice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka •1** ^rtič - Izdaja Časopisno podjetje ^Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar LASILO SOCI ALI Kranj, torek, 23. 1. 1979 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Zbornica po novem _t **anj — Februarja se bo sestala ^^^hovna skupščina Gospodarske ***lice Slovenije za Gorenjsko, ki • j. novo organizirana lahko Se ^^koviteje vplivala na usklajeva-^ in pospeševanje gospodarskega :wj^ja Gorenjske. Na petkovi seji ii j^edstva medobčinskega sveta - t, za Gorenjsko so ugodno oce- j »dosedanjo razpravo o ustano-:t*i<>5* in delovnih dokumentih zbor-' precejšnja pozornost pa je .tw*la tudi kadrovskim pripravam. i *X<^** skupSčina Gospodarske zbor-' J^tl bo združevala 75 delegatov, od e^^*ih jih je bilo pretekli teden evi-»ranih že 64. Hkrati poteka po ^»ijskem tudi evidentiranje kan-► *ov za 17-članski izvršilni odbor ^ druge organe. Razen tega pa bo \^ Gorenjska 4 delegate v skup-republiške Gospodarske zboruj in tri delegate v njenih odborih. ^J^dobčinski odbor Socialistične je menil, da mora biti baza za ^^Hntiranje delegatov kar se da **a, zajemati pa mora vse glavne i'**^ ^»orenjskem zastopane gospodar- anoge. -jk Ob 35. obletnici smrti Matija Verdnika-Tomaža Svečanost v Svečah JESENICE — Letos mineva petintrideset let od smrti narodnega heroja Matija Verdnika-Tomaža, revolucionarja, borca za pravice delavskega razreda, organizatorja vstaje proti okupatorju na Gorenjskem in Koroškem ter borca narodnoosvobodilne vojne. Ob obletnici njegove smrti bo spomin revolucionarja Tomaža počastilo s svojo prisotnostjo na pokopališču v Svečah, kjer počiva, okrog tristo borcev in mladincev iz jeseniške in radovljiške občine. Komemorativ-na svečanost, v kateri bodo sodelovale nase in koroške kulturne skupine, bo v nedeljo, 4. februarja, ob 11. uri v Svečah na Koroškem. Matija Verdnik-Tomaž se je rodil 1916. leta v koroški delavski družini na Jesenicah. Že ko* deček je deloval v naprednih mladinskih vrstah. Ko je dopolnil osemanjst let, so ga sprejeli v SKOJ. Postal je sekretar skojev- DOGOVORIMO SE 5. STRAN: ^ V sredo, 31. januarja, in v četrtek, 1. februarja, se bodo zbrali ^^legati občinskih skupnosti za zaposlovanje na svojih prvih sejah L^upSčin po novi samoupravni organiziranosti. Glavna tema razprav ^ vsekakor program dela za letošnje leto, na dnevnem redu pa so Se J^edlog pravilnika o pogojih in postopku za pripravo delavcev za zapo-!^itev, predlogi za razdelitev denarnih sredstev rezervnega sklada, •Hesežkov jn ostankov ter financiranje programskih nalog zaposlo-^nja. ske organizacije v tovarni takratne Kranjske industrijske družbe na Jesenicah. Oblasti so ga 1940. leta zaradi njegovega javnega nastopanja proti zatiranju delavstva pregnale v Srbijo, od koder se je v začetku 1941. leta vrnil domov. Kmalu po izbruhu vojne ga je okupator aretiral in zaprl v Begunjah. Ko ga je po enem mesecu izpustil iz zapora, je Tomaž začel takoj aktivno delovati kot komunist. Organiziral je vstajo na Jesenicah. Septembra 1942. leta so ga poslali na Koroško, da bi tam organiziral osvobodilno gibanje ter pripravil teren za borbene akcije proti sovražniku. Pričel je organizirati osvobodilne odbore, katerih vpliv je segal vse do Celovca. Z njegovo pomočjo so borci narodnoosvobodilne vojske prešli Dravo, ki je dolgo predstavljala nepremagljivo oviro. Po Tomaževi zaslugi se je razplamtel politični in oboroženi boj. Partizanske enote so napadale okupatorjevo vojsko v raznih krajih Koroške. Matija Verdnik je bil v spopadu borcev zahodno koroškega odreda in partijskega komiteja za Koroško z okupatorsko vojsko januarja 1944. leta težko ranjen. Soborci, skupaj z doktorjem Mirkom Kmetom, so ga prenesli na Mostečnikovo domačijo v Spodnji Bistrici. Ker Tomažu niso mogli nuditi uspešnejše zdravniške pomoči, je v noči s 1. na 2. februar ranam podlegel. Tako je omahnil v smrt prav takrat, ko so se že rojevali plodovi njegovega prizadevanja v boju proti okupatorju. S. Saje Potrditev zaupanja Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko ugodno ocenjuje volitve v organe krajevne samouprave in oblikovanje novih krajevnih konferenc SZDL — Do maja priprave na občinske konference Kranj — V skoraj stotih krajevnih skupnostih in krajevnih organizacijah Socialistične zveze delovnega ljudstva na Gorenjskem so v zadnjih treh mesecih izvolili nove organe krajevnih skupnosti in nove krajevne konference SZDL ter njihove organe. Marsikje so se odločali za neposredne volitve. V vseh primerih je bila udeležba na kandidacijskih zborih in na vohtvah dobra, kar priča o naraščajočem zaupanju v organe krajevne' samouprave in frontno oblikovano Socialistično zvezo delovnega ljudstva. Tega zaupanja v prihodnjih letih ne kaže zapraviti, temveč ga je treba v delegatsko sestavljenih organih še okrepiti! Zadnje volitve v organe krajevne samouprave in v krajevne konference SZDL so v večini primerov presegle forumsko delovanje in vključile v družbenopolitično aktivnost nove ljudi. Z oblikovanjem delegatsko sestavljenih organov (le v nekaterih manjših krajevnih skupnostih so konferenca SZDL vsi delovni ljudje in občani) se bo njih število še povečalo. V vseh gorenjskih občinah imajo krajevne konference SZDL nova in mlajša vodstva, kar omogoča starejši generaciji aktivistov vsaj skromen oddih, čeprav je njihova pomoč, obogatena z izkušnjami, še vedno neprecenljiva. Te volitve so tudi pokazale izjemno vlogo Zveze komunistov in drugih družbenopolitičnih organizacij v organizacijskem in kadrovskem oblikovanju Socialistične zveze. Zato na Gorenjskem priprave na oblikovanje novih občinskih konferenc ne bodo težke. Časovni plan priprav se uresničuje in skoraj ni bojazni^da se maja nove občinske konference SZDL že ne bi sešle na prve seje. Pred tem pa imajo občinske konference SZDL nalogo oceniti volitve v vsaki krajevni skupnosti in krajevni organizaciji SZDL. Tega ne gre jemati le kot naročila republiške konference SZDL, temveč kot nujno opravilo, koristno za oceno svojega delovanja. J. Košnjek Občinske partijske šole Obisk ^novnih organizacij ZK Najbolj uveljavljena oblika usposabljanja članov Zveze komunistov je po vseh gorenjskih občinah politična šola. Večinoma jih občinski komiteji organizirajo že peto leto zapored. Sole so organizirali v strnjeni obliki ter v intenzivni metodi v dopoldanskem in popoldanskem času. Člani komitejev se bolj navdušujejo nad novim programom kot nad nekdanjim A in B programom občinske partijske šole. Posebno dobro so organizirali seminarsko delo v šoli Tržičani in precej presegli število določenih ur, zagotovili so zelo dobre predavatelje in literaturo. V poprečju pa na oddelek v občinah ne dosegajo predvidenih 120 pedagoških ur. Po ocenah in po podatkih bodo komiteji na Gorenjskem v eni izobraževalni sezoni lahko zajeli v občinske politične šole okoli 3 odstotke vsega članstva. Tako Opravičilo! Vsem naročnikom in bral-, cem se opravičujemo, ker vi petek, 19. januarja, niso dobil: Glasa. Zaradi okvare med prevozom časopisa iz Ljubljana v Kranj je Glas izšel šele v so boto, 20. januarja. Uprava CP Glas Kranj naj bi se tudi dogovorili in pri tem dosegli večjo enotnost v načrtovanju in v uresničevanju idejnopolitičnega usposabljanja. Oblika dela politične šole Zveze komunistov v občini obsega predavanje, deloma razpravo, uveljavlja pa se tudi delo v skupini z mentorjem-8lušateljem, predavatelji, ki so večinoma dobro usposobljeni, pa uporabljajo tudi ponazorila, razne filme, skice, diapozitive in tabele. Večinoma ob koncu slušatelji opravijo seminarsko nalogo, udeležba na predavanjih je zelo dobra, osip pa bi lahko zmanjšali z boljšim kadrovanjem. D. S. Naročnik: QI*ASi>. stran Si Avto na deset prebivalcev Z enim motornim vozilom na deset prebivalcev se Jugo stavijo uvršča v sam vrh dežel z najhitrejšim razvojem motorizacije na svetu. Ob koncu leta 1975 smo ime h že 2,599.000 rožnikov motornih vozil. V istem letu se je po slovenskih cestah peljalo že 15 milijonov tujih vozil. Od 89.500 km zgrajenih cest pa jih je bilo kar 36 odstotkov sodobno urejenih. Tako hitrega razvoja motorizacije pa ne dohiteva gradnja avtocest. Srečanje z zamejci Vabilu na tradicionalno srečanje predstavnikov za mejskih Slovencev Videmske pokrajine, ki ga je v petek popoldne v Kobaridu že desetič po vrsti priredila tolminska občinska konferenca SZDL, se je tudi letos odzvalo veliko število predstavnikov vseh naprednih slovenskih društev iz Benečije. Ter-ske in Kanalske doline. Srečanje pomeni utrjevanje povezovanja zamejskih Slovencev s Tolminsko in priložnost za izmenjavo izkušenj in pobud glede nadaljnjega sodelovanja. Dražje gostinske storitve Po podatkih zveznega zavoda za statistiko so bile gostinske storitve decembra lani v primerjavi z enakim mesecem leta 1977 za 17 odstotkov dražje. Pri tem se je hrana podražila za 18 odstotkov, alkoholne pijače za 17 odstotkov, brezalkoholne pijače za 17,8 odstotka in prenočišča za 16 odstotkov. Statistiki trdijo, da se ie vri hrani najbolj podražilo pecivo in sicer za skoraj 22 odstotkov, pripravljene jedi pa za skoraj 20 odstotkov. Lani so se cene gostinskih storitev neprimerno bolj dvignile kot leta 1977. Naročil ne manjka Čeprav svetovna pomorska kriza še ne popušča, imajo jugoslovanske ladjedelnice vse svoje zmogljivosti zasedene do leta 1980 pa tudi ladje trgovske mornarice prav nič ne počivajo. Kljub temu pa menijo, da se ne kaže prav nič uspavati, ker je potrebno imeti naročila za več let naprej. Ladjedelniška tehnologija namreč terja večletne priprave. Sarajevo za boljši zrak Pri uresničevanju načrta za varstvo okolja so v Sarajevu lani porabili okoli 900 milijonov dinarjev. Izkopali in nasuli so več kot 198.000 kubičnih metrov zemlje, vgradili več kot 800 kubičnih metrov betona in položili nad 7000 ton različnih cevi. Vgradili so več kot 12 kilo metrov zbiralnikov v globini od 4 do 7 metrov, obnovili 10 kilometrov vodovodnega omrežja in preusmerili okoli 3 kilometre odprtih tokov. Vsa ta prizadevanja sodijo v okvir načrtov za boljši zrak in lepše okolje v Sarajevu. Nova sedežnica na Kaninu Konec preteklega tedna je na Kaninu začela voziti nova smučarska dvosedežni-ca, ki poteka ob kilometer dolgem smučišču v Velikem grabnu. Lahko prepelje 900 smučarjev na uro, premaguje 200 metrov višinske razlike in je veljala 5 milijonov dinarjev. Postavili so jo delavci Gradisa Jesenice in mariborske Metalne. JESENICE Danes, 23. januarja, se bo ob 11. uri sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Člani sveta bodo obravnavali informacijo o količinskih rezultatih Doslovania temeline organizacije Hladna valjar-na Bela v zadnjem četrtletju lanskega leta in informacijo o delovnem programu kranjske podružnice službe družbenega knjigovodstva za letošnje leto. Med drugim bodo razpravljali tudi o predlogu programa dela zborov občinske skupščine v prvem polletju letošnjega leta in dali mnenje k osnutku odloka o delovanju občinske skupščine v vojni (S) Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije z Jesenic sklicuje v sredo, 24. januarja, sestanek vseh predstavnikov izvršnih odborov osnovnih organizacij ZSS, predsednikov sindikalnih konferenc v osnovnih organizacijah ter predsednikov izvršnih odborov vseh samoupravnih interesnih skupnosti v jeseniški občini. Udeleženci sestanka se bodo dogovorili za izvedbo akcije, ki se nanaša na sklepne račune, razpravljali pa bodo tudi o prizadevanjih za uspešno gospodarjenje v letošnjem letu. (S) KRANJ Predsedstvo medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko je sklenilo letos maja sklicati problemsko konferenco o pokojninski in invalidski problematiki na Gorenjskem. Pri organizaciji konference in pripravi gradiva bodo sodelovali skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zastopniki domov za ostarele občane in Društev upokojencev, predstavniki organizacij invalidov, skupnosti socialnega varstva in zaposlovanja ter družbenopolitičnih organizacij in nekaterih delovnih organizacij. KAMNIK -jk V četrtek, 18. januarja, je bila v Kamniku 22. seja izvršnega sveta občinske skupščine. Obravnavali so predlog reševanja rekonstrukcije nizkonapetostnega električnega omrežja v starem delu mesta ter zanesljivost preskrbe občine z električno energijo, med naloge delovanja Skupnosti občin ljubljanske regije za letošnje leto so uvrstili tudi usmerjeno izobraževanje, zavzeli stališča glede organizacije inšpekcijskih služb na območju ljubljanske regije, namenili 10.000 dinarjev za postavitev spomenika slovenskim vojnim prostovoljcem — borcem za osvoboditev in združitev jugoslovanskih narodov v letih od 1912 do 1921 — v Ljubljani, potrdili spremembo cen oskrbnega dne v Domu upokojencev v Kamniku, obravnavo predloga družbenega dogovora o združevanju sredstev za programsko delovanje Radia »Glas Ljubljane« v obdobju od leta 1979 do 1985 pa so dali v prehodno obravnavo občinski konferenci SZDL, katere naloga je tudi organizacija družbenega sistema informiranja. ŠKOFJA LOKA M. V. Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Škofja Loka, začela se je ob 7. uri, je na dnevnem redu obravnava prometne študije za Skofjo Loko, dogovora o obračunavanju in pobiranju prispevkov za samoupravne interesne skupnosti, osnutka načrta prehoda na ekonomske stanarine, osnutka odloka o določitvi stopnje za financiranje vzdrževanja in urejanja komunalnih objektov in naprav skupne rabe in za financiranje varstva pred požarom in še nekatere druge zadeve. Danes bo tudi seja odbora za proslave pri OK SZDL, na kateri se bodo pogovorili o pripravah na praznovanje 8. februarja in 8. marca. Jutri ob 13. uri bo seja izvršnega odbora OK SZDL Škofja Loka. Pogovorili se bodo o programu razvoja sistema obveščanja v občini, poteku volitev v KS in pripravi seminarja za člane poravnalnih in potrošniških svetov. Ob 16. uri pa se bo sestal pripravljalni odbor za oblikovanje potrošniških svetov pri OK SZDL Sprejeli bodo program seminarja za člane svetov, poslovnik sveta potrošnikov in se dogovorili za ustanovitev konference svetov potrošnikov. V četrtek, 25. januarja, ob 9. uri bo komite OK ZKS Škofja Loka pripravil pogovor z izvršnim sekretarjem predsedstva CK ZK Slovenije za vzgojo in izobraževanje ter raziskovalno delo Emilom Rojcem o usmerjenem izobraževanju. Pogovor bo v medetaži hotela Transturist. Istega dne ob 16. uri bo tudi posvet predsednikov IO OOS ter članov predsedstva občinskega sveta ZS Škofja Loka. Pogovorili se bodo o nalogah sindikata pri obravnavi zaključnih računov za leto 1978, oceni samoupravne organiziranosti v občini, stališču glede sindikalne liste za letos in začasnem financiranju Zveze sindikatov Slovenije. Pred sprejemom v ZK tako vključenih 5,6 odstotka udeležencev od skupnega števila članstva. Program za letošnje leto pa obsega za odstotek več kandidatov ali 6,5 odstotka. Podatek tako kaže, da so občinske organizacije s svojo aktivnostjo zajele zadovoljivo število aktivnih tovarišev v usposabljanje in so jih sprejele v Zvezo komunistov. Ze se je utrdila praksa, da vsak kandidat za sprejem v Zvezo komunistov najprej obiskuje seminar za kandidate. Mladih do 30 let je bilo med kandidati 84 odstotkov, neposrednih proizvajalcev 32 odstotkov, deklet iti žena 29 odstotkov, po izobrazbi pa je bilo največ kandidatov s poklicno in srednjo šolo. Na seminarjih je največ predavanj, vendar predavatelji postopoma uvajajo tudi druge oblike, v katerih so aktivni tudi slušatelji: delo v skupinah, poročanje na seminarju. Vsi seminarji potekajo izven delovnega časa v popoldanskih urah. Drlo poteka po novem programu, na zaključku pa opravijo slušatelji preizkus znanja v obliki vprašalnika in odgovorov. D. S. Občinske organizacije Zveze komunistov na Gorenjskem so v minulem obdobju organizirale 14 oddelkov seminarjev kandidatov za sprejem v Zvezo komunistov, v katerih je uspešno končalo usposabljanje 536 kandidatov za sprejem v ZK. V seminarje za kandidate je bilo Več pozornosti informiranju Jesenice — Klub samoupravljal-cev z Jesenic, ki je v preteklem letu dobil zvezno priznanje za svoje uspešno delo, je tudi letošnje leto začel zelo delavno. Pred dnevi je organiziral okroglo mizo o vlogi in pomenu informiranja v delegatskem sistemu in združenem delu. Kljub ne preveč dobri udeležbi se je ra; vila živahna razprava, v kateri so navzoči med drugim poudarili, da je informiranje nujen pogoj za učinkovito delovanje delegatskega sistema. Tako kažejo tudi dosedanje izkušnje. Po tej razpravi je vodja centra za preučevanje samoupravljanja in informiranje v jeseniški železarni Albina Tušar spregovorila o delu centra in oblikah informiranja v tem 6700-članskem kolektivu. Posredna oblika informiranja delavcev je glasilo Ze-lezar, ki izhaja enkrat na teden, med neposrednimi oblikami pa so najbolj pogosti sestanki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov, samoupravnih delovnih skupin in delegacij. Udeleženci so zatem opisali še svoje izkušnje s področja informiranja, ki pa se žal omejujejo predvsem na glasilo kolektiva in nekatere občasne oblike obveščanja. Jeseniški klub samoupravljavcev namerava s podobno dejavnostjo nadaljevati tudi v prihodnje. 