PRIMORSKI dnevnik je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni “Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.000 lir - Leto XLVI. št. 50 (13.583) Trst, sobota, 3. marca 1990 V zdravstvenem sektorju za ta mesec napovedane nove stavke Poljska naj se odpove vojni odškodnini Banke, zdravstvo, turizem v boju za obnovo pogodbe Zaostritev sindikalnega boja v zdravstvu - Skoraj popoln »black-out« v bankah, kjer so se uslužbencem pridružili tudi vodstveni delavci RIM — Včerajšnji dan je po Italiji minil v znamenju stavk zdravstvenega ter bančnega osebja in delavcev zaposlenih v turizmu, ki se borijo za ob-hovo delovne pogodbe. Celodnevna stavka zdravstvenih delavcev je šele prva v celi seriji napo-vedanih stavkovnih akcij v marcu. Na četrtkovih pogovorih z ministrom za lavne uprave Remom Gasparijem bistvenega napredka ni bilo in zato so se sindikati odločili za zaostritev sindikalnega boja. Skoraj popoln »black-out« pa je povzročila včerajšnja stavka v bančnem sektorju. Udeležba je bila približno 95-odstotna, kar je presenetilo celo sindikate same. Če odštejemo obrtne In kmečke hranilnice, so bila v Italiji °dprta le redka bančna okenca, pa še tam je delo potekalo v skrajno skrčeni obliki. K tako uspešni stavkovni akciji je precej prispevalo tudi ravnanje vodstvenega bančnega osebja, ki se je v veliki meri priključilo stavki. Turistični delavci severne Italije so 'ttieli svoj protestni shod v Turinu, kjer so zahtevali, da se čim prej obnovijo delovne pogodbe za skoraj 3,5 milijona delavcev po vsej državi. Pred deželnim odbornlštvom za zdravstvo v Trstu so včeraj protestirali člani sindikalnih konfederacij CGIL, CISL in UIL (Foto Križmančič) Kancler ZRN Kohl postavlja pogoje o meji s BONN — Kancler Helmut Kohl je včeraj postavil povsem jasne pogoje za priznanje nemško-poljske meje na Odri in Nisi. Kohl to priznanje povezuje z odpovedjo Poljske vojni odškodnini, ki naj bi jo plačala Nemčija, in pa s sporazumom, ki bi poljskim Nemcem zagotavljal vse pravice. Kot je na včerajšnji tiskovni konferenci povedal glasnik zahodnonemške vlade Vogel, morajo po Kohlovem mnenju vse tri zadeve predstavljati skupno vsebino izjav, ki naj bi ju podala zahodnonemški Bundestag in vzhodnonemška ljudska skupščina po volitvah 18. marca v NDR. Vogel je pri tem poudaril, da mora biti v izjavi obeh nemških parlamentov povsem jasno zapisana zahteva, da ostaja še naprej v veljavi izjava poljske vlade iz leta 1953, ko se je Poljska obvezala, da od Nemčije ne bo zahtevala nikakršne vojne odškodnine. Izjavo je takrat Poljska izdala NDR, vendar pa se v besedilu ne govori o NDR temveč o Nemčiji. Šele na osnovi take skupne izjave, pa naj bi po Kohlovih trditvah prišlo do pogajanj med združeno Nemčijo in Poljsko v zvezi z mejo na Odri in Nisi. Poljsko Upravne volitve 6. in 7. maja RIM — Administrativne volitve po Italiji bodo 6. in 7. maja, ministrski svet pa se je včeraj na predlog notranjega ministra Gave tudi odločil, da bodo ljudska glasovanja o lovu, uporabi pesticidov in zaščiti delavcev v majhnih podjetjih v nedeljo 3. junija. Za 3. junij se je ministrski svet odločil zato, da bi imele politične sile dovolj časa, da se po majskih občinskih, pokrajinskih in deželnih volitvah na ustrezen način pripravijo za kampanjo o referendumih. Kot je povedal podtajnik v predsedstvu ministrskega sveta Cristofori, so pri določanju datuma za vse tri referendume tudi upoštevali, da se že 10. junija v Italiji začne svetovno nogometno prvenstvo. Zunanji minister obljubil zaščitni zakon za Slovence De Michelis je v Beogradu zahteval uveljavitev demokratičnih sprememb Slovenska vlada o De Michelisovem obisku S() O razgovoru s predsednikom Šinigojem je Izvršni svet izdal naslednje sporočilo: "Med uradnim obiskom v Jugoslaviji se je italijanski ^ster za zunanje zadeve Gianni De Michelis včeraj po-dne v Beogradu sestal tudi s nredsedniknm Izvršneaa sq o*0 belšt njn eznanil s potekom in rezuttati slovenskega sodelova-Sorfoi itdhjanskimi deželami. De Michelis, to regionalno st)ro'0vanie podrobno spremlja in podpira, je menil, da bo sr,PJnm italijanskega zakona o obmejnih območjih še po-sku ‘-un tudi hnančno omogočil uresničitev številnih tudi1, projektov. V pogovoru so podrobno spregovorili soi 0 ‘zgradnji in financiranju osimskih cest. Sogovorniki rno„ NriniaH, da naj italijanski zakon o zaščiti slovenske njsine zagotovi evropsko raven zaščite manjšine. seznredsedni.k Šinigoj je italijanskega zunanjega ministra v tudi s slovenskimi stališči do aktualnih dogajanj za dgoslaviji. De Michelis se je pri tem zelo zanimal tudi dpnlske volitve v Sloveniji.« BOGO SAMSA LJUBLJANA — Italijanski zunanji minister Gianni De Michelis je včeraj obiskal Beograd. Iz Bolgarije je priletel ob 13. uri, po štirideset minut se je razgovarjal s predsednikoma Slovenije Dušanom Šinigojem in Srbije Slobodanom Miloševičem, dve uri s predsednikom Antejem Markovičem, dobro uro z zunanjim ministrom Budi-mirjem Lončarjem, dobre pol ure pa je trajala tiskovna konferenca. Večerjal je pri »Treh šeširih«, ob 21. uri pa je iz Beograda odletel v Italijo. Obisk je bil torej kratek, toda politično izredno zanimiv. De Michelis je predvsem podprl Markovičev ekonomski program, prinesel kup denarja in jasno evropsko podporo, toda prav tako jasno, na vljuden način izraženo zahtevo po demokratičnih spremembah, spoštovanju človekovih pravic in izpustitvi Azema Vllasija ter pogovoru na Kosovu. Na tiskovni konferenci v mednarodnem tiskovnem središču je številnim domačim in tujim novinarjem najprej zagotovil, da je jugoslovanski gospodarski položaj bistveno boljši, kot je bil v razdobju, ko se je v Umagu sestal z Markovičem. 17. marca bodo podpisali sporazum z Mednarodnim denarnim skladom, v kratkem pa bodo s konzorcijem evropskih bank sklenili sporazum o novem posojilu v višini 500 milijonov dolarjev, namenjenem za sanacijo jugoslovanskih bank. Zelo podrobno je govoril o vključevanju Jugoslavije v Evropo in o postopkih, da se priključi Svetu Evrope in drugim evropskim organizmom. Gre za prizadevanja Jugoslavije, ki jih Italija odločno podpira. Seveda pa je pozitivni ekonomski proces povezal s političnimi spremembami. Italijanski parlament je prvi sprejel jasno resolucijo proti političnemu procesu in je zahteval oprostitev Azema Vllasija in ostalih obtožencev. De Michelis se je skliceval na resolucijo evropskega parla- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Spodbuden začetek 5. Film video monitorja GORICA — Sodeč po spodbudnem začetku lahko od letošnjega 5. Film video monitorja, pregleda slovenskega filma, televizije in videa, marsikaj pričakujemo. Festival so sinoči odprli v goriškem Kulturnem domu s filmom Filipa Robarja Dorina Veter v mreži, še pred tem pa so v preddverju doma odprli razstavo satiričnih vinjet karikaturista ljubljanskega Dela Franca Jurija. Tako vinjete kot film, so poudarili govorniki podpredsednica deželnega sveta FJK Augusta De Piero Barbina, predsednik sveta za kulturo pri Socialistični zvezi Slovenije Peter Kovačič, predsednik odbora za kulturo SKGZ Janez Povše in goriški pokr-jainski odbornik za kulturo Giovanni Battista Panzera - omogočata s svojo neposredno sporočilnostjo medsebojno spoznavanja v korist sožitja in evropske integracije. Na sliki (foto Bumbaca) odprtje Jurijeve razstave na 5. FVM. Danes veliki finale zvezdnikov Sanrema Sanremski festival italijanske popevke se bo danes zaključil z velikim finalom dvajsetih zvezdnikov italijanske popevke in njihovih tujih gostov. K zaključku festivala bo s svojimi glasovnimi sposobnostmi precejšen delež prispevala tudi Tina Turner, ki bo glavni gost večera. Gledalci pred TV sprejemniki se bodo morali pripraviti na pravi maraton, saj bo neposredni prenos trajal od približno 20.40 pa vse tja do 2. ure zjutraj. Včerajšnji večer je bil posvečen mladim popevkarskim upom, največ pozornosti pa so poželi tuji gostje (peli so pesmi italijanskih zvezdnikov) z Ray Charlesom in Miriam Ma-kebo (na sliki) na čelu. (Telefoto AP) Ministrski svet je odobril vrsto novih določil Deželi FJK več pristojnosti pri avtonomnem upravljanju Prilagajanje zakonom ES RIM — Ministrski svet je včeraj odobril zakonski osnutek, ki ga je predložil minister za politiko ES Romita, o prilagajanju italijanskih zakonov evropskih normativom. Sedanji zakoni, ki niso v skladu z evropskimi, ne bodo več veljavni. Zakonski osnutek med drugim predvideva, da bo imela vlada leto dni časa, da na podlagi zakonov ES uredi vrsto pravil, ki se nanašajo na prolesionalne in gospodarske dejavnosti, na davčna določila, na zaščito potrošnikov, kmetijstvo, ter na kreditno, zavarovalniško in bančno politiko. Ministrski svet je včeraj odobril nova določila o pristojnosti avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine glede upravljanja univerz v Trstu in Vidmu, ter paket določil, ki se nanašajo na upravljanje raznih skrbstvenih ustanov. Poleg tega pa je ministrski svet na seji, ki se je je udeležil tudi predsednik deželnega odbora Adriano Biasutti, proučil možnosti revizije državnega financiranja, ki bi ovrednotilo vlogo naše dežele na mednarodni ravni. Ta odlok bo moral sedaj podpisati predsednik republike, šele nato ga bo lahko potrdil tudi računski dvor. Glede razširitve deželnega avtonomnega statuta na univerze je Biasutti dejal, da bo prehod še dodatno obremenil deželni proračun, vendar bo končno rešil številne težave, v katerih se sedaj nahajajo tako univerza ko univerzitetni študenti. Vlada, ki je sicer pokazala veliko zanimanje za obširno problematiko Furlanije-Julijske krajine, pa bo morala sedaj nameniti deželni upravi več sredstev, s tem pa bo izpolnila tudi obveze, ki jih ima do dežel z avtonomnim statutom. Paket, ki se nanaša na skrbstvene ustanove, dodeljuje deželni upravi večje administrativne pristojnosti za Zvezo slepih, za Ustanovo za gluhoneme, za družine padlih v vojni, za Ustanovo za pomorščake, za Državno ustanovo za celulozo in papir ter za Ustanovo proti nesrečam na delu. Ministrski svet je sprejel tudi Bia-suttijevo zahtevo po čimprejšnjem sklicanju paritetične komisije, ki bo še temeljiteje proučila izvajanje avtonomnega statuta dežele. Med zahtevami deželne uprave je namreč tudi imenovanje vodstev vseh hranilnic v FJK. To zahtevo je pred nedavnim zavrnilo ustavno sodišče. Achille Occhetto kot pisatelj Na sedežu združenja tujega tiska v Rimu so včeraj predstavili knjigo Achilla Occhetta »Un indimenticabile 89« (Nepozabno 89.) (Telefoto AP) Na magnetofonskem traku se razločno sliši beseda »mig« RIM — V telefonskem pogovoru med uslužbenci radarskega središča v Maršali je nekdo očitno in brez vsakega dvoma izrekel besedo »mig«. Pretresljiva resnica je neizpodbitno prišla na dan, potem ko so končno izpisali podatke z magnetofonskega traku, odvetnik združenja sorodnikov žrtev nesreče pri Ustici pa je dovolil, da jih poslušajo tudi novinarji. Pravzaprav je to zahteval, da bi naredil luč nad vsemi dosedanjimi demantiji in nad izkrivljanjem resnice, ki je nesrečo pri Ustici spremenilo v eno izmed največjih italijanskih sodnih fars. Le nekaj ur prej je preiskovalni sodnik Vittorio Bucarelli odločno zavrnil govorice o namerno vodenih preiskavah in o nepredvidenih razpletih, ki jih bodo magnetofonski posnetki imeli za celotno afero. S traku je namreč mogoče zelo razločno slišati, kako se radarist iz Maršale posvetuje z nekim kolegom, ali naj v zapisniku omeni tudi »mig«. Po posvetovanju z neko tretjo osebo, je prvi radarist dobil negativen odgovor. Sedaj postaja vprašljiva tudi verodostojnost nekaterih častnikov vojnega letalstva. General San-tucci naj bi namreč »nesramno lagal«, ko je sodnikom poročal o nekem potovanju v Washington, kjer naj bi ameriški tehniki poslušali magnetofonski posnetek. To so sedaj zanikali tudi ameriški tehniki. Odvetnik, ki brani zahteve svojcev žrtev, je zato prepričan, da morajo sedaj poseči predvsem politične sile, saj »golo zgražanje ne bo pripeljalo nikamor«. V celotni aferi pa mora, po mnenju odvetnikov, najprej ostro poseči obrambni minister Martinazzoli, sicer tvega, da bo še sam izgubil ugled«. V Zagrebu ustanovili skupen odbor Koalicije narodnega sporazuma ZAGREB — »O kandidatih za bližnje parlamentarne volitve se v koaliciji nismo pogovarjali, s tem pa ni rečeno, da kdo izmed zunajstrankarskih članov koalicije ne bo tudi kandidat za funkcije v saboru in v republiki,« je na prvi predstavitvi skupnega odbora Koalicije narodnega sporazuma poudarila dr. Savka Dabče-vič-Kučar. Hrvaška krščansko-demokratska stranka, Socialdemokratska stranka Hrvaške, Hrvaška demokratska stranka in Hrvaška socialno liberalna zveza so ustanovile skupen