Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ul. Martiri della Libertži (Ul, Commerciale) 5/1. Tel.28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Poštnič.r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini Posamezna št. 30 lir.— NAROČNINA: tromesečna lir 350 - polletna lir 650 - letna lir 1250; — za inozemstvo: tromesečna lir 600-pol-letna lir 1100 - letna lir 2200. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 266 TRST, ČETRTEK 27. AVGUSTA 1959, GORICA LET. Vlil. OB PRIHODU PREDSEDNIKA EISENHOWKRJA V EVROPO ALI SE BLIŽAMO PREKRETNICIV SVETOVNI POLITIKI? Needinost v zapadnem svetu - Francija se je osamila - Kaj bo naredil De Gaulle? Medtem ko to pišemo, je predsednik Združenih držav Eisenhovver na poti v Evropo, kjer bo obiskal najprej Adenauerja v Bonnu, zatem De Gaulla v Parizu in naposled Mac Millana v Londonu. Sem prihaja zavoljo tega, da sliši mnenje glavnih evropskih zaveznikov, preden se bo 15. septembra sestal s Hruščevom v Ameriki. Ko je bilo mednarodni javnosti sporočeno, da pride gospodar Sovjetske Rusije na uradni obisk v Združene države, kjer se bo pet dni razgovarjal z Eisenhowerjem o svetovnopolitičnem položaju, se je večine ameriških zaveznikov polotil strah, da bi se zastopnika obeh najmočnejših velesil našega časa utegnila v tej ali oni važni stvari na štiri oči zediniti ter postaviti zaveznike pred izvršena dejstva, ne da bi se dovolj ozirala na njihove koristi. Ta bojazen se je še povečala po izjavi Nixona, da je sporazum med Ameriko in Rusijo potreben in izvedljiv. EISENHOVVER MIRI DUHOVE Predsednik Združenih držav je prišel torej k nam, da razprši te skrbi in bojazni. Omeniti treba, da to ne velja za Angleže, kajti Mac Millan in tudi laburistični opozi-cionalni voditelji so bili zmerom mišljenja, da je za mednarodni mir le koristno, ako se najvišji predstavniki Amerike in Rusije sestanejo in si izmenjujejo misli. Pač pa sta se ob naznanilu sestanka med Eisenhovverjem in Hruščevom močno razburila De Gaulle in Adenauer. Ta sc je ustrašil, da se bo morebitni sporazum sklenil na račun Nemcev, in v tem ima v bistvu prav. Njegovo vrhovno načelo je namreč, naj se nemško vprašanje reši s svobodnim ljudskim glasovanjem prizadetega naroda, pri čemer pričakuje, da se bo ogromna večina izrekla za enotno nemško državo, kar bi seve pomenilo konec komunizma v Nemčiji. Po načelih demokracije je sicer Ade-nauerjeva politika pravilna, toda po mnenju hladno mislečih državnikov za sedaj neizvedljiva. Kako si je mogoče misliti, da bi Rusi po zmagi nad Hitlerjem, ki jim je omogočila, da sede dane's v Berlinu, dovolili ljudsko glasovanje, s katerim bi Nemci prešli v protiruski tabor zapadnjakov? Kdor tako misli, je političen sanjač. Rusi bi pristali na zedinjenje Nemčije samo, če bi jim zavezniki nudili v zameno znatne in otipljive koristi, na priliko ako bi predlagali, naj postane Nemčija vmesna vojaško nevtralna država med vzhodnim in zapadnim taborom, kot je Avstrija. To pa Adenauer odločno odbija, češ da morajo Nemci biti brezpogojni gospodarji tudi svoje zunanje politike, kakor so vsi svobodni narodi na svetu. Nasprotje je potakem danes nepremostljivo. Eisenhovver bo zdaj v Bonnu miril Adenauerja, češ da Amerika nima namena, karkoli vsiliti Nemcem, temveč nastopati samo sporazumno z njimi. FRANCOSKI NACIONALIZEM Neprimerno težji opravek imajo pa Amc-rikanci z De Gaullom. Ta je sicer socialno napreden človek, pripravljen dati delavcem pravice, ki jim gredo, je pristaš svobode tiska in demokracije, toda skrajen nacionalist. Mož ne more preboleti, da Francija ne igra več v svetu tiste vodilne vloge, ki jo je še pred zadnjo vojno. Ima občutek, da je njegova domovina zapostavljena, ter si je postavil za življenjsko nalogo, da obnovi njeno nekdanjo »veličino«. Zato se z vsemi sredstvi trudi, da bi Francija postala spet enakovredna Veliki Britaniji ali celo Rusiji in Ameriki, kar je seveda le sanja, kajti današnji Francozi niso več to, kar so nekoč bili. Na prva mesta svetovne pozornice stopajo mlajši in močnejši narodi. Iz De Gaullove nezadovoljnosti izhajajo njegove neprestane zahteve, naj Amerika ravna s Francijo vsaj na isti način kot z Veliko Britanijo. i Preden Amerikanci in Angleži sklenejo kaj važnega v svetovni politiki, naj se posvetujejo tudi s Francozi, katerim pripada skupno z Anglosaksonci nekako vrhovno vodstvo zapadnega sveta. Amerika naj nadalje sporoči Francozom svoje atomske tajnosti, kot je uvedla vanje Angleže. Zakaj Združene države tega nočejo storiti? ATOMSKA BOMBA V SAHARI V VVashingtonu odgovarjajo, da zato ne, ker to zabranjujejo obstoječi ameriški zakoni, v ostalem da je pa nemogoče sprejeti Francije v družbo jedrskih velesil, ker ona sploh nima še, lastne atomske bombe. De Gaulle odvrača, da jo bodo Francozi prav kmalu imeli, ter želi, naj jim Amerikanci pri tem pomagajo, češ da je to edini način, s katerim lahko Amerika prizna enakopravnost Francije. De Gaulle je seve zelo hud, da je v VVashingtonu naletel na gluha ušesa. Zavoljo tega je napel vse sile, da pride tudi brez ameriške pomoči do svoje jedrske bombe, in zdi se, da se mu je posrečilo, kajti pred kratkim je naznanil, kako bp Francija prav kmalu razstrelila svojo prvo bombo sredi puščave Sahare. Vest je zbudila po vsem svetu velikansko pozornost ter imela take politične posledice, kot jih ni De Gaulle pričakoval. Ves svet protestira Najprej so se dvignili zoper De Gaullovo namero vsi afriški narodi, češ da bi radioaktivni žarki bombe resno ogrožali zdravje sosednega prebivalstva. Afriškim deželam so se takoj priključile vse azijske države in med njimi tudi Japonska, ki ne more pozabiti strašnih posledic obstreljevanja Hi-rošime in Nagasakija ter je zato odločna nasprotnica vsakega atomskega oboroževa-nja. Proti poskusu v Sahari je protestirala obenem angleška javnost, očitajoč Francozom, da so se pri izdelovanju bombe poslu-žili pomoči — nemških znanstvenikov, kar da je prvi korak k bodočemu samostojnemu atomskemu oboroževanju same Adenauerje Nemčije. De Gaullu močno zamerijo, da hoče razstreliti bombo prav v času, ko za-padnjaki vodijo pogajanja z Rusi, da bi se nevarni in škodljivi jedrski poskusi sploh po vsem svetu prepovedali. Zaradi napovedane razstrelitve v Sahari je vznemirjena tudi Italija in ravno tako Jugoslavija, kjer poudarjajo, kako sta njihovi deželi že od nekdaj izpostavljeni pra- hu, ki od časa do časa prihaja k njim iz afriških pustinj čez Sredozemsko morje. Ce bi se zdaj spuščali s prahom na prebivalstvo še atomski drobci, bi mogla nastati katastrofa, katero treba za vsako ceno preprečiti. FRANCIJA JE OSAMLJENA S svojo politiko je prišel De Gaulle, kot vidimo, v spor z vsemi zapadnimi zavezniki, in celo z Adenauerjem, kateremu ne morejo hoditi prav očitki, da pripravlja skupno s Francozi samostojno atomsko oborožitev Nemčije. V še hujšo zadrego so pa francoski nacionalisti spravili zapadnjake s svojo zahtevo, naj zavezniki podpirajo Francijo v borbi proti alžirskemu narodnoosvobodilnemu gibanju. Francoski načelnik vlade Debre je pred kratkim izjavil, da mora biti pomoč zaveznikov brezpogojna. To se mora pokazati zlasti pri glasovanju pred Združenimi narodi, ki bodo v kratkem razpravljali o vprašanju Alžirije. (Nadaljevanje na 2. strani) RADIO TRST A Nedelja, 30. avgusta, ob: 9.00 Kmetijska oddaja; J0.