2e ob koncu januarja bo pripravil pogovor o osnutku zakona o svobodni menjavi dela. R.K. ___Torek, 23. januar/ Volitve utrdile i socialistično zvez Večina od 43 krajevnih organizacij SI v kranjski občini že opravila konference Vzpodbujajoče vključevanje Zveze kom stov in spoznanje o nujnosti frontne organ, ranosti — Razvejana organiziranost krm nih konferenc Kranj — Ugodne družbenopolitične razmere, široko zasK predkandidacijsko delovanje in uspešno uresničevanje nw preteklih štirih letih so bili glavni vzroki za uspele konte krajevnih organizacij SZDL v kranjski občini. Po programu, dor jenem na organih občinske konference, se je vodilna akcija za» začetku decembra, do konca lanskega leta pa je imela večina otU' jevnih organizacij SZDL že nove konference, delegatsko sesm V novih konferencah SZDL po krajevnih skupnostih so dtf krajanov, njihovih vaških in uličnih odborov, družbenih organu* ' društev, družbenopolitičnih organizacij in osnovnih orgat sindikata iz združenega dela. Tako se je frontno sestavljena onj/ cija še bolj zbližala s krajanom, na enak način pa so sestavlja, izvršilni organi krajevnih konferenc; nekje predsedstva, drop ! izvršni odbori. Takšna je bila težnja ljudi, ki so se množično afc vali kandidacijskih srečanj kot konferenc. Hkrati je to pomen* , priznanje za preteklo delo. Ko na občinski konferenci SZDL ocenjujejo volilne koafi* i ugotavljajo, da je bilo na njih veliko govora predvsem o fi» organizirani SZDL, delovanju delegatskega sistema in sestavi Mf * konference. Takšno ravnanje je bilo vzpodbudno, ker le take' ] postane SZDL političa tribuna za delegatsko odločanje. Raz« pa na konferencah tudi ni manjkalo razprave o krajevnih prott ] Prav je, da tudi SZDL zaznava te probleme m prispeva k razreš* predvsem pa je pohvalno, da po krajevnih skupnostih ne razprt več le o cestah in javnih razsvetljavah, temveč vedno pogc# drugih družbenih problemih. Premalo pa je bilo govora o planin« , njegovem usklajevanju, kar je lahko edino merilo za realnost. Na dvoje kaže še opozoriti pri ocenjevanju konferenc S2P izredno ustvarjalno vključevanje Zveze komunistov predvs? kadrovanju in organizacijskem utrjevanju ter na vključevanj* • kalnih organizacij v delo SZDL. Slednje marsikje še ni zaživele ! katerih primerih pa imajo v konferencah SZDL tudi deset defe sindikalne organizacije. Pohvaliti velja tudi komuniste, ki» vključili v delo SZDL, čeprav so partijsko organizirani v zdrofc J delu, pred tem pa so bili za delovanje v svoji krajevni skupnosti' ] ne z a in teresira n i. Naslednja naloga je oblikovanje organov krajevnih konfete* j bodo morali čim bolj razvejani in vsestransko sestavljeni, kerb? tako blizu krajanu in njegovim problemom. J. Košnji 5 Jubilej Naše obranil j kretariat za notranje zadeve' publiška konferenca Zveze s* stične mladine Slovenije. Revija se je med desetletni«* janiem razvijala tako po obse? vsebini in obliki. Do 197g. t imela 64 strani, zatem pa je» na 96 strani, od katerih je 16* in 32 v dvobarvni tehnik njenem grafičnem oblikovan*! šajo slediti modernim težnjarr dar pa to zaradi specifične * revije ni vedno najlalje. obramba se vselej izogiba set* nalizma in ostaja v okvirih pri»* a resne revije. DANAŠNJA IN JUTRIS* ^ PODOBA REVIJE % Z gotovostjo lahko trdiroc Naša obramba revija, ki * vsebino dopolnjuje druge usposabljanja rezervnih v: starešin, pripadnikov terit* ^ obrambe in milice ter " prebivalstva, predvsem pa fl) Zato je postala nepogrešljiv ^ moček pri obrambnem usp* ^ " nju mladine, obenem pa n*» vj spodbuja zanimanje za i* ^ poklice. Naša obramba ima med v& ^ venskimi revijami najvišjo ^ prav tako pa tudi v svetu ni*?^*. strokovnega oziroma obr»' vzgojnega časopisa ali revi* imela glede na število preb toliko izvodov. Ob ustanovi tiskali v 50.000 izvodih, lan njena naklada dosegla kar izvodov. Letošnja prva 5 Naše obrambe je izšla v ■ 125.000 izvodov. Se večjo naklado in ob M Ljubljana - V letu 1963 je hkrati s časnikom TV-15 začel izhajati Vojaški informator, ki je bil namenjen predvsem splošnem vojaškem usposabljanju in idejnopolitičnem izobraževanju rezervnih vojaških starešin. Dosegel je naklado 35.000 izvodov. Z razvojem zamisli splošne ljudske obrambe pa se je tako vsebinsko kot oblikovno razširil in postal obrambnovzgojni časopis za širše družbene strukture. V januarju 1969. leta je prerasel v revijo Naša obramba. Naša obramba, katere ustanovitelja in prva izdajatelja sta bila republiški sekretariat za ljudsko obrambo SRS in takratne komisije za rezervne starešine pri republiškem odboru Zveze borcev, ni bila več samo glasilo rezervnih vojaških starešin, ampak je z vedno bogatejšo vsebinsko zasnovo prodirala v vse širše plasti prebivalstva. Op tem, ko se je prilagajala potrebam po celoviti obrambni vzgoji vsega prebivalstva, je razširjala tudi krog svojih izdajateljev. Leta 1970 sta se prvima izdajateljema pridružila tedanji glavni štab za splošni ljudski odpor in republiški odbor Zveze borcev, leta 1976 pa še republiški svet Zveze sindikatov Slovenije, republiški se- Položaj ženske Kranj - Nekaj časa že trajajo priprave na konferenco, na kateri bo govora o razvoju kranjske občine in uveljavljanju nove tehnologije ter vplivu le-te na družbenoekonomski položaj žensk. Konferenca, za katero pobudnik je svet za vprašanja družbenoekonomskega in politične ga položaja žensk pri občinski konferenci SZDL, bo med 25. in 31. januarjem. Pred konferenco bodo gra-divo obravnavali po organizacijah združenega dela, sešlo pa se bo tudi predsedstvo občinske konference SZDL. jk Vi I t Uspehi osnova za boljše delo oe verjo im*'««" in oo V* »-^ večjo vlogo revije pri obn* p usposabljanju prebivalstva pričakujemo v prihodnosti ' akcije »Našo obrambo v vsa* , ki jo je sredi 1977. leti* l za ljudsko obrambo Si |^ navala in podprla 4 \^ družbenopolitičih onj* ,,, drugih nosilcev obrambne* sabljanja na vseh ravneh. iN* ^ žino« svet obra v v s«'h resu Itati - predvsem v ne* kvx občinah - kažejo, da > x*i Tržič — Mladinska organizacija v tržiški tovarni obutve Peko je v preteklem letu naredila precejšen korak v organiziranem delovanju. Spomladi so izvedli javne razprave, izdali Bilten, pripravili proslavo v počastitev kongresov slovenske in jugoslovanske mladine, dve interni delovni akciji in sodelovali z vojaki iz ljubeljske karavle, kar je že ustaljena navada. Razen tega so uspešno izvedli dvodnevni izobraževalni seminar, na katerem so sodelovali tudi predstavniki osnovnih organizacij iz Pekovih temeljnih organizacij zunaj Tržišča ter iz krajevne skupnosti Bistrica, s katero mladinci Peka dobro sodelujejo. Pripravili so tudi nekaj izletov oziroma strokovnih ekskurzij. Mladi iz Peka so sodelovali na republiških in zveznih mladinskih delovnih akcijah ter na pohodih, ki jih je organizirala občinska konferenca ZSMS in graničarji Poglavitno njihovo delovanja i>» J« na idejnopolitičnem področju. »,r-,,1'" vaiiju samoupravu in delegatskih <>JJ in konjereji, smo veliko tvegali. Vkj**3a bi nam predla pri prehrani, če ^ recimo nastopila daljša obolelost jt^Veje črede in bi »karantena« prelij ^Čila klanje, še v večjih škripcih pa V^.bili v primerih izjemnih razmer, V?Jtie nevarnosti ali vojne, ko je *1 ^dnost ovac, prašičev in konjev *«^~*»adomestljiva. Vse te živali so iz-l^^no skromne, saj lahko na primer V- *lj popase tisto, kar govedo pusti. * tujini na tak način preživijo kar ^cejšnje črede konj. v kranjski občini snujejo oddelek ljudsko obrambo skupščine, sklad - pospeševanje kmetijstva. Živino-ic^^koveterinarski zavod, Gorenjska ^jj^^tijska zadruga in zavarovalna J^^pnost program in sporazum za ^^^ševanje konjereje. Letos za ta že izločajo 35 milijonov podmladka. Marsikje so konji stari 15 in več let in kot takšni niso uporabni ne za gospodarsko dejavnost, ne za druge namene, na primer za ljudski odpor, niti za zaploje-vanje. Žrebe ob kobili je postalo že prava redkost. Strokovnjaki menijo, da bi bilo na našem področju najprimerneje rediti konje pasem »norik« in »haflinger«, ki vsestransko ustrezata vsem zahtevam. Tudi interesenti za rejo so. Vendar bo treba za te konjerejce zagotoviti vzpodbudno stimulacijo, poskrbeti za strokovno rejo in zaposlitev živali ter predvsem razširiti Iiove^ 35 k* geodetske službe v Sloveniji - Potreba po stimulacijo za reden pripust kobil in enotnem zbiranju podatkov o prostoru — Do leta 1980 specialka za vso Slovenijo Del sodobne tehnologije merjenja zemljišč in objektov je avtograf, ki letalske fotografske posnetke spreminja v grafični in številčni zapis. Vse večji pomen geodetske službe za privezovanje mladih žrebet obeh spolov. J. Košnjek \ 5^]|^ničevanja programa do leta ;^_~/>, ko naj bi imeli 135 kvalitetnih *4>^*"ih dinarjev. To je le prvi korak s X: ' ^ in prav toliko žrebet, vse to pa kar 30 odstotkov. Vzporedno ^rri pa bo treba bolje izrabiti <*njo čredo. *tranjska občina se s sedanjo se-fc^^Vo konjske črede ne more •t,. «1 valiti. Konji so prestari, sestav bil ni ustrezen, prav tako pa ni bi omogočila nabava 28 breji! f^jjMl, kar je zanesljivo kot pa kobil« oplojevati in pri tem trepetati, l^^kščn bo izpad, ki ponavadi Pravočasno usmerjanje Kranj — V okviru letošnjih akcij za usmerjanje vpisa novincev je svet za vzgojo, izobraževanje, kulturo in znanost pri občinski konferenci SZDL Kranj dal pobudo, da se za gorenjsko regijo ustanovi tudi regijski organ za povezovanje vseh koordinacijskih odborov za usmerjanje vpisa po občinah. Kot je znano, je letos vpis zgodnejši, že v aprilu, kar pa seveda pomeni, tudi nove naloge ob usmerjanju vpisa v prve letnike šol usmerjenega izobraževanja. Namere zaključujoče generacije osnovnošolcev na Gorenjskem in po posameznih občinah so znane, vpisi pa bodo seveda pokazali sliko, koliko in kam so se odločili za nadaljevanje šolanja. Tiste, ki jih šole ne bodo mogle sprejeti, bo treba preusmeriti tja, kjer je prostor in kjer so potrebe gospodarstva po določenih poklicih najbolj pereče. To nalogo bodo prevzeli koordinacijski odbori za preusmerjanje pri občinskih izobraževalnih skupnostih. V prvi polovici februarja pa naj bi ustanovili tudi medobčinski organ pri medobčinskem svetu SZDL ža Gorenjsko, ki naj bi akcije občinskih koordinacijskih odborov povezoval in usmerjal. Brezplačni \ Učbeniki za kranjske šolarje **Va denar za nakup večine osnovnošolskih učbe-\ ^ž**ov - Učenci bodo v novem šolskem letu pri->K&£vali le 10 dinarjev za vsak izposojeni učbenik, ^oci iz socialno šibkih družin pa bodo dobili vse ^Itf^ranj - Občinska izobraževalna yH**pnost se je že lani (sicer malo S^ho, a prej ni bilo denarja) resneje fMk*la akcije zagotavljanja brezplačne^* učbenikov, in sicer na ta način, je del denarja »prihranila« za v letošnjem letu. stroški prihajajo na vrsto v*t«5*s, k° naJ bi otroci v novem šol-š^rn letu že dobili večino učbenikov 1^^0-800 dinarjem, prenesenim l^r^kega finančnega načrta občins iz ^»^Kega nnancnega naima uuvmoke braževalne skupnosti, se bo torej ^^^5 pridružilo še 2 milijona dinar-i*K > Tako vsaj predvideva osnutek osnov- v šoli niso vsi, kar jih učenci uporabljajo pri pouku. Prav zato akcija letos tudi ne bo v celoti končana. Trajala bo vsaj še nekaj let, ker število učencev stalno narašča, učbeniki pa se tudi spreminjajo. Vsekakor pa ho v naslednjih letih za to treba odšteti precej manj denarja. Učenci bodo kot skromen prispevek, ki bo služil za obnovo oziroma zamenjavo obrabljenih učbenikov, prispevali po 10 dinarjev za vsak izposojeni učbenik, medtem ko bodo otroci iz socialno šibkih družin dobili vse učbenike v šoli. H. J. ^^•^riČnega načrta skupnosti i)L§. leto. Aktiv knjižničarjev os ^ Šol kranjske občine je že napra-spisek učbenikov, ki jih bo zago-Ua izobraževalna skupnost. To ti*V za Prvi razred Prvo berilo, za Jv^fci razred Zvonec kliče, Svet pred Ljubljana - Letos mineva 35 let, odkar se je med narodnoosvobodilno vojno začela pisati novejša zgodo; vina organizirane geodetske službe v Sloveniji, ki ima sicer že 150-letno tradicijo v zemljiško katastrski izmeri zemljišč. Ob jubileju so zato predstavniki Geodetskega zavoda SR Slovenije v Ljubljani na tiskovni konferenci, ki je bila v sredo, 17. januarja, seznanili novinarje z zgodovinskim razvojem geodezije, hkrati pa spregovorili o svojih nalogah, dosežkih pa tudi o razvojnih načrtih in težavah, s katerimi se srečujejo na čedalje pomembnejšem področju dejavnosti — pri načrtovanju in urejanju prostora v naš republiki. Pravo renesanso je geodetska služba doživela v šestdesetih letih, ko se je odlepila od golega zbiranja podatkov za obdavčenje, zlasti pa po letu 1971, ko so bile vse pristojnosti njenega delovanja prenesene z zveznih na republiške nivoje. To se je odrazilo v povsem novem pomenu te službe in v vse večjih vlaganjih na tem področju. Iz vzdrževalca zemljiškega katastra se je geodetska služba razvila v organiziranega nosilca temeljnih podatkov o zemljišču in objektih in v ta namen danes v Sloveniji vlagamo že okrog 100 milijonov dinarjev letno. S sodobno tehnologijo zbiranja, lociranja in prikazovanja prostorskih podatkov nudi ta služba vrsto podatkov, potrebnih za smotrno gospodarjenje s prostorom. Nadaljnji razvoj geodetske službe je torej povezan s snovanjem prostorskega informacijskega sistema, v okviru katerega bo potrebno zagotoviti in pravočasno posredovati ohjektivne, izvirne in popolne informacije o dogajanjih v prostoru. Geodetska služba lahko tu odigra vlogo koordinatorja in usklajevalca. saj naj bi bila parcela osnovni nosilec podatkov. Danes se ti zbirajo in obdelujejo pri organizacijah in institucijah na raz- i Nov občinski grb Kranj — Kranjska občina ima od preteklega tedna dalje svoj grb, ki so ga na predlog posebne komisije potrdili zbori občinske skupščine. Občinski grb ima obliko ščita bele harve, ki je zgoraj raven, spodaj pa polkrožno zaokrožen. V grbu je stiliziran cvet nagelj na rdeče barve s cvetno čašo. Sredi cveta je rdeča petokraka zvezda, ki je z belimi črtami ločena od nageljna. Barvni toni so enaki tonom v zastavi Socialistične republike Slovenije. V zgornji petini ščita je napis Kranj. Grb občine se bo uporabljal na listinah in publikacijah, na plaketah, značkah in drugih javnih odličjih, na sprejemnih in drugih slovesnostih, na najrazličnejših prireditvah itd. -jk ^^^ro jutro, sonce in Svet j>red do- pragom, za tretji razred cc za četrti Drevo 4 KV^lje raste, Naš jezik, Spoznavanje , v^v-^ve in Spoznavanje družbe, za i V^k* Srečno, domovina, Vadnica slo- * *kega jezika, Spoznavanje nara-i *a šesti Iz roda v rod, Biologija, i *5*i*čdmi Naše telo, Anorganska ke-j in Gospodinjstvo ter za osmi v fck Osmo berilo, Organska kemi-U Vf ^Jn Gospodinjstvo. Razen tega * A izvide vaj o še nakup manjšega šte-tflj^l? učbenikov za glasbeni pouk, ^%°v in slovenskih pravopisov. ki ne bo porabljen, bo skup-^1 nakazala šolam, saj ti učbeniki DOGOVORILI SMO SE Kranj — V sredo, 17. januarja, so se v Kranju na ločenih sejah sestali zbori občinske skupščine. Delegati so sprejeli odlok o ureditvi-prometa v delu mesta Kranja. O odloku smo v eni od zadnjih številk že pisali. Odlok prepoveduje parkiranje v starem delu mesta, dovoljuje pa le tranzit po Maistrovem trgu, Prešernovi in Poštni ulici. Skupščinski zbori so nadalje potrdili tržni red na trgih v kranjski občini, odlok o grbu občine Kranj in stališča o načinu in postopku v zvezi z delegatskimi vprašanji, ki urejujejo nekjitere probleme pri zastavljanju delegatskih vprašanj in posredovanje odgovorov nanje. Kranjska skupščina je za namestnico javnega tožilca temeljnega javnega tožilstva v Kranju imenovala diplomirano pravnico Andrejo Sara bon. Na sredinih sejah je bil tudi sprejet urbanistični načrt za Golnik in Gorice, ki obsega področje Golnika, Goric, Srednje vasi. Zaloga in Sva rij. ličnih nivojih, zato so praviloma različno urejeni in neusklajeni. V okviru geodetske organizacije združenega dela so v preteklem letu Geodetski zavod SR Slovenije, Institut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani, Ljubljanski geodetski biro, Geodetska zavoda v Celju in v Mariboru, geodetske skupine pri Investbiroju v Kopru in Projektu v Novi Gorici ustvarili z 880 zaposlenimi 125 milijonov dinarjev skupnega prihodka. Upravne naloge pa izvajajo Geodetska uprava SR Slovenije in 44 občinskih oziroma medobčinskih geodetskih upravnih organov. Eno pomembnejših