odbor - Koalicijo narodnega sporazuma. V njej sta po dva voditelja vsake stranke in pet znanstvenikov in vodilnih politikov iz Hrvaške pomladi 1971: dr. Savka Dabčevič-Kučar (tedanja predsednica CK ZKH), akademik Ivan Supek (rektor zagrebške univerze), Mika Tripalo (tedanji član izvršnega biroja predsedstva CK ZKJ), Dragutin Haramija (nekdanji predsednik hrvaške vlade) in Srečko Bijelič (nekdanji predsednik zagrebške partije). Vsi so podpisali skupna načela o delovanju koalicij, ki so zajeta v desetih točkah. V uvodu so poudarili, da je treba Hrvaško ustavno in pravno urediti kot demokratično, suvereno državo s pravico do samoodločbe in odcepitve. Jugoslavija ni »hrvaška usoda«, ampak mora biti sad skupnega dogovora. Družbenopolitična ureditev mora temeljiti na varstvu vseh človekovih pravic, ki so zapisane v mednarodnih listinah. Bodočnost Hrvaške in Jugoslavije je v »združeni evropski konfederaciji«, pri čemer jugoslovanske republike nimajo pravice nikogar ovirati na tej poti. Kot zagovorniki enakopravnih nacionalnih pravic za vse moramo v vseh prihodnjih ustavah Hrvaške zagotoviti Srbom in drugim narodom in narodnostim na Hrvaškem popolnoma enake pravice, kot jih zahtevamo za Hrvate zunaj Hrvaške, pravijo podpisniki sporazuma. So tudi zagovorniki tržnega gospodarstva, svobodnega podjetništva in vseh oblik lastništva. Nasprotujejo vsakršnim ekstremnim zahtevam na levici ali desnici, so odprti tudi za druge stranke, če sprejemajo ta načela in politični program, ki ga bodo kmalu sestavili. Koalicija bo na volitvah nastopila s skupnimi strankarskimi in zu-najstrankarskimi kandidati. Prizadevali si bodo, da bodo kandidirali pogumni in razumni ljudje, sposobni odgovoriti zahtevam časa na Hrvaškem in v Jugoslavi- Nestrankarski člani koalicije, ki jih po besedah akademika Ivana Supeka združu- je človekoljubje, so povedali, da je prav sedanji trenutek odločilno vplival, da so po skoraj 20-Ietni izločenosti iz političnega, gospodarskega, kulturnega in profesionalnega prizorišča v domovini sprejeli izziv, da s svojimi izkušnjami in znanjem pomagajo utirati pot v sodobno, demokratično, pluralistično Hrvaško. Na vseh področjih človekovega dela in življenja je treba uveljaviti evropska merila, je poudarila dr. Savka Dabčevič-Kučar. V koaliciji, ki jo bodo v teh dneh podobno kot na vrhu organizirali tudi po vsej Hrvaški, si bodo predvsem prizadevali, da bi na kandidatne liste prišli kompetentni kandidati. Zavedajo se, da prehod iz totalitarnega brezumja v demokratično družbo ne bo brez bolečin. Zato pa je treba zagotoviti kulturo političnega dialoga in stabilne razmere. »V marsičem se razlikujemo, saj I nismo vojaki v koloni, temveč misleči ljudje, ki smo se dogovorili o skupnih ciljih in poteh, kako priti do njih. Zato verjamem, da bomo na volitvah pridobili velik del hrvaškega naroda in drugih narodov in narodnosti,« poudarja dr. Savka Dabčevič-Kučar, ki je skupaj z drugimi nestrankarskimi člani po skoraj dvajsetih letih prvič spregovorila v javnosti. (Po ljubljanskem Delu) Jugoslovanska vlada zahteva ukinitev srbske blokade in slovenskih ukrepov BEOGRAD — Jugoslovanska zvezna vlada je v četrtek ponoči odstavila zveznega tržnega nadzornika, »ker ni izpeljal ukrepov, sprejetih v zvezi s prekinitvijo poslovnih zvez srbskih podjetij s slovenskimi«. V vladnem poročilu je nadalje govor o političnih poskusih, da bi rešili to vprašanje, ki pa niso obrodili sadov, »zato je treba učinkovito izvajati omenjene ukrepe«: Ni povsem jasno, za kakšne ukrepe gre, vendar ni dvoma, da bi morala zvezna administracija ukrepati proti srbskim podjetjem, ki so začela blokado in prekinila poslovne odnose s Slovenijo. V isti sapi zvezna vlada napoveduje ukrepe proti funkcionarjem službe družbenega knjigovodstva, ki bodo dovoljevali odločitev slovenske vlade, da ne vplača sredstev Srbiji za nerazvito Kosovo. Oboje ukrepe, blokado in slovenske sankcije, zvezna vlada ocenjuje kot protiustavne, protizakonite in nevarno ogrožajoče za gospodarsko reformo. V Ljubljani je slišati na to uradno sporočilo zvezne vlade dvojne komentarje. Nekateri menijo, da se je Markovič vendarle premaknil in začel ukrepati proti srbski blokadi, drugi pa pristavljajo, da je to naredil šele potem, ko je Slovenija nehala vplačevati za Kosovo in je s tem nevarno pritisnila na Srbijo. Odgovor ni preprost, verjetno pa bi ga morali iskati v vse večjih srbskih težavah. Pod pritiskom mitingov, divjih stavk, nasilnega obnašanja delavcev, skratka - pod hudim političnim pritiskom - srbsko vodstvo ni več vzdržalo in je januarja popustilo: izplačalo je za 44 odstotkov višje plače, kot so bile decembra. To je očitna kršitev zvezne gospodarske reforme in neposredna kršitev zveznega zakona. Hkrati pa je to do kraja izpraznilo že sicer suhe blagajne srbskih bank. Beograd je popolnoma nelikviden in celotnemu sistemu grozi razpad in huda kriza. Poleg tega mora Srbija vsak dan plačati 1820 starih milijard dinarjev za vzdrževanje miličnikov na Kosovu in poravnavati za pokrajino vse stroške povsod tam, kjer se ne dela, zelo veliko pa se potrebuje. Slovenija bi morala v ta sklad dati tisoč milijard, skoraj polovico že zdaj, toda vplačila je ustavila. Srbski tisk celo v istem dnevniku, na isti dan na različnih straneh reagira različno. Včerajšnja »Politika ekspres« na primer na 7. strani na veliko piše, da so se slovenska čistilna sredstva vrnila na police beograjskih trgovin. Navedena je preprosta in jasna argumentacija, da so dobra, poceni, dobava pa redna. V teh mesecih so menda poskušali prodajati srbske izdelke, ki so slabi, neprimerni celo za vzhodne socialistične države, z neredno dobavo in povrh še s precej višjimi cenami. Toda o vsem tem so objavili tudi komentar srbske zbornice, ki je spet nedvoumen: »Beograjski trg naj oskrbuje tisti, ki je boljši. Ne moremo preprečevati dobav nobenega podjetja, tudi slovenskega ne.« Na trinajsti strani pa je dolga obtožba na račun ajdovskega »Fructala«, češ da je odpustil dvanajst delavcev, in to proti zakonu o zaščiti dela. »Fructal« pojasnjuje, da so morali zaradi blokade omejiti delo in da toliko delavcev ne potrebujejo. Po mnenju lista pa bi jih morali obdržati, če jih potrebujejo ali ne, ker tako določa zvezni zakon. Popolna zmeda torej, ki opozarja na dejansko stanje v srbskem gospodarstvu; to se je tudi zaradi blokade znašlo v resnih težavah, a sedaj si že drzne o teh stvareh odkrito govoriti. Seveda niti v Sloveniji ni lahko. Markovičeve restrikcije, predvsem visoka vrednost dinarja v primerjavi z marko, so povzročile velike težave v mnogih podjetjih. Še zlasti so se zaostrile ponekod, kjer so doslej preveč delali za nezahtevni jug ali za JLA in ki jih je blokada zato še posebej prizadela. Posebej močno je prizadet Maribor kot staro industrijsko središče. Pa vendar gre predvsem za krizo prestrukturiranja gospodarstva, ki ga je treba urediti po modernih merilih, in za preusmeritev na zahtevnejše zahodne trge. De Mkhelis v Beogradu NADALJEVANJE S 1. STRANI menta o človekovih pravicah in položaju na Kosovu, kar je povezal z nujnostjo splošnega jugoslovanskega demokratičnega razvoja. Potrebni bodo nova ustava, novi zakoni in seveda svobodne volitve. V Sloveniji je sedaj predvolilno razdobje in vsi vedo, kakšno je takrat ozračje. V tem kontekstu je De Michelis govoril še o položaju manjšin in tudi na tiskovni konferenci ponovil zagotovilo, ki ga je že prej dal Dušanu Šinigoju, da bo sprejet zaščitni zakon za Slovence, živeče v Italiji, in da bo »na evropski ravni«. Pri Sloveniji je še veliko konkretnih vprašanj o sodelovanju, na primer o ekologiji na severnem delu Jadrana in predvsem sodelovanju v okviru dežel Alpe-Adria. To sodelovanje je treba zdaj razširiti v ustrezni obliki še na Jugoslavijo, zato je predlagal Miloševiču ustanovitev skupnosti južnih sredozemskih dežel, v katero bi bile po- Slovenci naj sluzijo vojaški rok dom LJUBLJANA — Na Prešernovem trgu se je včeraj okrog treh popoldne zbralo precej ljudi: ZSMS-liberalna stranka je organizirala zborovanje proti služenju vojaškega roka na Kosovu. V govorih vidnih predstavnikov stranke, predsednika Jožeta Školča, Toneta Anderliča in drugih, je bilo slišati odločne zahteve, da bodo Slovenci ravnali v skladu s svojo vestjo in da nikakor nočejo sodelovati pri zatiranju drugih narodov. Izkušnje slovenskega partizanskega boja dokazujejo, da je vsaka armada v obrambi najbolj učinkovita, če se na domačem terenu bojujejo domači ljudje. Zato zahtevajo, da slovenski rekruti služijo vojaščino doma in ne po Makedoniji in drugje, saj se na tak način ne utrjuje bratstva. Zahtevajo moderno, majhno, toda visoko profesionalno vojsko. Odločno so proti premeščanju rekrutov, saj to vzbuja sum, da bi lahko pripadnike drugih narodnosti na Slovenskem uporabili še za druge stvari in ne samo za obrambo pred zunanjim sovražnikom. Seveda pa je bila osrednja zahteva po odgovornosti slovenske države in slovenskega parlamenta. Na isto temo so že spregovorili slovenski pisatelji. Včeraj pa je Demos obrazložil svoje stališče, ki temelji predvsem na zahtevi, da slovenski fantje služijo vojaški rok doma. Novinarjem so razdelili papir, v katerem načrtujejo ustanovitev lastne slovenske vojske, ki bi seveda temeljila na novi slovenski ustavi in konfederativnih odnosih. Demosovci ugotavljajo, da bo Slovenija letos prispevala v zvezni proračun 1,4 milijarde dolarjev, od tega 680 milijonov za potrebe JLA - to je 7,5 odstotka slovenskega narodnega dohodka, kar je odločno preveč. Zavzemajo se za sprejem madžarskega predloga, da bi bilo območje demilitarizirano in da bi v takem primeru stroške za obrambo razpolovili, v primeru vključevanja v Evropo pa naj bi jih skoraj popolnoma črtali, ostal bi samo majhen izdatek za nujno potrebne varnostne sile. Problem slovenskih rekrutov na Kosovu in celotna problematika pokrajine bo na dnevnem redu slovenske skupščine 8. marca, ko bodo razpravljali o uresničevanju stališč skupščine SR Slovenije do Kosova. To bo seveda zanimiva razprava, saj se bo nanašala tudi na srbsko blokado in slovenske protiukrepe. (B. S.) leg Srbije vključena tudi Črna gora, z italijanske strani pa sosednje italijan' ske dežele. De Michelis je poudaril, da gre pri zaščiti človekovih pravic in pri demokratizaciji, pluralizmu in svobodni^ volitvah za mednarodne konvencij6’ ki jih je treba spoštovati in ki jih izvaja vsaka država po svoje ter je pri teh1 tudi samostojna. Kot primer je nav®' del položaj Južne Tirolske in uredit®v stanja za nemško manjšino v Itali)1’ kar so reševali počasi, s težavami, veflj dar so rešili zadovoljivo. Seveda to 11 vzorec za nikogar. Jugoslavija ff>°ra svoje probleme urediti sama kot en°tj na država, toda evropski skup110* , mora dokazati, da je krenila p° te‘ poti. O sestanku s Šinigojem je slovenski izvršni svet objavil krajše sporočilo, K ga v celoti povzemamo. O sestanku Miloševičem pa je bilo izdano kraj* uradno sporočilo Tanjuga, v katerem pa se omenja zgolj italijansko pripra^ Ijenost, da vlaga v srbsko gospodar stvo. Na tiskovni konferenci niso pr® vajali v srbohrvaščino, tako da je veh ko vprašanje, kaj bo srbski tisk p°r0 čal o vsebinsko pomembnem obisku Iz celotnega poteka obiska in p° darkov italijanskega zunanjega mih1^ tra je razvidna pripravljenost konkr® no in učinkovito pomagati, zavzet za Jugoslavijo, toda tudi za njen mokratični napredek, predvsem Pa e zaščito človekovih pravic, pri čemer J proces proti Azemu Vllasiju konkre preizkušnja in temeljni dokaz. . ,e. Pomembno je tudi, da je De N'cio-lis dvakrat javno govoril o zaščiti b $ vencev v Italiji, in to Š v pog0uskoV' predsednikom Šinigojem in na ni konferenci. . e\ De Michelis je v Jugoslavijo PrlyL, iz Sofije, kjer se je sestal z bolgarS j. zunanjim ministrom in tudi s P ju. stavniki tamkajšnje alternative. s goslaviji pa je želel, da se sestared-predsednikom zvezne vlade stavniki Slovenije in Srbije., .jg s naglico za oba obiska pa je opravl g, tem, da bo Italija julija prevzela P. sedniško mesto v Bruslju in da b) takrat rad ustvaril popolnejšo stanja v vseh vzhodnih državah. Na milanski Piazza Affari naravnost optimistično vzdušje, ki pa se lahko vsak čas pokvari Križem in težavam borznikov na rob Po ponedeljkovem pretresu na tokijski borzi je stanje sicer boljše, negotovost pa še velika Medtem ko se dolar počasi krepi Nov zlom marke Marka je ravno ob koncu tedna zdrsnila na najnižjo raven leta, dolar pa se neprestano krepi. Na italijanskih iiksingih je veljala marka včeraj le 737,52 lire (737,85 v četrtek), dolar pa je kotiral 1266,005 lire (1263,125), torej največ po 23. januarju, ko je bil vreden 1269,295 lire. Zeleni bankovec je