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 12.00 Vera in naš čas; 15.40 Slovenska zborovska glasba; 17.00 Sarasate: Španski ples; 18.00 Koncert slovenskih solistov; 19.00 Nedeljski vestnik; 20.30 Melodije iz operet Paganini in Dežela smehljaja; 21.00 Pesniki in njih stvaritve — »Torquato Tasso« (Janko Jež). Ponedeljek, 31. avgusta, ob; 18.00 Haydn: Simfonija št. 100 v G-duru, imenovana »Vojaška simfonija«; 18.25 Vokalni kvintet Zarja; 19.00 Radijska univerza — Janko Košir: Pomen in razvoj gozda — »Vpliv gozda na podnebje, tla in vodo«; 20.00 športna tribuna; 20.30 Jacques Ibert: Le roi d'Yvetot, komična opera v 4 dej.; orkester in zbor Berkshire Musič Center vodi Sergej Kusevitsky. Približno ob 21.05: Opera, avtor in njegova doba. Približno ob 21.30: Mala literarna oddaja. Tore,k, 1. septembra, ob: 18.00 Z začarane police — Marija Polak: »Najdenček«; 18.10 Simfonični koncert orkestra Slovenske filharmonije, ki ga vodita Samo Hubad in Jakov Cipci — Anton Lajovic: Ca-priccio; L. M. Škerjanc: Simfonija št. 2; 19.00 Utrinki iz znanosti in tehnike; 21.00 Iz zgodovine odkrivanja sveta — 3. del »Azija« — »Ibn Batuta, posebni dopisnik za Azijo« (M. Javornik); 21.35 Poje Duo sa Kvarnera ob spremljavi orkestra Franca Russa 22.00 Umetnost in življenje — »20. mednarodni filmski festival v Benetkah« (Miran Pavlin); 22.15 Jugoslovanski skladatelji — »Gojmir Krek« (P. Merku). Sreda, 2. septembra, ob: 18.00 Bela Bartok: Koncert za violino in orkester; 18.40 Slovenske instrumentalne zasedbe; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. M. Starc); 21.00 Sonce za dva, komedija v 3 dej. (En-rico Bassano - Martin Jevnikar); igrajo člani RO. Četrtek, 3. septembra, ob: 18.00 Koncert violinista Alfonsa Musestija, pri klavirju Aleksander Kon-stantinides — Geminiani-Barison: Sonata v A-duru; Viotti: Adagio iz koncerta št. 22; Petrassi: Uvod in allegro; 18.30 Slovenske narodne pesmi; 19.00 Radijska univerza — Boris Mihalič: Iz zgodovine pomorstva — »Pomorske vojne v 19. stol., 2 del«; 21.00 Obletnica tedna — Anton Mlinar: »20-Jetnica izbruha 2. svetovne vojne. Približno ob 22.05: Iz sodobne književnosti — »Pregled književnosti vzhodno evropskih dežel« (Franc Jeza). Petek, 4. septembra, ob: 18.00 Musorgski: Slike z razstave; 19.00 Iz planinskega dnevnika Rafka Dolharja — »Zasilna vrv«; 21.00 Umetnost in prireditve v Trstu; 21.20 Ivan Matečič Ronjgov: Rože-nice; 22.00 Znanost in tehnika — Boris Mihalič: »Tehnika in gledališki oder«; 22.15 Koncert baritonista Konrada Orožima, pri klavirju Gojmir Demšar — Samospevi Gotovca in Papandopula; 22.35 Havajski motivi. Sobota, 5. septembra, ob: 15.40 Vaški kvintet; 16.00 Novelist tedna; 18.00 Oddaja za najmlajše — Anica in zmaj Ropotaj, pravljica (Boštjan Pralj); igrajo člani R. O.; 19.00 Ko študent na rajžo gre (Mitja Volčič in Drago Štoka); 20.40 Zbor iz Dornberka; 21.00 Mesto ponoči — II. del: »Predstava se nadaljuje« — Radijska zgodba (Ezio D’Errico - Fr. Zupan); igrajo člani R.O.; 22.00 Dvorakove in Smetanove skladbe. Ali se bližamo prekretnici v svetovni politiki? TEDENSKI KOLEDARČEK 30. avgusta, nedelja: Roza iz Lime 31. avgusta, ponedeljek: Rajmund L septembra, torek: Egidij 2. septembra, sreda: Štefan 3. septembra, četrtek: Pij X. 4. septembra, petek: Rozalija 5. septembra, sobota; Lavrencij (Nadaljevanje s 1. strani) Da je taka zahteva nesprejemljiva, je vsakomur jasno. Kako morejo zapadnjaki zagovarjati- francosko kolonialno nadvlado v Alžiriji danes, ko je za vsakega slepca že vidno, da je kolonialno gospostvo po vsem svetu zapisano smrti? Če bi Angleži in Ame-rikanci ugodili Francozom, bi se zasovražili pri vseh narodih Afrike in Azije in s tem gnali vodo na mlin svetovnega komunizma. VOJNA ALI POGAJANJA O De Gaullu ni še jasno, ali se strinja s svojim načelnikom vlade Mihaelom De-brejem. Za sedaj je zahteval samo od članov vlade, naj mu vsakdo predloži pismeno mnenje, kako naj se reši alžirsko vprašanje. | Nato pojde De Gaulle še pred priho-1 dom Eisenhovverja iznova v Afriko, se bo tam posvetoval s poveljniki vojske ter se šele potem odločil, kaj mu je narediti. De Gaulle bo moral izbirati med vojno, ki naj se vodi zoper upornike do kraja, in pogajanji z voditelji alžirskega narodnoosvobodilnega gibanja, kakor mu priporočajo zapadni zavezniki, če bo pogajanja odbil, bi se mogla skupnost zapadnega sveta razklati na dvoje in osamljena Francija bi prišla v skušnjavo, da išče pomoči v Rusiji, ki bi ji jo prav gotovo nudila, samo da razdvoji doslej še kolikor toliko sklenjene vrste svojih zahodnih nasprotnikov. Od skorajšnjih De Gaullovih sklepov je zatorej odvisno, če stojimo ali ne stojimo pred prekretnico v evropski in svetovni politiki. Komunistični upor v Laosu TRI STO PETDESET MILIJARD Iz uradnih številk izhaja, da je 1. 1958 obiskalo Italijo nič manj ko 15 milijonov 287 tisoč tujcev, in sicer 658 tisoč več ko prejšnje leto. V državi so potrošili 350 milijard lir. Znesek je ogromen in dokazuje, kolikega pomena je dandanašnji za države dobro urejen tujski promet. PORAVNAJTE NAROČNINO ! V času, ko ves svet govori o skorajšnjem sestanku med Eisenhovverjem in Hrušče-vom, prinaša časopisje obenem polno novic o borbah komunističnih vstajnikov v Laosu, vzhodnoazijski kraljevini, meječi na komunistični Severni Vietnam, kateri je desna roka rdeče Kitajske. O tej vstaji pravijo, da jo je sprožil in jo podpira Mao Tse Tung, ker namerava z njo metati Hruščevu polena pod noge. Skvariti mu hoče baje sestanek z Eisenhovverjem. Mao je bil namreč že od nekdaj nasproten sporazumu med Ameriko in Rusijo, ker se je bal, da obe velesili lahko skleneta kak dogovor v svetovni politiki brez sodelovanja Kitajske. Iz tega vzroka je bil Mao vselej vobče protiven vsakemu vrhunskemu sestanku med zapadnim in vzhodnim svetom, pri katerem bi on ali njegov zastopnik ne bil prisoten. Ponesrečen poskus Ko je postalo jasno, da se bosta navzlic temu Eisenhovver in Hruščev sestala, je izbruhnila komunistična vstaja v Laosu. Iz Severnega Vietnama je prihajalo upornikom orožje in pomoč v prostovoljcih, in Kremelj je prišel čez noč v zagato. Njegova ideologija je zahtevala, da se javno postavi na stran vstajnikov, čeprav je bilo jasno, da pride s tem v spor z Ameriko, ki je svoj čas prevzela jamstvo, da zaščiti neodvisnost laoške kraljevine. Toda zdi se, da so v Moskvi in VVashing-lonu kitajske načrte sprevideli, ter se zato niso dali potegniti v hude medsebojne razprtije. Sestanek med Eisenhovverjem in Hruščevom se ne bo preklical in predsednik Združenih držav je že prispel v Bonn, kjer je začel z Adenauerjem razgovore, ki naj zgladijo pot sestanku s Hruščevom. Vojaška pomoč Amerike Istočasno je vlada Združenih držav sklenila poslati Laosu potrebno orožje, da lahko stre upor v deželi. Laoški kralj bo povečal število svojih vojaških edinic in pomnožil orožništvo, in sicer vse na stroške Amerike. VVashington ne bo napotil v Laos le orožja, temveč plačeval tudi mezde vojakom in častnikom, oskrbel potrebne uniforme in vso ostalo opremo. | Da dokaže svetu, kako je ameriška politika samo obrambne in ne napadalne prirode, je Eisenhovver ob prihodu v Evropo obenem oznanil, da je njegova vlada sklenila podaljšati dobo, za katero se obveže prenehati sleherne atomske poskuse. Amerika in Velika Britanija sta ustavili jedrska razstreljevanja 31. oktobra 1958 za dobo enega leta. Rok bi moral torej poteči 31. oktobra tega leta. Zdaj ga je Amerika podaljšala do 31. decembra, upajoč, da pride medtem do sporazuma z Rusijo, po katerem naj bi se jedrska razstreljevanja po vsem svetu sploh ukinila. * * * SLOVO ETIOPSKEGA VLADARJA Haile Selasje je zapustil Jugoslavijo in se z letalom vrnil v Adis Abebo. Pred odhodom ga je maršal Tito popeljal na motornem čolnu si ogledat Rovinj, kjer je prebivalstvo voditelja Etiopije prisrčno pozdravljalo. Izdano je bilo uradno sporočilo, da imata državi slične poglede na osnovna vprašanja svetovne politike ter da se mora prijateljsko sodelovanje med njima razširiti in poglobiti. Posledica Selasejeva obiska bo, da se bodo tudi gospodarski odnosi med deželama razmahnili. Etiopija je po prirodi bogata, a še nerazvita država in mora sko-ro vse industrijske potrebščine uvažati iz tujine. NAMESTO VOLNE LAHKA SVILA Janez XXIII. je odredil, da smejo kardinali nositi poleti namesto predpisanega oblačila iz volne opravo iz lahke svile. Pomembnejši pa je ukaz, ki ga je papež izdal pred kratkim proti ploskanju v cerkvi sv. Petra. Ko se namreč sv. oče pojavi v baziliki, je bila navada, da so verniki burno ploskali, vpijoč: »živel papež!