geodetskih del v tem srednjeročnem obdobju je izdelava temeljnega topografskega načrta v merilu 1:5000 oziroma 1 10.000, s katerim bo pokrita vsa Slovenija, karta pa bo izdelana do leta 1980. Pri tem uporabljajo sodobno tehnologijo aerofotograme-trije, to je merjenje objektov in zemljišč ter izdelava zemljevidov na osnovi letalskih fotografskih posnetkov. M.Volčjak Denar uhaja KRANJ — O organiziranosti in založenosti trgovine, predvsem živilske, utegnejo v kranjski občini kmalu temeljito spregovoriti. Obilo pripomb je bilo slišati na račun založenosti pred novoletnimi prazniki pa tudi sedaj marsikje police niso tako polne kot bi morale biti in bi bilo pričakovati. Tudi podatki davčne uprave, da je davka na promet manj in da uhaja denar v Ljubljano, Skofjo Loko in druga potrošniška središča, so temeljite razprave vredni. Slišati je prav tako bolj ali manj glavna mnenja, da se trgovina zapira, da družbena skupnost ščiti domačo trgovino in pro'dajalcem od drugje ni naklonjena itd. Razvojne naloge letošnjega leta v kranjski občini so tudi na področju trgovine jasne. Vsak, kdor se želi vključiti v trgovsko mrežo kranjske občine, naj svoja prizadevanja utemelji s programom, ki mora biti vsestranski, upoštevajoč trgovino v središčih in na obrobju. Trgovina je za oskrbo prebivalstva enako pomembna v oddaljenem kraju kot V središču, zato bi bilo nespametno nekomu omogočiti prodajo v velikih naseljih, drugemu pa prepustiti skrb za obrobne trgovine, ki so na meji rentabilnosti ali celo nerentabilne. Trgovina je še vedno predvsem posrednik blaga med proizvajalci in uporabniki. Pogrešamo trajnejšega povezovanja in sodelovanja med trgovino in proizvodnjo na osnovi združevanja sredstev in dela, skupne poslovne politike, dohodkovne odvisnosti in tudi skupnega tveganja. Več bi kazalo razmišljati o gradnji celovitih potrošniških središč, kar pa je za več delovnih organizacij lažje kot pa za eno samo. To zagotavlja ne le boljšo založenost, temveč tudi dohodkovno povezovanje. Kranjska trgovina bo letos, kot kaže, usmerjena na Planino. Poslovni center načrtujejo Živila, samopostrežno trgovino Central, Kokra, temeljna organizacija Detajl, pa načrtuje novo blagovnico. Za letos se obeta tudi začetek gradnje novega centra na Kokrici. Vlaganja v modernizacijo mreže pa načrtujeta tudi Planika in Merkur. -jk Red na trgih Kranj — Zbori občinske skupščine so na zadnjem zasedanju potrdili tržni red na trgih kranjske občine. Na osnovi tega odloka tržnica v Kranju ob nedeljah in praznikih ne obratuje več, ker se je takšne dneve na tržnici pojavljalo vedno manj prodajalcev. Ob pokopališču bo mogoče prodajati cvetje in sveče le 1. novembra, takšna prodaja pa je na drugih, doslej običajnih mestih' prepovedana. Tržnega prostora na sejmišču ne bo več. Za prodajo kmetijskih strojev in vozil ni velikega zanimanja, prodajo živih živali p* prepoveduje oareaDa o Kmetijskih pridelkih, ki jih ni mogoče prodajati na trgih. Na tržnici tudi ne bo več mogoča prodaja malih živali in perutnine. Dovoljena bo le prodaja svežega mesa in veterinarsko pregledane perutnine med 1. novembrom in 15. marcem. Razprava o predlogu odloka je bila še posebno živahna na zboru krajevnih skupnosti. Nekateri delegati so menili, da je treba sejmišče v Kranju obdržati in ga primerneje urediti. Če pa tega ni mogoče urediti, pa naj se nekje na Gorenjskem najde prostor za prodajo živine, mehanizacije in orodij pod strokovnim nadzorom. Prav tako so bile pripombe na prepoved prodaje perutnine na tržnici. Delegati so menili, da bi takšna prodaja na tržnici bogatila ponudbo mesa v Kranju. -jk M PREMISLEK Stanovanjske zadrege Čeprav smo v zadnjih letih zgradili veliko novih družbenih stanovanj, saj so se občine za vestno odločile za družbeno usmerjeno stanovanjsko gradnjo, vseh stanovanjskih problemoi nikakor še nismo rešili. Predvsem večje, a tudi manjše delovne organizacije imajo še veliko pro silcev za stanovanja, še so kako aktualne prioritetne liste, točko vanja, obravnavanje najbolj perečih stanovanjskih problemoi Marsikje hočejo biti in tudi so kar najbolj objektivni in pravični, ponekod pa se še vedno pojavljajo razne špekulacije, nepravilnosti, krivične odločitve. Neka delovna organizacija je imela v svojem samoupravnem aktu določilo, koliko kvadratnih metrov stanovanjske površine pripada posameznemu članu družine in po teh kriterijih je tudi dodeljevala stanovanja. Bilo pa je večje povpraševanje po določenih vrstah stanovanj, zato so se odločili, da bodo štiričlanski družini ponudili garsonjero. Če prav po velikosti ni odgovarjala kriterijem pravilnika, štiričlanski družini torej, je bila prosilčeva družina seveda vesela, da so garsonjero sploh dobili. Prosilec je menil, da je ukrep začasen, a v delovni organizaciji so dejali drugače: tvoj stanovanjski problem je rešen, dobil si stanovanje, na novo, večje stanovanje, ne moreš več računati. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je bil popolnoma drugačnih misli in odločil, da rešitev sicer ni bila nezakonita, da pa se mora prosilec ponovno uvrstiti na prednostno listo in da ima vse možnosti, da dobi ustrezno stanovanje. Res je, da so v delovni organizaciji delavcu brez stanovanja z garsonjero pomagali, a niso še rešili njegovega stanovanjskega problema v skladu z njihovim samoupravnim aktom. Kakorkoli Že naj bi delavec zahteval novo stanovanje, na prednostni listi nikakor ne bi mogel biti, tudi zato, ker so današnje garsonjere zelo dobro opremljene in če bi delavčevo garsonjero točkovali, po točkah nikdar ne bi spet prišel med pereče stanovanjske probleme. Tako se stanovanjske zadrege seveda nikakor ne rešujejo, bi rekli vedno tedaj, kadar naletimo na takšne primere. Lahko bi seveda rekli, da gre za zavestno omalovaževanje hudega stanovanjskega problema in malomarno in neodgovorni) tolmačenje samoupravnega akta, če ne celo za špekulacijo. To se pač ne bi smelo dogajati, še posebno, če bi se vendar vedno zavedali, da delavec sam ustvarja dohodek in z njim razpolaga, da odloča o delitvi, da sprejema samoupravne akte, tudi stanovanjske pravil nike in zatorej nima nihče nobene pravice, da z njim manipulira po svoji volji in ga poskuša kakorkoli že prelisičiti. D. Sedej 7 milijonov za enkratno pluženje Težave zimske službe Kaj pravijo radovljiški komunalci o letošnji t^J£%&Z*&SZ& ZimSRl SlUZOl na Cestah radovljiške Občine — naslednjih cestnih odsekov: Radov- Stroški pluženja in posipanja so precejšnji — Za- mag\'straine° ceItebURaLvijfca-No° kaj so nekatere ceste slabše, druge bolje ^^'^S^-SJS^ Vzdrževane? Podvin, povezava Radovljica—Lip- nica —Podnart, cestni priključek na magistralno cesto v Lescah, cesta Lesce—Begunje, odsek skozi Lesce, od glavne ceste proti Žitu v Kravjo dolino. Za ostale cestne odseke v Radovljici pa je zadolžena komunala. Nihče ne zanika, da so bile najslabše prav ceste, za katere skrbi Cestno podjetje, delovna organizacija Radovljica. Občani, ki so se jezili, so se prav gotovo upravičeno, vendar je treba obenem tudi povedati, da morajo delavci Cestnega podjetja ob sneženju najprej splužiti pomembnejše ceste in odseke, tako proti Bohinju in drugod, šele nato pridejo na vrsto manjši odseki, ki sodijo v tretjo prioriteto. Razumljivo je, da kljub dokaj dobri mehanizaciji ne morejo takoj na stranske ceste, ki postajajo ob gostem prometu polne zastojev, že steptanega snega, ob nizkih temperaturah takoj ledene. Takšne ceste, na katerih je precejšen promet, je po nekaj urah zelo težko dobro splužiti. Komunalno gospodarstvo Radovljica, TOZD Komunala, ki skrbi za okoli 40 kilometrov cest krajevne skupnosti Radovljica mora dvakrat na zimo očistiti vse ceste in jih enkrat posuti, v krajevni skupnosti Begunje enkrat, za Lesce je predvideno dvakratno čiščenje. Toliko imajo namreč sredstev, predvidenih za zimsko službo. Pluženje,, posipanje in čiščenje ni poceni, saj velja enkratno pluženje 40 kilometrov cest krajevne skupnosti Radovljica 50.000 dinarjev, čiščenje pločnikov 5.000 dinarjev in posipanje 15.000 dinarjev. S samoupravno komunalno interesno skupnostjo so dogovorjeni, da ceste solidno vzdržujejo, posebno bolj prometne in ledene, dobro pa vemo, da je poledica lahko kaj hitra in da sproti posipati ne morejo. Radovljiška komunala ima pogodbo s krajevnimi skupnostmi Radovljica, Begunje in Lesce, da posipajo po naročilu, razen Radovljice, ki je naročila, naj posipajo po potrebi. Za enkratno pluženje v krajevni skupnosti Begunje odštejejo 27.000 dinarjev, 2.000 dinarjev velja čiščenje pločnikov, 7.000 dinarjev posipanje. V krajevni skupnosti Lesce so stroški naslednji: 24.000 dinarjev za pluženje, 3.000 dinarjev za čiščenje pločnikov in 7.000 dinarjev za posipanje. Plužijo tako, kot so se ... domenili v pogodbah, z letošnjim Delavski avtobusi so imeli ob hudem sneženju na cesti proti Kamni gorici in prvim januarjem pa krajevne skup-Podnartu večkrat zamude zaradi slabega vzdrževanja ceste. — Foto: F. nosti ne bodo dobile pri komunalni Cesta v Zapuže je bila najslabša, z debelo snežno odejo, pod njo pa ledeno cestišče. —Foto: F. Perdan Radovljica — Hudo so se prito- Samoupravna komunalna inte- ževali občani radovljiške občine resna skupnost Radovljica je po- letošnjo zimo, kajti nekateri cestni skrbela za organizacijo zimske odseki so bili zares izredno slabo službe na cestah tako, da je nekaj vzdrževani, s poledico, s snegom, z cestnih odsekov pogodbeno oddala zasneženimi in poledenelimi pločni- Cestnemu podjetju Kranj, delovni ki. Bilo je tako, kot da organizirane organizaciji Radovljica, za ostale zimske službe sploh ne bi bilo ali pa ceste pa skrbi Komunalno gospo- se je le občasno pojavila na cestnih darstvo Radovljica — TOZD Komu- odsekih. nala Radovljica. Delavci Cestnega Perdan Zaostajanja ni več Kranj — Med zadnjim obiskom predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Vinka Hafnerja v kranjski Iskri je bilo govora tudi o uresničevanju zakona o združenem delu v Elektromehaniki in sestavljeni organizaciji Iskre, o poslovnih uspehih in uresničevanju srednjeročnega plana. Predstavniki delovne in sestavljene organizacije so povedali, da je bil zakon o združenem delu do lanskega 11. decembra formalno uresničen, saj so sprejeti vsi potrebni samoupravni in drugi akti. Skupno jih je 300, kar pa ni lahka naloga. Se težje pa je vsebinsko bogatiti dokumente in jih uresničevati v praksi. Delovna organizacija Elektromehanika je lani posvetila precejšnjo pozornost uresničevanju srednjeročnega plana, kjer so se začeli pojavljati zaostanki, ki bi utegnili ogroziti uresničevanje plana. Zato je bilo leto 1978 v marsičem prelomno Osvojeno je bilo precej nove tehno logije, obseg izgub nekaterih temelj interesni skupnosti za zimsko službo nič več denarja, zbiral se bo pri komunalni organizaciji. Komunala je dovolj dobro opremljena in usposobljena, pri delu pomagajo tudi zunanji sodelavci: SGP Gorenje, GG Bled, KŽK Kranj. Vendar pa niso vedno sami dolžni prav vsega očistiti, kajti še je ve- nih organizacij se je zmanjšal, prav Ijaven občinski odlok, ki pravi, da tako pa so sedaj sredi priprav na reorganizacijo samoupravne organiziranosti. Dosedanji podatki potrjujejo tudi ugodno poslovanje. Delovna organizacija Elektromehanika je s 23 temeljnimi organizacijami, samoupravno skupnostjo skupnih služb in 11.000 zaposlenimi ustvarila skoraj 40 odstotkov proizvodnje in dohodka sestavljene organizacije. Izvoz je presegel pričakovanja in dosegel 53 milijonov dolarjev, kar je dobra polovica vsega Iskrinega izvoza. Uvoz pa je znašal okrog 40 milijonov. Delovna organizacija raču morajo stanovalci ali hišni sveti sami poskrbeti za čiščenje pločnikov pred stavbami, nadzor nad tem pa mora opravljati posebna inšpekcija. Komunalci posredujejo le takrat in tam, kjer gre za nezazidane površine ali za posebne primere. Tako torej komunalci, ki imajo prav gotovo tudi sami težave in ki vedno niso le oni tisti, ki so odgovorni za pravočasno zimsko čiščenje in pluženje. Z ustanovitvijo komunalne interesne skupnosti Radovljica bodo razmere nedvomno vedno boljše in upati je, da ne občanov, ne komunalcev in delavcev na na okrog ^250 milijonov dinarjev cestnega podjetja v prihodnje zima ostanka dohodka, kar je okrog 7 od- ne bo tako neprijetno presenetila stotkov vsega prihodka. kot večkrat in prevečkrat v letošnjih -jk mesecih. D. Sedej SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Poklicne namere in vključitve dveh generacij dvalatna m tnlatn« poklicna »ol. 1319 • l. 60.7 % 955 ali 36 I K. --—i naaaijavanja / »■»» 3loan tal. 1--y\ -—i ..kan,, »posiliva fl ^TOTatrCCH ,42% l^fe H «iH3.B%^ 13 ali 0 5 *. 5 "i podatkov [5 12? ali 4,7%/ V prejšnjem sestavku smo poudarili omejenost kadrovskih virov na Gorenjskem in velika neskladja med namerami in vključitvami ter kadrovskimi potrebami združenega dela. Tokrat bomo primerjali poklicne namere letošnje generacije osmošolcev z vključitvami lanskoletne generacije. Osnovna razdelitev je razvidna iz grafičnega prikaza. Osnovna razdelitev namer generacije osmošolcev 1978/1979 (leva stran slike) v primerjavi z vključitvami prejšnje generacije 1977/1978 (desna stran slike, šrafirano polje). Zaradi preglednosti smo izpustili učence, ki nameravajo oziroma so že ostali doma na kmetiji. Iz slike je razvidno, da se namere in vključitve zlasti razlikujejo pri dveletnih in štiriletnih poklicnih šolah: vključitev v te šole je za 8,6 odstotka večja od letos izraženih namer. Ostala razmerja so razvidna iz slike. Kako gospodarimo Kranjski podjetji Exoterm in Planika $T lanski plan vrednosti industrijske proizm nje dosegli in presegli že novembra S* tembra smo proizvedli največ, julija f najmanj KRANJ - Oddelek za planiranje in analize kranjske oM ske skupščine je pripravil zanimive informacije o darjenju, poslovnosti, proizvodnji in osebnih dohodkih vf spodarstvu in družbenih dejavnostih do lanskega no vesli Podatki so dokaj aktualni, saj se do konca lanskega Ig zanesljivo v gospodarstvu in tudi v družbenih dejai kranjske občine ni veliko spremenilo. Oktobra je znašala vrednost industrijske prou kranjski občini 378.052.406 dinarjev. Sicer pa smo kranjski industriji največ naredili septembra, zaradi k< nih dopustov pa najmanj julija. V lanskih desetih mesecih primerjavi z enakim predlanskim obdobjem naredili za * stotka več, kar je hkrati pomenilo tudi skoraj 80% čitev letnega plana. Industriji so povzročali največ tesai ženi reprodukcijski materiali, naročila za domači in tuji so se gibala v predvidenih okvirih z izjemo Iskrinega Števci, kjer so bili priča večjim naročilom iz Srbije. Izvo med lanskim januarjem in oktobrom povečal za 8,5 odstoT tem je bil letni plan izvoza izpolnjen s skoraj 88 odstotl manj so v kranjski občini izvozili januarja, največ pa ol 7.309,403 ameriške dolarje je znašal izvoz ta mesec, kar raj 13 odstotkov letnega plana. Precej, v primerjavi z letu za kar 30 odstotkov, so se povečale zaloge, omembe porast pa je bil dosežen tudi pri uvozu. Upoštevajoč tudi investicijske opreme je v lanskih desetih mesecih izvoz s 70 odstotki pokril uvoz, brez upoštevanja opreme pa poskoči na 75,4. . Izplačani povprečni neto osebni dohodek medl laadT januarjem in avgustom je znašal v gospodarstvu 5481 dinar« v negospodarstvu oziroma družbenih dejavnostih pa 6035 < narjev. K temu velja dodati, da je bilo lanskega avg kranjski občini 30.764 zaposlenih od tega 14.932 žei gospodarstvu je bilo 26.682 zaposlenih, v družbenih dej« pa 4082. Upoštevani so tudi zaposleni v dislociranih ei obratih v kranjski občini. Oddelek za planiranje in analize posreduje tudi za lansko novembrsko industrijsko proizvodnjo. Zi 376.914.743 dinarjev. Novembrski podatek je pom« zanimiv tudi zaradi tega, ker sta podjetji Exoterm in P] mesec dosegli in tudi presegli plan za leto 1978. J. K< Novatorstvu pomembnejše mei Osnova za razvoj inventivne in inovatorsi javnosti so tudi znane razvojne perspekti čene panoge gospodarstva — Sindikalne _ nike zadolžiti za razpravo o vsakem koi predlogu — Nagrada »inovator leta« naj stala stalna oblika spodbujanja te deji TRŽIČ - V vsaki tehnično razviti in napredni državi posvečajo inventivni in inovatorski dejavnosti velik pomen, saj se s tem ustvarjajo ekonomičnejši pogoji za gospodarstvo in življenje sploh. Tako naj bi bilo tudi pri nas, kjer so marsikje še prisotni zastareli in negospodarni načini dela. S povečano inventivno in inovatorsko dejavnostjo bi se dalo marsikak delovni postopek poenostaviti in poceniti. S tem pa bi bil seveda tudi dohodek večji. Na lanski okrogli mizi o inovatorstvu, ki je bila v Tržiču, so ugotovili vse prednosti, ki jih ta dejavnost prinaša. Ugotovili so tudi, kako s tem v občini je in kaj bi bilo treba storiti, da bi inventivno in inovatorsko delo našlo pomembnejše mesto. Vendar pa o bistvenem napredku trenutno težko govorimo. Dejstvo je namreč, da inventivna dejavnost ni Se primerno opredeljena v vseh samoupravnih aktih tržiških organizacij združenega dela, da njihove komisije niso zaživele kot bi bilo treba. Zato naj bi bila to prva naloga komisije za inventivno dejavnost pri občinskem svetu Zveze sindikatov Tržič, ki se je sestala v petek in je pripravljena pomagati vsem organizacijam združenega dela, da svoje akte s tem v zvezi primerno dopolnijo. Eden od vzrokov, da je i* tivna dejavnost v triiaki (t premalo razvita, je vsekat so menili člani komisije, d* čani ne poznajo dovolj rsi perspektiv gospodarstva, delovanju z raziskovalne nostjo naj bi zato vsaka zacija združenega dela analizo sedanjega stanja darstva in njegovih pen? Kljub vsemu temu pa v niti ni tako malo koristnih logov. Zal se vse prevečkr* * kje ustavijo, ne da bi se z*f ^ meljito preučila možnost *? uresničitve. Komisija je sklenila, naj bi o vsakem \» predlogu sprožila in vo«il»^*5 pravo sindikalna oigait^L^: oziroma njen poverjenik i ) področje. 