napredoval tudi drugje v Evropi - v Frankfurtu na 1,7178 marke (1,7112 dan prej), v Parizu na 5.8012 franka (5,7835) itd., medtem ko se je v Tokiu ustalil pri 149,75 jena, vendar le po zaslugi japonske centralne banke, ki je s prodajo dolarjev zavrla rast ameriškega denarja. To pa ni uspelo Bundesbank!, ki je letos prvič Posegla in ki ravna tako le v izjemnih primerih. Prav to pa je značilno, kajti dolarja ne potiskajo navzgor podatki o razvoju gospodarstva ZDA, kjer se presneto bojijo stagflacije, temveč tisto, kar potiska navzdol marko, namreč negotovosti v zvezi z mednemško denarno unijo in z volitvami, ki bodo 18. marca v Vzhodni Nemčiji. Lira je še zmerom trdna, sicer pa jo je podprla tudi Banca dTtalia z nakupom mark, francoskih frankov in ecujev. MILAN — V Milanu se je borzni teden končal tako, da se bolje ne bi mogel. Indeks MIB se je dvignil za 0,73% na 960 in omejil izgubo nasproti začetku leta na same 4%. Vzdušje je bilo že brž po odprtju borze optimistično, k čemur so prispevali poleg razjasnitve na svetovnih borzah ublažitev politične napetosti na vladni ravni, relativno spodbudni premiki glede Eni-monta in Mondadorija ter ugodnejši razvoj trgovske bilance. To je potisnilo navzgor posebno vodilne delnice: Montedison (navadne +3,68%, varčevalne + 4,56%), Enimont ( + 1,94%), Fiat (nav. +1,32%, priv. +1,53%, varč. + 0,79%), Generali ( + 0,60%), Medio-banca ( + 0,28%) itd., toda ob razmeroma skromnem obsegu poslov, ki ga pripisujejo nekateri stavki bančnega osebja. So pa tudi taki, ki niso optimisti: po njihovem naj bi vrednost delnic narasla ravno zaradi stavke, ki da je z blokado kupnih naročil sprožila divjo špekulacijo. No, kako je s tem, bo pokazal ponedeljek. Omenili smo, da so delnice poskočile tudi zaradi razjasnitve na tujih borzah. V resnici so indeksi skočili navzgor vsepovsod: tako v Evropi (Frankfurt +1,70%, Pariz + 1,54%, Ziirich +0,60% itn.) kot v New Yorku in Tokiu. Japonski nikkei se je povzpel za 0,67%, tako da je ostal od ponedeljkovega kraha (-7%) samo še spomin. Za to se gre zahvaliti zlasti manjšim varčevalcem, ki so na debelo kupovali vrednostne papirje, ker so tačas cenejši in bodo od tega imeli velik profit. V promet gredo zdaj v prvi vrsti vrednotnice elektronskih družb, ki so v pogledu državnih investicij nekako privilegirane. Vse to v brk neprestani krepitvi ameriškega dolarja, vendar v zavesti, da je potrebna še naprej velika previdnost, ker se ne ve, doklej bo zeleni bankovec tlačil jen, pa tudi iz bojazni pred podražitvijo denarja na samem Japonskem. To pa je odvisno v veliki meri od vlade oziroma njene strategije navzven. Finančni minister Hašimoto je prav včeraj dejal v parlamentu, da bo mogoče ustaliti devizno in kapitalno tržišče edinole z mednarodnim sodelovanjem. Včeraj začela veljati določila o delni liberalizaciji kapitala Za globlje stike s tujimi partnerji Prispel BC-NET RIM — Včeraj sta začela veljati odloka ministra za zunanjo trgovino Renata Ruggiera o delni sprostitvi kapitala. Poslovniki smejo zdaj razpolagati tasovno neomejeno z devizami, ki so jih prejeli neposredno, poleg tega je mogoče kupovati tuje kratkoročne vrednostne papirje (tudi z zapadlostjo pred 180. dnevom). Prvi odlok določa, da lahko vsi, ki imajo stalno bivališče v Italiji, brez vsake omejitve izkoriščajo svoj devizni račun, a pod pogojem, da je na njem vpisana valuta, do katere je prišel dotični mimo menjalnice, oziroma devizna protivrednost lir, ki jih je prejel od osebe brez stalnega bivališča v Italiji. Še zmeraj pavelja obveznost, da je treba porabiti devize v tradicionalnem roku 120 dni, če gre za kredite bank, ki so habilitirane za poslovanje s tujino, oziroma za nakupe deviz proti liram, ki so jih opravili za to pooblaščeni subjekti: v slednjem primeru je dovoljeno tuji denar menjati v lire samo pri Italijanskem menjalnem uradu - UIC, razen takrat, ko gre za zneske do največ poldrugega milijona lir. Drugi dekret pa izloča iz veljavnih predpisov minimalno časovno mejo 180 dni, preko katere do sedaj ni bilo dovoljeno hraniti tuje vrednotnice (obveznice in podobne), ki so jih smeli kupovati ljudje s stalnim bivališčem v Italiji. FIRENCE — Banca Toscana in toskansko vodstvo vsedržavne konfederacije obrtnikov CNA sta predstavila včeraj skupno pobudo za pomoč obrtniškim in drugim malim podjetjem pri iskanju partnerjev drugje po Evropi. Gre za službo BC-NET - Business Cooperation Network, katere cilj je razvijati tesnejše sodelovanje na trgovskem, tehničnem in finančnem področju med manjšimi podjetji v državah članicah dvanajsterice, in to na podlagi sklepanja kooperacijskih pogodb. Za to se lahko vsa zainteresirana podjetja poslužijo konzulentske informatične mreže, ki sta jo ustvarila Banca Toscana in CNA (v Toskani je 110.000 obrtnih tvrdk). Kdor se obrne nanjo, že v najkrajšem in po strogo zaupni poti dobi tujega poslovnega partnerja. BC-NET deluje v Evropi že od julija 1988 in prejme vsak dan povprečno kakih petdeset pozivov tvrdk, ki iščejo poslovno zvezo na tujem. K tej službi se najbolj zatekajo podjetniki v Španiji, V. Britaniji, Belgiji, Franciji, pa tudi Italiji. Imamo dve analizi v rabi pa nobena?! Če hočeš biti uspešen v borznih kupčijah, se moraš lotiti najprej tehnične in temeljne (fundamentalne) analize. Prva sloni na gibanju krivulj, ki ponazarjajo razvoj cen in kupoprodajnega obsega, in na empiričnih ocenah preteklega dogajanja na borzi, in "napoveduje", kaj in kako ■zdaj in v bodoče. Ta analiza praktično ne upošteva gospodarskih in političnih pretresov, ki v resnici pogojujejo vrednost papirjev. Temeljna analiza pa jemlje v poštev splošni gospodarski scenarij, kot tudi razvojne izglede v posamezni panogi in celo v posamičnem podjetju ter išče logično soodvisnost med vzrokom in učinkom, tako da iz izsledkov tega lahko oceniš, ali se ti splača kupiti ali pa prodati. Konceptno zasnovo tehnične analize sestavljata dva aksioma: 1. cene se ravnajo po težnjah (vodoravni, padajoči, vzpenjajoči), ki se spreminjajo v času in so kratko, srednje ali dolgoročne; 2. cene so najboljši parameter vsega, kar je "temeljnega" v neki vrednotnici. Prav druga točka se zdi posebno pomenljiva, saj daje njen aksiom tehničnim analitikom alibi za to, da ne uporabljajo osnovne analize. Trditev, da ni cena vrednotnice nič drugega kot sinteza vsega, kar je treba vedeti o njej, bi sicer lahko držala, vendarle izključno na tržišču brez vsake napake, na popolnem trgu, ki bi imel dvoje značilnosti; a) prozornost - vse informacije so na razpolago vsem interesentom v enem in istem trenutku; b) enotno, skladno ocenjevanje investicij -vsi nemudoma in homogeno reagirajo na spremembo scenarija. Ali se borzniki ravnajo po gornjem? Nikakor ne, opravka imajo z denarci in ne z utopističnimi sanjami. Ko pa bi bilo tako, bi se vseeno znašli pred protislovjem v sami teoretski podlagi, kajti omenjena aksioma (1 in 2) se ne zdita združljiva. V resnici tendenčni razvoj cen kaže, da investitorji reagirajo na določene scenarije postopoma, eni celo prenaglo in drugi prepozno. Nenaden poskok cen vrednotnic na tri mesece - kot posledica nekega gospodarsko pomembnega dogodka ali, denimo, korenito spremenjenega trenda v veliki družbi - bi imel za posledico to, da bi bile cene desetega dne samo relativne: v njih se namreč še vedno ne bi odražal učinek nastopa večine investitorjev in bi bila torej vrednost papirjev podcenjena. Če pa bi bil trg "popoln", ne bi bilo časovno oblikujočih se tendenc, imeli bi le nenadne padce in vzpone, s tem pa sistematičen zlom censke kontinuitete. To ne pomeni, da je tehnična analiza brezkoristna, pač pa, da bi veljalo pogojiti njeno uporabo s predhodno temeljno analizo. Bržkone v veliki meri drži aksiom, po katerem se cene gibljejo tendenčno, kot drži tudi to, da se stvari ponavljajo, ker se psihologija investitorjev ne spreminja: periodično se jih lotevata panika in evforija, kar nazorno kažejo ponavljajoče se grafične krivulje. Brez temeljne presoje torej ne gre: idejo, ki se porodi v glavi, gre pretvoriti v operativo in se potemtakem oslanjati na to, kar je stvarno. Tehnična analiza pa naj samo potrdi domneve in te napoti v pravo smer. DRAGO GAŠPERLIN 3ii;i:;;;j!j j; llilfcif iš : F ifj iiih-Hii' j ....F ..J NAJBOLJŠI VAŠE FINAI Hi::::::-™:::::::: 27.2. 27.2. Uradne kotacije Generali........................ 38060 Lloyd .......................... 16200 'Joyd risp...................... 11150 ^AS ............................ 23700 Ras risp........................ 12250 ........................... 17250 ?ai risp......................... 7600 Jjontedison ...................... 1778 [Jontedison risp.................. 1157 £irelli ......................... 2510 [1'relli risp..................... 2590 |?relli risp. nc ................. 2190 *n'a ............................. 2470 V8 risp. . . . 'ia risp. nc . aascente . . .......... 2550 ....... 1660 R —conie.................. 7150 ^aascente priv............ 3800 'aascente risp........... 4100 ,/amuda .................. 3039 aoiuda risp.............. 1900 .......... 1485 .......... 1380 ....... 350 .......... 4150 Sip RlP rie Ra; Slogi 0rnau 38280 16200 11300 23550 12220 17400 8100 1830 1200 2590 2590 2670 2515 2550 1710 7170 3840 4120 3250 1950 1490 1535 359 4270 r Fidis....................... 6950 Gerolimich................... 117 Gerolimich risp............... 93 SME ........................ 3650 Stel........................ 4840 Štet W 10 ..................... — Štet W 9 ...................... — Štet risp................... 4150 Tripcovich ................ 10990 Tripcovich risp. nc......... 4150 Att. Immobiliari ........... 4990 FIAT........................ 9820 FIAT priv................... 6800 FIAT risp................... 6910 Gilardini................... 4420 Gilardini risp.............. 3680 Dalmine ..................... 405 Marzotto.................... 8000 Marzotto risp............... 8000 Marzotto risp. nc........... 5820 NEURADNO TRŽIŠČE__________________ I. C. C. U................... 810 SO. PRO. ZOO................. 900 Carnica Ass................. 9900 7290 119 93 3650 4930 4250 12150 4480 5130 9910 6860 6990 4580 3680 412 8000 7890 5900 2.3. spr. % 2.3. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 99,40 BTP maj 1990 10,5% ....... 99,50 BTP januar 1990 12,5% ... — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... — CCT ECU 1983/90 11,5% . . 99,45 CCT ECU 1984/91 11,25% . 100,90 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 100,85 CCT ECU 1985/93 9% .... 96,80 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 98,10 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 96,60 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 98,55 CCT april 1992 10%.......... 95,25 CCT julij 1992 IND........ 98,90 CCT januar 1991 IND....... 100,25 CCT julij 1993 IND ......... 98,85 —0,15 + 0,90 + 0,10 —0,05 —0,05 —0,05 + 0,20 iijiiii|ii!i|i!I iiliilllniiiiiilniiHijiiiiljijijijniin s ii ii JUL illl MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE ________________________2.3. spr. % T^iljKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO gSr........................ 11400 +0,53 6+ania...................... 8450 —0,59 Zu+Hia risp.................... 5050 +0,80 anag0 ..................... 8295 —0,06 ^VARovalstVO - BANČNIŠTVO_________________ AlleanzaAss................... 43050 +0,58 Assi?nza Ass. risp. por. . . . 40100 +0.25 AuJalia.................... 11960 +0,55 Lati„nia ................... 1869 +2,02 Gen Ass' ord............... 13580 -0'51 lta|j®ra|i Ass............. 38280 +0,60 Abo iAss' 1000 ............... 12250 —°'41 l9tla ....................... 108600 —1,03 La Radiana spa............. 53500 +0,51 LCavidenIe ................ 19020 — Adriatico ............ 16100 — flA?fraz...................... 23450 +0,30 Vr, r'Sp'port.............. 12205 —°'37 ................... 19915 +1,87 0nio°......................... 22800 — Rano priv..................... 15398 — Ban a Comm. Italiana .... 4620 +0,22 Crs^ di Roma ............... 2309 —0,04 IritsrK0 llaliano ............. 2585 —1,07 M6di anca Priv,............... 52000 —0,29 Poanca................. 17800 +0,28 INDUSTRIJA - CEMENT_____________ L'6^BlJr90 orel . ......... 12551 —0,63 MonSresso..................... 22890 —0,26 ad°ri ..................... - - C6'9raf-Editoriale.......... 6005 +0,59 6!"'r .................. 3280 +1,55 ____________________________2.3. spr. % Italcementi.............. 125000 +0,97 Unicem.................... 