«, v prejšnjih časih pa: »2ivel papež kralj! — Evviva il papa re!« Nad tem so sc mnogi spotikali, češ da preveč spominja na gledališče. Sedanji papež je razvado odpravil. Verniki naj ga sprejmejo v zbranem molku. Kvečjemu lahko zapojejo cerkveno pesem. NOVA PISARNA Pred dnevi je v Trstu, ul. C. Battisti 6/II. (prehod Fenice), odprl samostojno pravno pisarno dr Bogdan Berdon, občinski svetovalec v Dolini. Mlademu pravniku želimo mnogo uspeha. Jo fe naša in naših ocdov zemlja Organizacija beguncev »iz Julijske krajine in Dalmacije« je priredila v Sesljanu počitnice za 90 deklic, katere je pred dnevi obiskal tržaški škof Santin. V novoustanovljenem italijanskem Dečjem domu na slovenski obali, posvečenem tržaškemu borcu proti Avstriji Reiss-Romoliju, je škof spraševal deklice, od kod so. Ko je slišal imena: Bari, Neapelj, Rim, Bologna itd., jih je prekinil, hoteč vedeti, od kod so njihovi starši. Tedaj, piše II Pic-colo, so se oglasila »imena skoro vseh istrskih mest od Kopra do Pulja, imeni Reke in Zadra: vsa Istra in vsa Dalmacija sta bili prisotni«. Škof je nagovoril mladino ter ji med drugim rekel: »Za mesec dni ste tu vse skupaj, kar koristi vašemu zdravju, vašemu duhu...« Potrditi pa morate še »zvestobo, do nečesa, kar je jako plemenito in zelo lepo, namreč do zemlje, katera je naša in naših očetov«. Veselje mi dela, je škof dostavil, da se »naša preteklost ne uniči, temveč da ži- vi v vas ...«. Zvestoba do lastnega naroda in domačije, ki jo škof mladini priporoča, je res ne- PREOSNOVA ŠOLSTVA Prosvetni minister Medici je pripravil nov zakonski osnutek za reformo šolstva v Italiji, ki ga bo vlada v kratkem pretresla. Za otroke od 11. do 14. leta hočejo vpeljati obvezen pouk na srednjih šolah. Doslej je bil obvezen le 8-letni obisk na ljudskih šolah. Nova nižja srednja šola se bo delila na tri vrste: na humanistično z latinščino, na tehnično in na normalno ali splošno, namenjeno mladini, ki ne namerava nadaljevati naukov na vseučiliščih. Take »normalne« srednje šole bodo ustanavljali celo v oddaljenih vaseh, kjer bodo učitelji z izpiti prevedeni na položaj profesorjev skupine C. Število šol se bo v Italiji zelo pomnožilo. Zakonski načrt odpira naši narodni manjšini nove možnosti, če jih bomo znali izrabiti. Preosnova bi se morala izvesti že v prihodnjem šolskem letu. ZLOČINI PO CENIKU Londonska policija je dognala, da deluje v prestolnici, ki šteje okrog 8 milijonov duš, približno tisoč dobro organiziranih tajnih tolp poklicnih zločincev. Hudodelstva izvršujejo tudi za denar, in sicer po tarifi. Za 10.000 lir pretepejo eno osebo, če hočeš, da ti razbijejo bar ali gostilno, moraš plačati 100 tisoč. Po dogovoru se pa določi cena, ako je treba »spraviti s poti« neljubega človeka. — To nas spominja na pretekla stoletja, ko so mogočniki najemali plačane morilce. POSLEDICE NAPREDKA Na Angleškem nameravajo v prihodnjih šestih letih zapreti 250 • premogovnikov in odpustiti iz službe 100 tisoč rudarjev. Če vštejemo družine, bo skoro pol milijona ljudi na cesti. To je posledica čedalje večje uporabe nafte, ki vse bolj izpodriva iz industrijskih podjetij premog. Zato leže v skladiščih cele gore neprodanega blaga. Še pred tridesetimi leti so se države štele srečne, če so imele na svojem ozemlju premogovnike, danes jim pa povzročajo brezposelnost. kaj plemenitega, a velja obenem za Slovence, katerih dolžnost je, da branijo zvesto tudi sesljansko obalo, ker je pač »naša in naših očetov zemlja« in ker tudi oni nočejo, da »se uniči« njihova preteklost. — o — KOLONIZACIJA NAPREDUJE V zadnji številki glasila tukajšnje Kršč. demokracije La Prora beremo na vidnem mestu, da je stranka imela doslej v občini Devin-Nabrežina dva odseka, ki sta zdaj dobila skupen občinski strankin odbor, sesto-ječ iz 5 članov, med katerimi sedi tudi »organizacijski vodja kolonov«. še pred leti bi se zdelo, da sanjaš, če bi kdo trdil, da obstoji v tej čisto slovenski občini organizacija katere italijanske stranke. Vtem se je pa s pomočjo države, to je z davčnim, torej tudi z našim denarjem priseljevanje tujcev na slovensko obalo tako povečalo, da bodo n. pr. v Sesljanu semkaj pripeljani kolonisti kmalu številnejši od domačinov, na kar so italijanski nacionalisti in med njimi demokristjani kajpak zelo ponosni. ODBRCNIL JE MILIJARDO Znano podjetje Metro Goldwyn Meier je bilo sklenilo prirediti film, ki bi prikazal življenje velikega državnika Winstona Churchilla. Stari politik je že bil dal dovoljenje in bi bil moral dobiti za to nagrado, ki je znašala nič manj ko 1000 milijonov ali milijardo lir. Igrali bi največji sodobni umetniki, kot sta Orson Welles in Peter Ustinov. Zadnji hip se je pa Churchill premislil in dovoljenje preklical. Njegovo življenje, je dejal, naj spravijo, če se jim zdi, na platno po njegovi smrti, zdaj naj ga puste v miru. Tako izlahka bi bil malokdo od-brcnil milijardo. Avstrijski izunanlji m in i st er dr. Krcjskv je imel v Innsbrucku pred 350 inoizemskimh udeleženci nekega počitniškega itečaja govor. v katerem je iineul drugimi poudaril, da je prvi in najvažnejši problem, ki bo' uravnaval bodočo avstrijsko zunanjo poli-tifco — vprašanje Južnega Tirala. Rekel je. da popolnoma odobrava nedavni sklep dunajske vlade, s katerimi zdaj; tudi ona zahteva od Italije, naj podeli nemškemu Južnemu Tirolu it isto avtonomijo, ki velja danes za Tremtinsko - južnotirolsko deželo, kjer so Italijani v ogromni večini. Geslo: Proč od Trenta! ki ga zagovarja manjšina, je poslalo potakem tudi uradna sniorniea avstrijske zunanje politike, kar bo Rim moral resno upoštevati, alko se lioče| pomiriti s sosedno državo. Kreisky je dejal, da se bo Avstrija pogajala z Italijo na podlagi De Gasperi -Gruberjeve pogodbe i,r, leta 1946, v kateri! je bila, kot znano, zajamčena samouprava Nemcem na Južnem Tirolskem. in me Italijanom na Tridentinskem. l)e Gaisperijeva prevara se mora po mnenju dunajske vlade preklicati in popraviti. PETLETNICA DE GASPERIJEVE SMRTI V nedeljo so bile v Trentu velike svečanosti. Načelnik vlade Segni je prišel v spremstvu številnih ministrov in oblastnikov proslavljat peto obletnico De Gasperi-jeve smrti. Pokojnika je upravičeno označil za velikega državnika, ki je s pomočjo Amerike obnovil gospodarsko uničeno domovino, naredil iz Kršč. demokracije vodilno silo Italije ter zagotovil italijanskemu narodu demokratične svoboščine. Vse to je res, vendar pa je tudi res, da je bil nasprotnik narodnih manjšin ter se v tem bistveno razlikoval od daljnovidnega don Sturza. Južni Tirolci ne morejo pozabiti, da jih je opeharil za avtonomijo, obljubljeno jim v pogodbi iz 1. 