1.5* Da bi čim bolj posivili^1 tivno dejavnost, Pi"ipr»*lPXv^' činska raziskovalna s**i2; pravilnik o podeljevanja 'vf^ de »inovator leta«, ki naj*V**J predvsem moralna Podpor* *^ vatorjem. Nagrado — jl^* naj bi podeljevala renski *J skupnost in občinski sve<*K* sindikatov na podagi rasp*^ Kaže torej, da se v Tritf'iT^ časi le nekaj premika, d* treba še mnogo naporov, invencije in inovacije re*'^^ ustrezno mesto in podporo. Embalažno grafično podjetje iz Škofje *J obstoja, se s svojo embalažo vse bolj ^avl^^^jy^^ pričajo številni jugoslovanski .skorji ^^J^^« S priznanji Eurostur voslovanski »skorji za emim^» «• ""T or ki so jih dobili za ćelavo embalaže Iskric UA Poseben poudarek dajejo izdelavi ^mbala\FJke-aB ) *> N edini vJugosluvi,, m embalaži iz vodotesne lepenke. ttPNOST ZAPOSLOVANJE KRANJ ® V sredo, 31. januarja, >n v četrtek, 1. februarja, fc>odo po vseh občinah sklicane prve seje skupščin občinskih skupnosti *a zaposlovanje z enakim dnevnim redom: razprava o predlogu programa dela za leto 1979 razprava o predlogu programa dela Zveze skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije za leto 1979 —■ predlog ža sofinanciranje prekvalifikacije delavcev zaposlenih v INDIP Lendava -~- predlog pravilnika o pogojih in postopku za pripravo delavcev za zaposlitev -- predlogi za razdelitev denarnih sredstev rezervnega sklada, presežkov in ostankov ter financiranje programskih nalog zaposlovanja ^ predlog sklepa o začasnem financiranju DOGOVORIMO SE Predlog delitve sredstev Zaradi nove samoupravne organiziranosti službe za zaposlovanje in z ustanovitvijo občinskih skupnosti za zaposlovanje Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič ter Medobčinske skupnosti za zaposlovanje za Gorenjsko je bilo potrebno v republiki sprejeti enotna merila tudi za delitev premoženja. Tako prevzame nova Medobčinska skupnost za zaposlovanje za Gorenjsko s 1. januarjem letos vso aktivo in pasivo dosedanje skupnosti za zaposlovanje Kranj razen rezervnih sredstev. Rezervna sredstva se razdelijo občinskim skupnostim za zaposlovanje po odstotku glede na dosežen prispevek za zaposlovanje v zadnjih treh letih. Po tem ključu naj bi se rezervna sredstva v višini 829.137,17 din razdelila takole: Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič 146.757,00 din 339.117,17 din 135.149,00 din 144.270,00 din 63.844,00 din Delitev presežkov Sredstva zbrana nad dogovor- jenimi v lanskem letu naj bi se po predlogu z zaključnim računom razdelila po občinah ter se tako v skladu z določili samoupravnega sporazuma vrnila združenemu delu. Razdelitev ostankov Ker bodo z zaključnim računom za lansko leto ugotovljeni tudi ostanki neporabljenih sredstev v dogovorjenem okviru se skupščinam skupnosti predlaga sklep, da se ostanki razdelijo na občinske skupnosti tako kot so nastali. Sredstva programa Za finančno poslovanje v novi samoupravni organiziranosti so po občinah odprti zbiralni in operativni računi, na katere se bodo stekali dogovorjeni prispevki kot prihodki in izplačevale obveznosti kot odhodki. Sredstva potrebna za osebne dohodke in sklade strokovne službe ter za materialne stroške za izvajanje programov občinskih skupnosti pa naj bi se po predlogu formirali v odstotku glede na dosežen prispevek za zaposlovanje zadnjih treh let. to ^OGOVORIMO SE V katero šolo in poklic - Prav sedaj potekajo intenzivne priprave na letošnji zgodnejši vpis na srednje in višje šole. Obenem pa bo treba skrbno pripraviti tudi akcijo za preusmerjanje mladine, ki ne bo sprejeta na šole, ki si jih je izbrala. Namere mladih so sicer znane, vendar pa se le deloma pokrivajo s potrebami gospodarstva. V vseh občinah prav sedaj ustanavljajo koordinacijske odbore za usmerjanje vpisa mladih v ustrezne šole. . . Program dela ^ veze skupnosti SR Slovenije t^ V| ^legati na skupščinah občinskih ^osti za zaposlovanje se bodo ^nili in razpravljali tudi o pred-programa dela Zveze skupnosti ^t^aposlovanje SR Slovenije za hje leto. Zveza skupnosti bo ^. ^sem nudila pomoč občinskim ^p^dobčinskim skupnostim za za-^^^vanje pri uveljavljanju in raz-*j^ju samoupravnih odnosov ter *,^Vanju samoupravne organizi-^TvMi na področju zaposlovanja, j^rbujala bo občinske skupnosti, v republiki lahko v kar največji ^ uresničevali politiko produk-fck_^ga zaposlovanja ter obenem kovali tudi invalidne osebe in l^boselne, kakor tudi vračajoče se Sj.Vce z dela v tujini. Zveza skup-1 bo tudi pripravila nov sistem svobodne menjave dela. Zveza skupnosti za zaposlovanje si je za leto 1979 začrtala tudi vrsto nalog, ki jih bodo za obravnavo na skupščini pripravile delovne skupine. Te naloge so predvsem: analiza samoupravne preobrazbe zaposlovanja, analiza organiziranosti in delovanja strokovnih služb zaposlovanja, usposabljanje in zaposlovanje invalidov, uveljavljanje družbeno dogovorjenih minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev, sistem solidarnosti v zaposlovanju, družbeno načrtovanje kadrovskih potreb v prihodnjem srednjeročnem obdobju, produktivno in gospodarno zaposlovanje, problemi poklicnega usmerjanja in štipendiranja. Pravilnik o pogojih in postopku za pripravo delavcev za zaposlitev ^legati skupščin občinskih *^lipnosti za zaposlovanje bodo Spravljali in sprejeli pravilnik, ^ Ureja pogoie in postopke, ki jih **^.raJ? izpolnjevati brezposelne fc,^ in invalidne osebe, da pridobe Vrvice iz priprave za zaposlitev, ^.r^buje pa seveda tudi pravice in "^.^veznosti občinske skupnosti za ^jfcoslovanje. Pravilnik je potreb-hy sprejeti zato, ker zakon o zategovanju in zavarovanju za tjflnier brezposelnosti določa med h Ugim tudi pravico do priprave fcv? zaposlitev, ki jo imajo brez-^J^elne osebe. Po zakonu o uspo-hljanju in zaposlovanju inva- lidnih oseb pa imajo pravico do usposabljanja in zaposlovanja tudi invalidne osebe. Priprava za zaposlitev obsega razne oblike usposabljanja, pridobivanja in izpopolnjevanja znanj ter delovnih zmožnosti potrebnih za opravljanje določenega dela oziroma za zaposlitev v določenem poklicu. Pravilnik ureja tako pravice in obveznosti brezposelnih in invalidnih oseb kot tudi pravire in obveznosti skupnosti za zaposlovanje ter temeljnih in drugih organizacij združenega dela. Sklep o začasnem financiranju Skupščine občinske skupnosti za zaposlovanje še niso sprejele finančnega načrta za izvajanje programa dela, zato bodo na seji skupščin občinskih skupnosti delegati sprejeli sklep o začasnem financiranju za čas od 1. januarja do 31. marca letos. V tem času bodo lahko občinske skupnosti za zaposlovanje rabile za svoje delo sredstva v višini poprečnega zneska planiranih sredstev v letu 1978 povečanih za 11,5 odstotka. Ta sredstva predstavljajo akontacijo v okviru celotnih sredstev, ki jih bodo občinske skupnosti za zaposlovanje odobrile na osnovi programa in finančnega načrta za leto 1979. Sofinanciranje prekvalifikacije delavcev Zveza skupnosti za zaposlovanje SR Slovenije predlaga na pobudo Skupnosti za zaposlovanje Murska Sobota, da občinske skupnosti za zaposlovanje solidarnostno pokrijejo stroške za prekvalifikacijo delavcev tovarne dežnikov in pletenin Indip Lendava. Sredstva bi zbrali iz rezervnih sredstev vseh skupnosti za zaposlovanje, vendar le v višini 75 odstotkov rezervnih sredstev. Gorenjska naj bi po takem predlogu prispevala 621.883,00 din, posamezne občinske skupnosti za zaposlovanje pa takole: Jesenice Kranj Radovljica Škofja Loka Tržič 110.067.75 din 254.337,88 din 101.361,75 din 144.270.00 din 63.844,(K) din Letošnji program dela Skupščine občinskih skupnosti za zaposlovanje bodo na svojih prvih sejah razpravljale tudi o programih za letošnje leto. Strokovna služba je pripravila predlog programa, ki je okvirno enak za vse občinske skupnosti, razumljivo pa je, da se količinsko od skupnosti do skupnosti razlikuje. V gradivu je program dela za leto 1979 podrobneje opredeljen, okvirno pa so naloge take: PLANIRANJE IN ANALITIKA Skupnost za zaposlovanje ima pomembno nalogo pri pripravi srednjeročnih planov, to je za obdobje 1981—1985, pa tudi za obdobje tja do leta 1995. Osnova za načrtovanje in predvidevanja razvojnih možnosti so tako analize kratkoročnega značaja kot tudi srednjeročne in sicer analize o uresničevanju planiranih gibanj kadrov in zaposlovanja sploh. Na osnovi tega se skupnost za zaposlovanje vključuje v priprave osnutka in predloga samoupravnega sporazuma o temeljih družbenega plana občine. Pripravljeni pa bodo ob tem tudi elementi srednjeročnega plana razvoja skupnosti za zaposlovanje in osnutek predloga samoupravnega sporazuma o temeljih plana zaposlovanja. Nova samoupravna organiziranost zahteva tudi boljši sistem informiranja delegatske baze. Informacije o zaposlovanju pa bodo po potrebi dopolnjene še z nekaterimi drugimi pokazatelji. ZAPOSLOVANJE Iskalcem zaposlitve bo zagotovljena celovita pomoč; to velja tako za vse, ki prvič iščejo zaposlitev kot za druge, ki jo želijo spremeniti. Podpisniki samoupravnega sporazuma bodo obveščeni o minimalnih standardih za življenjske in kulturne pogoje pri zaposlovanje delavcev ter o tem, kako se sporazum spoštuje. Vsekakor bo treba v letošnjem letu izboljšati organizacijo zaposlovanja delavcev iz ostalih krajev Slovenije in drugih republik. Gre predvsem za spoštovanje določil družbenega dogovora o temeljih skupne politike zaposlovanja v SFRJ. Priprava delavcev na zaposlitev bo predvsem usmerjena v pridobivanje takšnih delovnih sposobnosti, da bo lažje preusmerjanje presežkov delavcev nastalih z načrtnim preusmerjanjem gospodarstva. Delavcem, ki se vračajo z dela v tujini pa bo potrebno pripravljati primerne informacije in zagotoviti možnosti za zaposlitev. USPOSABLJANJE IN ZAPOSLOVANJE INVALIDOV Treba se bo prizadevati za večje in učinkovitejše vključevanje invalidov v delo. Zato pa je potrebno izboljšati strokovne službe, uresničevati predloge iz opravljenih analiz in raziskav. Skupnost za zaposlovanje bo poleg vseh drugih dejavnikov morala sodelovati tudi pri izdelavi strokovnih in tehničnih normativov za ustanovitev invalidskih delavnic, delavnic pod posebnimi pogoji in rehabilitacijskega centra. Zaposlovanje oseb z zmanjšano delovno sposobnostjo bo vsekakor potekalo mnogo hitreje, če bodo OZD pokazale dosti več razumevanja kot v preteklem letu. Letos naj bi po usposabljanju zaposlili na Gorenjskem 100 invalidnih oseb. POKLICNO USMERJANJE Preobrazba vzgoje in izobraževanja zahteva stalno razvijanje in širjenje poklicnega usmerjanja, zato je v programu tudi delno poklicno usmerjanje delavcev v združenem delu. Služba skupnosti za zaposlovanje bo sodelovala pri pripravi programov in usposabljanja delavcev na šolah in v organizacijah združenega dela. Reformna prizadevanja vzgoje in izobraževanja se prav tako že poznajo v nalogah poklicnega usmerjanja, informiranja in svetovanja, analitski dejavnosti ter v funkcionalnem usposabljanju. STIPENDIRANJE Letos bo sprejet nov družbeni dogovor in samoupravni sporazum o izvajanju štipendijske politike, nosilec razprav pa bo skupnost za zaposlovanje. Za javno razpravo bo pripravljen tudi poslovnik o delu samoupravnih organov in predlog meril za solidarnostno prelivanje sredstev. Opravljeno pa bo tudi vse strokovno delo pri uresničevanju štipendijske politike in to od javnih razpisov do podeljevanja štipendij. ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI Zavarovanje za primer. brezposelnosti je urejeno z zakonom. Skupnost pa bo tudi predlagala in usklajevala merila za zavarovanje delavcev, ki niso določena z zakonom, ter sprejemala ukrepe za napredek varstva delavcev med začasno brezposelnostjo in med strokovnim usposabljanjem. V letošnjem letu bodo tudi v skladu z novo samoupravno organiziranostjo izdelani in sprejeti samoupravni akti kot so statut, poslovnik in pravilniki skupnosti za zaposlovanje, dopolnjeni in izdelani pa tudi samoupravni akti, ki urejajo samoupravno delovanje delovne skupnosti. FINANCIRANJE Program dela tega področja je za vse občinske skupnosti te zaposlovanje kot tudi za medobčinsko skupnost za zaposlovanje enoten. Obsega finančne analize, finančno računovodske posle ostala finančna računovodska posla. Ob tem je treba dodati, da se je z ustanovitvijo občinskih skupnosti za zaposlovanje obseg dela bistveno-povečal, saj bo potrebno namesto enega voditi sedaj šest med seboj ločenih knjigovodskih poslovanj. Koliko delavcev? — Načrti investicijskih vlaganj gorenjskega gospodarstva so znani: po svoji obsežnosti in strukturi pa seveda zahtevajo tudi v č kadrov. Kako se možnosti pokrivanja potreb po novih delavcih skladajo z novimi investicijami je vsekakor ena prvih in najpomembnejših nalog skupnosti za zaposlovanje. G LAS 6. stran Bogata vsebina Prešernovega tedna 1 Od 5. do 17. februarja se bo v kranjski občini zvrstil pester spored glasbenih, likovnih, literarnih, gledaliških in drugih kulturnih prireditev, posvečenih obletnici smrti največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna — Težišče praznovanja nesporno pripada Tednu slovenske drame 79 — Tudi letos Prešernove nagrade in plakete Kranj — Prešernov teden se je iz dokaj skromnega sporeda prireditev pred leti razvil v bogato kulturno manifestacijo, ki bo letos trajala od 5. do 17. februarja. Vsebovala bo vrsto glasbenih, likovnih, literarnih in predvsem gledaliških prireditev, zbranih v okvir Tedna slovenske drame. Lahko rečemo, da se bo Kranj res dostojno oddolžil spominu na^pesnika Franceta Prešerna, ki je tu preživel zadnja leta svojega življenja in napisal zadnje zveneče verze. Z literarnim večerom, na katerem bodo o svojih delih spregovorili Majda Kne, Franci Zagoričnik, Pavle Lužan, Rudi Šeligo in France Piber-nik, se bo 5. februarja Prešernov teden začel in se naslednji dan nadaljeval z otvoritvami razstav Slovenci v predmarčni dobi in revoluciji 1848, izmenjalno likovno razstavo s Po-murjem — gost bo tokrat Nikolaj Beer, razstavo Kranj v arheološki literaturi in s koncertom v renesančr ni dvorani Mestne hiše, na katerem Jaka Čop razstavlja v Kranju Jesenice — Znani mojster planinske fotografije Jaka Ćop, avtor knjig Viharniki in Raj pod Triglavom, se je proslavil tako v širši in ožji domovini kot v zamejstvu s svojo razstavo fotografij iz našega gorskega sveta. Z zbirko več kot stotih fotografij, ki jo je poimenoval po knjigi Raj pod Triglavom, se je uspešno predstavljal že v preteklosti. Lansko leto je s svojo razstavo obiskal kar štirinajst različnih krajev, med njimi tudi Gorico, Velenje, Valjevo in Celovec. Seveda pa si je največ ljudi ogledalo njegove fotografije v Bohinju, kjer je pripravil razstavo ob dvestoti obletnici prvega vzpona na Triglav. Mojster Cop načrtuje tudi v letošnjem letu vsaj toliko razstav kot lani. Raj pod Triglavom, ki se tematsko deli na slike iz Julijcev, Karavank in predgorja, bo najprej predstavil Kranjčanom. Razstava Jaka Copa v Prešernovi hiši bo odprta vse od 24. januarja do 5. februarja. S. Saje bodo sodelovali Ileana Hratuž-Ka-cijan, Ergican Savdan, pianist iz lstambula, in Igor Dekleva. Na predvečer slovenskega kulturnega praznika bo pri pesnikovem grobu v Prešernovem gaju komemoracija. Sodelovali bodo pevski zbor France Prešeren in recitatorji osnovne šole France Prešeren, pred Prešernovo hišo pa bo podoknico zapel pevski zbor Iskra. Tega dne bo v gledališču tudi prva predstava iz Tedna slovenske drame 79, ki bo trajal do 16. februarja. Kulturna skupnost občine Kranj bo 8. februarja podelila velike in male Prešernove plakete za najvidnejše amaterske dosežke posameznikom in skupinam. Ob tem bo tudi kulturni program, ki ga bodo pripravili učenci Glasbene šole. Vrhunec Prešernovega tedna pa bo vsekakor podelitev gorenjskih Prešernovih nagrad 9. feoruarja