25100 +1,21 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 5295 + 0,11 Enimont 1470 + 1,94 Fidenza Vetrar 1000 8730 + 1,16 Italgas 2915 + 0,17 Mira Lanza 68900 + 0,15 Montedison 1000 1830 + 3,68 Montefibre 1232 + 0,90 Pirelli 2580 + 0,98 Pirelli risp 2105 + 0,86 Recordati 13170 + 0,04 Saffa 10350 + 0,68 Snia BPD 2510 + 1,54 Snia Fibre 1846 + 0,60 Snia Tecnopolimeri 6860 + 0,29 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 7168 + 0,94 Standa 33200- + 0,30 Standa risp. port 12050 + 0,33 Alitalia cat. A 1736 —0,69 Alitalia priv 1120 —1,32 Italcable 17080 + 0,47 SIP 1551 + 3,40 SIP risp. port 1408 + 1,29 Sirti 12890 + 0,70 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 5200 +0,19 Tecnomasio.................. 3750 +0,67 Bastogi..................... 358,5 +0,56 2.3. spr. % Bonifiche Siele 25500 —3,04 Bonifiche Siele risp 9300 + 2,20 CIR - Comp. Ind. Riunite . 45049 + 1,31 CIR risp 4480 —0,44 Cofide 4445 —1,22 Comau Finanziaria 4271 + 0,97 Editoriale SpA 3330 —0,03 Euromobiliare 5903 + 0,54 Ferruzzi Agric 2385 + 2,98 Fidis 7280 + 1,53 Fimpar 3300 + 0,46 Finarte 6600 + 1,54 Fiscambi Holding 5352 + 0,02 Fiscambi risp 2375 — Fornara 3331 + 0,33 Gale 25980 + 0,70 Gemina 2135 + 2,10 Gemina risp 1418 + 1,14 Gerolimich 119 — Gerolimich risp. port. . . . 93 —0,27 IFI priv 25400 + 2,21 IFIL fraz 7635 + 1,53 IFIL risp. port. fraz 3870 + 1,02 Italmobiliare . 214550 + 1,25 Pirelli & C 9500 + 0,21 Riva Finanziaria 8510 —0,93 Saes 3588 —0,33 Schiapparelli 1300 + 1,56 Sisa 3590 + 1,84 SME 3660 + 1,10 SMI Metali! 1635 + 0,93 SMI Metali! risp 1263 + 0,24 SOGEFI 3507 + 0,20 Štet 5001 + 2,35 Štet risp. port 4248 + 1,29 Tripcovich 12125 + 6,83 CCT december 1990 IND . 100,10 —0,30 CCT februar 1991 IND ... 100,45 + 0,20 CCT februar 1997 IND ... 93,50 + 0,05 CCT junij 1993 CV IND . . . 96,70 + 0,05 CCT marec 1991 IND 100,00 — CCT nov. 1993 CV IND . . . 96,80 — CCT sept. 1993 CV IND . . 96,05 + 0,16 CCT avgust 1992 IND 98,09 —0,05 CCT avgust 1993 IND ... . 98,09 —0,05 CCT avgust 1990 IND 100,20 —0,05 CCT avgust 1991 IND 100,55 + 0,05 CCT avgust 1995 IND 94,95 + 0,32 CCT avgust 1996 IND ... . 94,04 + 0,16 CCT april 1991 IND 100,06 + 0,05 CCT april 1995 IND 94,03 + 0,11 CCT april 1996 IND 94,07 + 0,16 CCT december 1990 IND . 100,09 —0,05 CCT december 1991 IND . 100,03 + 0,05 CCT december 1995 IND . 95,08 —0,05 CCT december 1996 IND . 93,95 — 2.3. spr. % Tripcovich risp. nc 4470 + 4,93 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 5120 + 0,59 Calcestruzzi 15100 —0,07 Cogefar 6900 + 0,04 Del Favero 6800 + 0,15 Grassetto SpA 15550 —0,32 IMM Metanopoli 1570 + 0,06 Risanamento Napol! .... 44495 + 2,17 Vianini 5110 + 1,19 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3101 + 0,19 Danieli & C 10350 — Data Consyst 10721 + 9,20 Fiar SpA........ Fiat............ Fiat priv....... Fiat risp....... Franco Toši . . . Gilardini....... Magneti Marelli Merloni......... Necchi ord...... Olivetti ord. . . . Olivetti priv. . . . Pininfarina .... Rodriguez SpA . Safilo ......... Safilo risp..... Saipem.......... Saipem risp. . . . Teknecomp . . . 21100 9930 6885 7000 29880 4585 1890 2730 3990 6339 4331 14690 10100 11320 10715 3330 3600 1395 + 1.01 + 1,33 + 1,53 + 0,79 + 0,78 —1,09 + 3,64 + 0,94 —0,67 + 0,89 + 0,60 + 2,17 + 0,52 —1,37 + 0,36 2.3. spr. % CCT februar 1991 IND ... . 101,15 — CCT februar 1992 IND .... 100,15 — CCT februar 1992 9,8% ... 99,90 — CCT februar 1995 IND .... 98,75 +0,05 CCT februar 1996 IND ________ 96,40 — CCT februar 1997 IND .... 93,90 +0,93 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,95 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . CCT jan. 90 USL 12,5% ... — — CCT januar 1991 IND....... 100,95 — CCT januar 1992 IND....... 100,45 — CCT januar 1992 11% ____________ 98 —0,05 CCT januar 1993 IND....... 98 +0,05 CCT januar 1996 CV IND . . 98,75 — CCT januar 1997 IND........ 93,60 +0,05 CCT januar 1995 IND....... — — CCT januar 1996 IND....... 95,90 +0,05 CCT julij 1990 IND .......... 99,95 —0,10 CCT julij 1991 IND.......... 100,60 — CCT julij 1995 IND .......... 95,70 +0,05 CCT julij 1996 IND........... 95,35 +0,10 CCT maj 1991 IND............ 100,60 +0,05 CCT maj 1992 IND................. — — CCT maj 1995 IND............. 94,50 +0,27 CCT maj 1996 IND............. 94,80 +0,26 CCT maj 1997 IND............. 92,90 +0,16 CCT marec 1991 IND........ 100,80 — CCT marec 1995 IND........ 95,50 +0,05 CCT marec 1996 IND........ 95,70 —0,05 CCT marec 1997 IND........ 93,35 — CCT nov. 1990 IND......... 100,00 +0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 100,80 —0,10 CCT nov. 1991 IND........... 100,45 — CCT nov. 1992 IND............ 99,00 +0,81 CCT nov. 1995 IND............ 95,45 +0,16 CCT nov. 1996 IND......... 93,30 +0,05 CCT oktober 1993 IND______ 98,20 +0,20 CCT oktober 1990 IND______ 100,05 — CCT oktober 1991 IND______ 100,30 — CCT oktober 1995 IND______ 95,40 +0,16 CCT oktober 1996 IND ... . 93,10 +0,05 CCT sep. 1990 IND........... 100,05 — CCT sep. 1991 IND......... 100,60 — CCT sep. 1995 IND............ 95,10 +0,48 CCT sep. 1996 IND......... 94,50 +0,21 CTS marec 1994 IND........ 74,55 +0,13 CTS april 1994 IND .......... 74,45 — ED SCOL 1975/90 9% _________ 101,00 — ED SCOL 1976/91 9% __________ 99,90 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 98,35 — REDIMIBILE 1980 12% ... 101,00 —0,88 RENDITA — 35 5% .......... 72,00 — Predstavili so jo včeraj na sedežu SDGZ Skupna akcija tržaških obrtnikov za pospešitev metanizacije Krasa Demonstracija pred deželnim odborništvom Zaradi stavke paraliza v zdravstvenem sektorju Z včerajšnjega srečanja na sedežu SDGZ (Foto Križmančič) Verjetno bodo prebivalci Sesljana, Vižovelj in Naselja sv. Mavra že prihodnjo zimo razpolagali z metanom, kmalu za njimi pa bodo nov vir energije dobili tudi v Nabrežini, na Proseku in v Križu. V devinsko-nabrežinski občini je 2500 potencialnih porabnikov, od katerih jih je 1417 že vložilo prošnjo za priključitev. Če k temu dodamo predvidevanje, da bo metaniza-cija postopoma zajela tudi druge občine in kraške predele, lahko upravičeno ugotovimo, da gre za načrt s pomembnimi finančnimi razsežnostmi. Da bi čimbolj učinkovito uskladili interese podjetij in občanov, je skupina 25 inštalaterjev, včlanjenih v Združenje obrtnikov (Associazione degli artigiani) in v Slovensko deželno gospodarsko združenje, dala zamisel za pobudo, ki so jo včeraj orisali na sedežu SDGZ. Predstavitve so se udeležili predsednik Združenja obrtnikov Ret, predsednik tržaške obrtniške sekcije pri SDGZ Andolšek, župan devinsko-nabrežinske občine Brezigar, direktor podjetja ACEGA Romano, predsednik nabrežinske posojilnice Zidarič in predsednik sekcije inštalaterjev pri Združenju obrtnikov Ferrante. Cilj pobude je zajamčiti porabnikom kvalitetno in resno opravljeno delo za enotno in dogovorjeno ceno. Združenji sta se že dogovorili z vodstvom ACEGA za tečaj, na katerem bi tehniki ACEGA nudili inštalaterjem vse specifične informacije in novosti pri vgrajevanju metanskih naprav. Povprečne cene za inštalacijo in priključek na javno omrežje ter za plinsko napeljavo so naslednje: enodružinski priključek od končne napeljave, ki jo bo pripravilo ACEGA, znaša 242 tisoč lir, dodatni števec 156 tisoč lir, dodatek za enostanovanjske hiše pa 45 tisoč lir na meter. K temu je treba seveda dodati potrebna gradbena dela, v veliki večini primerov pa bd to tudi priložnost za namestitev centralne kurjave, kar bo stroške močno dvignilo. Da bi vsi občani lahko izkoristili udobnosti metanske napeljave, sta združenji privabili k sodelovanju tudi nabrežinsko posojilnico, ki bo v ta namen nudila kredite po izredno ugodnih pogojih. Vse podrobnejše informacije nudijo na sedežu Združenja obrtnikov v Nabrežini ob ponedeljkih in sobotah od 9. do 12. ure, ob sredah pa od 17. do 19. ure. Poverjena uradnica bo tudi zbirala naročila in prošnje za predračune. Verjetno ni odveč opozorilo, da bo ta služba začela delovati že z današnjim dnem. Včerajšnjo predstavitev je direktor ACEGA Romano izkoristil tudi za to, da je posredoval nekaj splošnih podatkov o metanizaciji v devinsko-nabrežinski občini. Celotni načrt predvideva 7 milijard in 300 milijonov lir stroškov, od katerih bo ACEGA krilo 55 odstokov, preostalo pa Občina Devin-Nabrežina. V Vižovljah, Sesljanu in Naselju sv. Mavra naj bi prve priključke uresničili v prvi polovici prihodnjega leta. Romano je nadalje potrdil, da so dela za metanizacijo na Proseku in v Križu v dobri fazi, za metanizacijo vzhodnega predela Krasa pa bo treba počakati še več let, saj mora načrt najprej odobriti pristojna deželna komisija. Težave so v tej fazi precejšnje, saj je tisto območje močno zaščiteno, je opozoril Romano. Pri tem je treba računati, da trajajo dela za metanizacijo najmanj tri leta. Dogovor med slovenskimi in italijanskimi obrtniki, ACEGA in nabre-žinskim bančnim zavodom je zelo pozitivno ocenil tudi župan Brezigar, ki je izrazil prepričanje, da bo v petih letih praktično vsa devinsko-nabrežin-ska občina oskrbovana z metanom. Ker bo namestitev novih naprav za marsikatero družino precejšnja investicija, daje pobuda jamstvo za kvalitetno delo in kontinuiteto vzdrževanja, konvencija z nabrežinsko posojilnico pa omogoča, da bodo koristi metanizacije lahko uživali vsi. Brezigar je nadalje poudaril, da poteka metaniza-cija skupaj z deli za greznično omrežje, kar je ugodno tako za občinsko upravo kot za občane, (nf) Bolnišnice, urade in ambulante Tržaške krajevne zdravstvene enote je včeraj zajela prava paraliza. Delavci tržaškega zdravstvenega sektorja so se namreč množično udeležili vsedržavne stavke, ki so jo oklicali zvezni sindikati CGIL, CISL in UIL ter sindikat vodilnega osebja CIDA po četrtkovem neuspešnem srečanju na ministrstvu za zdravstvo. Sindikati namreč zahtevajo, naj ministrstvo sklene pogajanja za delovno pogodbo, ki je zapadla že pred več meseci, in naj na ta način ovrednoti tudi nekatere poklice (na prvem mestu bolničarskega), ki zaradi nizkih plač niso več za nikogar zanimivi (vodilno osebje je protestiralo tudi proti zakonu, ki ga snuje ministrstvo o delovni organizaciji krajevnih zdravstvenih enot). Stavke se je v Trstu udeležilo kar 90 odstotkov bolničarjev in ostalih delavcev (biologov, lekarnarjev bolnišnic, tehnikov itd.) zdravstvenih ustanov, medtem ko je bila udeležba delavcev upravnih oddelkov znatno nižja. Kljub temu pa je stavka povzročila številne nevšečnosti, saj je bilo včeraj zelo težko priti do marsikatere zdravstvene storitve. Samo v bolnišnicah so zajamčili najnujnejše službe, kot so prva pomoč, oživljanje, hemodializa in nujni kirurški posegi, s pomočjo zunanjih zadrug pa so razdelili bolnikom tudi tople obroke. Stavkajoči so dopoldne organizirali manifestacijo pred sedežem deželnega odborništva za zdravstvo na Korzu Cavour (kot vidimo na sliki našega fotografa Davorina Križmančiča) in so odborniku izročili dokument, s katerim zahtevajo izredne ukrepe za rešitev vprašanja pomanjkanja bolničarskega osebja, ki je v bolnišnicah naše dežele - kot je že obče znano - skorajda dramatično. Odbornik Brancati jim je zagotovil, da bo pozval svoje kolege iz drugih dežel, naj enotno nastopijo pri ministru. S sindikalnimi predstavniki pa se je dogovoril, da se bodo ponovno srečali 13. marca, ko bodo skupaj in poglobljeno preverili pomanjkanje bolničarjev v naši deželi. Z glavnega odbora ZSKD Zgovoren primer nove mednarodne vloge našega mesta Več posluha za težave malih kulturnih društev Razmah pristanišča v Bati v Ekvatorialni Gvineji ob odločilnem sodelovanju tržaških tehnikov KAPI Četrtkov sklic glavnega odbora Zveze slovenskih kulturnih društev (zasedanje je potekalo v openskem Prosvetnem domu) je bil, če lahko tako rečemo, »prehodnega« značaja. To pa zato, ker so predstavniki naših društev (resnici na ljubo v skromni udeležbi) skupaj z vodstvom ZSKD sprejeli sklep o izkaznici Zveze, potem pa še nakazali smer novega razmišljanja, ki mora zanimati kulturne delavce v naslednjih tednih: gre za poglobitev vprašanja »malih« ali obrobnih društev, njihovega delovanja in usode, ki je večkrat na nitki. Problematiko v zvezi z ureditvijo nekakšnega članskega statusa v ZSKD je uvedla tajnica Nives Košuta. Izkaznico naj bi imeli člani posameznih društev, ki so istočasno tudi člani osrednje Zveze in s tem bi bila tudi evidentirana številčnost ljudi, ki delujejo organizirano na kulturnem področju. Društva bodo tudi avtonomno določila znesek članarine (vendar s težnjo, da bi bila v prihodnjih letih članarina za vse enaka), del le-te pa bo šel tudi ZSKD. Pri tem se je Zveza zgledovala po. vsedržavnem združenju ARCI, v katerega je bila pred kratkim sprejeta. Društva in člani bi imeli tako enotno izkaznico in bi jim ne bilo treba obnavljati ali sprejemati izkaznice ARCI. Uvedba enotne izkaznice je