1946. čudno se zato sliši odlomek Segnijevega govora v Trentu, kjer je poudarjeno, da je vsa skrivnost De Gasperijevih uspehov v tem, da se je strogo držal dane besede in pogodb, ki jih je podpisal! AMERIŠKI SENATOR KEOGH Veliki ameriški dnevnik Nevv York Times je priobčil, kot smo že pisali, pred kratkim članek g. Sulzbergerja, v katerem je povedano, kako neka tajna organizacija nemške mladine pripravlja na Južnem Tirolskem oborožen odpor proti Italiji. Vpričo tega se je oglasil k besedi senator Keogh, izvoljen v nekem okraju New Yor-ka, kjer živi mnogo italijanskih naseljencev — volivcev. Južni Tirolci, je napisal, spadajo med najbolje vladane narodne manjšine na vsem svetu in uživajo celo izjemne pravice ali privilegije. Kar se godi na Tirolskem, je le dokaz, da hitlerizem spet dviga glavo. V odgovor je organizacija Bergisel-Bund iz Innsbrucka brzojavno povabila senatorja, naj pride na njene stroške preiskat dejanske razmere v Južnem Tirolu. — Za nemško manjšino se vsekakor zanima zdaj mednarodna javnost, za kar se ima Italija zahvaliti — pokojnemu De Gasperi ju. Socialist K redek y je nagi asi I. da ima avtonomija tudi socialen značaj, kar se v političnih obravnavah doslej ni dovolj upošteval«. Samouprava Južnih Tirolcev je izra-iziiito socialno vprašanje, bajti z njo naj bi! se zagotovila kmečkim sinovom zaposlitev! v mestih ter se jim s tein obranila domačija. Minister je mislil na obsežno industrializacijo Južnega Tiroila, ki jo je začel Mussolini in nadaljeval l)e Gasperi z namenom, da se iz uvažanjem tuje delovne sile sčasoma' poitalijančil pobira jima, medtem ko mora Inezapojlena domača iniladiiina is trebuboni za Iklruhom po svetu. Besede zvene prepričevalno, samo oseba ki jih je govorila, ni primerna. Kreisky jo naimireč član avstrijske vlade, katera sama ne izpolnjuje obveznosti do svojih manjšin. Brezobzirno izkoriščajoč gospodarsko odvisnost koroških Slovencev, izvaja nanje talk narodni pritisk, ki je prava sramota za otmiilkanio deželo. Dokler me dokažejo, da sami i spoštujejo pogodbe, bii moralo bit J avstrijskim državnikom prepovedano sploh govoriti o manjšinah. Njihove dvojne morale bi svet ne smel mirno prenašati. „Prvi in najvažnejši problem" Socialna plat V/ ----------- O čem bodo razpravljali v Rimu V začetku prihodnjega meseca odpotuje v Rim posebno tržaško odposlanstvo, da predsedniku vlade Segniju obrazloži položaj tukajšnjega gospodarstva ter obenem zahteva od vlade primerne ukrepe. Prejšnji teden je tržaški župan Franzil, ki bo odposlanstvo vodil, sporočil načelnikom političnih skupin, da bo odposlanstvo sestavljeno še iz predsednika pokrajine prof. Gregorettija, predsednika Javnih skladišč dr. Tanasca, predsednika Trgovinske zbornice dr. Caidassija ter nekaterih strokovnjakov. Predlog socialistov in komunistov, naj se v odposlanstvo vključijo še predstavniki opozicije ter župani manjših občin, je bil odbit. V Rimu bodo tržaški zastopniki obravnavali naslednje: položaj podjetij, ki so v sklopu Zavoda za industrijsko obnovo (IRI), od katerih so najvažnejše ladjedelnice v Trstu in Tržiču; stanje ladjedelnice Felszegy iz Milj; promet v tržaškem pristanišču; železniški promet ter položaj uslužbencev bivše ZVU. Da se tukajšnjemu gospodarstvu zajamči obstoj in zadovoljiv razvoj, bodo zahtevali, naj vlada poskrbi ladjedelnicam dovolj naročil. Tako naj bi ladjedelnice v Trstu in Tržiču čimprej pričele graditi tista dva čezoceanska potniška parnika, ki sta jim bila obljubljena po lanskih državnozborskih volitvah, ter obenem začele graditi LADJEDELNIŠTO V MILJAH IN V TRSTU Zaradi stiske, v katero sta ob pomanjkanju naročil zašli ladjedelnici sv. Roka in Felszegy, je bil pred časom ustanovljen Odbor za zaščito miljskega gospodarstva, pri katerem sodelujejo predstavniki vseh političnih strank ter gospodarskih ustanov bližnjega mesteca. Ko so prejšnji teden mnogi delavci podjetja Felszegy prejemali pisma, v katerih jim uprava ladjedelnice sporoča, da so začasno odpuščeni, je odbor prosil za sprejem pri generalnem komisarju Palamari in bil sprejet v soboto. Dr. Palamara je priznal, da je položaj miljskega gospodarstva zaskrbljiv ter obljubil pomoč. Tako bodo iz sklada generalnega komisariata naročili v ladjedelnici Felszegy več del za skupno vrednost 80 do 100 milijonov lir, dr. Palamara pa se bo še osebno zanimal, da bo ladjedelnica dobila druga naročila, tako da ji ne bo treba odpuščati uslužbencev. Medtem je bila potrjena vest, da namerava uprava Felszegyja začasno odpustiti kar 152 delavcev, čeprav jim je še pred dnevi zagotovila, da ukrepa ne bo za sedaj izdala. Delavci so zato sklenili, da se v ponedeljek kljub odpustu javijo na službo. Odbor in sindikati namreč trde, da so odpusti neupravičeni, ker sta v ladjedelnici v gradnji še dve ladji s skupno 29,500 tonami nosilnosti. Položaj ladjedelnice sv. Roka pa je še hujši, saj je tako rekoč že nehala biti sa- ladje za vojno mornarico. Vlada naj tudi posreduje v korist ladjedelnice Felszegy, kjer je vodstvo podjetja prav te dni odpustilo kar 152 uslužbencev. Glede pomorstva bodo predlagali, naj sc ojači število ladij ter pomnože pomorske proge, železniške vo znine naj se pa znižajo, in sicer za 10 % do 100 km, 20% do 300 km in 30% do 600 km daljave. Omejena prosta cona Najbolj zanimiva pa je zahteva, naj se na določeno količino nekaterih predmetov široke potrošnje odpravi carina, se pravi uvede tudi na Tržaškem »prosta cona« po vzoru Gorice, kjer prejemajo potrošniki mesečno določeno količino sladkorja, kave ter bencina po znatno nižji ceni kot v ostali državi. Poleg tega imajo v Gorici nekatera industrijska podjetja precejšnje davčne olajšave. Gre, kot znano, za predlog vladajoče stranke, ki v ostalem odločno nasprotuje popolni prosti coni za naše ozemlje. Naj končno še omenimo, da bo odposlanstvo predsednika Segnija opozorilo na samoupravno deželo Furlanijo-Julijsko krajino, za katero se je pred državnozborskimi volitvami zavzemal bivši demokristjanski prvak Fanfani. Za uslužbence bivše ZVU pa bodo zahtevali, naj se čimprej izglasuje zakon, po katerem bodo prešli v stalno državno službo. mostojen obrat in jo sedaj postopno vključujejo v sklop Tržaškega arzenala. Iz uradnih podatkov izhaja, da je sploh vsa tržaška ladjedelniška industrija v hudi stiski. Tržaški arzenal in ladjedelnica sv. Roka sta v juniju izkoristila le 38% naprav, ladjedelnica sv. Marka pa gradi le tri petrolejske ladje s skupno nosilnostjo 116.970 ton, naročeno pa ima le eno 1400-tonsko ladjo za vojno mornarico. Spričo takega stanja tržaško delovno ljudstvo pričakuje od odposlanstva, ki pojde prihodnji mesec v Rim, da bo znalo od vlade in Zavoda za industrijsko obnovo doseči, da se začne tudi na Tržaškem graditi iz državnih proračunov primeren odstotek novih ladij. Milje: OD STRELE PORUŠEN HIŠNI VOGAL Med hudo nevihto, ki je bila v nedeljo, se je v Čamporah, vasici nad Miljami, pripetilo nekaj nenavadnega: strela je udarila v dimnik hiše, kjer prebiva družina Svetina, ter skupno z njim porušila hišni vogal. V tistem trenutku je v sobi počivala 63-letna gospodinja Valerija Svetina, ki jo je zaradi strele vrglo s postelje ter laže tanilo. Nezavestno so jo odpeljali v bolnico. Revica je k sreči užila več strahu kot drugega. PODPORA TRŽAŠKIM KMETOVALCEM Kmetijsko nadzorništvo prične v začetku septembra deliti tržaškim kmetovalcem, ki so zaradi lanske suše imeli mnogo manj sena, pomoč v obliki krmil za živino in hra- ne. V la namen je vlada nakazala 3 tisoč q pšenice, katere vrednost znaša okrog 15 in pol milijona lir. Podporo prejme 948 kmetovalcev, ki so do konca junija bili vložili prošnjo. Nabrežina: ŠEST MILIJONOV MANJ PRISPEVKA? Za kritje lanskega primanjkljaja je občina prejela od države nekaj nad 30 milijonov lir. Letos pa se zdi, da namerava prefektura nuditi občini le nekaj nad 24 milijonov, to je 6 manj kot lani, čeprav bo primanjkljaj večji od lanskega. Kot smo poročali, je dom za onemogle že dograjen in mu manjka le notranja oprema. Na županstvu računajo, da bo lahko začel služiti svojemu namenu že v začetku prihodnjega leta. Poslopje ima dve nadstropji ter lahko nudi oskrbo 40 osebam. Čeprav ni še določeno, katera ustanova bo dom vodila, se zdi, da bo občinski svet to nalogo poveril posebnemu odboru, ki bo za svoje delovanje odgovoren občini. Upravitelji si sedaj zlasti belijo glave, kako rešiti finančne težave, saj predvidevajo, da bo vsaj prvo