v domu JLA. Isti dan bo odprta še razstava fotografije Gledališče, medtem ko se bo v Predosljah ob 70-let-nici društva DPD Svoboda začel kulturni teden, ki bo trajal do 17. februarja. Prireditvam ob slovenskem kulturnem prazniku je posvečen tudi drugi del občinske revije odraslih pevskih zborov na Visokem. Glede na to, da bo težišče prireditev Prešernovega tedna slonelo na gledaliških uprizoritvah Tedna slovenske drame 79, je prav, da o njem spregovorimo nekoliko več. Letošnji Teden, že deveti po vrsti, se vsebinsko nekoliko razlikuje od prejšnjih. Predvsem se je organizator Prešernovo gledališče odloČil, da v program enakovredno uvršča vso slovensko dramatiko. Tako so tudi mladinske predstave in predvsem lutkovne prvič med vsemi slovenskimi gledališkimi festivali dobile domovinsko pravico do sodelovanja. Kranjskemu občinstvu bodo predstavljene naslednje urpizoritve: Pin-darova oda J. Zmavca (SLG Celje), Krali na Betajnovi I.Cankarja (MGL Ljubljana), Intervju Matjaža Kmecla (SNG Maribor), Saprami-ška S. Makarovič (PDG Nova Gorica), Zapiski o sistemu V.Zupana (EG Glej), Veronika Deseniška 0. Župančiča (Šentjakobsko gledališče Ljubljana), Judenburg Prežiha in Špička (KUD P. Voranc Ravne), monodrama T. Partljiča Včeraj in danes v izvedbi Dareta Ulage, Pesem gre na zmenek F. Puntarja (Lutkovno gledališče Maribor), Kralj Matjaž in Alenčica, Petelin se sesta- Ob mednarodnem letu otroka Folklorna tradicija ne bo zamrla Kranj — Medtem ko milijone otrok po svetu ogrožajo bolezni, lakota, vojne, zanje otroci iz »bogatejšega« dela sveta skorajda ne vedo. Morda le toliko, kolikor vidijo na televiziji, bero v časopisih ali jim pove učitelj. Tedaj se zgrozijo, kajti otroška srca so čustvena, pomagati Želijo trpečim vrstnikom. Pa kaj, ko je to nemogoče. Njihovi glasovi so prešibki, pesti preveč drobne . .. Leto 1979 je bilo proglašeno za mednarodno leto otroka, predvsem tistega ubogega, trpečega. A tudi našega otroka, ki praviloma sicer ne trpi nikakršnega pomanjkanja, pa vendar so tudi njegove oči včasih otožne. Sodoben način življenja ga je prikrajšal za marsikaj. A moj namen tokrat ni govoriti o tem, ampak o nekem povsem drugačnem, veselem dogodku. Dvorana kranjskega kina Center je bila namreč v soboto gostiteljica dvanajstih folklornih skupin iz vse Slovenije in iz slovenskega zamejstva, ki sta jih na srečanje otroških folklornih sku- pin, posvečeno mednarodnemu letu otroka, povabili občinska in republiška zveza kulturnih organizacij. Vzdušje je bilo res prav prijetno, razigrano, kot so bili razigrani otroci in kot so taki tudi stari slovenski plesi od koroških do belokranjskih, gorenjskih, štajerskih in prekmurskih. Prikazali so jih osnovnošolci iz Zgornje Kungote, Maribora, Gornje Radgone, Preddvora, Beltincev, Mengša, Radomelj, Stražišča pri Kranju, Slovenj Gradca ter cicibani iz Ljubljane, medtem ko so iz zamejstva prišli plesalci prosvetnega društva Tabor iz Opčin pri Trstu ter Korošci iz Železne Kaple. Ta potovčena, Metla, Lepa Lenka, Zeleni Jurij, Marko skače pa Matjažev reje so le peščica pesmi, ki so jih zapeli in nanje zaplesali mladi folkloristi. Veselju v dvorani je kasneje sledilo še skupno »otroško rajanje«, namenjeno spoznavanju in navezovanju prijateljstva med najmlajšimi, ki jih druži ljubezen do lepih starih pesmi in plesov. H. J. vi D. Zajca (Lutkovno gledališče J. Pengov Ljubljana), Gugalnica F. Puntarja (Lutkovno gledališče Ljubljana), medtem ko bo domače gledališče nastopilo z otvoritveno predstavo Afera P. Kozaka. Med jugoslovanskimi gledališkimi ansambli s slovensko uprizoritvijo bodo nastopili Zagrebčani z znano Osvoboditvijo Skopja I). Jovanoviča, ki naj bi jo uprizorila tudi ljubljanska Drama. Zal organizatorjem ni uspelo uskladiti terminov z osrednjim slovenskim gledališčem, bi pa obe uprizoritvi istega dramskega besedila omogočali odlično primerjavo. Med spremljevalnimi prireditvami Tedna velja omeniti razstavo gledališke fotografije, občni zbor Združenja dramskih umetnikov Slovenije in Okroglo mizo Tedna slovenske drame. Ob tako zastavljenem Tednu slovenske drame — letošnji pokrovitelj je kranjska Sava — ki je v zadnjih letih organizacijsko, strokovno in kvalitetno gotovo prerasel v izjemno gledališko manifestacijo, pa se moramo ponovno soočiti z veliko pomanjkljivostjo kranjskega odra. Funkcionalno in tehnično je namreč tako reven, da lahko sprejme le tehnično najbolj skromne predstave. Tako bodo morali organizatorji letos obiskovalce popeljati kar na tri predstave drugam. Rešitev ni dobra, kaže pa na to, da bomo morali kranjski oder nujno razširiti in obnoviti, če bomo hoteli Teden slovenske drame obdržati. Letos bo prvič podeljena tudi Nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo in Grun-Filipičevo priznanje za slovensko dramaturgijo. Žiriji v sestavi Bojan Štih, ravnatelj SNG Drama Maribor, Andrej Inkret, kritik, Mile Korun, režiser, in Matija Logar, umetniški vodja Prešernovega gledališča, je bilo poslanih 22 dramskih besedil. Nagrada in priznanje bosta podeljena na Tednu. Če seštejemo vse prireditve, vidimo, da je Prešernov teden postal precej natrpan. Za naprej bi morda veljalo razmisliti, da kranjskim občanom kulture ne bi več ponujali le v enem »paketu«, kajti naenkrat preveč verjetno ni najbolj pametno. Kranjski je tudi pesnik Simon Jenko; morda bi njemu posvetili podoben teden? H. J., M. L. S koroškimi plesi so nastopili mladi folkloristi prosvetnega društva Zarja iz Železne Kaple - Foto: F. Perdan Novo v kinu Poseben dan je eden od naj prepričljivejših filmov, ki govorijo o strahotah fašizma, hkrati pa je tudi ena najlepših zgodb ljubezni. Gre za ljubezen med žensko s šestimi otroki in homoseksualcem, med katerima se razvije izjemna toplina, ki v njem prvič zbudi željo po ženski, ona pa se prvič počuti popolno žensko. Vse to se dogaja v enem samem dnevu 1938. leta, ko Hitler obišče Musolinija. Film, v katerem nastopata v glavnih vlogah Sofija L oren in Marcello Mastroiani, je bil prikazan tudi na lanskem Festu. Tudi ameriška Usodna dirka sodi med boljša filmska dela. Pripoveduje o dekletih in fantih, ki se iz čiste želje po zabavi vozijo v hitrih avtomobilih iz mesta v mesto, spotoma prirejajo dirke in so sploh vesela druščina. Zgodi pa se, da v eni ocf takih dirk umre sin uglednega meščana. Oče se izmisli strahotne kazni, da bi »maščeval« sina. S skupino somišljenikov in plačanih ubijalcev se spravi rtad nedolžna dekleta in fante. Ljubica je osamljena 33letna izobraženka. Otroka ima pri starih starših na deželi, moža pa v tujini. Ta se vse redkeje javlja, tako da Ljubica že razmišlja o razvezi. Tedaj spozna 25- letnega študenta Zlatka in z njim doživ- lja ljubezen, ki pa ne uspe. Pojavi se ljubosumni mož, pride do ločitve. Ljubica vzame otroka k sebi in nadaljuje svoje življenje brez iluzij. Film, ki ga je posnel režiser Branko Bauer, je torej pripoved o osamljeni ženski, kakršnih je pri nas verjetno precej. Petorica žigosanih je italijanski vojni film, ki pripoveduje o petih hrabrih »nezgodnežih«. Na Kokrici smo lahko slišali tudi pevce zbora Društva upokojence: I ki so teden pred tem pripravili koncert ob 15. obletnici svojega dela - F. Perdan Revija odraslih pevskih zborov občine Krs Ne zgolj koncert Kranj — V soboto zvečer je bil na Kokrici prvi del letošnje revije odraslih pevskih zborov iz kranjske občine. Nastopili so moški pevski zbori Društva upokojencev Kranj, DPD Svoboda iz Stražišča, Tugo Vidmar iz Kranja in oktet DPD Svoboda iz Britofa, medtem ko domačega zbora KUD Storžič zaradi bolezni pevo-vodje žal nismo slišali. Namen že tradicionalne revije pevskih zborov nikoli ni bilo tekmovanje. Tudi letošnja ni bistveno drugačna. V treh krajih kranjske občine se bodo do srede februarja zvrstili nastopi sedemnajstih pevskih skupin. Vsaka bo v štirih pesmih pokazala največ, kar zna, in česa se je novega naučila od lanskega leta. Kljub temu letošnja revij* ša pomembno novost. Spre' namreč skupina strokovnisr bodo po strokovni plati ocet stop vsakega zbora, nakais gove šibke točke bodisi v isfcr grama ali v izvedbi in tudi p* kako naj jih odpravijo. Torej revije ne bodo več zgolj h* prikazi zmožnosti nadih ampak jim bo ta skupaj z ofefc letnimi nastopi nakazala » ki naj jih pri nadaljnjem dtek števajo. To pa vsekakor nam lik korak k dvigu kvalitete' skega zborovskega petja... Prvi del revije je torej ie u Drugi del bo na vrsti lOlfck na Visokem, tretji pa 17 fgr v Šenčurju. Izšla nova revija »Mento Prva poskusna številka Objavljala bo literarne torske Pred tednom dni je izšla prva poskusna številka nove leposlovne revije »Mentor«, ki jo je pripravila Zveza kulturnih organizacij Slovenije, natančneje njen odbor za literarno dejavnost, ki ga vodi pisatelj Peter Božič, ki je tudi glavni urednik nove revije. Odbor je torej svojo dejavnost — organizira republiška srečanja, literarne kolonije in letne literarne šole, nudi pomoč pri organizaciji območnih srečanj, sodeluje pri Naši besedi, nudi strokovno pomoč posameznikom, literarnim skupinam in mentorjem — obogatil z izdajanjem mentorske literarne revije. V Sloveniji že dolgo delujejo literarne skupine v osnovnih in srednjih šolah, ko pa mladi zapustijo šolo, so prepuščeni sami sebi. Čeprav je literarno ustvarjanje izrazito individualno, pa si večina ljudi, ki skušajo pisati, želi še razširiti svoje poznavanje literature, se pogovarjati o lastnih tekstih, jih tiskati, predstaviti ljudem, zato nastajajo literarne skupine v osnovnih organizacijah Zveze mladine, klubih, društvih, delovnih organizacijah in drugod. Med seboj so slabo povezane. Marsikdaj literati neke skupine sploh ne vedo, da v istem kraju obstaja še druga literarna skupina, s katero bi lahko sodelovali na področju izobraževanja, priprave literarnih večerov, proslav, izdaje literarnih revij itd. Pogosto so te literarne skupine tudi brez načrtov za redno delo. Sestajajo se občasno in marsikdaj delajo brez mentorja, zlasti skupine izven šol. nove leposlovne rei: prvence, ob njih pa nasvete Na osnovi takšne nepo« literarnega gibanja ter na drui ni obsežnega in množičnega nja pesnikov in pisateljevi kov, se je porodila potreba p reviji - po publiciranju r uspelih pesniških, proznih in sestavkov, hkrati pa po nem in načrtnem mentorske' »Mentor« bo torej prinašs. literarnih prvencev tudi oko nasvete ob njih in izmenjav* torske izkušnje; to bo revija-' in revija za mentorje. Tudi £ bo vsekakor koristil ta poriec rarno delavnico, utrinek iz lit posvetovalnice, saj je tudi * literature po svoje umetnost. Opazna je tudi pripravljer-ših znanih pisateljev, publkts kritikov, da sodelujejo prj rer je prav poskusna številka ' več kot trideset potencialni" torskih imen, nekatera mec s konkretnimi, praktičnimi p ki. Svetovali bodo, ocenjevali ljene prispevke, hkarti pa ■ nanje lahko posamezniki tuc. no obračali. Pred nami je torej prva ck>v številka »Mentorja«, fcj je ^ živela velik odmev zlasti meo mentorji po šolah. Za njo bc druga poskusna številka, ns* začel redno izhajati. Ko-»Mentor« v svojem uvodni njegova usoda odvisna prec^ tistih, katerim je namenjen ■ najbolje dokazal svojo" po— koristnost in vrednost dr-podpore. M V. Dopisna delavska univerza UNIVERZUM - Ljubljana, Parmova 39 voisuje v: — osnovno šolo (5., 6„ 7., 8. razred) - za več* skupine organiziramo seminar-pouk tudi v de lovnih organizacijah — strojepisni tečaj — tečaj za stavce na IBM stavnih strojih — tečaj tehniškega risanja — tečaj za skladiščnike — tečaj za kontrolorje in preddelavce v kovinar ski stroki — začetni tečaj nemškega in angleškega jezika — tečaj za varstvo pri delu (skupine v UZD) VPISUJEMO VSAK DAN, RAZEN SOBOTE, * 7. do 13. ure ter vsak torek od 7. do i«, ure, dr vključno 15. februarja 1979. IZOBRAŽEVALNI CENTER pri DDU UNIVERZUM . telefon 312-133, 312-745 * V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Jesenice — Lani so delavci jeseniškega Gradbinca dogradili severovzhodni trakt osnovne šole Tone Čufar na Plavžu. Drugi trakt objekta, kije že pod streho, pa bo predvidoma nared do začetka šolskega leta letošnjo jesen. V teh prostorih in telovadnici, ki jo bodo še zgradili, bodo imeli pouk učenci višjih razredov Cu-farjeve šole. — B. B. MLADI ALPINISTI VADIJO Gorje — Pri Planinskem društvu Gorje deluje prizadevni alpinistični odsek. Pred tem so bili gorjanski alpinisti združeni v sekciji alpinističnega odseka iz Mojstrane. Da bi znanje članov utrdili in uvedli v alpinistične veščine tudi mlajše in neizkušene, so pretekli teden začeli z alpinističnim tečajem. Tečaj je v Gorjah, vodi pa ga Edo Torkar, popestreno pa je z diapozitivi in filmi. J.Ambrožič Jesenice — Tudi na železnici imajo letos dovolj opraviti z odstranjevanjem snega. Sproti ga je treba odmetati s tirov in kretnic, da ne bi prišlo do zastojev in zamud. Na Gorenjskem imajo vsekakor največ dela na Jesenicah in v Kranju, saj sta tu železniški postaji največji, največ je tirov, skladišč in odkritih razkladalnih površin. Medtirje in odprte prostore čistijo z gradbenimi stroji Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana in drugih gradbenih delovnih organizacij. Kretnice in druge prostore, ki jih stroj ne more očistiti, pa je treba odkidati kar z lopato. To opravljajo delavci za vzdrževanje prog; če pa bi nasulo kak meter snega, bi jim seveda priskočili na pomoč še drugi železniški delavci. -B. B. Priznanje predsedniku - Gorenjska turistična zveza ima komisijo za turistični podmladek, ki jo sestavljajo predsednik Tone Logar in člani Špela Polajnar, Breda Fabjan, Alenka Krišelj, Srečo Kunčič, Tončka Vodnik, Cilka Zupane in Branko Blenkuš. Največje breme dela je prevzel nase predsednik Tone Logar iz Preddvora (drugi z desne), ki mu je Gorenjska turistična zveza podelila posebno priznanje. — B. B. Jesenice — Sodelavci oddelka za izobraževanje odraslih pri železarskem izobraževalnem centru so ta mesec pripravili tečaj za žerjavovodje in voznike viličarjev. Prvega obiskujejo delavci železarne, drugega pa delavci trinajstih delovnih organizacij iz jeseniške in radovljiške občine. Zanimivo je, da je med tečajniki tudi ena delavka. Na stiki: del udeležencev tečaja za voznike viličarjev. B.B. V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM PO GORENJSKI V KRATKEM Vodovod Črni gozd je nuja Investicijski program tržiške samoupravne komu- ^^'SU^^B^J^ nalne interesne skupnosti za letos med drugim od katerih je samo za letošnje predvideva tudi začetek gradnje vodovoda Črni J^X^u^tt$^Š gozd ki bi rešil preskrbo s pitno vodo za več kot 3,300.000 dinarjev z ostankom mora petdeset let - Naložba bo zahtevala okrog 34 milijonov dinarjev, ki naj bi jih pomagalo zbrati ^^^^^^ tržiško gospodarstvo in občani Tržič - Samoupravna komunalna interesna skupnost občine Tržič je bila ustanovljena že v letu 1977, vendar se še vedno ni dokončno samoupravno organizirala, težave pa so prisotne tudi v delu njene strokovne službe. Tajnika imajo šele od zadnjega tro-mesečja lanskega leta, ki pa vseh nalog razumljivo sam ne zmore. Kljub temu so že vidni precejšnji premiki. Se bolje pa bo, ko bo ustanovljena skupna služba stanovanjske in komunalne skupnosti oziroma skupna strokovna služba za vse samoupravne interesne skupnosti gospodarskega pomena. Iniciativni odbor za pripravo ustanovitve je bil že oblikovan. Po zakonu o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem bi morale biti do konca lanskega leta ustanovljene stavbno zemljiške skupnosti oziroma enote komunalne skupnosti za upravljanje s stavbnim zemljiščem. Žal te enote pri tržiški komunalni skupnosti še ni, predvidoma bo letos, zato skupnost tudi še nima sredstev za komunalno urejanje zemljišč in bodo do 1980. leta ostala v pristojnosti skupščine občine. . „. V tržiški občini se kažejo največje potrebe po izgradnji cest, vodovoda in kanalizacije, kar bi vse skupaj stalo približno 300 milijonov dinarjev. Znesek ni majhen, zato se bo treba odločiti, katere naloge se kaže najprej lotiti. Naraščajoče potrebe namreč niso le posledica večje zahtevnosti tržiškega gospodarstva m prebivalcev. Res je to, da je bil v preteklem obdobju razvoj komunalne dejavnosti v občini zapostavljen in precej zaostaja za razvojem gospodarstva in tudi družbenih dejavnosti. Letošnji program samoupravne komunalne interesne skupnosti je skupščina kot osnutek že obrav- navala. V njem so kot najpomembnejše naložbe predvidene gradnja druge etape kanalizacijskega ko-lektorja v Tržiču, gradnja kanalizacije v Kovorju, ceste Slap — Ča-dovlje, ureditev priključka na cesti Zgornje Vetrno in priključka ceste Lom na Slapu, poti proti klavnici, obnova ceste Ziganja vas —Križe, najbolj nujna pa bi bila gradnja vodovoda Crni gozd. Po podatkih Komunalnega podjetja Tržič bo namreč že 1981. leta v občini primanjkovalo vode, razen tega pa je voda, ki jo črpajo iz lomskega zajetja, zelo oporečna, saj so bakteriološke raziskave pokazale, da od 45 do 80 odstotkov izvidov ne ustreza pitni vodi. Z zajetjem v Črnem gozdu bi zagotovili zdravo pitno vodo za 50 in še več let, viške pa bi lahko celo odstopili kranjskim občanom. Zdaj premore tržiški vodovod le 6.'