vsekakor pozitivno dejstvo, saj bo delovanje ZSKD podkrepljeno tudi s »številkami« in s tem bo naša osrednja kulturna zveza pridobila na moči. Naj kot zanimivost navedemo še, da je osnutek za izkaznico izdelal mladi dolinski grafik Fabio Smotlak. Drugi, samo navidezno teoretični, a v resnici zelo konkretni del razprave na glavnem odboru ZSKD je načel predsednik Ace Mermolja. Dejal je, da je skrajni čas za pričetek razmišljanja o delu in življenju »majhnih društev«, pri čemer je skušal definirati, kaj pojmujemo pod tem nazivom - majhno društvo, namreč. Velika društva delujejo največkrat v močnih središčih in okoljih, imajo ustrezne prostore in niz dejavnosti, močne vodstvene organe in tudi ustrezno finančno kritje. Majhno društvo pa navadno deluje v majhni vasi ali v razpršenem okolju, v njem deluje malo ljudi. Sooča se s številnimi praktičnimi vprašanji, ima težave s prostori, prireditve obiskuje skromno število ljudi itd. Kljub temu pa imajo taka majhna društva svojo močno vlogo in ni naključje, da je v ZSKD prav takih društev največ. Skratka, tudi v takih društvih se kaže volja do dela, a okvire tega delovanja žal določa majhnost. Premisliti je treba - je dejal Mermolja - strategijo in pot, da bi taka društva čim bolje delovala, pri čemer je jasno, da potrebujejo pomoč v smislu informacij, programov in sugestij. Problem je tudi v povezovanju majhnih društev. ZSKD je do tega vprašanja očitno občutljiva, zato tudi pričakuje, da bi predstavniki omenjenih društev prišli na Zvezo ali k njenim predstavnikom in jasno povedali, s katerimi zagatami se spoprijemajo. Vsekakor pa bi veljalo razmisliti o tem: tudi majhna društva so nosilci nekih specifik, zato bi najbrž morala še bolje opredeliti delovanje in ga usmeriti ne nekatere osnovne projekte. Skratka, šlo naj bi za neke vrste specializacijo delovanja, ki bi z izvirnih izhodišč bogatilo celoten teritorij. S tem bi bilo zadoščenje nemara večje, sama majhna društva pa bi pridobila na vrednosti. Delo v pristanišču v Bati z modernimi sredstvi, ki so sad sodelovanja s tržaškim pristaniščem. Mednarodno poslanstvo Trsta, o katerem se v zadnjem času toliko govori, lahko sega zelo daleč, če ga spremljata podjetnost in strokovnost. Recimo do osrčja Afrike, do Ekvatorialne Gvineje, ene najmanjših in najmlajših afriških držav, kjer je Ustanova za tržaško pristanišče posodobila, opremila in zdaj tudi konkretno upravlja glavno pristanišče te države. O tej zanimivi in perspektivni pobudi je tekla beseda na včerajšnji tiskovni konferenci predsednika EAPT Zanettija, ki so se je udeležili tudi šef afriškega departmaja pri Direkciji za mednarodno sodelovanje za razvoj pri italijanskem zunanjem ministrstvu Ri-coveri ter voditelji družbe LOG, ki sodeluje pri pobudi. Kot rečeno, je Ekvatorialna Gvineja ena najmlajših afriških držav, saj je bila še do leta 1968 španska kolonija. Šteje približno 400 tisoč prebivalcev, mesto Bata, kjer je sedež glavnega pristanišča, pa šteje le 20 tisoč prebivalcev. Pristanišče je do lani - v skladu s kolonialno tradicijo - upravljalo neko špansko podjetje. Zanimanje tržaškega pristanišča za Bato se je začelo leta 1985, ko je vlada Ekvatorialne Gvineje naročila tehnikom tržaškega pristanišča, naj izdelajo študijo o možnostih razvoja pristanišča v Bati. Načrt pa je od gole teoretske študije kmalu prešel na oblike konkretnega sodelovanja. Tu je bil potreben poseg italijanske vlade, ki je leta 1987 zagotovila sredstva za obnovo pristaniških struktur, ki jih je huda morska ujma skoraj popolnoma uničila. Še istega leta so v Rimu podpisali sporazum med vlado Ekvatorialne Gvineje in družbo Promoport International (ta spada pod finančno družbo Tednik Vita Nuova obhaja 70-letnico Tednik tržaške škofije Vita Nuova, ki ga vodi don Silvano Latin, praznuje letos 70-letnico izhajanja, ki jo bodo obeležili s celim programom priložnostnih prireditev. Vrhunec bodo dosegle 8., 9. in 10. marca, ko bo na Pomorski postaji vsedržavno srečanje katoliških tednikov, ki izhajajo v Italiji. Priredila ga je zveza katoliških tednikov FISC in mu dala naslov »Znanost, tehnologija, človek in informacija«, k udeležbi pa je povabila tako znanstvenike kot pripadnike cerkvenih krogov. Med zadnjimi je svoj prihod napovedal tudi sekretar italijanske škofovske konference msgr. Camillo Ruini. Za okrepitev Laboratorija za morsko biologijo »Če hočemo kljubovati tako imenovani jadranski emer-genci, bo potrebno okrepiti nabrežinski Laboratorij za morsko biologijo in mu zagotoviti primerne strukture ter potrebno osebje.« Tako je zapisano v interpelaciji, ki so jo deželni svetovalci Andrea Wehrenfennig (Zelena lista), Gi-orgio Cavallo (zeleni z marjetico), Dario Tersar (PSI), Ugo Poli, Perla Luša, Miloš Budin (KPI), Adalberto Donaggio (KD) in Bojan Brezigar (SSk) naslovili na predsednika deželnega odbora Adriana Biasuttija. Deželni zakon št. 22/88 namreč priznava Laboratoriju za morsko biologijo status »zavoda za znanstveno raziskovanje in servisnega centra deželnega pomena na področju ribolova, morskih kultur in zaščite morja«. Drugi člen tega zakona pa povrhu določa, da se mora konzorcij, ki upravlja Laboratorij (in ki ga sestavljajo Pokrajina in Občina Trst ter tržaška univerza) opremiti s takimi strukturami in z osebjem, ki bodo primerni za uresničevanje zgoraj omenjenih ciljev. Deželni svetovalci zato podčrtujejo neodložljivo nujnost vzpostavitve kemijsko-biološke monitoraže voda v Tržaškem zalivu, da bi na njeni osnovi končno lahko začeli preučevati pojave, kot so množično cvetenje alg in sluzavost. Dejstvo je namreč - je rečeno v interpelaciji - da so si strokovnjaki edini o hudi pomanjkljivosti razpoložljivih podatkov in znanstvenih spoznanj na tem področju, kar seveda onemogoča, da bi te probleme odpravili. Nabrežinski laboratorij že razpolaga s kvalificiranim jedrom raziskovalcev (sicer zaposlenih le za določen čas), vendar bi za svoje delovanje potreboval stalno osebje in popolnejše strukture. Deželni svetovalci na koncu dodajajo, da bi bilo potrebno tudi prilagoditi pravilnik konzorcija za upravljanje Laboratorija in poskrbeti za večjo angažiranost Dežele pri tem upravljanju. Finporto, katere večinski delničar je EAPT) za upravljanje pristanišča v Bati. Nasledne leto je 15 tehnikov iz Ekvatorialne Gvineje prišlo za osem mesecev v Trst, kjer so se na posebnih tečajih izučili v vseh strokah dela v pristanišču. Kmalu potem, ko se je načrt konkretneje izoblikoval v vsej svoji razsežnosti, je v družbo Promoport International stopila tudi družba LOG (LogistiC Organisation Groupe), ki spada v skupino Goe Clerici, in je bila ustanovljena mešana italijansko-gvi-nejska družba Promoport Guinea za upravljanje pristanišča v Bati. S finančno pomočjo zunanjega ministrstva in s sredstvi Promoporta in EAPT so se nato začela stekati v Bato operativna sredstva za delovanje pristanišča: dva velika in nekaj majhnih premičnih žerjavov, druga .operativna vozila itd.,Novembra lani pa se je začelo dejansko direktno upravljanje pristanišča. Čeprav je preteklo komaj nekaj mesecev, so rezultati že vidni - je poudaril Zanetti - in so celo prekosili pričakovanja: čakalna doba ladij se je zmanjšala skoraj za polovico (dva dni in pol namesto prejšnjih 4 do- 5 dni), pa tudi delo je steklo veliko bolj učinkovito, posebno glede manipuliranja lesa, ki predstavlja eno poglavitnih bogastev Ekvatorialne Gvineje in tudi glavno blago (55 odstotkov), ki gre skozi pristanišče v Bati. Angažiranje tržaških tehnikov v tako oddaljeni državi pa je vezano tudi na perspektivo razvoja pristanišča v Bati, ki bi lahko postalo - kot izhaja tudi iz študij tržaških izvedencev - pomemben pristaniški center tudi za druge sosednje države, predvsem za Kamerun in Gabon, ki sicer razpolagata s svojimi pristanišči, Pa tudi za celinska Kongo in Centralno-afriško republiko. Naravni pogoji Bate so namreč idealni, pa tudi možnost' širjenja pristaniških struktur so neomejene. Edini veliki problem so cestne povezave: ceste so tu seveda neas' faltirane, v deževnem obdobju pa skoraj neprevozne. Eden od tržaških tehnikov, ki delajo v Bati, nam je na prl' mer povedal, da je do 240 kilometre oddaljenega kamerunskega pristan' kega mesta Duala potreboval kar 4 ur vožnje s terenskim vozilom! Vsekakor pri EAPT računajo n nadaljnjo gmotno pomoč italijans^ vlade in so že pripravili nov načrt ' vesticij v prihodnjem triletju za d milijardi lir. Prisotni predstavnik nanjega ministrstva je zagotovil za ^ manje in pomoč, čeprav ni sprejel p sebno konkretnih obvez, (tm) Z glavne skupščine Kraške gorske skupnosti Kdaj bo tržaška občinska uprava postavila dvojezične table KGS? h razprave v izvršnem odboru SKGZ nasprotuje logiki strankarske lotizacije Kraška gorska skupnost je na zadnjem zasedanju svoje skupščine izra-zila zadovoljstvo, da je deželna uprava P° tolikih letih obljub in neizpolnjenih obvez vendarle pokazala konkretno zanimanje za ustanovitev naravnega parka na tržaškem in goriškem Krasu. Odbornik za prostorsko načrtovanje Carbone je namreč pred kratkim predložil deželni vladi zakonski osnutek za ustanovitev treh deželnih Parkov (v laguni med Gradežem in Lignanom, ob reki Stella v Furlaniji in na Krasu), o katerem se bo morala po zeleni luči deželnega odbora dokončno izreči deželna skupščina. Predsednik KGS Marino Pečenik je s tem v zvezi izrazil upanje, da bo v vseh pri-stojnih telesih prevladala težnja, naj bodoči kraški park neposredno upravlja gorska skupnost. To zahtevajo stranke (KPI, PSI in SSk), ki vodijo KGS, in tudi zainteresirane občinske nprave, ki bodo imele pri postopku za oblikovanje parka pomembno besedo. Pečenik je med običajnimi sporočili Predsednika poročal o nekaterih važnih zadevah, ki od blizu zadevajo poslovanje te organizacije. Med drugim je povedal, da tržaška občinska uprava, kljub številnim pozivom še danes ni postavila na svoje ozemlje dvojezične table KGS s pozivom »Pustite Krasu odprta vrata«, ki so jih druge občine postavile že zdavnaj. V tržaški občinski upravi pa očitno marsikoga Uročno moti slovenščina, in to ne od danes. V zvezi s tem je treba povedati, da Občina Trst skoraj dve leti po volitvah še ni imenovala svojih zastopnikov v KGS. Tako zadržanje ni vredno komentarja. Kot primer naj navedemo dejstvo, da je še danes redni član KGS demokristjan Vattovani, ki je deželni svetovalec in ki sploh ni več tržaški občinski svetovalec. Na seji je bil govor tudi o preureditvi novega sedeža KGS v Sesljanu. Formalni postopek je dejansko pri koncu, tako da bo v roku Uekaj mesecev verjetno vse nared. Pe- čenik je tudi sporočil, da bo skupščina verjetno še v tem mesecu dokončno odobrila razvojni plan gorske skupnosti, ki so ga izdelali strokovnjaki SLORI pod mentorstvom univerzitetnega profesorja Igorja Jogana. Strokovna komisija, ki je proučila ta pomembni plan, bo čez nekaj dni končala delo in poročala upravnemu odboru skupnosti. Skupščina KGS je tudi sprejela protestno stališče do padriš-kega znanstvenega in raziskovalnega centra zaradi pospešitve postopka za razlastitev zemljiščv Bazovici, kjer nameravajo zgraditi sinhrotron. Skupščina je nato z veliko večino glasov (ob vzdržanju oziroma nasprotovanju demokristjana Vattovanija) odobrila dve politični resoluciji. Prva se nanaša na vprašanje zakonske zaščite naše manjšine, druga pa obravnava kočljivo problematiko vojaških služnosti. KGS izraža pomisleke in za- skrbljenost nad zaščitnim predlogom ministra Maccanica, predvsem kar zadeva različno tolmačenje pravic Slovencev, ki živijo v treh pokrajinah naše dežele ter v samih občinah Trst in Gorica. Skupščina poziva stranke, ki so zastopane v tem telesu, naj si prizadevajo, da bosta vlada in parlament pred vsakršnim sklepom slišala tudi mnenja in stališča slovenske manjšine, ki je pričakovala, da bo to pred odobritvijo vladnega predloga naredil sam minister Maccanico. Druga resolucija pa vsebuje poziv rimski vladi, naj čimprej skliče drugo vsedržavno konferenco o vojaških služnostih, od deželne vlade pa pričakuje čimprejšnje sklicanje paritetnega odbora, ki sporazumno z občinskimi upravami od blizu sledi temu vprašanju. Pečenik se je pred začetkom seje spomnil nedavno umrlega predsednika republike Sandra Pertinija. S. T. Posvet o možnostih za nastanek integriranih trgovskih centrov Tržaško Združenje trgovcev na drobno prireja v ponedeljek, 12. marca, v konferenčni dvorani Trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolo 5 posvet o integriranih trgovskih centrih in o možnostih, ki bi jih leti nudili tržaški trgovini. S tem posvetom želijo namreč ugotoviti, ali je v Trstu sploh mogoče urediti podobne trgovske centre za prodajo na drobno in ali bi ti lahko