leto poslovanja velik primanjkljaj (nekateri trde 15 milijonov). NEKOČ IN DANES Vsepovsod na svetu, razen morda v De Gaullovi Franciji, očitno upada nezdravi in pretirani nacionalizem, ki je izkrvaveli Evropi povzročil že tolika zla. Le v naši domačiji to strupeno zel še premnogi tako vneto goje in pri tem žal uživajo pri obla-stvih podporo, kar jim omogoča, da širijo sovražno razpoloženje do slovenskega življa. Zato nima naša narodna manjšina na žalost še danes jezikovnih pravic ne v šoli ne v cerkvi. Pred 60 leti pa je zdravnik Ivan Loria, ki se je proslavil tudi kot priznan prevajalec iz ruske, poljske, srbohrvatske in slovenske književnosti, med drugim prevedel v italijanščino pesmi obeh naših domačih pesnikov Petra Podreke in Ivana Trinka. Kolika razlika med Italijo pred 60 leti, ko del naših domačih pesnikov niso le spoštovali, marveč celo prevajali, in današnjo republiko, ko bi obstoj beneških Slovencev in njihove kulture najraje popolnoma zatajili ! Kdo bi sc ob tem dejstvu ne spomnil zlatega rimskega reka: »Kogar bogovi hočejo ugonobiti, ga udarijo s slepoto«, ŠEMPETER SLOVENOV Ni dolgo, odkar je dosedanji živino-zdravnik našega konzorcija odstopil. Za izpraznjeno mesto sta se potegovala, kot smo že poročali, dva živinozdravnika, en tujec in en domačin. V naš konzorcij spadajo naslednje občine: Šempeter, Podbone-sec, Sovodnje, Šlenart, Srednje, Grmek in Dreka. V septembru so se zbrali vsi župani omenjenih občin, da imenujejo novega živinozdravnika. Tujca je seveda toplo priporočala vladna stranka. Domačinu so marsikaj očitali: med njegovimi smrtnimi grehi je bil tudi ta, da je Slovenec. A župani, zlasti tisti iz Grmeka, Srednjega), šlenarta in Dreke, so napredni živinorejci in prav dobro poznajo domačega živinozdravnika. Zato vedo, da je odličen strokovnjak. Ti župa- IZ RUPE V torek prejšnjega tedna nas je obiskal naš rojak iz Mirna gospod Ivan Štanta, ki je pred kratkim na slovesen način daroval novo mašo na Mirenskem gradu. Po službi božji smo prejeli njegov novomašniški blagoslov. Želimo mu bogatega uspeha pri misijonskem delu v redu lazaristov. V nedeljo, 20. septembra, bo na Peči veliko cerkveno slavje. Naš domačin gospod Jožef Malič bo namreč obhajal svojo zlato mašo. Slavljenec je redovnik družbe salezijancev. Za slovesnost se bodo ponosni Pečani dobro pripravili. Okrasili bodo vas in cerkvico sv. Katarine na griču. Svečanost bo gotovo privabila obilo vernikov tudi iz bližnje in daljne okolice in precej meščanov iz Gorice. OBMEJNI PROMET V mesecu juliju je prekoračilo mejo v obe smeri 74.403 jugoslovanskih in 21.185 italijanskih državljanov z običajno prepustnico in dvolastniškim dovoljenjem. Takega števila potnikov ni doslej še nikdar bilo. V zadnjih 7 mesecih je potovalo preko meje v obe smeri 477.763 jugoslovanskih in 138.925 j italijanskih državljanov. Kriza v tržiških ladjedelnicah {/loncinfa ni so zahtevali tajne volitve. Tako je bil s štirimi glasovi proti trem imenovan domačin. To odločitev so zahtevale resnične koristi naših občin, saj so se »gorski« župani potegnili le za res sposobnega in vestnega ter neoderuškega zdravnika. Saj so vsi vc deli, da je domači živinozdravnik rešii ž( mnogo krav, ki so bile na tem, da poginejo. Prav je tudi, da je pri teh volitvah nekako zatemnela zvezda prej vodilnih žu nov. IZ FOJDE Konec meseca julija je v naši vasi in vsej okolici huda ura povzročila ogromno škodo. Tudi lansko leto nam je neurje napravilo toliko škode, da je ne bomo mogli še več let popraviti. Zato je v predpreteklem tednu obiskal naše kraje videmski prefekt dr. Vecchi v spremstvu senatorja in čedadskega župana Pelizza in pokrajinske svetovalke Brollo. Skupno z občinskimi predstavniki si je pre fekt ogledal od neurja povzročena razdejanja in obljubil oškodovanim kmetovalcem pomoč. DVE SMRTI V nedeljo, 26. julija, je v čedadski bolnici nenadoma umrl 45-letni Romildo Toma-zetič iz Zverinca v grmiški občini. Njegove telesne ostanke smo naslednji dan zagrebli na lcškem pokopališču, kamor so ga prepeljali iz Čedada. Pokojnik je zapustil mlado ženo s kopico otrok. Naj mu sveti večna luč. Užaloščeni družini izrekamo prisrčno sožalje s prošnjo, da jo ljubi Bog potolaži. Sredi julija je v tržaški bolnici umrl 56-letni Anton Trušnjak iz Trušnjega v dreški občini. Nekaj dni prej je revež šel kosit na Kras travo, da bi kaj zaslužil, a ga je tam doletela smrt. Pokojniku, ki so ga po-j konali v Trstu, želimo, naj mirno počiva v j Bogu. Hudo prizadeti družini in sorodni-! som izrekamo iskreno sožalje. Ker je ravnateljstvo CI^DA odredilo, da se ukine oddelek za izdelovanje železniških vozov (OMFA), sta v političnih in gospodarskih krogih Gorice in tržiškega okraja nastali hudo razburjenje in velika zaskrbljenost. Oddelek je bil ukinjen dne 1. avgusta, toda delavski zastopniki so bili o tem obveščeni šele 5. avgusta. Z zborovanj raznih ustanov romajo sedaj na ministrskega predsednika Segnija in druga oblastva protesti in resolucije s pozivom, naj se z učinkovitimi ukrepi prepreči poslabšanje gospodarskega stanja v goriški pokrajini, ki je v glavnem odvisno od polne zaposlenosti la-djedelniške industrije v Tržiču. Najprej je proti zapori OMFA protestiral tržiški občinski svet in nato se je sestal tudi goriški občinski odbor in izrazil nezadovoljstvo, ker ni vlada izpolnila obljub, ki jih je dala goriškemu odposlanstvu konec julija. V odgovor na resolucijo, v kateri je odbor od vlade zahteval naj ukrep ravnateljstva CRDA ukine, je župan Bernardis prejel iz ministrstva za državne udeležbe naslednje obvestilo: »Po naročilu odsotnega ministra sporočamo, da smo takoj stopili v stik s predsednikom Finmeccanica, ki je zagotovil, da ne bodo delavcev odpustili, če bodo OMFA vključili v ladjedelnico; obenem zagotavljamo, da se bo minister, osebno zanimal za vprašanje OMFA, brž ko se vrne v Rim«. Proti ukrepu ravnateljstva CRDA sta nastopila tudi goriška trgovinska zbornica in krminski občinski svet. V torek prejšnjega tedna pa je bilo zborovanje predstavnikov raznih gospodarskih združenj v Gorici in Tržiču in zastopnikov vseh štirih sindikalnih organizacij. Zborovanja sta se udeležila tudi poslanca Martina in Franco. Prvi je govoril predsednik pokrajinskega sveta dr. Culot, ki je podčrtal pomen tržiških ladjedelnic za gospodarstvo vse goriške pokrajine. Krizo ladjedelnic pa je najbolje predočil javnosti župan iz Tržiča Cuzzi, ko je navedel dve številki, iz katerih se današnji položaj ladjedelnic pokazuje v vsej pretresljivi jasnosti: podjetje je imelo pred drugo svetovno vojno 13 tisoč uslužbencev, danes pa grozi nevarnost, da se bo to število skrčilo na 2.500. G. Cuzzi je poudaril dolžnost IRI-ja, da poskrbi za zaposlenost delavcev v kakšni drugi obliki, kakor se je že zgodilo v ostalih krajih republike (Neapelj), ako bi bil predvideni preustroj proizvodnje združen s previškom delovne sile. Nato je predlagal, da gre goriško odposlanstvo takoj še enkrat v Rim. Predlog so odločno podprli vsi drugi govorniki in je bil soglasno sprejet. Odposlanstvu želimo, da doseže od vlade zadovoljivo rešitev krize v ladjedelnicah, da se v njih omogoči trajna zaposlenost delavstva in njegovega priznanega strokovnega vodstva. IZ SOVODENJ V ponedeljek predpreteklega tedna smo položili k večnemu počitku 67-letno domačinko Gizelo Tomšič, ki se je po kratki zahrbtni bolezni za vedno poslovila od moža, dveh sinov in hčerke. Pred štirimi meseci pa je vzel slovo njen sin Ivo, ki mu je bilo šele 38 let. Pogreba se je kljub slabemu vremenu udeležila skoro vsa vas. Bilo je tudi mnogo vencev, saj so pokojnico vsi globoko spoštovali kot značajno, narodno zavedno in pošteno ženo. Naj ji bo Bog bogat plačnik! Hudo prizadeti družini izrekamo globoko sožalje. Dan