} litrov vode na sekundo, zajetje Crni gozd pa bi dalo 160 do 2(X) litrov vode na sekundo. Celotna investicija bo po oceni Komunalnega podjetja Tržič znašala okrog 34 milijonov dinarjev. Gradnja bi potekala v dveh etapah; najprej od Črnega gozda do Cimpra v dolžini 5242 metrov, nato pa od Cimpra do konca industrijske cone še 5650 metrov. Po programu naj bi s prvo etapo gradnje začeli letos in končali prihodnje leto, ko bi prišla na vrsto druga etapa, ki bi bila gotova v letu 1981 ali najpozneje 1982. Gradnja pa je močno odvisna od delovnih ljudi in občanov Tržiča, saj naj bi del denarja prispevale tudi organizacije združenega dela, ki bodo imele poslovne prostore v industrijski coni, in vsi zasebni uporabniki vode ob poravnavi vodarine. Nekaj denarja mislijo zbrati tudi z bančnimi krediti. Da druge poti res ni, pove podatek, da ima občinska samoupravna imevanje nov, če bodo hoteli predvideni program uresničiti. H. Jelovčan NEKAJ SPREHODOV OKROG DOMŽAL ob bregovih Pšate, Bistrice in Rače Opisuje Črtomir Zoreč Planina pod Golico — Zadnja leta je reja ovac na zahodnih obronkih Karavank precej upadala. Kot je pred nedavnim povedal Ivan Starman iz Planine pod Golico, pa število ovac na tem področju zdaj raste. Tako so lansko poletje na Golici in pod njo pasli že nad tristo ovac, ki so v glavnem last kmetov iz Planine, Plavškega rovta in Prihodov. Ker je ovčereja koristna tako za obnavljanje rasti na pašnikih kot za predelavo volne in mesa, so takšni podatki prav gotovo spodbudni. Na sliki: Minka Starman iz Planine pod Golico med svojimi ovčicami. — B.B (3. zapis) Prav močno se današnjim Dom-žalčanom ne bom prikupil, če povem, da včasih ni bil le bližnji Mengeš imenitnejši, celo Trzin in Dob in Lukovica so bili pomembnejši kraji. Pojem Domžal je po vsej priliki ustvarila šele železniška postaja v novejši dobi, prej pa popravilo stare rimske ceste skozi Crni graben (v letih 1720-1728). Na temeljih stare je bila zgrajena nova »Dunajska cesta«. Saj je povezovala prometno žilo Trst — Dunaj. Kajti v prejšnjih stoletjih — ves srednji in večji del novega veka — je ves promet potekal skozi Tuhinjsko dolino. Zato je bil Kamnik tako imeniten (in ošaben!). No, s preusmeritvijo prometa so rasle Domžale, Kamnik pa je postal podoben speči Trnjulčici. Vsaj do gospodarske renesanse — do nastanka industrije. B DOMŽALE - IZVOR IMENA olj, ko iščem odgovora, bolj se mi zapleta: odkod krajevno ime? Brž moram zavrniti romantike, ki bi radi ime delili na »dom« in »žale«; torej dom na nekakih Žalah (grobišču), poslednji dom . .. To je bilo najbrž drugače (četudi bi raje zvedel, da je krajevno ime slovenskega izvora!). Gledam v seznam krajev, ki jih je zajel Petra Kozlerja »Zemljovid slovenskih dežel« pred več kot sto leti — pa naših Domžal ne najdem, vsaj imena ne. Pač pa dva kraja na Koroškem s podobnima imenoma: Domačale in Domačova (nemško: Damtschach). Ugibati — jalov posel; čakati na imenoslovca, ki bi utegnil razložiti zagonetna krajevna imena — dolgo obdobje. Torej ostane: sprijazniti se z nevednostjo. To pa je najslabše! Seveda bom srečen, če se bo oglasil kak domačin, ki bi znal ime Domžale bolje in verjetneje razložiti. STARA RIMLJANSKA CESTA olikokrat poenostavljamo: tam, kjer poteka današnja cesta skozi Domžale in Črni graben na Štajersko, tam je potekala cesta, ki so jo pred dva tisoč leti zgradile rimljanske legije (seve: tudi z rokami ujetnikov in sužnjev!). Strategi, kakršni so bili stari graditelji cest, niso vselej izbrali najlažje poti po dnu dolin. Dostikrat se je njihova cestna trasa umaknila v hrib, na razgleden in torej bolj varen gorski greben. Tudi umik stare ceste proti Mengšu in šele odtod njena usmeritev v Črni graben, da misliti. Cesta Emona —Celea je imela svojo postajo tik pod današnjim Mengšem — imenovala se je »Ad quarto decimo« (t. j. pri 14. miljniku). Potem je sledila postaja v Podpeči (med Lukovico in Krašnjo), ki se je imenovala »Ad publicanos«). Na današnjih Trojanah je bila postaja »Atrans«. MENGEŠ - DOMŽALE Sprva je bilo tako: Mengeš je bil mogočnejši, trg z vsemi trškimi pravicami in staro zgodovino pa še z obsežno prafaro. Na drugi strani pa uboge Domžale s skromno duhovnijo na Goričici, podružnico mengeške fare. — Danes pa se je obrnilo: Domžale so zrasle in prerasle stari Mengeš, sedež bogate občine so, pravcato mesto — vsaj z urbanističnih vidikov. Vzporedno z uveljavljanjem Domžal kot gospodarskega in prometnega središča, so potekale tudi želje po lastni fari. Za cerkvico na Goričici (današnjo farno cerkev) je obstoj ugotovljen že leta 1526. Bila je središče »turškega tabora«. Leta se je ohranil — vsaj pretežni del — do leta 1837. Še sedaj pravijo njivam, ki leže pod Goričico, da so »Podtabrom«. Krog-inkrog cerkve je bil močan zid, ki je segal do višine strehe. Na vseh štirih vogalih obzidja so stali stolpi. Iz odprtin so brambovci streljali na napadalce. Tudi vodni jarek je bil speljan na vnanji strani obzidja — le odkod pa voda na vzpetini? Leta 1904, ko so uredili novo pokopališče na brezini pod cerkvijo, je padel še zadnji ostanek zidu nekdaj mogočnega tabora, za katerega pravi cerkveni zgodovinar Jožef Lavtižar, da je bil najlepši v deželi. Fara Domžale, za katere ustanovitev ima največ zaslug cerkveni zgodovinar Franc Bernik, je bila ustanovljena 25. septembra leta 1908. Ostanek »turškega« tabora s cerkvijo na Goričici v Domžalah, kolikor ga je še videl slikar Ladislav Benesch v drugi polovici prejšnjega stoletja. Podkoren - Ustno izročilo pravi, da šega o Pehtri babi, ki se je danes ohranila le v Podkorenu, izhaja še iz časov, ko so se v naših krajih klatili volkovi in medvedje. Ko so pozimi zveri pridrle v vas in napadale drobnico, so jih kmetje preganjali z ognjem in zvonci. Tako zveri predstavlja Pehtra baba, vpijoče kmete pa otroci z zvonci. V začetku januarja se vsako leto zbero otroci sredi Podkorena. Tekajo po vasi, rožljajo z zvonci in ob tem, ko love v belo oblačilo odeto Pehtro babo, kriče: »Pehtra baba, rom-pom-pom, če te nisem, te pa bom. Ena šiba leskava bo po riti plesala.« Potem se odrasel fant s palico, oblečen v Pehtro babo, obrne in lovi otroke. Dogajanje se seveda ponavlja, dokler se vsi ne upehajo. Tako ta lepi običaj obnavljajo vsako zimo v Podkorenu, vaščani in drugi pa ga z zanimanjem spremljajo — A. Kerštan O LAS 12. stran Torek, 23. januarja 19' Svetovni alpski pokal — moški Avstrijci so morali priznati premoč, nadim manj. kot smo pričakovali KITZBUEHEL — (Od našega posebnega poročevalca) — Na de ve tin tridesetem pokalu Hahnenkamm, ki je štel za točke v svetovnem alpskem pokalu — moški v smuku in slalomu ter kombinaciji, so Avstrijci morali priznati premoč Seppu Ferstlu iz ZRN. Enako je zmaga v slalomu odšla v ZRN. Zmagal je namreč Christian Neureuther pred Ingemarjem Stenmarkom iz Švedske. Nadi niso dosegli vsega, vendar smo z njihovo uvrstitvijo lahko zadovoljni. Križaj si je ie v prvem slalomskem nastopu zapravil možnost za visoko uvrstitev, Kuralta pa je izločila druga vožnja. Le-ta je bila usodna za mnoge znane tekmovalce. SLALOM DOBIL NEUREUTHER Na startu kitzbuhelskega slaloma se je tokrat zbralo devetinšestdeset tekmovalcev iz Evrope, Amerike in Japonske. Na slabo pripravljenih progah, saj je organizatorjem zagodel fen, so največ uspeha imeli Italijani. Med prvo deseterico so kar štirje. Čeprav je to tekmo v velikem slogu dobil Christian Neureuther iz ZRN, to ne zmanjšuje njihovega uspeha. »V tehniki vožnje ni bilo napak, toda vozil si premalo borbeno. V drugem nastopu pojdi na vse,« je dejal direktor naše reprezentance Tone Vogrinec Bojanu Križaju na cilju prvega nastopa. Bojan je samo nemo prikimal in gledal nazaj na progo. Prehitevali so ga namreč drug za drugim in na koncu prve vožnje je bil Bojan sedemnajsti. »Prvič v zgodovini Kitzbuhla smo stoodstotni,« je bil kratki raport Toneta. V tem nastopu so bili naši vsi uvrščeni na dobrih mestih in z majhnim zaostankom po časih. Vse to je bil obet za dobre uvrstitve tudi po drugi vožnji. Zanimivo je bilo, da je sicer vodil Neureuther, drugi je bil Phillip Mahre iz ZDA, tretji pa je bil presenetljivo mladi Italijan Leonardo David. Sele na petem mestu je bil Heidegger, šesto mesto pa sta delila M auro Bernardi iz Italije in favorit tega slalom-skega obračuna Ingemar Stenmark. Ven- dar so bile razlike tako majhne, da se je z nestrpnostjo pričakoval končni obračun. Avstrijec Heidegger je sicer v tem končnem obračunu šel na progo tako kot je treba. Tudi njegov čas je bil dober, vendar je na koncu le zadostovalo za peto mesto. Tudi Frommelt je veliko hotel, a je le preveč zaostal, da bi lahko računal na sam vrh. Bil je četrti. Presenečenje prve vožnje David ni vzdržal. Na koncu ga dobimo še vedno na odličnem šestem mestu. Delil pa ga je s svojim reprezentančnim kolegom Thdnijem. Vrhunec dirke je bil napet, saj je Neureuther postavil odlični čas. Sesti po prvi vožnji Stenmark je v zgornjem delu napravil nekaj napak, toda v nadaljevanju je bil res stari Ingemar. Bil je drugi. Zmaga mu je ušla prav zaradi napak v zgornjem delu. S samo uvrstitvijo ni bil zadovoljen. To je pokazal tudi na cilju. Tudi v našem taboru smo z nestropnostjo pričakovali drugi obračun. Bojan je šel na progo na vse. Toda dobil ni nič. Tam, kjer je dosegel prve mednarodne uspehe, je tokrat moral kloniti. Vse do zadnjega dela je vozil več kot odlično. A na nesrečo je tu dobil kol v ramena, tvegal je preveč, ujel je Se dvoje vratic, v tretjih pa je moral kloniti. Enako se je godilo tudi Kuraltu. Lepo je prišel v cilj, petnajsti čas so mu izmerili, toda v drugi polovici proge je prišel na nepravo nogo in nepravilno prevozil vratica. »Na norem smuku« s Petelinjega grebena je le ciljna ravnina še kolikor r ko normalna. Pa še tu smukači ,prinorijo' v ciljno areno do 100km nas netil jih je Sepp Feratl iz ZRN. -KlliMl se nato Avstrijci veselili. Wimaberge bil drugi, Spiess pa tretji. Zanhah^č je bil Klammer šele enajsti, a med V deseterico sta nato še dva A vstriica. Rezultati - 1. Feratl (ZRN) at*«* Wirnsberger 2:04,68, S. Spiess (ofeaAitf ja) 2:05,45, 4. Josi (Švica) 2:05 igli* (Italija) 2:05,67, 6. Grissmann 2*-**.n Stock (oba Avstrija) 2:05,86, 8 Po*U» (Kanada) 2:06,01, 9. B urari!,- JEZ 2:06,12,10. Read (Kanada) 2:0«\i6>. Kombinacija — 1. Steiner (Ank* 2. Wenzel (Liechtenstein), 3. L>&mch*r6 ca), 4. Gros, 5. Plank (oba Italija). Najstarejši slalomist med najboljšimi slalomisti na svetu Chistian Neureuther iz ZRN je bil nasmejan ob svoji zmagi. Na koncu je ostal brez uvrstitve. Ostali trije Jugoslovani so bili dobri, saj so bili na solidnih mestih. Rezultati - 1. Neureuther (ZRN) 101,16. 2. Stenmark (Švedska) 101,42, 3. Ph. Mahre (ZDA) 101,53, 4. P.Fommelt (Liechtenstein) 102,14, 5. Heidegger (Avstrija) 102,30, 6. Thoni in David (oba Italija) 102,53, 8. Gros 103,01, 9. Noekler (oba Italija) 103,10, 10. Wenzel (Liechtenstein) 103,12, 19. Strel 106,53, 20. Magušar 106,80, 25. Zibler(vsi Jugoslavija) 109,84. »NORI SMUKACI« Smukače, ki vozijo smuk s Petelinjega grebena, je treba samo občudovati. To je smuk res v pravem pomenu besede. _Na 3510 metrov dolgi progi je toliko pasti in toliko strmine in hitrosti, da se ti zmeša v glavi. Na taki progi so vozili pogumneži. Čeprav so Avstrijci menili, da jim bo domači teren prinesel uspeh, so se motili. Čeprav so imeli nove kombinezone, se vendar niso mogli dokopati do zmage. Prese- Teklo jih je nad 1200 Nedeljskega tekaškega maratona po poteh Ko-krškega odreda v Dupljah se je udeležilo rekordnih 1261 tekmovalcev — Kljub pomanjkanju snega uspela prireditev — Dupljanci bodo morali biti deležni večje pomoči C 4. dupljanski maraton po poteh KokrSkega odreda DUPLJE — Nedeljskega tekaškega maratona, prvega v letošnji seriji množičnih tekov na smučeh, se je udeležilo 1261 tekmovalcev vseh starosti in obeh spolov. V smučini, ki so jo Dupljanci kljub pomanjkanju snega izredno pripravili, smo videli rekreativce iz vseh krajev Slovenije, številne športnike, nekdanje tekaške ase, slepe in slabovidne, borce Kokrškega odreda in druge ljubitelje tekaškega športa. Nedeljski maraton je potrdil, da se je dupljanska prireditev uveljavila in jo je treba zato še razvijati. Dupljanski maraton je pomemben tudi zaradi tega, ker obuja tradicije NOB in jih povezuje s sedanjostjo in mladimi rodovi, prav tako pa vsako leto pokaže, kako so ljubitelji množičnega rekreativnega teka pripravljeni na tekmovanja, ki mu slede. To so predvsem bloški teki. Trnovski in Koroški maraton ter tudi znameniti tek Vasa na Švedskem. V cilj je treba priti, čeprav s smučmi v rokah. Važno je predvsem sodelovati in ne le zmagovati. To je vodih tekaških maratonov. Maratonski tek na 30 kilometrov je dobil član Smučarskega kluba iz Ihana pri Ljubljani Branko Orešek — Vse slike F. Perdan Udeležnci nedeljskega tekmovanja v Dupljah so bili razdeljeni v devet starostnih skupin. Poglejmo rezultate: pionirji (15 kilometrov). 1. Peter Grego-rič (Ihan), 2. Jure Velepec (Beričevo), 3. Uroš Velepec (Beričevo); trim (15 kilometrov): 1. Milko Lapanja (Bohinj), 2. Anton Pustovrh (Olimpija), 3. Slavko Premože (Dol); maraton 30 kilometrov — moški do 40 let: 1. Branko Orešek (Ihan), 2. Srečko Bešter (Iskra Elektromehanika), 3. Marjan Vidmar (Dol); maraton moški nad 40 let: 1. Roman Seljak (Kranj), 2. Jaka Reš (Radovljica), 3. Franc Naglic (Gradbinec Jesenice); maraton ženske do 35 let: 1. Milena Korde* (Triglav), 2. Mili Fister (Jamnik), 3. Nada Konečnik (Slovenj Gradec); maraton ženske nad 35 let: 1. Mateja Grom (Vrhnika), 2. Cilka Kavčič (Mali vrh), 3. Anka Grom (Škofja Loka); ženske (15 kilometrov): 1. Tatjana Moder (Dol), 2. Tina Modnic (Brdo), 3. Nada Konečnik (Slovenj Gradec); pionirke (15 kilometrov): 1. Mateja Pogačnik (Ihan), 2. Andreja Smrekar (Beričevo), 3. Polonca Fister (Jamnik); JLA, teritorialne obrambe in UJV: 1. Anton Alič (Bohinjska Bela), 2. Pavel Jamnik (Kranj), 3. Ivan Podgornik (Kranj); Dupljancem je kljub pomanjkanju snega uspelo pripraviti tako veliko prireditev. Vsa pohvala njim, saj je za maraton delala vsa vas. Kljub temu se vedno resneje sprašujejo, kako dolgo bodo sami še temu kos. »Skoraj 500 več tekačev je bilo na letošnjem maratonu in temu primerno več dela je bilo. Problemov nismo imeli le s pripravo prog, saj je bila snežna odeja pičla. Za takšno prireditev je potrebnih še kup drugih opravil in tem takšna vas, kot so Duplje, ni lahko kos. Zato bomo pri prihodnjih prireditvah potrebovali še več pomoči. Sicer pa ocenjujem letošnjo prireditev kot uspešno,« je povedal predsednik organizacijskega odbora maratona Danilo Vrtač. Pokrovitelj letošnjega maratona je bil Slovenijales iz Ljubljane, sopokrovitelji pa begunjski Elan, Združeno podjetje Iskra Kranj, Ingeniring iz Ljubljane in telesno-kulturna skupnost kranjske občine. V nedeljo pred tekmovanjem je bila v Dupljah seja častnega odbora, ki ga vodi predsednik kranjske občinske skupščine Stane Božič. Na seji je bilo govora predvsem o organizaciji prihodnjih maratonov. »Dupljanski maraton povezuje šport, rekreacijo in splošni ljudski odpor s tradicijo NOB in Kokršnega odreda, ki je imel na tem področju pomembne akcije. Maraton moramo še bolj podpreti, ker je to pobuda krajevne skupnosti. Prireditev moramo vključiti v programe občinskih organizacij in ponuditi večjo moralno in materialno pomoč,« je povedal po seji Stane Božic i v , • i J.K oSnjek Danilo Vrtač, predsednik organizacijskega odbora maratona. Prireditev se je tako razširila, da bo potrebna v prihodnje širša družbena pomoč Za pripadnike naših oboroženih sil je sodeloiKtnje na maratonih del vzgoje m krepitve vzdržljivosti V tekmovanju vojakov so prvi pritekli v cilj Anton Alič, Pavel Jamnik in Ivan Podgornik. Zmagovalec je doma iz Pevna pri Skofji Loki, vojaški rok pa služi na Bohinjski Beli. Kurirjem v spomin JESENICE - Nad 500 tekmovalcev se je udeležilo 24. kurirskega smuka v počastitev padlih kurirjev v Medjem dolu. Organizator tekmovanja so bili člani organizacije Zveze borcev z Javornika in Koroške Bele. Med udeleženci jih je bila večina mladih, kar priča, da spoštujejo tradicije in izročila NOB. Rezultati - člani ZB: 1. Lukam- (Tržič), 2. Huter (Jesenice), 3. Šekli (Kranjska gora); mlajše mladinke: 1. Grilc (Jesenice); mladinci: Šporn (Jesenice); člani CZ, ZRVS: 1. Spora (Jesenice); člani JLA, milice: 1. Kotnik (Kranjska gora), 2. Kolenc (PM), 3. Kof-ler (PM); Med učenci in učenkami ho bili najboljši Šteflin z Jesenic, Tusar s Koroške Bele, Rojnik z Jesenic in Podpas iz Žirovnice. Ekipno je bila med osnovnimi solarni najboljša osnovna sola s KoroAke Bele, med ekipami teritorialne obrambe TO Jesenice, med moštvi ZRVS Jeseničani in med drugimi kategorijami tudi mofttva jeseniške občine. . |,,.