pozitivno vplivali na celotno krajevno trgovsko dejavnost. Poleg tržaških javnih upraviteljev in predstavnikov trgovcev bodo na seminarju, ki se bo začel ob 9. uri, predavali tudi docent arhitekture na beneški univerzi Gad-do Morpurgo (Stavba ali del mesta: izbire za trgovsko distribucijo v Tr- stu), načelnik nepremičninske družbe ATENA iz grupe IRI-SME Carlo Pisani in splošni direktor italijanske družbe Des centres commercia-ux Vittorio Maria Zanchi (Organizacija in upravljanje trgovskega integriranega centra: tuje in italijanske izkušnje) ter arhitekt in novinar Iginio Rossi. Uvodne pozdrave bodo udeležencem v začetku naslovili predsednik Zveze tržaških trgovcev Adalberto Donagigio, predsednik Pokrajine Dario Crozzoli in tržaški župan Franco Richetti, medtem ko bosta posvet zaključila deželni odbornik za trgovino in turizem Gioacchino Francescutto in občinski odbornik za trgovino Ser-gio Trauner. V četrtek, 1. marca, se je sestal izvršni odbor Slovenske kulturno-gospo-darske zveze, ki je med drugim razpravljal o problemih Primorskega dnevnika, zlasti v vidiku sprememb pri njegovem vodenju. V splošnem je bila izražena želja po njegovi nadaljnji kvalitetni rasti in po tem, da bi v celoti odražal dejavnost, zahteve, potrebe ter pričakovanja vseh Slovencev po načelu najširšega pluralizma. Ob tem načelu - je bilo rečeno - se želi stalno in dosledno navdihovati tudi Slovenska kulturno-gospodarska zveza sama, ki upoštevajoč svojo nestrankarsko strukturo zavrača vsakršno ozko lotizacijsko strankarsko logiko in se zavzema za tvorno sodelovanje vseh komponent pri uveljavljanju interesov vseh Slovencev v Italiji, ne glede na svetovnonazorske razlike. To je edino možno izhodišče za obstoj in učinkovito delo manjšinske organizacije in ustanov, ki so vanjo vključene. Izvršni odbor SKGZ je na četrtkovi seji razpravljal tudi o nedavnem incidentu na jugoslovansko-italijanski meji, v katerem je bil ubit turški državljan, ki je hotel ilegalno prestopiti mejo. Ta dogodek je globoko odjeknil na obeh straneh meje. Izvršni odbor SKGZ smatra, da je uporaba strelnega orožja ob meji, ki jo tako radi proglašamo za najbolj odprto mejo, nedopustno in nepojmljivo ter v popolnem nasprotju s procesi odpiranja meja v Evropi. Ilegalni prehodi državne meje ne morejo na noben način opravičevati streljanje na ljudi. Takšno dogajanje ob meji je škodljivo tudi za sožitje med tu živečim slovenskim in italijanskim prebivalstvom, ker daje povod za zaostrovanje odnosov. Izvršni odbor SKGZ zato pričakuje od jugoslovanskih oblasti, da bodo ukrenile vse potrebno, da bi se takšni dogodki ne ponovili. Z nič manjšo zaskrbljenostjo gleda izvršni odbor SKGZ na predlog zvezne vlade v Beogradu, da bi dopolnila zakon o prehodu državne meje in o gibanju v obmejnem pasu, ki predvideva razširitev obmejnega pasu s sto na tisoč metrov in širi pristojnosti enot JLA pri nadzorovanju gibanja ljudi. Te predloge smatra IO SKGZ prav tako za nedopustne in v popolnem neskladju s koncepti gradnje Evrope brez meja ter s koncepti razoro-ževanja in utrjevanja miru in sožitja med narodi in državami. Izvršni odbor SKGZ je na četrtkovi seji razpravljal tudi o razsodbi tržaškega sodišča o rabi slovenščine v tržaškem občinskem svetu. Kot je znano, gre za primer, ob katerem je bila svetovalcu Parovelu pred sedmimi leti onemogočena raba slovenskega jezika na seji občinskega sveta. Razsodba je po sedmih letih potrdila nesprejemljiv položaj, ki ga prinaša večno odlašanje z zakonskim reševanjem vprašanj naše skupnosti, zaradi česar tako pomembna vprašanja ostajajo v principu še vedno nerešena in dovoljujejo različne interpretacije obstoječih zakonskih določil. Zanimivo pa je v zvezi s to razsodbo, ker jasno nakazuje, da po sodnikovem mnenju obstaja pravica do rabe slovenščine v rajonskih svetih tržaške občine, v kolikor to predvideva 27. člen pravilnika rajonskih svetov. Gre za izredno pomembno ugotovitev, saj je bila ravno raba slovenščine v nekaterih rajonskih svetih v zadnjih mesecih hud kamen spotike in tarča brezobzirnih napadov tržaških nacionalistov. ■ V Prosvetnem domu na Opčinah bo danes ob 17. uri srečanje upokojencev sindikata SPI-CGIL, na katerem bodo razdelili izkaznice za tekoče leto. Podoben praznik včlanjevanja bo ob 16. uri tudi v dvorani ARCI v Ul. Biasoletto 4/A pri Sv. Alojziju. t Sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče in ded Spomin na »predsednika vseh Italijanov« Pertinijeva odprtost zgled \S W • f • • za premoscanje razdvajanj Dan pred začetkom Nauticampa Na Pomorski postaji seminar o najemanju turističnih plovil Franc Husel Pogreb bo danes, 3. t. m., ob 12.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice naravnost v zgoniško cerkev. St.^Ucii Tržačani so se sinoči poklonili ^Porninu »predsednika vseh Italija-Sa^' *cot; b° ostal v zgodovini označen W . Pertini. V nabito polni dvorani ^ ®la Savoia Excelsior je bila sinoči je^r.et osrednja komemoracija, ki jo tj(,PrirGdi!a tržaška federacija socialis-vori? stranke in na kateri sta sprego-de3 a, tudi predstavnika Krščanske Tisti* aaj6 Dario Rinaldi in komu-k lc0e partije Antonino Cuffaro. Kot Plodoma dejal pokrajinski tajnik Pojjerelli, je bil to najboljši način za j p /*stitev Pertinijevega spomina, saj stavil Pokojni predsednik res pred-To vseh Italijanov. hoj^.Oiisel so ponovili skoraj vsi si-Uicjj P Soverniki, ki so sicer poudarili t'rpri,,r®2lične Pertinijeve značilnosti. Sociap^ik tržaškega gibanja mladih 'Vi ?ov Brenno Todero, ki je pou-^adih k° Pertini vselej ostal ideal socialistov, je tako podčrtal host r? trdovratnost in požrtvoval-da je pario Rinaldi je nato poudaril, lizjjjo Portini s svojim humanim socia-ift Sv/Ji in s svojo vero v demokracijo *or0v “odo, ki so jo politiki drugih na-?avest , eKH z njim, prebudil civilno le jj'Italijanov. Prav na ta način mu r^tsik6 ^ usPelo doseči to, kar se je ifudie h”111 zdelo nedosegljivo: da so ki se dobili novo zaupanje v državo, sv0jp tistih letih ni mogla ponašati s Cgff zdravstvenim stanjem«, soiid aro Pa je opozoril na Pertinijevo ^bltgj.Post z vsemi ljudmi, zlasti z naj-9oVoJPni družbenimi sloji in na nje-Pirej Politično odprtost. Pertini na-*a9ova • nikoli sektaš in ni nikoli sov. Jal ozkih strankarskih intere-re$i opovi edini interesi so bili inte-^.ato je poklon Pertiniju na-Sebj G1 Ysei njegovi generaciji, ki je v b0(je °sda seme demokracije in svo-Proti^me, ki je vzklilo med borbo asizmu. Prav zaradi tega - je še poudaril Cuffaro - je Pertini vselej želel, da bi se napredne sile v naši državi združile in dale novega zagona republiki. V tem smislu je vedno poudarjal potrebo, da PSI in KPI premostita nerazumevanje in konflikte. Zadnji je sinoči spregovoril senator Arduino Agnelli, ki je orisal Pertinijevo politično pot od občinskega sveta v Stelli do predsedstva republike. Opozoril pa je predvsem na njegovo borbo proti fašizmu. V tem okviru je povedal tudi nekatere anekdote, ki osvetljujejo Pertinijev uporni in protikonformistič-ni značaj. Spomnil pa je tudi na njegovo potovanje v Trst po razkolu v tukajšnjem odboru za narodno osvoboditev CLN in na njegov poskus, da bi zgladil spor s komunisti, (bg) Na sliki (foto Križmančič) udeleženci sinočnje spominske svečanosti. Letošnji 13. sejem počitniške opreme, čolnov, šotorov in prikolic Nauti-camp, ki bo od 8. do 12. marca na tržaškem velesejmu in na nabrežjih, bodo odprli s seminarjem na vsedržavni ravni, na katerem bodo prvič v Italiji predstavili nov pravilnik o najemanju in brokerstvu turističnih čolnov. Dan pred otvoritvijo sejma, in sicer v sredo, 7. marca, bodo v kongresnem središču Pomorske postaje priredili seminar (s pričetkom ob 10. uri), na katerem bodo sodelovali predsednik višjega sveta ministrstva za trgovinsko mornarico Francesco Alessandro Qu-erci, ugledni avstrijski izvedenci Hugo Hermann, Hannelore Conrad in Siegfried Werschlein ter predsednik združenja Mare club dltalia odv. Antonio Mazza, ki je tudi avtor enega od prvih predlogov o pravnem definiranju dejavnosti najemanja turističnih plovil. Ta predlog so nato pregledali in spremenili na ministrstvu za trgovinsko mornarico, katerega predstavnika Vincenzo Mucci in Nicola Delli Santi bosta na tržaškem zasedanju orisala nove predloge ministrstva na tem področju. Seminar na Pomorski postaji bo tematsko razdeljen na dva dela: prvi bo posvečen pravnim aspektom servisnega podjetja za navtični turizem in profesionalnemu profilu podjetnika na tem področju, drugi pa gospodarskim problemom sektorja, katerega delokrog znaša več kot dvajset milijard lir letno. O gospodarskih aspektih najemanja turističnih plovil bo uvodno poročilo imel ravnatelj turističnih servisov Confindustrie Angelo Pafundi. Sicer sta oba problema, pravni in ekonomski tesno povezana: prav po- Kdor povzroči splav bo lahko dobil odvezo pred izobčenjem Za katoličane, ki povzročijo splav, predvideva katoliška cerkev izobčenje. To skrajno obliko kazni je tržaški škof Bellomi te dni bistveno omilil, saj je izdal odlok, s katerim podeljuje vsem duhovnikom tržaške škofije možnost, da dajo odvezo za ta prekršek. V cerkvi sv. Justa, sv. Antona Taumaturškega, v miljski stolnici in Marijinem svetišču na Griži bo koncesija veljala vse leto, v ostalih tržaških cerkvah pa le v adventu in v postnem ter velikonočnem času, vse do nedelje sv. Trojice. Duhovniki bodo to odvezo lahko podeljevali vse leto tudi v bolnišnicah, zaporih, zdravstvenih domovih, klinikah in domovih za ostarele. Svoj normativni poseg je škof Bellomi izoristil tudi za to, da je pojasnil smisel izobčenja. V škofijski noti ugotavlja, da je izobčenje skrajni poskus za zaščito otrokovega življenja, in to že ko je v materinem telesu. Toda kazen označujejo usmiljenost, potreba po ozdravljenju in vzgajanju, saj je njen resnični cilj ustvarjanje trdne vesti. Škof zaključuje dokument z željo, da bi tržaške matere, ki so morebiti v dvomu zaradi splava, sledile »zgledu Kristusove matere, ki je tudi v trenutku težke preizkušnje vedno ostala varno zatočišče za še nerojenega sina«. manjkanje pravne ureditve je namreč po mnenju operaterjev odtegnilo italijanskemu tržišču veliko potencialnih klientov, ki so se raje obrnili na druge obmorske države, kot so Grčija, Turčija in Jugoslavija. V zvezi z bližnjim začetkom Nauticampa naj še omenimo, da je na pomolu Pescheria na razpolago še okrog petdeset privezov za rabljene čolne, ki bi jih lastniki želeli prodati. Interesenti naj se obrnejo na upravo Avtonomne ustanove za tržaško pristanišče. Žalujoča žena Pavla, sinova Vojko in Miloš z družinama, sestra Ida ter brata Mirko in Milan. Repnič, 3. marca 1990 (Pogrebno podjetje - Ul. Zonta 3) Ob smrti Franca Husla, bivšega občinskega svetovalca, izreka svojcem iskreno sožalje Seminar o proizvodnosti male industrije Vsedržavni komite za majhno industrijo konfederacije Confindustria in komite za malo industrijo tržaškega Združenja industrijcev bosta v ponedeljek, 5. marca, priredila v Trstu seminar o delovanju in o programih za izboljšanje proizvodnosti malih industrijskih podjetij. Organizatorji želijo predvsem spodbuditi uvajanje takoi-menovanih »kakovostnih sistemov« in »izboljševalnih programov«, želijo pa tudi spregovoriti o novih izzivih, ki jih podjetništvu zastavlja perspektiva evropskega združenega tržišča. Osrednje poročilo bo na seminarju imel direktor univerzitetnega konzorcija za inženirstvo kvalitete v Pizi Pie-ro De Risi, ki bo govoril o kakovosti in drobni industriji. Na seminarju, ki se bo začel ob 15. uri v palači Ralli, pa bodo poročali tudi Franco Romano, Riccardo Illy in Fabio Verginella. uprava Občine Zgonik 3. 3. 1989 3. 3. 1990 Ob 1. obletnici smrti nepozabnih Sergija in Gabrija Husuja se ju spominjajo prijatelji s Proseka in Kontovela Prosek, Kontovel, 3. marca 1990 Ob prvi obletnici smrti dragih Sergija in Gabrija Husuja se ju z ljubeznijo spominjajo strici Pino, Claudio ter Luciano, teta Pina in družina Tossutti. Trst, 3. marca 1990 3. 3. 1989 3. 3. 