zatem pa je navidezno nepomembna zastrupitev iznenada pretrgala nit življenja prej vedno zdravemu 61-letnemu upravniku Delavske zadruge v Gabrijah Petru Pete-janu. Zadnje poti se je udeležilo veliko prebivalcev iz vse sovodenj ske občine. Pokojniku, dobremu očetu in zvestemu Slovencu naj sveti večna luč! Užaloščeni družini naj Stvarnik pomaga, da laže pretrpi hudi udarec. IZ NAŠIH BRD števerjanci, Oslavci in štmaverci se že pripravljajo na bližnjo trgatev. Vedno so pa še v hudih skrbeh za letošnji pridelek, ker se boje, da jim ga sklesti toča, kot se je žal zgodilo konec julija v Štmavru in na Oslavju. Najhujša skrb, ki nam leži na duši, so še precejšnje zaloge lanskega vina, saj ne vemo, kam bi z njim. Nekateri si po- magajo z osmicami, čeprav jim tako razpečavanje vina prav nič ne diši; drugi ga pa prodajajo po zelo nizki ceni, tudi po 60 do 70 lir za liter. Cena je vsekakor prenizka za dobra briška vina; z njo so kriti kvečjemu stroški, a za trud in delo ostane prav malo. Izhoda pa ni, ker za novo vino potrebujemo posodo in moramo zato prodati staro. V teh težavah se z bridkostjo spominjamo svoje nekoč mogočne goriške Zadružne zveze, v okviru katere bi si že zdavna zgradili za obmejno briško prebivalstvo nuino potrebno veliko zadružno klet. Ob tem tudi spoznavamo trajne strahotne posledice fa-šistovskega zločina, s katerim je bila skrhana gospodarska hrbtenica naše narodne manjšine v Italiji. Ni prav, da nam te krivice republikanska vladavina do danes še ni popravila. RAZGLAS ŽUPANSTVA Goriško županstvo obvešča občane, da bodo prekopali navadne grobove, v katerih počivajo osebe, umrle pred 30. septembrom 1949, nadalje zasebne obrobne in zasebne 20-letnc gomile, za katere preteče pogodba 30. septembra t, 1. To delo bodo izvršili na glavnem mestnem in na predmestnih pokopališčih v Štandrežu, Ločniku, Podgori in Pevmi. Telesne ostanke bodo spravili v skupno kostnico, če ne bodo sorodniki zaprosili, da se dovoljenje obnovi ali da se trupla zagrebejo v zasebne grobove. Prošnje je treba predložiti županstvu najkasneje do 30. septembra t. 1. Do tega roka se mora plačati tudi pristojbina za novo dovoljenje. Spomenike na PTobovih je treba odstraniti vsaj do 31. decembra 1°59; po tem roku postanejo občinska last in občina z njimi razpolaga po določilih obstoječega pravilnika. IZ KULTLJKNEGA Ž1VJLJENJA Razveseljiv kulturni dogodek (Večer italijanskih popevk v Kopru) Na pobudo italijanskega konzula gospoda Zec china v Kopru, ki si zelo in uspešno prizadeva za kulturno zbližanje med sosednim prebivalstvom na italijanski in jugoslovanski strani meje, kar je zlasti v korist obeh narodnih manjš.n, je prišlo v torek, 25. avgusta, do novega razve-ej.vega dogodka v okviru tega zbližanja. Italijanska radiotelevizija je organizirala v sodelovanju z ljubljanskim radiotelevizijskim središčem »Več'jr italijanskih popevk« na glavnem trgu v Kopru, ki sta ga prenašali obe televizijski omrežji. Prenosni oddajnik so namestili na gradu Socerb, od koder so oddajali zvok in posnetke televizijskemu stolpu na Nanosu, ta pa jih je izžareval dalje italijanskim in jugoslovansk m posta.am ter sprejemnikom. Pri tehnični izvedbi oddaje sta sodelovali italijanska in slovenska televizija. . . Oddaja se je začela nekaj minut po 21. uri m je trajala eno uro in četrt. Nastopili so pevci in pavke Nuccia Bongiovanni, Arturo Testa, Anna D'Am,-co, Nunzio Gallo, Maria Pariš, Rino Salviati, Fau-sto Cigliano in Teddy Reno. Ta zadn i je doživel še poseben uspeh zaradi izredno simpatičnega osebnega nastopa. Zapeli so neapeljske popevke, ki se doživele zadnji čas poseben uspeh na festivalu v Neaplju in na drugih podobnih prireditvah v Italij ter jih lahko slišiš v Italiji iz vsakega »jukc-boxa«. Med n.imi ni bilo »kričačev« v Presleyevem in An-kovem slogu. Italijani so sc hoteli predstaviti s.o-venskemu občinstvu v Kopru s pristno svoj.mi, m> lodijoznimi italijanskimi popevkami v tradicionalnem pevskem slogu, kar je bilo prav modro. Ne dvo mimo, da take pesmi tudi bolj ugajajo slovenskim poslušalcem, čeprav tudi tam med mladimi ne manjka takih, ki se navdušujejo za jazz. Napovedovala sta Emma Danieli v italijanščini in Saša Vuga v slovenščini. Simpatična, brhka Emma je dala nastopu še posebno potezo ljubkosti in elegance; obnesel se je tudi Saša Vuga, čeprav je bil v začetku se nekoliko »trd«. Tako je n. pr. prevečkrat m predolgo obračal glavo vstran od občinstva. V drugem delu oddae tega nismo več opazili. Morda so bile nekoliko predo’ge slovenske napovedi v primeri z italijanskimi. Občinstvo je napolnilo ves veliki trg pred stolnico; bilo je navzočih nekaj tisoč ljudi, ki so živo ploskali gostujočim pevcem in zahtevali tudi ponovitve, v čemer jim seveda ni bilo mogoče ustreči zaradi televizijskega prenosa. Ta je zelo dobro uspel, čeprav je bilo v začetku čutiti še nekaj motenj v prenosu zvoka. Vodstvo oddaje je imel slovenski televizijski strokovnjak Smrt pesnika Pavla Golie Po dolgi bolezni je prejšnji teden umrl v Ljubljani slovenski pesnik Pavel Golia. Doživel je 73 let. Rodil se je leta 1887 v Trebnjem na Dolenjskem. V mladosti se je odločil za vojaški poklic in postal častnik v avstrijski vojski. Po prvi svetovni vojni pa se je odločil za drugačno življenjsko pot, ki je bila z vojaško v popolnem nasprotju; hotel je živeti za poezijo in gledališče. Tej svoi ljubezni je ostal zvest vse življenje. Dolgo časa je bil drama turg ljubljanske Drame in nekaj časa jo je tudi vodil kot ravnatelj. Leta 1921 je objavil svo i prvi zbirki pesmi. Prva je imela naslov Pesmi o zlatolaskah, druga pa Večerna pesmarica. Zlasti prva je doživela velik, tudi knjigotržni uspeh, saj je bila še pred leti nekaka knjižna redkost. Leta 1936 je izdal novo zbirko s preprostim naslovom Pesmi, katerim so sledile leta 1951 Izbrane pesmi. Njegov pesniški izraz je bil dokaj izviren in na ravnost blesteč po obliki, tako da si je zagotovil Pavel Golia častno mesto v slovenski poeziji preteklih desetletij. Poleg pesmi je pisal tudi mladinske igre, katere pozna delno tudi naša tržaška mladina. Nekatere izmed njih so se zelo priljubile, ker se je znal Golia vživeti v otroško dušo in prežeti dejanje s poezijo in bogato domišljijo. Igrali so jih in jih še igrajo na mnogih odrih križem Slovenije in vsepovsod po svetu, kjer so kake slovenske izseljenske kolonije. Lepe zasluge si je pridobil Pavel Golia tudi za slovensko gledališče, ki mu je pomagalo na evropsko raven. Naj počiva v miru! Mirč Kragelj, režiral pa je Italijan Alberto Gagliar-delli. Obema je treba samo čestitati. Prikupna je bila gesta obeh napovedovalcev, ki sta se ob koncu poslovila od občinstva v zamenjani vlogi: Emma Danieli s slovenskim »Na svidenje!