| Najbolje uvrščeni Jugoslov&n t v slalomu v Kitzbuehlu LoČtinB Strel. BOJAN DEVETI V svetovnem pokalu, gener*lna vtr* tev, še vedno vodi Ingemar Stennurt -p Petrom Luscherjem iz Wenzlom. Naš F1 jan Križaj pa s Frommeltom deli de* mesto, medtem ko je v ve*e»lalo«i vedno tretji. Vrstni red: 1. Stenmark 135, 2 Last* 127, 3. Wenzel 102, 4. Ph. Mahre i„ Gr«' 6. Neureuther 65, 7. Mflller Si, a. 9. Križaj in Fommelt 66. NAŠI TUDI V SMUKU Danes bo v Steinbachu (Avstrija) tet* za svetovni pokal v veleslalomu, v s«*1 in nedeljo pa je v Garmischu smuk ■ ' lom ter kombinacija. Tu bodo v »i asti* tali v obeh disciplinah, saj se nadejaj«-bodo dobili kakšno točko v svetovne«1 kalu tudi v kombinaciji. Besedilo : D Humer Alpsko smučanje Prvi točki Dornigove ST. GERVAIS - Na tek? žensk za evropski pokal v H> lomu so nada dekleta dosei izvrsten uspeh. Ljubljančan* Bojana Dornig je osvojila pr dve točki v tem pokalu, saj* bila med dvaindevetdesen* tekmovalkami deveta, Ns* Tome pa petnajsta. Rezultati: 1. Dahlun (Nor«* ska) 83,03, 2. Hesse (Švedski 83,12, 3. Sirch (ZRN) 83.J8.1 Dornig 87,46, 15. Tome le* Jugoslavija) 89,25. Pred tem nastopom v j Gervaisu so nasa dekle* vozila tudi slalom za sveto** pokal v Meirengenu. Tu « zmagala Avstrijka SackL * enaindvajseto mesto se je utt stila Dornigova, dvaindvajseta je bila Zavadlavova, štir indvajseta Jermanova in p* indvajseta Tometova. -h Na švicarski turneji naši zadovoljili LE BRAS8U8 - Na osemnsj.ti „ki skakalni turneji »Grand Pr|x, w > skakalci dosegli lepe mednarodne u*f* ve. Na zadnji tekmi je bil Nor*ic I kar pa je kljub padcu zasedel oaaVsTs* Rezultati - I. Tuchscher»r 240.7 (94,5 - >00) 2 Sum>,237.« (M . 3. Mosching (oba Švica) 227,4 _ w f>. Norele 211,3 (»3,5 -•*.»>. g. Mjtf („»,h Jugoslavija) lW(« - J>,.5 JJ »kupna uvrstitev: I. j™*"*^^. L» sching, 3. Hivaerinen (Finska), 4 ^ t, Mlakar. S SODIŠČA Lani 18. oktobra je nekje na FHidročju Maribora miličniška patro-1*4 prav slučajno našla Stanislava ~yiarkuna (roj. 1951), za katerim je *^ila razpisana tiralica. Markun je Se st>al v »rent a car stoenki«, nekje na $?ozdni poti, ko sta na steklo potrkala miličnika. Več kot sto dni dolgo •Potovanje v sposojenem avtomobilu je tako končalo. Markun je sedaj v priporu, javni tožilec okrožnega ^OtiiSča v Kranju pa je že vložil °t»tožnico, ki mu očita vrsto kazni-v*ili dejanj. Markun se je izučil za avtomeha-**ika in je nazadnje delal Dri KOGP Živel s podpisovanjem čekov Kranj. Vse je bilo v redu, dokler ni enkrat vzel blok naročilnic, s katerimi je nekajkrat na več črpalkah po nekaterih krajih Slovenije poskušal »na suho« tankati. To mu je v nekaterih primerih tudi uspelo. Delavci na bencinskih črpalkah, ki so se z Markunom spustili v tak posel, so v postopku. Pridobivanje denarja na goljufiv način je Markun uporabljal lani skoraj celo leto. Ker je izgubil službo in je bil brez denarja, je obiskal nekaj znancev ter iz njih izmamil zdaj več zdaj nekaj manj denarja. Največkrat je tvezil, da ima avtomobil v popravilu in da nujno Smučarski teki aga štafete Gorij GORJE — Tukajšnja amučina je gostila **«jboIjse slovenske smučarske tekače, ki se potegovali za republiške naslove na štiriintridesetem prvenstvu Slovenije v %*nućarskih tekih. V dobro pripravljeni ***siučini so imeli največ uspeha Jeseni-l^ffcni, uspešni pa so bili tudi Triglav, Gorje, *v amnik, Olimpija in Dol. V članskem obračunu je slavil Božo ^-vajnar iz ljubljanske Olimpije. Vendar je ?*r>s|jal s precej sreče, saj se je domačinu "^isku Poklukarju zlomila smučka in ?*>©rel je odstopiti. Se največ zanimanja je **ilo za tek mlajših članov. Ivo Čarman je ^maga], drugi pa je bil Dušan Podlogar. vendar sta na isti progi kot člani oba do-j^^gla boljie čase kot starejši vrstniki. Republiški naslov med starejšimi mladin-^ami je osvojila Kranjčanka Jeli Jelovčan, članicah pa njena klubska kolegica ***ilena Kordež. Dušan Djuričič iz Mojstra-^ c je bil najhitrejši pri starejših mladincih, mlajših mladinkah pa Kranjskogor-» nka Martinovičeva. V stafetnih tekih so bili pri članih najboljši tekači iz Gorij, pri starejših mladinci h pa Jeseničani. Jesenični so osvojili ^ *~v° mesto pri mlajših mladincih, pri mlajših mladinkah pa Olimpija. r Rezultati — člani (15 km): 1. Cvajnar * Olimpija) 45:43,4, 2. C. Podlogar (Gorje) Alpsko smučanje Dobre mladinke KOBLA — Smučarski klub Jesenice je ^»"gsniziral na Kobli republiško prvenstvo ^ veleslalomu in slalomu za mladinke in ^*>ladince, ki se ga je udeležilo nad 80 tekmovalk in tekmovalcev iz 22 klubov. (.<>-r^njske mladinke so se izredno izkazale, 2^«*r še posebej velja za Tržičanko Pehar-j ^vo in za članico Alpetoura Ravnikar-j*vo. Uspešna sta bila tudi Podrekar in *v ranjćanka Blažičeva. Rezultati — veleslalom mlajše mladinke: ^ Pehare (Tržič), 2. Blažič (Triglav), 3. C* avnikar (Alpetour), 4. Likozar (Jezersko), J». Porenta (Alpetour), 6. Benedičič (Jesenice), 7. Vesek (Jesenice); mlajši mladinci: * . Klakočar (Izletnik), 2. Podrekar (Jeseni- ... 6. Peternelj (Alpetour), 7. Grašič iAlpetour); slalom mlajše mladinke: 1. J* avnikar (Alpetour), 2. Blažič (Triglav), 3. **eharc (Tržič), 4. Vesek (Jesenice); mlajši !*lladinci: 1. Podboj (Olimpija), 2. Podrekar W esenice), 3. Grašič (Alpetour), 4. Peternel * Alpetour),... 6. Sarabon (Tržič), itd.; -bef Naraščaj obeta - KOBLA - Mlajši pionirji in pionirke r. V*orenjske so tekmovali v veleslalomu na r^obli. Med mladimi naraščajniki so imeli r^atjveč uspeha Jeseničani. Med starejšimi pionirji so bili najboljši Oblak (Jesenice), *^«iflc (Alpetour) in Naglic (Jesenice), med starejšimi pionirkami pa Kune (Jesenice), ■* Med 46:44,7, 3. T. Djuričič (Jesenice) 46:49,1, 4. Jelene (Triglav) 46:54,2, 5. Burger (Gorje) 48:41,0, ml. člani (15 km): 1. Carman (Triglav) 44:11,2, 2. D. Podlogar 45:37,5, 3. Rodman 48:26,8, 4. Piber (vsi Gorje) 48:32,9, st. mladinci: 1. D. Djuričič (Jesenice) 31:19,5, članice (10 km): 1. Kordež (Triglav) 37:07,5, 2. Munih (Olimpija) 37:09,5, 3. Bešter (Triglav) 42:19,7, ml. mladine (5 km): 1. B.Martinovič 19:11,5, 2. M.Martinovič (obe Jesenice) 19:17,1, ml. mladinke (10 km): 1. Jelovčan (Triglav) 19:29,4, 2. Sušina (Olimpija) 19:40,6, 3. Bešter (Triglav) 19:55,6; štafeta - člani 3x10 km: 1. Gorje 93:56,4, 2. Triglav 94:57,0, 3. Gorje II 97:52,9, st. mladinci 3x 5 km: 1. Jesenice 52:31,9, 2. Kamnik 52:42,7, 3. Gorje 52:57,9, ml. mladinci 3x 5 km: 1. Jesenice 53:06,3, 2. Kamnik 54:02,1, 3. Gorje 56:00,9, ml. mladinke 3 x 5 km: 1. Olimpija 1:01,52, 2. Triglav 1:06,13, 3. Jesenice 1:09,22. Hokej Oba zmagala JESENICE - Sobotno kolo v I. zvezni hokejski ligi ni prineslo presenečenj. Jeseničani so doma visoko premagali Med-veščak iz Zagreba s 15:5. Tekma je postregla z nekaj izrednimi zadetki. Gole za Jesenice so dosegli Suvak 3, Hafner, Tomaž Košir in Pajič po 2, Bešič, Štefan Ščap, Ivan Ščap, Hiti in Hrovat po enega. Kranjska gora je premagala Crveno zvezdo s 3:2. S tem si je dokončno zagotovila obstanek v prvi zvezni ligi. Crvena zvezda je igrala precej grobo. Olimpija pa je premagala Celje s 13:0 in s tem dokazala, da se zasluženo bori za prvaka v letošnjem državnem prvenstvu. Že jutri bo na sporedu novo kolo v I. zvezni hokejski ligi. Jeseničani bodo igrali doma s Kranjsko goro, Medveščak bo gostil Celje, Olimpija pa Crveno zvezdo. -bef potrebuje recimo 500 din. Taka mila prošnja je največkrat vžgala; kar petkrat mu je uspelo na tak ali podoben način dobiti pet bankovcev, ki pa jih seveda ni nameraval vrniti. Izgovor, da nujno potrebuje denar, sicer ni bil vedno povsem enak, imel je več različic, toda običajno je bil uspešen, saj so znanci mislili, da je res v trenutni stiski. Morda se mu je zdelo, da tako »sposojanje« ne prinaša kdo ve koliko, zato je nekemu znancu natvezil, da je kupil rezervne dele za avtomobil in da mu i'e za popravilo avtomobila zmanj-;alo 2000 din, ki jih bo vrnil v nekaj dneh. Znanec, ki je Markuna poznal le na videz, mu je dal denar, šele kasneje pa ie spoznal, da je bil ogoljufan. Markun je na podoben način izmamil 3000 din od znanke, ki ji je rekel, da potrebuje denar za nakup rezervnih delov za avtomobil njenega zeta. Nato se je Markun domislil še enega načina, kako priti do denarja. Na Jesenicah je v Jugobanki vložil 1400 din in s tem odprl svoj tekoči račun. To je bilo v začetku julija. Še isti dan se je odpeljal v Ljubljano ter si pri Sap Viatorju za teden dni sposodil avtomobil, plačal pa je s čeki — brez kritja. V poslovalnici so čez teden zaman pričakovali sposojeni avtomobil, dobili so ga nazaj šele čez 112 dni, potem ko je najemnina narasla že na 63.000 din. V tem času se je Markun vozil ob jadranski obali, skočil je tudi v Nemčijo, Francijo, Italijo, Avstrijo. Ker mu je zmanjkalo čekov, je pred tem odprl tekoči račun tudi v Skofji Loki. Sredi avgusta lani se je vrnil v domovino. Čeke je bil že porabil, zato je stopil v Ljubljansko banko v Skofji Loki po nove. Uslužbenka je Markuna opozorila, da ne le, da ima prazen tekoči račun, pač pa ludi velik negativni saldo. No, Markun je hladnokrvno izjavil, da ve, vendar pa bo v nekaj dneh dobil plačo, pa bo na tekočem računu spet vse v redu. Uslužbenka mu je zato dala spet čeke, ki jih je seveda Markun uporabil, da se je preživljal. Negativna razlika pri Ljubljanski banki pa je zato narasla na vsega skupaj 57.889 din. Ker je dvomil, da bi mu v Skofji Loki še enkrat dali čeke, je Markun raje odprl novi tekoči račun v Medvodah ter podpisal čeke brez kritja za vsoto 24.800 dinarjev. Vsega skupaj je Markun podpisal 40 čenov brez kritja in si iz Jugobanke ter Temeljne banke Gorenjske »sposodil« kar 109.789,00 dinarjev. L. M. Pereča prometna problematika rv-~' -j—-- i--------- pesnik (Alpetour) in Krek (Alpetour). Med ***]ajšimi pionirji »o bili najhitrejši Zan ^Jesenice), Robič (Jesenice) in Krapež VTriglav), med mlajšimi pionirkami pa J^eiman (Triglav), Tomažič (Triglav) in *t afher (Alpetour). -bef Šah Borštar zmagal 1 "TRŽIČ - Tržiško šahovsko društvo tudi Sto« nadaljuje z rednimi mesečnimi bovškimi hitropoteznimi turnirji. Tako je turnirja v mesecu januarju udeležilo 22 šahistov in šahistk. Po zanimivih K^jih je bil v finalni skupini najboljši Kjtišan Borštar z 10 točkami, drugi Pavel ^"tjc jih je zbral 9 in pol, tretji je bil Skrjanc »8,4. Valjavec 7 in 5. Andrej Loc 5,5. J. K Košarka Peko vodi k TB2IC - V občinski rekreacijski ligi v košarki so končali a predtekmovanjem. ,>«fidtati zadnjega kola: skupina A: Ve- a>r«ni: Muppet ahow 57:35; Peko : Storžič S** b. b.; F "kapine B: ^0:0 b. b.; Fabrka United : Koprive 36:39. s*kupine B: Kremenčkovi : Romantiki 5%: 111; Križe : Pur-Peko 2«:81 in Buldožer 1 fcC 45:42. Rezultat zaostale tekme 4. kola Vupine A: Veterani: Koprive S«:32. lestvici: skupina A: Veterani »3 uppet show Labrka United SNvprive ^toržič w kupina B: romantiki S rtte guldožer 5 0 232:152 10 4 1 256:206 8 2 3 152:159 4 2 3 206:235 4 2 3 145:150 4 0 5 118:278 0 4 1 268:167 8 4 1 349:182 8 3 2 250:170 H 3 2 237:201 8 1 4 118:328 2 0 5 118:278 0 J\r«nenckovi **V-Peko ^ Na lestvici atrelcev pa je vrstni red tak le: JU Vrhovnik (Romantiki) lUj t. J**f rVeter.nl) 114; 3. J. Stefe (Peko) 102; 4. M.-**«lič (Križe) 99; 5. RMbnikar (RC) 88 iUL Jesenice — Na torkovi seji izvršnega sveta so člani med drugim razpravljali o informacijah sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, ki razen statističnih podatkov o številu cest, motornih vozil, voznikov vozil in prometnih nesreč zajema tudi problematiko prometne varnosti na območju jeseniške občine. Iz informacije je razvidno, da je v občini Jesenice 216,5 kilometra kategoriziranih cest; od tega 40,5 kilometra magistralnih, 54,5 kilometra regionalnih in 121,5 kilometra lokalnih. Konec 1977. leta je bilo v občini registriranih 5881 vozil, konec lanskega leta pa 6124. Se bolj je naraslo število voznikov motornih vozil, in sicer z 8266 na 8907. V 1977. letu je bilo 337 nesreč, v devetih mesecih lanskega leta pa 239. Ta podatek pa ne daje točne slike o stanju prometne varnosti, saj se lažje nesreče, pri katerih ni poškodovancev ali večje materialne škode, ne evidentirajo več. Zanimiva sta tudi podatka, da je bilo med povzročitelji nesreč kar 83 odstotkov domačinov pa da so organi prometne milice dali v devetih mesecih lanskega leta 209 predlogov sodniku za prekrške in mandatno kaznovali 752 voznikov. Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu spremlja problematiko prometne varnosti prek komisij, ki delujejo na področju prometne vzgoje v vzgojno varstvenih ustanovah in šolah, skrbi za prometno signalizacajo, ugotavljanje zmožnosti voznikov motornih vozil in prometne vzgoje udeležencev v prometu. V preteklem obdobju si je svet zlasti prizadeval za usklajevanje vzgoje otrok v prometu. Zato že dalj Časa zahteva, da bi pri jeseniškem vzgojno izobraževalnem zavodu zaposlili mentorja, ki bi deloval kot svetovalec in koordinator za uspešnejši potek prometne vzgoje otrok. Komisija za varnost prometa je v lanskem letu opravila preglede prometne signalizacije v vseh krajevnih skupnostih v občini. Zadolžila je samoupravno komunalno skupnost, da glede na ugotovitve primerno ukrepa. Svet pa obenem ugotavlja, da bo v prihodnosti treba urediti semaforizacijo na Jesenicah ter rešiti vprašanje pomanjkanja parkirnih prostorov. Tako kot doslej bo svet tudi v bodoče v sodelovanju z upravnim orga- nom za notranje zadeve skrbel za dosledno izvajanje določb o kontrolnih zdravniških pregledih in preskusih znanja prometnih predpisov za voznike motornih vozil. Prav tako si bo prizadeval, da bodo avto-moto društva bolj aktivna pri prometni vzgoji vseh udeležencev v prometu. V ta namen bo treba preučita možnost za primernejšo obliko organizacije avto šol v jeseniški občini ter poskrbeti za čim uspešnejše delovanje organov družbene samozaščite na področju prometne vzgoje. S. Saje VAŠA PISMA PARKIRIŠČA PROBLEM ZLATEGA POLJA Kranj - Pred dvajsetimi leti je začelo nastajati Zlato polje in takrat projektanti nismo mogli predvideti tako skokovitega naraščaja motorizacije. Zato je danes pomanjkanje parkirišč in garaž eden največjih zlatopolj-skih problemov. Za vsa vozila je prostora že premalo. Zato lahko vedno pogosteje najdemo parkirane avtomobile na zelenicah, otroških igriščih in podobno. Vozila, ki odvažajo smeti, pogosto ne morejo do smetnjakov, ker je prehod širok le za osebno vozilo. Problemi nastajajo tudi pri dostavnih vozilih. Posebnih parkirišč na Zlatem polju ni in ljudje si pomagajo kot vedo in znajo. Će na asfaltu zmanjka prostora, morajo izven njega. Potem pride komunalni redar ali miličnik in vtakne za brisalce listek z opozorilom, da je treba v osmih dneh plačati kazen 100 dinarjev. Hišni sveti in organi krajevne skupnosti terjajo urejevanje parkirišč, a rešitve ni. Obiski komunalnih redarjev ali miličnikov so vedno pogostejši, saj je na Zlatem polju prav zaradi pomanjkanja parkirišč grešnikov največ. Rzširitev parkirišč je edina rešitev. Vsako stanovanje bi moralo dobiti svoje parkirno mesto. S tem bi varovali zelenje, ki ga ni nikdar preveč. Lahko pa bi ob robove zelenic vgradili luk njasti tlak, na katerem bi bilo tudi mogoče parkirati. Tako je urejeno pred hotelom Creina. Z. K. Umrla v bolnišnici V petek, 19. januarja, je v ljubljanski bolnišnici umrla 10-letna Barbka Kalan z Okroglega. Barbka se je bila ponesrečila 15. januarja na Polici, ko jo je ob prečkanju ceste zbila voznica osebnega avtomobila. Vlak ga je povozil Bled — V soboto, 20. januarja, zjutraj je na železniški progi med Podhomom in Bledom vlak povozil Edija Franca (roj. 1955) z Jesenic. Strojevodja je na kratko razdaljo okoli 50 metrov opazil, da nekdo hodi po progi. Vlak je zapiskal in zaviral, vendar pravočasno ni mogel ustaviti. Franc bi zvočne signale vsekakor moral slišati, vendar se ni umaknil, tako da ga je vlak povozil in je bil takoj mrtev. Prekratka varnostna razdalja Kranj — Na magistralni cesti na Drulovki se je v petek, 19. januarja, ob 15.50 pripetila prometna nezgoda zaradi prekratke varnostne razdalje. Proti Kranju je vozila kolona avtomobilov, iz nasprotne smeri pa je pripeljal neznani voznik »sto-enke«, ki je pred tem prehiteval. Zaradi tega sta prva dva voznika v koloni nekoliko zavirala, voznik Bogdan Perdan iz Šenčurja, ki je vozil v prekratki varnostni razdalji pa je zaradi tega trčil v avtomobil Mete Kokalj iz Ljubljane, ki je vozila pred njim. V trčenju ni bil ranjen nihče, škode pa je za 4000 dinarjev. Nenadoma čez cesto Radovljica — V soboto, 20. januarja, nekaj po 9. uri se je na magistralni cesti pri bencinski črpalki pripetila huda prometna nezgoda. Voznik osebnega avtomobila Leopold Kastelic (roj. 1948) z Jesenic, je peljal proti Črnivcu, ko je nenadoma z leve strani izza kolone vozil prišla na cesto Katarina Gartner (roj. 1904) iz Doma upokojencev v Radovljici. Kljub zaviranju voznik ni mogel preprečiti nesreče, avtomobil je Gartnerjevo zadel, da je padla in hudo poškodovana obležala. Prepeljali so jo v jeseniško bolnišnico. Trčila na ozki cesti Škofja Loka — V nedeljo, 21. januarja, ob 19.50 se je na regionalni cesti v Gorenji vasi pripetila pTo-metna nezgoda. Voznik avtobusa Alojz First (roj. 1936) iz Stare vasi se je na ozkem delu ceste srečeval z osebnim avtomobilom, ki ga je vozil Zvonko Gantar (roj. 1948) iz Na-klega. Na ozki cesti sta voznika kljub zaviranju trčila. V nesreči je nastalo za 7000 din škode, ranjena pa je bila sopotnica v osebnem avtomobilu Helena Štular iz Kranja. Ogenj v hiši Kranj — V nedeljo, 21. januarja, popoldne je začelo goreti v kuhinji stanovanjske hiše Helene Jagodic na I lovki 8. Ogenj je nastal zaradi pregretega dimnika, ko so se vnele deske tik ob njem. Zaradi tega se je vnel leseni strop v kuhinji in v veži. Škode je za okoli 10.000 din. Podlegel poškodbam V soboto, 20. januarja, je v ljubljanski bolnišnici umrl Janez Fojkar (roj. 1907) iz Stare Loke. Pokojni se je ponesrečil 16. januarja zjutraj v Podlubniku, ko ga je pri prečkanju ceste zadel osebni avtomobil. L. M. OPOZORILO Ob zadnjem sneženju smo ugotovili, da se čiščenje snega in posipavanje ter ostale obveznosti, za katere ste dolžni skrbeti, ne izvajajo povsod tako, kakor bi se morale, oziroma kakor je to določeno z občinskim odlokom, ki se glasi: Lastniki, hišni sveti ali uporabniki stanovanjskih in poslovnih zgradb ob cestah so dolžni: 1. Skrbeti, da so nameščeni in vzdrževani žlebovi in odtoki meteornih voda, snežni ščitniki in podobne naprave ob cestah ali poteh. 