1990 Ob prvi obletnici smrti predragih Sergija in Gabrija se ju spominjajo ženi z otroki ter mama in tata. Najlepša hvala vsem, ki krasijo njun grob. Prosek, 3. marca 1990 V okviru praznovanj 8. marca Pri SKD Tabor pripravljajo razstavo »Čipke in še kaj« Med tistimi, ki se že vestno pripravljajo na letošnje praznovanje 8. marca je tudi SKD Tabor z Opčin. Že v torek zvečer ob 20. uri bodo namreč v dvorani Prosvetnega doma odprli razstavo z naslovom »Čipke in še kaj«. Gre za zelo izvirno pobudo, na kateri se bodo s svojimi izdelki predstavile gojenke čipkarske šole iz Ži-rov, sodelovale pa bodo tudi ženske in dekleta domačega krožka »Ob pletenju še kaj« in pokazale svoje izdelke. Gojenke šole iz Žirov bodo med drugim prikazale izdelovanje idrijskih čipk, tako, kot jih poznamo mi, ki pa jih v Žireh izdelujejo povsem drugače. Gojenke in njihova učiteljica se bodo na večeru predstavile v narodnih nošah in v praksi pokazale, kako se klekljajo te lepe čipke, zraven pa bodo še kaj lepega zapele. Domača skupina »Ob pletenju še kaj«, ki deluje v okviru SKD Tabor že drugo leto, pa se bo predstavila s kvačkanimi čipkami in s tako imenovanimi filet-čipkami, ki jih izdelujejo na prav poseben način. Obiskovalci si bodo na razstavi lahko ogledali tudi zelo stare čipke, ki jih bodo prinesle s seboj gojenke šole iz Žirov. Razstava bo na ogled teden dni. To bo prvi del praznovanja dneva žena. Že v četrtek, 8. marca, pa bo v organizaciji ženskega zbora Tabor v Prosvetnem domu osrednja proslava tega ženskega praznika. Na njej se bo predstavila skupina deklet, ki obiskuje na Opčinah tečaj izraznega plesa, ki ga vodi Milojka Garzarolli. Skupina se bo predstavila z dvema točkama, in sicer s plesoma Cirkus in Stroj. Na prireditvi bo sodelovala tudi folklorna skupina osnovne šole France Bevk z Opčin, in sicer s spletom belokranjskih plesov. Skupino vodi Anka Kocjančič, narodne noše pa je mladim plesalcem posodilo ŠD Mladina iz Križa. Na prireditvi bosta nastopila še ženski in moški pevski zbor Tabor, ki ju vodi prof. Sveto Grgič. Bogatemu in pestremu programu bo nato sledila družabnost, ki je v Prosvetnem domu na Opčinah vedno zelo prijetna. (N. L.) _________gledališča____________ VERDI Simfonična sezona gledališča Verdi 1989-90 - Pri blagajni gledališča je v teku razdeljevanje abonmajev za red A, B, D, L. Danes, 3. marca, ob 17. uri (red S) zadnja ponovitev baletne predstave CAR-MEN in BUTTERFLV baletne skupine Teatro Nuovo iz Turina. Vstopnice so na razpolago pri blagajni gledališča. ROSSETTI Danes, 3. marca, ob 20.30 (red prost) bo DUETTO 2000 predstavil skupino Compagnia Philippe Genty z delom DE-SIRS PARADE Philippa Gentyja. V abonmaju odrezek št. 8B. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Jutri zadnja predstava ob 16. uri. LA CONTRADA - GRISTALLO Danes ob 16.30 in 20.30 bo na sporedu predstava: MA NON ANDARE IN GIRO TUTTA NUDA Georgesa Feydeaua. Zadnja predstava bo jutri ob 16.30. SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Kulturni dom - ponovitev danes, 3. marca, ob 14.30 predstave TETOVIRANA ROŽA v režiji Maria Uršiča. --------- tržno obvestilo------ KREM01/1 V ZDA jo je lansirala neka multinacionalka za lepoto Tabletka proti gubam Korff MILAN — Novost prihaja iz Amerike, kjer so se nekateri raziskovalci po odkritjih o učinkovitosti retinola proti gubam odločili, da uporabijo iste aktivne snovi v obliki »tabletk«. Na osnovi raziskovanj, ki sta jih na Xienta Institute v Bernvillu v Pennsylvaniji raziskovalca Harry Elden in Elizabeth Sweitzer opravila o učinkovitosti retinolske kreme proti gubam, je kot kaže prišlo do nadaljnjih briljantno opravljenih študij, ki so imele namen, da bi strnile to učinkovitost v tabletke. Ameriška raziskovalca Elden in Sweitzer sta poleg tega, da sta potrdila sposobnost retinolske kreme da izredno omeji globino in število gub, tudi odkrila, da vključitev retinolske tabletke v vsakdanjo prehrano za vsaj dva meseca in v povezavi z uporabo kozmetične kreme, pomnoži učinkovanje te kreme proti gubam. Nove retinolske tabletke, ki jih proizvaja Korff, vsebujejo različne količine retinola, in sicer od 1400 do 2000 mednarodnih enot. Kozmetična krema proti gubam in retinolske tabletke za dopolnitev n j dne učinkovitosti, ki so že na prodaj v Ameriki, se nahajajo tudi v italijanskih lekarnah. razstave V TK Galeriji bo do 14. marca razstavljal svoja dela JANEZ MATELIČ. V galeriji Torbandena je na ogled razstava slikarja TANCREDIJA. V galeriji Tommaseo v Ul. del Monte 2/1 razstavlja do 7. marca milanski slikar PAOLO SANDANO po sledečem urniku: od ponedeljka do sobote od 17. do 20. ure. V galeriji Cartesius v Ul. Marconi 16 razstavlja svoja olja furlanski slikar Da-rio DELFIN. Razstava bo odprta do 15. marca po običajnem urniku. SKD Tabor - Opčine, Prosvetni dom -V okviru praznovanja dneva žena bo v torek, 6. marca, ob 20. uri odprtje razstave ČIPKE IN SE KAJ. Razstavljata klek-Ijarska šola Žiri in domači krožek Ob pletenju še kaj. Samo na dan otvoritve bodo razstavljene tudi čipke iz prejšnjega stoletja, klekljarice pa bodo prikazale svoja dela. Vabljeni! Sklad Mitja Čuk vabi na odprtje razstave MILKO BAMBIČ - OTROKOM V TEŽAVAH v ponedeljek, 5. marca, ob 20. uri v Peterlinovo dvorano v Ul. Donizetti 3, Trst. FRANKO in CLARA sta se vzela, veseli se žlahta cela. Naj ljubezen vajina traja in štemajta sa do kraja. To želijo za dolga leta Nona, Nives, Giorgio in Teta. čestitke Pri Sv. Jakobu sta se poročila, na Ul. Flavia preselila, kjer 55 let srečno živita MARCELLO BLOCKER in ALBINA FILIPPI. Čestitajo jima otroci, sorodniki in prijatelji. razne prireditve KD Lipa vabi danes, 3. marca, ob 20.30 v Bazovski dom NA SREČANJE OB DNEVU SLOVENSKE KULTURE. Sodelujejo otroci, harmonikarji in domači zbor. Vabljeni! Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi danes, 3. marca, na srečanje z naslovom KAM NA UNIVERZO. O svojih prvih izkušnjah in problemih bodo govorili mladi univerzitetni študentje. Žače-•* tek ob 18.30. Otroški pevski zbor »Slovenski šopek« iz Mačkolj priredi ob 20-letnici delovanja KONCERT, ki bo v Srenjski hiši jutri, 4. marca, ob 17. uri. Sodeloval bo dekliški pevski zbor. Vabljeni! MePZ Sveti Jernej prireja ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, VEČER SLOVENSKE PESMI, posvečen 85-letnici skladatelja Ubalda Vrabca v nedeljo, 4. marca, ob 17. uri v Finžgar-jevem domu na Opčinah. Sodelujejo: zbori Vesela pomlad - vodi Franc Poha-jač, Saša Martelanc s priložnostnim govorom, zbor Sovodenjska dekleta - vodi Sonja Pelicon, mladinska skupina Tamara Petaros iz Finžgarjevega doma z odlomki iz zbirke novel Ob kresu življenja Zore Tavčar - Rebula, pripravila Lučka Susič, MePZ Sveti Jernej - vodi Janko Ban, povezava Nataša Sosič - Fabjan. Vabljeni! Zveza sindikata SPI-CGIL za Zahodni Kras in občine Zgonik vabi vse upokojence NA PRAZNIK VČLANJEVANJA 1990, ki bo v Domu A. Sirka v Križu v ponedeljek, 5. marca, ob 17.30. V Društvu slovenskih izobražencev v Trstu bo v ponedeljek, 5. marca, večer z naslovom SREČANJE S KONVERTI-TOM. Govoril bo prof. Ivan Mešiček iz Maribora. Začetek ob 20.30. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabi na predavanje Lojzeta Abrama O OBISKU MEHIKE, ki ga bo dopolnil z diapozitivi. Predavanje bo v sredo, 7. marca, ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20. Na koncu se bomo zadržali ob kozarcu domače kapljice. AO Jaka Štoka Prosek-Kontovel priredi ob mednarodnem dnevu žena KUL-TURNO-ZABAVNI PROGRAM v soboto, 10. t. m., ob 20. uri v Kulturnem domu na Proseku. Vabljene! TK TRŽAŠKA KNJIGARNA DO 31. MARCA IZREDNI POPUSTI prispevki Obiščite nas, ne bo vam žal! TRŽAŠKA KNJIGARNA Trst - Ul. sv. Frančiška 20 DRUŠTVO mmmmrt zamejskih mmiilllijmiBimmiiiiii likovnikov sklicuje SESTANEK ČLANOV v ponedeljek, 5. marca, ob 20. uri v prostorih društva I. Cankar v Ul. Gmliani 48. včeraj - danes Danes, SOBOTA, 3. marca 1990 KUNIGUNDA Sonce vzide ob 6.40 in zatone ob 17.54 - Dolžina dneva 11.16 - Luna vzide ob 9.24 in zatone ob 0.51. Jutri, NEDELJA, 4. marca 1990 KAZIMIR PLIMOVANJE DANES: ob 0.28 najvišja 37 cm, ob 7.47 najnižja -29 cm, ob 14.05 najvišja 1 cm, ob 18.08 najnižja -6 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1016,5 mb narašča, veter 15 km na uro severozahodnik, vlaga 25-odstotna, nebo rahlo pooblače-no, morje razgibano, temperatura morja 9,9 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Rossella Ricci, Loren-zo Pamich, Daniel Portas. UMRLI SO: 81-letna Anna Canicatti por. Časa, 83-letna Lucia Bontempo vd. Cattalani, 64-letni Gaetano Mazzanti, 82-letni Giovanni Santin. OKLICI: zidar Andrea Ricci in prodajalka Tiziana Ouartana, zdravnik Stefano Fabbro in biologinja Cristina Movia, mehanik Fabrizio Millo in uradnica Elvira Marrazzo, geometer Sergio Debarbora in uradnica Silva Savio, uradnik Alessandro Vatovec in uradnica Antonella Canelli, uradnik Alessandro Carta in uradnica Antonella Ferluga, tehnični uradnik Roberto Guštin in uradnica Dolores Kozlovič, uradnik Mauro Abate in računovodkinja Arianna Sal, kovač Stefano Maru-sig in prodajalka Fabiana Vignes, šofer Roberto Abrami in gospodinja Rita Ferfi-la, uradnik Stefano Romani in uradnica Francesca Martiri, prodajalec Marco Ceppi in uradnica Roberta Becci, finančni stražnik Giuseppe Fichera in v pričakovanju zaposlitve Laura Lucia Sapien-za, biolog Giorgio Bernard in glasbenica Roberta Bortolin, uradnik Giampaolo Angeletti in prodajalka Maria Concetta Sifanno, delavec Giuliano Tiberio in zadolžena za obnovitvena dela Enzina Car-bone, prevoznik Bruno Detela in bolničarka Gianna Puzzer, mesar Arno Žiberna in prodajalka Roberta Dordei, polagalec parketov Italo Ceppa in gospodinja Barbara Fort, elektrikar Luciano Adamo in uradnica Luciana Gregoris, šolnik Roberto Pertot in predstavnica Roberta Calgaro, agent Paolo Varone in gospodinja Lourdes Todisco, finančni podčastnik Alberto Ciotola in Solnica Rosanna Dia-dema, tehnični uradnik Alessandro Wa-iglein in univerz, študentka Marta Cer-necca. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 26. februarja do sobote, 3. marca 1990 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Ul. Giulia 1, Ul. sv. Justa 1, Ul. Felluga 46, Ul. Mascagni 2, Ul. Mazzini 43, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. kino koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo - V ponedeljek, 5. marca, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila Giorgio ZAGNONI in Alessandro SPECCHI. Glasbena matica Trst - Koncertna abonmajska sezona 1989/90 - V sredo, 7. marca, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu VOLODJA BALŽALORSKV - violina, JURIJ JENKO - klarinet, ANDREJ PETRAČ - violončelo in BOJAN GORIŠEK -klavir. Na sporedu: O. MESSIAEN -(Kvartet za konec časov) Ouartur pour la fin du temps. Predprodaja vstopnic od danes, 3. marca, dalje v Pasaži Protti -Utat. izleti IV. zimske igre Sklada Mitja Čuk bodo jutri, 4. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289. Združenje aktivistov in invalidov NOV, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo v mesecu aprilu na enotedensko bivanje v Makar-ski. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324, od 5. marca dalje. izleti IV. zimske igre Sklada Mitja Čuk bodo jutri, 4. marca, v Žabnicah. Prijave za avtobusni izlet in tudi samo za kosilo na sedežu Sklada, Proseška ul. 133, od 8. do 10. ure in v baru Prosvetnega doma na Opčinah. Informacije po tel. 212289. Združenje aktivistov in invalidov NOV, KRUT in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu vabijo v mesecu aprilu na enotedensko bivanje v Makar-ski. Prijave in informacije na sedežu organizacij v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324, od 5. marca dalje. mali oglasi ARISTON - 16.00, 22.15 Crimini e mis-fatti, r.-i. Woody Allen, i. Mia Farrow. EKCELSIOR - 18.00, 22.15 Legami, r. Pedro Almodovar, i. Victoria Abril, Antonio Banderas, EKCELSIOR AZZURRA - 17.15, 21.45 La vita e niente altro, r. Bertrand Taver-nier, i. Philippe Noiret, Sabine Azema. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Perche pro-prio a me, i. Cristopher Lambert. NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Harry ti presento Sally, i. Billy Cristal, Meg Ryan. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Ne parlia-mo lunedi, i. Andrea Roncato, Elena Sofia Ricci, □ NAZIONALE IV - 16.30, 21.00 Camille Claudel, i. Isabelle Adjani, Gerard De-pardieu. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Dad, papa, r. Goldberg, i. Jack Lemon. MIGNON - 16.00, 22.15 Fiori d’acciaio, i. Sally Field, Shirley McLaine. EDEN - 15.30, 22.00 Donne profonda-mente erotiche, □ □ CAPITOL - 16.30, 22.10 Tesoro, mi si sono ristretti i ragazzi, i. Rick Mora-nis. LUMIERE - 16.00, 22.15 II ritorno al fu-turo II. ALCIONE - 16.00, 22.00 L'amico ritrova- to, r. J. Shatzberg, i. Jason Robards. RADIO - 15.30, 21.30 Le morbose passio-ni di una moglie particolare, porn., □ □ OSMICO je odprl Zvonko Ostrouška, Zagradec 1. Toči belo vino in teran. ZAJČJA FARMA v Repniču — osmica je odprta. PRIDNO in vestno prodajalko išče trgovina oblačil. Pismene ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Prodajalka". UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz angleščine. Tel. 229234. PRODAM motor husgvarna WRK 125, letnik konec '88, kakor nov. Tel. (0481)533285. PRODAM renault super 5 TSE, bele barve, letnik avgust '85, z dodatnimi deli. Cena po ceniku revije Ouattroruote. Tel. na št. 299622 v večernih urah. PRODAM opel kadett 1.2 S sive metali-zirane barve, prevoženih 50.