« in Saša Vuga z »Buona notte«. Hvaležno priznanje za to uspelo prireditev je tre ba izreči italijanskemu konzulu v Kopru dr. Zec-chinu, ki je dal pobudo zanjo in pomagal, kolikor je mogel, da je tako lepo uspela. Prav tako je treba izreči priznanje jugoslovanskim oblastvom, ki so po svoje prispevala k uspehu. Prireditev, ki je prvič povezala italijansko in jugoslovansko televizijo, pomeni nov napredek v kul. turnem sodelovanju med slovenskim in italijanskim narodom, za katero se je naš list vedno zavzemal in v katerem vidi najboljše jamstvo za obe manjšini, za slovensko v Italiji in italijansko v Jugoslaviji. Tako sodelovanje pa bo v korist tudi obema narodoma, ki ju je usoda napravila za soseda. — 0 — Pasternakov prevod O Borisu Paslernalcu, ki je odklonil Nobelovo nagrado za svoj roman Doktor Zivago, se zopet govori. Ker ni mogel sprejeti, menda pod pritiskom sovjetskih književnikov, nagrade, so slovstvene vrline njegovega romana v inozemstvu silno povzdigovali, čeprav je vsebina precej razvlečena. Prav isti kritiki, ki so ga toliko hvalili, ga bodo morda kmalu grajali, ker je sprejel nalogo, da prevede indijskega pesnika Rabindranat Tagoreja v ruščino. Delo bo izdala sovetska državna založba ob sioletnici smrti (1961) velikega indijskega pesnika. Tujski promet je predvsem gospodarski in socialni pojav, da ne rečemo »prometni problem«, ima pa tudi svoj velik kulturni pomen. Dokler svet ni še poznal poletnega preseljevanja ljudstev — če pomislimo, da je samo lani prispelo v Italijo nad 15 milijonov tujcev in da jih bo letos verjetno še več, se ta izraz ne bo zdel pretiran — so obsta ale med narodi vse višje in neprodirnejše pregrade predsodkov kot danes. Na račun tega ali onega naroda so si pripovedovali v tujini najrazlčnejše i.n navadno malo simpatične stvari: »Italijani so taki«, »Nemci so taki« in »oni« spet drugačni. Narodi so imel: drug o drugem trdne in nestvarne predstave, porojene iz nevednosti, legend in predsodkov. Modemi tujski promet jc v glavnem pometel s takimi neumnimi predsodki. Ljudje, ki obiščejo drugo deželo, se lahko prepričajo, če n'so posebno trdo glave ali zagrizeni, da živijo tam prav taki ljudje, kakor so sami, ne glede na to, če ima;o malo tem' ne^še ali svetlejše lase ali oči; gnjavijo jih enake skrbi za vsakdanii kruh, za zdravje in Šolski uspeh otrok, isti strah pred vojno. Prepričajo se lahko, da ni ne »lenih« ne »strahopetnih« ne »hudobnih« in ne »neumnih« narodov; pač pa so v vsakem narodu leni, strahopetni, hudobni ali neumni posamezniki, kot so tudi dobri, pošteni, pridni i.n bistri. Vsak narod ima svoje Novi Djilas Po italijanskih izložbah se je pcjavi'a nova knjiga M lovana D ilasa pod naslovom Terra senza giu-s Hrf> zn f if fif f ('/ atletfihi Ii'ii‘if'tltit'1 V Beogradu, kjer bodo leta 1962 srečanja za evropsko lahkoatletsko prvenstvo, je bil v soboto in nedeljo dvoboj med moštvoma Jugoslavije in Francije. Na tekmovanjih prvega dne se je izkazal mladi Jugoslovan Majtan, ki je navdušil občinstvo že na zadnjih prireditvah v Ljubljani in Celju; v skoku v višino je porazil državnega prvaka Fourniera (Fr.) in Marjanoviča (Jug.) ter s skokom 2 m postavil nov državni mladinski višek. Izredno napet je bil dvoboj med Bogeyem in Ivanovičem v teku na 5.000 metrov. Ivanovič je stalno napadal in večkrat prehitel tekmeca, a se je končno moral zadovoljiti z drugim mestom. Zanimanje je vzbudil tudi tek na 100 m, kjer je uspel Genevay. Na tekmah moških so si domačini začeli nabirati več točk, kot so sami pričakovali, toda štafeta 4x100 m je pokopala upe Jugoslovanov; v tej panogi so bili namreč izločeni. V teku na 400 m je zmagal Seye, na 800 m Le-noir, na 110 m H Lorger; v metu krogle je Jugoslavija dosegla dve zmagi; v metu kopja (1. Mac-quet) in skoku v daljino pa je bila uspešna Francija. Francozinje so zmagale v teku na 80 m H, na 100 m in v skoku v daljino. V metu diska in krogle pa so zmagale Jugoslovanke. Na drugem dnevu tekmovanj so atleti dosegli izredne in nepričakovane uspehe. Moški obeh ekip so se borili zelo dobro; Jugoslovani niso sicer uspeli dohiteti nasprotnikov, a so se vseeno izkazali. Postavili so kar tri nove državne viške (400 m H — Kovač; troskok — Jocič; disk — Radoševič) in enega izenačili (200 m — Šnajder). Francozi so izboljšali državni višek v teku na 200 m. To je uspelo Seyeju s časom 20”8. O sposobnosti francoskih atletov nam priča že dejstvo, da sta Snajder in Jocič kljub odličnim izidom zasedla le tretje mesto. Po žrtvovalnost Ljubljančana Hafnerja je bila povod za nov slovenski višek na 3.000 m H. Hafner je v zanimivem teku in prvič v manj kot 9’ (8'58”4) prehitel Francoza Amerja. Jugoslovanski ženski ekipi Temne slutnje Avstrijski zunanji minister grof Berchtold, prava slika višjega uradnika, ki venomer trdi, da izvaja le voljo predstojnikov, v resnici, jo pa po svoje tolmači, je imel na cesarja velik vpliv. Na sleherno besedo je vladarju prikimal, da je stari cesar spričo tako vdanega zunanjega ministra res mislil, da še vedno vlada. Minister lisjak, njegov tovariš Sturkgh in večina generalov je pa v resnici silila k obračunu s srbskimi »ušivci«. Obisk prestolonaslednika in izzivanje z vojaškimi vajami prav na Vidov dan je bila že sklenjena stvar. Franc Ferdinand je začel postajati zaskrbljen. Navdajale so ga temne slutnje. Zvedel je, da ni za njegovo osebno varnost dovolj poskrbljeno. Želel je, da bi bilo potovanje odloženo, a si v svojem ponosu ni upal tega izraziti. Cesar in glavni vojni stan sta pa molčala. Nadvojvodu se je zdel kot dan obsodbe, ko bo moral odpotovati. Nekaj odločilnega bo padlo na njegovo glavo. Temne slutnje so navdajale tudi njegovo ženo Zofijo. Silila je moža, da jo mora vzeti s seboj, ker da se zanj boji. Domenila sta se, da bosta skupaj potovala v Miramar. Od tam on po morju v Dalmacijo in Bosno, ona pa po suhem v toplice Ilidže, kjer se bosta srečala za slovesni vhod v bosansko prestolnico. Dan pred odhodom se je Franc Ferdinand oglasil pri stricu cesarju. Temu so bili nečakovi obiski silno neprijetni, ker mu je ta znal tudi katero zabrusiti v obraz. To pot je Pa bil nečak nekam bolj krotek. je drugi dan dvoboja uspelo dohiteti in končno prehiteti francoske sovrstnice (54:52). V teku na 200 m so domačinke odnesle dvojno zmago, isto se jc zgodilo tudi v metu kopja. Celjanka Slamnik je zasedla drugo mesto v teku na 800 m. V skoku v višino sta bili najboljši Gere (J), ki je izenačila državni višek, ter Petry-Amien, ki je pa postavila nov državni višek Francije. Ostali izidi drugega dne. Moški: kladivo je naj-dalje zagnal Račič; v teku na 1.500 m je zmagal Jazv; v troskoku je bil najboljši Battista; Lešek je skočil najvišje s palico; sledita še dve francoski zmagi: tek na 10.000 in štafeta 4x100 m. ženske: v štafeti 4x100 m je zmagala Francija. Končni izid: 114,5 : 95,5 v korist Francije. V Moskvi jc bil dvoboj med Zap. Nemčijo in Rusijo. Nemci, ki so pred kratkim premagali Veliko Britanijo, so dosegli le povprečne uspehe, tako da so Rusi zmagali z izidom 211:130 (moški 129:91; ženske 82:93). Prvega dne so si Rusi zagotovili prvi dve mesti v skoku v daljino, višino, v metu krogle ter diska. Drugega dne se je razlika med ekipama še povečala. Zadovoljila sta zlasti Rudenkov (met kladiva) in Cibulenko (met kopja). Nepričakovan je bil neuspeh svetovnega prvaka Lenerja na 110 m H; porazil ga je Mihajlov. Na ženskih srečanjih so Rusinje bile boljše na vseh II tekmah; najboljša uspeha sta dosegli Cenčik (višina) in Saprunova (daljina). ŠPORT PO SVETU Kolesarstvo — V Riminiju je bila dirka za nagrado Longines. Zmagala je ekipa Helyett-Leroux, ki so jo sestavljali Darrigade, Anquetil, Graczyk, Elliott in Vermeulin. Druga je bila Faema (Van Looy) in tretja Ignis (Baldini, Poblet). Avtomobilizem — Moss je na avtomobilu Cooper Climax zmagal na dirki za Veliko nagrado Portugalske. Drugi je bil Američan Gregory. Avstralec Sam cesar je maršalu in podrepniku Con-radu povedal, da je prestolonaslednik izrazil bojazen za svoje zdravje. Prevelika julijska vročina da mu škodi za tako naporno potovanje. Morda da bi kazalo obisk odložiti. Cesar, ki je mislil, da se zdaj igra z miško, je mrzlo odgovoril: »Naredi, kakor hočeš, vojaške vaje pa se bodo izvršile!