2. Očistiti sneg. ki ie ponoči zapadel ali padel s strehe s Dločni-kov, dohodov k hišam in poslovnim zgradbam, s kanalizacijskih jaškov ali koritnic čimprej, najkasneje pa do 6. ure zju-zraj, podnevi pa sproti odstraniti na novo zapadli sneg ali sneg, ki pade s streh. 3. Ob poledici posipati pločnike ob hišah in poslovnih zgradbah s peskom in žaganjem. Ob tem vas opozarjamo tudi na kazenske določbe, ki s tem odlokom odločajo, da se: Z denarno kaznijo od 200 — 3.000 dinarjev kaznuje za prekršek posameznika, od 200 do 20.000 dinarjev pravno osebo in od 200—1.000 dinarjev odgovorno osebo pravne osebe za prekršek, kdor opusti skrb iz 1. točke tega člena. Z denarno kaznijo od 200 do 2.000 dinarjev posameznik, od 200 do 10.000 dinarjev pravna oseba in od 100 do 1.000 dinarjev odgovorna oseba pravne osebe, kdor opusti dolžnosti iz 2. in 3. točke tega člena. Določbe obsegajo 7., 12. in 13. člen odloka o javnem redu in miru v občini Kranj (Uradni vestnik Gorenjske, št. 22-010/75-09). Opozarjamo vas, da bomo izvajanje teh odlokov Ikontrolirati in da bodo kršilci predlagani sodniku za prekrške. Kranj, 17/1-1979 Skupščina občine Kranj oddelek za inšpekcijske službe Razpisna komisija pri svetu delovne skupnosti upravnih organov Skupščine občine Radovljica objavlja prosta dela in naloge GRADBENEGA REFERENTA v oddelku za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja Kandidati morajo za uspešno opravljanje del in nalog imeti poleg splošnih pogojev še naslednje pogoje: Višjo izobrazbo gradbene smeri in 2 leti delovnih izkušenj. Poleg navedenih pogojev morajo kandidati imeti tudi mo-ralnopolitične vrline. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom in potrdilom o dosedanjih zaposlitvah je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: Razpisna komisija upravnih organov skupščine občine Radovljice GPMEGRAD TOZD ELMONT BLED objavlja prosta dela in naloge 1. več delavcev za izvajanje elektroinstala-cijskih del na terenu 2. več ključavničarjev za delo na terenu in v delavnici 3. več delavcev-delavk za delo v delavnici transformatorjev 4. delavca za delavnico sestavljanje aparatov in ključavničarsko delo 5. delavca za opravljanje del tehničnega risarja Pogoji za zasedbo: pod L, 2.: — poklicna elektro oz. kovinarska šola, praksa zaželena pod 3., 4.: — dokončana osnovna šola, 1 — 2 leti delovnih izkušenj pod 5.: — opravljen tečaj tehničnega risarja Nastop dela po dogovoru. Poskusna doba po sporazumu, OD po pravilniku. Stanovanja ni. Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: GP MEGRAD TOZD ELMONT p. p. 16 Bled — Komisija za delovna razmerja. O rezultatih boste obveščeni v 15 dneh po končani objavi. SOZD ALPETOUR Škofja Loka objavlja na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja naslednja prosta dela v: TOZD Gostinstvo Kranj 1. VODJE KUHINJE 2. VODJE IZMENE V KUHINJI 3. KUHARJA I. - 2 DELAVCA 4 NATAKARJA I. - 2 DELAVCA 5. SKLADIŠČNEGA DELAVCA 6. SOBARICE 7 CISTILKE Pogoji za sprejem: 1. : hotelska fakulteta in 3 leta delovnih izkušenj ali šola za VKV kuharje in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 mesece. 2. : šola za VKV kuharje in 3 leta delovnih izkušenj ali Poklicna gostinska šola in 4 leta delovnih izkušenj. Poskusno delo 3 oziroma 2 meseca. 3. : poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 4. : poklicna gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj. Poskusno delo 2 meseca. 5. : osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 1 mesec. 6. : osemletka in 6 mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 1 mesec. .7.: nedokončana osemletka in f> mesecev delovnih izkušenj. Poskusno delo je 1 mesec. Za vsa dela se delo združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. TOZD Potniški promet Kranj 1 VOZNIKA AVTOBUSA - 3 DELAVCE 2. SPREVODNIKA - 2 DELAVCA Pogoji za sprejem: L: poklicna šola za voznike motornih vozil in 2 leti delovnih izkušenj kot poklicni voznik motornih vozil. Kandidati morajo imeti stalno bivališče v bližnji okolici Kranj. Poskusno delo 3 mesece. 2.: osemletka in 1 leto delovnih izkušenj. Odslužen vojaški rok. Poskusno delo 3 mesece in stalno bivališče v bližnji okolici Kranj. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe sprejema kadrovski oddelek v Kranju, Koroška c. 5 — 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izidu obvestili najkasneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. ŽITO LJUBLJANA, TOZD PEKARNA KRANJ - Komisija za delovna razmerja razpisuje prosta dela in naloge: 1. kurjenje parnih kotlov za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 1 delavec 2. čiščenje proizvodnih prostorov za nedoločen čas s polnim delovnim časom — 2 delavki pod 1.: poznavanje delovanja nizkotlačnih kotlov in izpit za kurjača; pod 2.: osnovna šola. Osebni dohodek po pravilniku. Poskusno delo traja 2 meseca. S stanovanji ne razpolagamo. Prijave je treba vložiti v 8 dneh po objavi na upravi »2IT0« TOZD Pekarna Kranj, Dražgoška 8. Rudnik urana Žirovskivrh — v ustanavljanju vzame v najem dvo- ali tro-sobno stanovanje po možnosti opremljeno v Skofji Loki ali neposredni okolici za dobo 1 do 2 let. Informacije po telefonu (064) 61-192 oz. 61-184 ZDRUŽENJE OBRTNIKOV OBČINE KRANJ bo od 12. 2. organiziralo do 28. 2. 1979 smučarski te- čaj za obrtnike, njihove svojce ter pri njih zaposlene delavce na smučiščih Krvavca. Tečaj bo začetni in nadaljevalni Tečajniki se bodo lahko poslužili prenočišča in drugih uslug v domu na Krvavcu Možen pa je tudi dnevni povratek v dolino Pričetek vsakodnevne šole bo ob 9. uri z zborom v domu na Krvavcu Podrobnejše informacije dobite v pisarni združenja, Tomšičeva 14, Kranj, ali pri Pikec Matevžu tel 23-918 Prijave sprejemamo do 31 januarja 1979 S trgovina z lesom in gradbenimi materiali na Primskovem v Kranju obvešča, da ima ponovno na zalogi BUKOV KLASIČNI PARKET IZ UVOZA in PANELNI HRASTOV PARKET Graditelje tudi opozarjamo, da opeko, cement, armaturne mreže in ostali gradbeni material nabavijo pred glavno gradbeno sezono. lesnina Vabljeni! ČGPDELO TOZD PRODAJA LJUBLJANA podružnica Kranj Koroška 16 prodaja ENONADSTROPNO HIŠO v središču Kranja na Tomšičevi 30. Hiša je podkletena in primerna za skladiščne, prodajne, servisne ali gostinske prostore. Pismene ponudbe za nakup hiše pošljite na naslov: ČGP DELO, podružnica Kranj, Koroška 16. DEŽURNI VETERINARJI OD 26. 1. DO 2. 2. 1979 dr. Cepuder Bogdan, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, tel. 22-994 Rus Jože, dipl. vet., Cerklje 147, tel. 42-015 za občino Kranj Pipp Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska 37, tel. 60-380 za občino Škofja Loka Vidic Franc, dipl. vet., Jesenice, J. Šmida 21, telefon 82-109 ali 81-288 za občino Kranj ISKRA Široka potrošnja n. sol. o. Škofja Loka, TOZD Tovarna gospodinjskih aparatov n. sub. o. Škofja Loka - Reteče 4 Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge: 1. VODENJE FINANČNIH DEL 2. PROJEKTIRANJE KONTROLNE TEHNOLOGIJE 3. IZDELAVA TEHNOLOŠKIH POSTOPKOV ZA POVRŠINSKO ZAŠČITO 4 KONTROLA VHODNEGA MATERIALA 5. KONTROLORJA MONTAŽE GOSPODINJSKIH APARATOV 6. SKLADIŠČENJE SUROVIN 7. UPRAVLJANJE Z OGREVALNIMI IN KOMPRESORSKIMI NAPRAVAMI 8 MANIPULIRANJE Z ODPADNIMI MATERIA] 9. SERVISIRANJE IZDELKOV 10. MANJ ZAHTEVNA ROČNA ORODJARSKA DELA Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: pod pod pod pod pod pod pod L: - 2. : — 3. : - 4. : - 5. : - 6. : - 7. : - VS izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, VŠ izobrazba elektro smeri in 3 leta delovnih iz kušenj, SS izobrazba kemijske smeri in 5 let delovnih iz kušenj, KV izobrazba tehnične smeri in 2 leti delovnih iz kušenj, KV izobrazba elektro smeri in 1 leto delovnih iz- I kušenj, K V izobrazba trgovske smeri in 2 leti delovnih izkušenj, KV izobrazba strojne smeri in 1 leto delovnih izkušenj, pod 8.: — tečaj za voznika viličarja in 1 leto delovnih izkušenj, pod 9.: - KV izobrazba elektro smeri in 4 Teta delovnih izkušenj, pod 10.: - KV orodjar in 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo svoje prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev, splošno pravno kadrovskemu sektorju tovarne 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh od poteka roka za vložitev prijav. Vse informacije lahko dobite, v splošno pravno kadrovskem sektorju tovarne. ALPLES Industrija pohištva 64228 Železniki objavlja na podlagi 8. člena Pravilnika o delovnih razmerjih naslednja dela in naloge: v TOZD Gostinstvo OBRTNA KNJIGOVODSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: - dokončana srednja šola - ekonomske smeri, - 2 leti delovnih izkušenj na ekonomsko administrativnih opravilih POMOŽNA KUHINJSKA OPRAVILA Pogoji za zasedbo: — dokončana osnovna šola, — smisel za red in čistočo ČIŠČENJE PROSTOROV Pogoji za zasedbo: — zaželena dokončana osnovna šola, - smisel za čistočo in red ter samoiniciativni odnos do dela Za navedena dela in naloge se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene prijav« s potrebnimi dokazili pošljite v roku 15 dni po objavi na naslov: Alples Industrija pohištva Železniki, Kadrovsko socialni oddelek, 64228 Železniki. Delavski svet DO Kovinska oprema Mojstrana p. o. ponovno razpisuje v skladu z določili 82. člena Statuta DO prosta dela in naloge dela m naloge delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi za mandatno dobo štirih let 2a vodenje proizvodnega sektorja Poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori mora kandi dat izpolnjevati še naslednje pogoje: - izobrazba 1. stopnic fakultete za strojništvo s poznavanje* načel organizacije i" ekonomike proizvodnje, - 5 let delovnih izkuSenj, , . , , - politična in moralna neoporečnost ter aktivni odnos do ra,v janja samoupravljanja Kandidati naj pošljejo prijave z dokazili o strokovnosti in opisom dosedanjega dela v 15 dneh po objavi ra*pisUi razpisni komisiji v DO Kov inska oprema Mojstrana. Kandidate bomo seznanili o izbiri v 30 dneh po razpisu. mali telefon oglasi 23-341 [PRODAM Črn obe I i televizor Gorenje 9(X), v dobrem stanju poceni prodam. Ko-K* mernik. Moša Pijade 44, Kranj, telefon 22- cm, na Jezerskem .'Jfi, na Krvavcu 120cm in nekaj cm pršiča. na Zatrmku 70 cm, Soriški planini I70cm in na Starem vrhu .'50 do 60 cm ter na Spanovem vrhu 90 cm. Kranj — Na Upravi javne varnosti so nam povedali, da na gorenjskih cestah ni prometnih zastojev, niti ni bilo včeraj nobene prometne nezgode, ceste pa so povsod prevozne. Sneg, ki je naletaval z nedelje na ponedeljek, je zaradi otoplitve že v ponedeljek dopoldne skopnel. Vreme — Za danes vremenoslovi i na povedujejo oblačno vreme in padavine — v nižinah dež, ki se borlo razširile na vso Slovenijo. Najvišje dnevne temperature naj bi dosegle celo 5 stopinj nad ničlo. L. Bogataj L V nedeljo je bilo v zadružnem domu na Bukovici javno žrebanje varče : hranilno-kreditne službe pri KZ Škofja Loka. Prvo nagrado — pralni sv K je žreb določil varčevalcu Antonu Demšarju iz Martinj vrha. _ f. F. Perdan I Zakaj tako počasi Če je res, da ena lastovka še ne prinese pomladi, so je t* * darle veseli vsi. Takšna prispodoba se nam ponuja ob aoptn** ga je na Skupnost za zaposlovanje Kranj poslala delovna ' nizacija UKO iz Krope. V njem piše, da so v delovni organi razmišljali, ali bi lahko zaposlili nekaj invalidov in ugotovi treznem premisleku, da bi jih nekaj resnično lahko. Zato M skupaj s službo skupnosti za zaposlovanje med invalidi, k ima služba zaposlovanja v evidenci, poskušali najti za delo primerne delavce. To je v letošnjem letu prva takšna ponudba in upati je, i bo tudi edina. Po pripravljenosti organizacij združenega d* lanskem letu, da bi namreč poskušale prilagoditi delo invafc in jim tako tudi zagotoviti zaposlitev, je bilo letos težko priti, vati kakšno večjo spremembo v pripravljenosti bo\j -invalida. Na Gorenjskem si je po novem zakonu o zaposlovanju it posabljanju invalidov pridobilo status invalidne osebe okolica invalidov. Organizacije združenega dela sicer prispevajo stva za usposabljanje teh invalidov, vendar pa vse doslej p£> slovanje ni steklo, kot bi moralo. Saj tudi ni moglo, £e v organizaciji ni zanje primernega dela, niti ni za to kaj velike pripravljenosti. Zakon je d >s)ej samoupravne orgao&r* slo vodne organe in druge pustil dokaj neprizadete, čeprav zakon tudi sankcije za delovne organizacije, ki ne ka4ejc^< pravljenosti za zaposlovanje oseb z zmanjšano delovno sMfe* nostjo. < Po anketi, ki so jo izvedli pred dvema letom« kranjskimi delvonimi organizacijami, ni nobena delovna ett*. nizacija odgovorila, da bo v prihodnje preuredila kakšno s? ' no mesto za delavca invalida. Jasno pa je, da bo vendarle r nekje najti delovna mesta za invalide, seveda pa taksna dek mesta, da bodo tam s preostalo delovno sposobnostjo lahki lali. |^ Pobuda iz UKO, ki naj bi ji skušale slediti Se druge detr^ * organizacije, vendarle kaže, da se zaposlovanje invalidov "j vsem ustavilo v slepi ulici. Premika se, toda zakaj gre v arir**3 * ___*„1____x__JO » * nem delu tako počasi? PREVODI FILMOV Kranj — Bralka nam piše: »Veliko zahajam v kranjske kinematografe in opažam, da je na sporedu vedno več filmov, ki imajo prevod v srbohrvatskem jeziku. Pogosto se to dogaja v kinu Storžič, kjer imaš že res srečo, da je prevod v slovenskem jeziku. Menim, da bi bili prevodi lahko v slovenščini, saj smo vendar v Sloveniji. Saj filmi, ki jih ne razumeš najbolje, niso več tako zanimivi in privlačni.« NEMr SEMAFORJI Kranj - Slovito križišče pri Iskri, o katerem imajo nekateri takšno, drugi pa spet drugačno mnenje, je večino letošnje zime prespalo, saj je gorela največkrat le rumena utripajoča luč. Sema forji so bili nemi, kot da so zamrznili v tej premrzli zimi, zato so morali vozniki pošteno napeti oči, da ni prišlo do trkov. Zdaj sprašujejo, zakaj sploh so, če ne delajo? Za »cir« najbrž ne, sicer pa, kakšno pa bi bilo križišče, če ne bi imelo semaforjev, četudi nemih. Zato previdno m pogumno še naprej v tisti labirint, ki ga Kranjčani sicer dobro prevozimo, za voznika iz drugega kraja je pa več ali manj pretresljiva uganka. L.M fcc, '-'--—"it 10 let Š PRO ARTES1 Popularna jugoslovanska cc*V, no-instrumentalna skupina A RTE skupaj s svojim Se boir'J^ pularnim pevcem Vladimir Savčičem-Cobijem letos pra:**> že 10-letnico svojega delov***} Ob tem jubileju imajo namf*^ svojimi koncerti obiskati pro*'^\ Jugoslavijo. Začeli so pri ne* Gorenjskem in že v četrtek, £ nuarja, ob 19. uri najavljaje * ^ t nastop na Jesenicah, v Auk*'* i rani Radio, v petek, 26.jama'^i ob 19. uri pa v hali A na Gtf^ \ skem sejmu v Kranju. ObbjtW*%* pester dveurni program in mt**-%> nagradno presenečenje |S se obiskovalce. Poleg čobija 4* *V la tudi mlada slovenska T * < stopil ka Branka Kraner m Zt Marjan Miše. Za dobro bo poskrbel štajerski »Franček Smola«.