« Nečak je razumel, da hoče stari vso odgovornost zvrniti nanj. Pustil je, da pojde zastopat monarhijo in cesarsko oblast med Slovane na Balkanu. Preden sta si nasprotna sorodnika podala roki v pozdrav, je še prosil prestolonaslednik za dovoljenje, da sme tudi žena z njim. »Pa še ona,« je pritrdil cesar in zažven-kljal z ostrogami prav po vojaško. Tako sta se odpeljala proti Miramaru bodoči cesar avstrijski in njegova žena. Bridko jima je bilo slovo od otrok in grada Ko-nopišta. Zgoditi se je pa moralo, kakor je že vnaprej nevidna roka zapisala v knjigo zgodovine. Usodna pot Habsburžanov je vodila zopet preko Miramara. Sprejem z bombami Na dan 28. junija zjutraj je krasno poletno sonce sijalo nad kopališčem Ilidže pri Brahbam, najresnejši Mossov nasprotnik, je zavozil s ceste in bil lahko ranjen. Na lestvici za svetovno prvenstvo vozačev je prvi Brahbam (27 točk), drugi Brooks (23) in tretji Moss (17,5). Boks — Davey Moore (ZDA) je v Los Angelesu obdržal naslov svetovnega prvaka perolahke kategorije, ko je v 11. krogu s k. o. premagal Nigerijca Basseya. Nogomet — Didi, eden najboljših nogometašev z zadnjega svetovnega prvenstva, je zapustil Brazilijo in odpotoval v Španijo, kjer bo nastopal v moštvu Real Madrid. V okviru olimpijskega prvenstva je v Oslu Norveška premagala Islandijo z 2:1. V tekmi za srednjeevropski pokal je Honved premagal MTK s 4:3. Plavanje — V Rimu so s tekmami med Italijo, Veliko Britanijo in Švedsko otvorili novi olimpijski stadion Flaminio. V prvem dnevu tekmovanj so plavalci dosegli veliko dobrih uspehov, drugi dan pa je bil precej manj rožnat. Srečanje je potrdilo napredek italijanskih plavalcev in obenem dokazalo, da domače plavalke daleč zaostajajo za nasprotnicami. Čeprav je med moškimi ekipami bila najboljša italijanska (96 točk) pred angleško (77) in Švedsko (68), so Italijanke bile deležne tolikega neuspeha (42) v primeri z Angležinjami (93) in Švedinjami (83), da pripade italijanski ženski ekipi šele zadnje mesto, če seštejemo vse izide. Veslanje — Od 20. do 24. avgusta je bilo v Ma-gonu (Francija) evropsko prvenstvo za moške. Nemci so pokazali svoje izredne sposobnosti in dosegli največ zmag (četverec s krmarjem, dvojec brez krmarja, dvojec s krmarjem in osmerec). Rusi so bili uspešni dvakrat (skiff in double-scoul), Švicarji pa enkrat (četverec brez krmarja). Italijani so upali, da bo njihov osmerec prišel prvi na cilj (kot se je zgodilo na prejšnjem prvenstvu), zasedel pa je le četrto mesto. Največji italijanski uspeh je bila srebrna kolajna, ki si jo je zaslužil njihov dvojec s krmarjem. V zaključnih tekmovanjih je nastopil le en jugoslovanski čoln — četverec s krmarjem — in zasedel zadnje mesto v svoji skupini. Lestvica: 1. Nemčija (53,5 točk), 2. SZ (29,5), 3. CSR (21), 4. Nizozemska (13,5), 5. Švica (12), 6. Poljska in Italija (11); Jugoslavija si z Vel. Britanijo, Dansko in Avstralijo deli 12. mesto s tremi točkami. Sarajevu. V bosanski prestolnici so obla-stva ukazala okrasiti s cvetjem in avstrijskimi zastavami vsa okna, koder se bo peljal prestolonaslednik. Ljudstvo je hladno izpolnilo pbvelje. Nad poletno lepoto je nekaj mrkega trepetalo v zraku. Franc Ferdinand je iz kopališča poslal otrokom še zadnji brzojav. Sporočil jim je, da sta z mamo zdrava in dobre volje ter da komaj čakata, da jih bosta objela po končanih obredih 30. junija. To so bile zadnje pisane besede prestolonaslednika Avstrije. Nato je začela pot v — smrt. Pred mestom se je uredil sprevod petih avtomobilov. V prvem je sedel mestni župan s svetovalci. V drugem sta se peljala nadvojvoda z ženo in maršalom Potiore-kom, vojaškim guvernerjem Bosne in Hercegovine. Sledili so vozovi s pribočniki in dostojanstveniki. Topovske salve so zagrmele s sarajevske kule v pozdrav. Vse je bilo nasmejano. Redke gruče meščanov so pražnje oblečene zrle na dunajsko gospodo, v žepih so pa skrivale zadnje številke beograjskih listov, ki so pisali o germanskem izzivanju. Povorka je krenila ob desnem bregu Miljačke. (Dalje) !>.l| RADO BEDNARIK V s o im c as in senci (Usoda Habsburžanov) TRDON3A £>E 1£ BRŽ. POVZPEL NA VISOUO TALMO... STVAR MORA MO 'RAZČISTITI DAT Ml PODVODNO OPREMO. I4E3, TR.DON3A, TISTO 3ADR0 NAM 3E VES DAN. SLEDILO! SPET GA VIDIM! RAZ NAMERA/A^ TO TE GUSAR6RA LAD3A Ut ZARA3 NAS ZA6LEDU3E?' na A P * * * • • Siv&iPcš S RREPUIMI ZAMAU1 3E PLAVAL PROTI SIZRIVNOSTNI LAD3I... VIDETI 3E,DA NAS NISO OPAZILI. IZRRCALI SO SE V ZALIVU... UPAM,DA ME Z LAD3E NISO OPAZILI. . »S,. TRDONZA ZE VSE SLI S AL BRŽ SE TE VRNIL NA OTOU TO ZE GOTOVO ZOŽA GUHUOŽA NAZPAMETNE3E STORIMO, ČE 30 POBRIŠEMO, PREDEN SE ZDANI. GUSARZI SO! IZVEDELI SO, DA IŠČEMO ZARLAD, TODA NE BODO NAS NAPADLI .BORLER GA NE NAZDEMO. H? \r, m ZARLAD?! LE PARO SO IZVEDELI ? N,wtE A Jtii W NAS NE BO 11 VIDEL! . Jm TRDON3A 61 ZE NADEL PLAVUTI IN DIHALNO NAPRAVO,... VIDVA MEDTEM 6RUI4AZTA VE6ER30! RO SE VRNEM, BOM 1AČEN UjOT- LAU.OTNIH,! DOBRO TE, ZLEZI DOL. BURILI SE BOMO NA DRUGI STRANI OTOUA IN TAM POČARALI DA NAZDETO ZARLAD, POTEM PA... M PRAV, RAUOR ŽELITA'. NE MOREN VAMA BRANITI,DA SE ODPOVESTA ZAPLADU IN NAGRADI. Rl ZE RAZPISANA NA GLAVO TEGA MORSREGA ROROMAVNA. ZAZ OSTANEM! Šolska obvestila Iz Trsta Popravni izpili na višji realni gimnaziji v Trstu se prično dne 2. septembra, ob 8.30 s pismeno nalogo iz. slovenščine. Iz Gorice Na nižji srednji šoli (gimnaziji) in strokovni šoli v Gorici se jesenski izpili prično 7. septembra, ob 8.30. Vrstni red izpitov je razviden s šolskih oglasnih desk. Vpisovanje v nižjo srednjo šolo (gimnazijo) in v strokovno šolo v Gorici se je že pričelo in se zaključi 25. septembra. Za vpis v nižjo srednjo šolo je treba izpolniti vpisno polo, ki jo da tajništvo, ter plačati v tajništvu 800 lir (za šolsko spričevalo, kolek na spričevalu, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in še drugo); razen tega je treba plačati na pošti: 700 lir za vpis v I. razred, 550 lir za vpis v II. ali III. razred. Poštne položnice dobitg v tajništvu. Za vpis v strokovno šolo je treba tudi izpolniti vpisno polo ter plačati v tajništvu 600 lir (za spričevalo, zavarovanje pri telovadbi in izletu, šolski kino in drugo). Vsa potrebna pojasnila daje tajništvo. Iz Trsta OBVESTILO KMETOVALCEM Kmečka zveza in Zveza malih posestnikov opozarjala kmetovalce, naj si na občinskih deskah ogledajo sezname družinskih poglavarjev, ki imajo pravico do zavarovanja v kmečki bolniški blagajni. V sezname morajo biti vključeni vsi posestniki, ki za obdelovanje svoje kmetije potrebujejo nad 30 delovnih dni na leto. Kdor ni v seznamih, a ima pravico do zavarovanja, naj se takoj zglasi v uradih Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov v Trstu, ul. Geppa 9 (pritličje) ter naj prinese s seboj posestni list. Rok za vlaganje prizivov poteče 20 dni po tem, ko je bil seznam prvič objavljen na oglasni deski. Ker je zadeva važna, je nujno, da si vsi prizadeti sezname temeljito ogledajo. OGLEJTE SI SEZNAME! Dne I. septembra bodo na občinskih oglasnih deskah objavili sezname vseh oseb, ki so dolžne plačevati prispevke za kmečko pokojnino in za bolniško blagajno. Razobešeni bodo 15 dni in iz njih bodo razvidna imena poglavarjev družin, število delovnih dni ter višina prispevka za leto 1960. Kdor ugotovi kake nepravilnosti, lahko do 30. septembra vloži priziv. Posebno pozorne naj bodo osebe, katerih starši so že prejemali pokojnino ali so že vložili listine za njeno pridobitev, a so medtem umrli. Za natančnejša pojasnila sc prizadeti lahko obrnejo na Kmečko zvezo v Trstu. ZA KOKOŠEREJCE Da se pospeši smotrna reja kokoši, bo Kmetijsko nadzomištvo v Trstu nudilo prispevke tako za nakup nove opreme v kokošnjakih kot za nakup montažnih kokošnjakov. Od opreme pridejo v poštev: umetne koklje, družinske baterije za rejo piščancev za coakol, Umne krmilne posode, napajalniki, zaklop.ua vališča, stojišča, mali mešalniki Itd. Za nakup montažnega kokošnjaka (25 do 30 kokoši) bo prispevek znašal do 50% cene. Tak kokošnjak je zelo primeren za naše kraje in razmere. "Kdor namerava dobiti prispevek, naj se zglasi na Kmetijskem nadzomištvu v Trstu. Izdaja Konzorcij Novega lista Odgovorni urednik Drago Legiša Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ul. Sv. Frančiška 20 Telefon 29-477