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 ob urah obedov. PRODAM renault supercingue GTL, petero vrat, bele barve, prevoženih 30.000 km. Cena po dogovoru. Tel. 280813 -ob urah obedov. PRODAM ford fiesta, letnik 79, po ugodni ceni. Tel. 299537. OPRAVLJAM vsa soboslikarska, pleskarska dela, polaganje parketa, brušenje ter lakiranje, barvanje fasad, zaščito fasadne opeke in streh. Tel. (003861) 374400 ob delavnikih od 8. do 13. ure. IŠČEM honorarno zaposlitev kot kuhar ob koncu tedna. Tel. (003866)54139 po 20. uri. UVOZNO/IZVOZNA firma zaposli knjigovodjo z znanjem zunanjetrgovinskega poslovanja in knjigovodstva. Plača bo primerna sposobnostim. Pismene ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Knjigovodja". SVOBODO ali novega gospodarja si je izbral pav (samec). Poštenega najditelja, verjetno v okolici Sovodenj, naprošam naj se zglasi po tel. (0481)882354, po možnosti v večernih urah. ITALIJANSKA FIRMA s sedežem v Trstu zaposli osebje za razširitev svoje komercialne dejavnosti v Jugoslaviji. Zahteva se lastno prevozno sredstvo in znanje italijanščine. Tel. na št. (040) 362655 od 9. do 12.30 od ponedeljka do petka. Namesto cvetja na grob pok. Štefanije Gregori in pok. Svetka Gojče daruje Avguština Kalc (Gropada 53) 30.000 lir za KD Skala iz Gropade. Ob plačilu članarine darujejo Ljudmila Jogan 5.000 lir ter Franc in Ivanka Resinovič 15.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. V zahvalo za voščila daruje Eleonora Slavik 200.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 15. obletnici smrti Andreja Žagarja darujeta žena Marija in sin Mirijan z družino 25.000 lir za KD Lipa in 25.000 lir za Bazovski dom. V spomin na Ninota Batiča darujeta Milica in Ivan Čok 20.000 lir za KK Adria - Lonjer. V spomin na Barbaro Opeko daruje družina 30.000 lir za Glasbeno matico. Za postavitev plošče prvemu predsedniku OF tov. Josipu Tenceju iz Križa so prispevali: Viktor Bogateč (99) 50.000 lir, Umberto Vidoni (Nabrežina) 10.000 lir, Marko in Elvira Tence 40.000 lir, Guido in Marčela Pelizon 20.000 lir, Frančko Tretjak 10.000 lir, Karmelo in Silva Tretjak 20.000 lir, Srečko Colja (Sesljan) 20.000 lir, Frančko in Anica Stefančič 10.000 lir, Mirko Ferlan 15.000 lir, Gilda Košuta 15.000 lir, Paola Kocman 20.000 lir, Rudi in Marica Pahor 10.000 lir, Vit-torio in Irma Sirk 100.000 lir, Frančko in Irene Bogateč 50.000 lir, Duško in Dorica Sirk 15.000 lir, Vladimir Tence 20.000 lir, Mario in Živa Sedmak 30.000 lir, Eda in Dora Indri 15.000 lir ter Mimica Doušak 5.000 lir. Lanskoletni petdesetletniki iz bazov-ske fare darujejo 30.000 lir za ŠZ Sloga. Ob vsakoletni nabiralni akciji daruje mesnica Marjan Čufar 50.000 lir za SZ Sloga. Namesto cvetja na grob Alojza Žerjala daruje Ljubi Petaros (Boršt 76) 30.000 lir za sekcijo VZPI - ANPI Boršt - Zabrežec. Ob 6. obletnici smrti drage mame in žene Anite Kral - Blokar darujeta hči Ta-tiana in mož Livio 100.000 lir za KD F. Venturini - Domjo. Namesto cvetja na grob Gigija Žerjala darujeta Marija in Stana 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Gracijelino mamo daruje Elda 10.000 lir za SPDT. V spomin na drago mamo Albino Černe vd. Guštin daruje hčerka Gracijela z družino 50.000 lir za SPDT, 50.000 lir za TPK Sirena, 50.000 lir za SKD Barko vij e in 50.000 lir za MPZ M. Pertot. Namesto cvetja na grob Albine Černe vd. Guštin daruje Zora 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na drago Albino Černe vd. Guštin darujeta družini Krečič - Martelanc 25.000 lir za TPK Sirena in 25.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Albino Černe vd. Guštin daruje družina Armani 50.000 lir za SPDT. V spomin na Albino Černe vd. Guštin darujeta Anica in Rado Polduzzi 50.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Lidijo Sancin daruje Al-dalgisa Biekar 20.000 lir za KD I. Grbec. Namesto cvetja na grob Milkota Škabarja darujeta Škabar (Repen 45) 10.000 lir in Milič (Repen 49) 10.000 lir za re-pentabrsko cerkev. V spomin na brata Stanota in svakinjo Angelo Ravbar ter svaka Ivana Guština daruje Milič (Repen 49) 30.000 lir za re-pentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Dore Starc daruje Škabar (Repen 4) 10.000 lir za repen-tabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Antona Mahniča daruje Hrovatič (Repen 94) 15.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja^ na grob Antona Mahniča in Milkota Škabarja daruje Guštin (Repen 88) ^5.000 lir za repentabrsko cerkev. V spomin ob 14. obletnici smrti ljubega moža in očeta Ladislava Škabarja darujejo žena Francka in sinova Pavel in Janko 50.000 lir za repentabrsko cerkev- V zahvalo za dar daruje N. N. 500.000 lir za repentabrsko cerkev. Namesto cvetja na grob Angele ŠuU" goj darujeta Nives in Igor z družin0 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah, 15.000 lir za cerkev sv. Jerneja na Opčinah in 10.000 hr za Sklad Mitja Čuk. Ob 1. obletnici smrti Gabrijela in Sergija daruje Rosana 50.000 lir za odkup sedeža Sklada Mitja Čuk. V spomin na Sergija in Gabrija daruj®" jo družine Husu 150.000 lir za FC PrimoT je. V spomin na drago mamo Štefanijo da; rujeta Klara in Angel 100.000 lir za ^ Skala - Gropada, 50.000 lir za Zadrug0 Skala - Gropada in 30.000 lir za KC K0" lonkovec - Zenjan. V spomin na dragega moža in ote& Svetka Gojča daruje družina Goj°a 100.000 lir za KD Skala iz Gropade. V spomin na pok. Svetka Gojča in P0^ Štefanijo Gregori darujeta Anica in Ka lo Kalc (Gropada 97) 20.000 lir za ^ Skala iz Gropade. menjalnica 1. 3. 1990 TUJE VALUTE FIXING MIT.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVC TRST Ameriški dolar . 1263,300 1250,— Japonski jen 8,441 8,20 337,50 104,3° Nemška marka. 737,820 736,— Švicarski frank 840,700 Francoski frank 218,340 216,50 Avstrijski šiling 104,768 Holandski florint ... 655,470 653,— Norveška krona ..... 192,200 189- Belgijski frank 35,477 35,— Švedska krona 205,250 201- 8." Funt šterling .. 2107,100 2090;— Portugalski eskudo . 8,414 irski šterling .. 1965,400 1945,— Španska peseta 11,511 n- 900.^ Danska krona . 192,290 190,— Avstralski dolar 966,—0 Grška drahma . 7,816 7,40 Jugoslov. dinar — 100. Kanadski dolar 1062,—r 1020,— ECU — — MAGIJA FILMA 5^ ^ Kaj nas lahko nauči film? Še ni bilo dolgo od tega, ko sem vam prikazal svoje mnenje o filmskih zvrsteh, tokrat pa se bomo malo razgledali po filmih. Kaj nas lahko nauči film s čisto praktičnega ali pa teoretičnega stališča. Dosti? Malo? Presodite sami. Najprej si oglejmo teoretična, psihološko-filo-zofska spoznanja, lahko bi jim rekli na kratko kar življenjska spoznanja: • Blondinka, ki ti sama pade v posteljo, pomeni zelo resne težave ali pa kar nesrečo. Seveda to pravilo ne velja samo za blondinke, pač pa tudi za črnolaske, rdečelaske, rjavolaske, brinetke, tako prirodne, kot pobarvane, isto pa velja tudi za plešaste in tiste, ki nosijo lasulje. Osnovno pravilo vseh filmov je: če junaku pade v posteljo blondinka, temu sledijo zapleti, neprilike, težave, včasih pa celo junakov tragični fizični konec -smrt. • Človekovo življenje je vredno veliko manj kot en naboj, izstreljen iz avtomatskega orožja z dušilcem zvoka. • Filmski orgazem je nekaj strašnega, naravnost razdiralnega. • Naši (kdorkoli to že so) vedno zmagajo, pa četudi za ceno velikih žrtev, naš ta glavni je vedno končni zmagovalec. • Naši vedno zadenejo nasprotnika, nasprotnik naših ne zadene. Nasprotnik izjemno zadene katerega naših, ki je manj pomemben ali manj simpatičen. • Ženska, dekle, ki jo sreča junak, je vedno prosta ali pa vsaj vedno pripravljena, da zamenja dosedanjega spremljevalca za našega junaka. Isto velja seveda tudi obratno. Srečno poročen moški s sedmimi otroki, bo takoj voljan stopiti v zvezo z junakinjo, ki se mu nasmehne prek šan-ka. • Denar in edino denar, ter samo denar je edina vrednota tega sveta. Vse se suče samo okrog denarja. Vsakdo, pa četudi je pesnik, profesor, škof, vrtnar, general, nuna, pedikerka, deklica na poziv ali pa predsednik, ga želi imeti. Nihče pa ne želi delati. (Sicer pa je popolnoma jasno, da še nihče ni prišel do denarja z delom.) Najlažji načini, da se pride do denarja, so: rop, tatvina, goljufija, prevara, spletke in drugi prijetnejši načini. Seveda pa se je mogoče iz filmov naučiti celo vrsto praktičnih, v vsakdanjem življenju potrebnih in koristnih opravil. Oglejmo si le nekatere, najkoristnejše: • tepsti se po vseh pravilih orientalnih in zahodnjaških borilnih veščin, • uporabljati vse vrste avtomatskega orožja, • zadaviti človeka z vrvjo, kravato, najlonkami, • pripraviti molotovov koktajl, • teoretično pripraviti in izvesti rop v banki, • osvoboditi talca, ujetnika ali zapornika iz najbolje zastraženega zapora, • da so zgodbe iz Kamasutre le pravljice za majhne otroke, • da je knjiga Ljubezen na sto načinov nastala kot plod avtorjeve neizkušenosti, • slačiti se (velja za ženske) po vseh najboljših načelih striptiza, • dirkati z avtomobilom po gosto naseljenem mestu v času največje prometne konice, 0 bežati iz vseh mogočih in nemogočih prostorov in situacij peš, z avtomobilom, motorjem, kolesom, raketo, poštno kočijo, podmornico, surfom, helikopterjem, na konju, oslu, kameli, v kitovem želodcu, na slonu ali pa na krokodilovem hrbtu. Seveda ne smemo pozabiti še vlaka, sani, smuči in kotalk. Prihodnjič si bomo ogledali še tako imenovano soap opero in kakšen naj bi bil idealen filmski scenarij. /T( Tedenski pregovor: Tri stvari hitro minejo: odmev, mavrica in ženska lepota. ( nemški) Spominski datumi: □ Pred 90 leti: 8. 3. 1900 je bila na Goriškem ustanovljena Narodno napredna stranka. □ Pred 80 leti: 8. 3. 1910 so v spomin na žrtve požara tekstilne tovarne v New Yorku proglasili Mednarodni dan žena. □ Pred 10 leti: 6. 3. 1980 je bil v Špetru Slovenov ustanovljen Zavod za slovensko izobraževanje. Osebnosti: □ 4. 3. 1910 se je v Trstu rodil partizanski učitelj Alojz Kokoravec, ki je padel pri blizu Samatorce 15. 8. 1944. □ 8. 3. 1955 je v Beogradu umrl politik, poslanec in odvetnik dr. Josip Vilfan, ki je rodil v Trstu 30. 8. 1878. A LJUBLJANA Cankarjev dom V OKROGLI DVORANI v torek, 6. 3., ob 21. uri: gledališka himna Brigade lepote z Gledališčem Helios. Opera SNG V VELIKI DVORANI CANKARJEVEGA DOMA danes, 3. 3., ob 17. uri: opera Črne maske (Marij Kogoj), dir. Anton Nanut, zborovodja Andrej Misson, (ponovitev 17. 3. ob 19. uri). V OPERI v torek, 6. 3., ob 19. uri: opera Carmen (Georges Bizet), dir. Lovrenc Arnič (ponovitev 7. 3.). V OPERI v četrtek, 8. 3., ob 19. uri: balet Labodje jezero (Čajkovski), dir. Igor Švara. Drama SNG Nocoj, 3. 3., ob 19.30: Dama iz Maxima (Georges Feydeau), rež. Vinko Mdderndorfer (ponovitev 8. 3.). V petek, 9. 3^ ob 19.30: Komedija zmešnjav (William Shakespeare), rež. Zvone Šedlbauer. MGL V ponedeljek, 5. 3., ob 19.30: Romeo in Julija (William Shakespeare), rež. Barbara Hieng (ponovitvi 8. in 9. 3.). V torek 6. 3. ob 15.30 in 19.30: Vdove (A. Kertesz), rež. Mile Korun. V sredo, 7. 3., ob 19.30: Ta veseli dan ali Matiček se ženi (Anton Tomaž Linhart), rež. Zvone Šedlbauer. Lutkovno gledališče V VELIKI DVORANI danes, 3. 3., ob 11. in 17. uri: Korenčkov palček (Svetlana Makarovič), rež. Slavko Hren. V LUTKOTEKI v četrtek, 8. 3., ob 17. uri: Mojca in živali (Tau-fer-Novy), rež. Peter Dougan (ponovitev 9. 3. ob 16.30). NOVA GORICA PDG Nova Gorica V SOLKANU v četrtek, 8. 3., ob 20. uri: premierska predstava Skušnjava (Vaclav Havel), rež. Vinko Modendorfer (predstave 6. 3. ob 19.30, 7. in 9. 3. ob 20. uri). Kulturni dom V MALI DVORANI danes, 3. 3., ob 9.30, 11. in 16. uri: v okviru abonmaja malega polžka - Radovedni slonček, avtor in rež. Božo Vovk, gostuje Lutkovno gledališče Ljubljana. PORTOROŽ Avditorij Danes, 3. 3., ob 16. uri: glasbena pravljica z Janezom Bitencem. VIDEM Palamostre Nocoj, 3. 3., ob 20.45: Momix Show s skupino Momix. V sredo, 7. 3., ob 20.45: Erano tutti figli miei (Arthur Miller), rež. Mario Missiroli, z Gastonom Moschinom (pon. 8., 9. in 10. 3.). Auditorium Zanon V četrtek, 8. 3., ob 21. uri: Le amare lacrime di Petra Von Kant (R. W. Fassbinder), rež. Elio De Capitani in Ferdinando Bruni (ponovitvi 9. in 10. 3.). druge prireditve Ljubljana Cankarjev dom V SREDNJI DVORANI v torek, 6. 3., ob 19.30: Plesni večer s skupino Regine Chopinot; Modem Woodoo - White Darkness (kor. Poonie Dodson), Pophonix (kor. Lee Black), Transport (kor. Regine Chopinot). LJUBLJANA □ MODERNA GALERIJA (Cankarjeva 15 - tel. 061/214106); razstavljata slikar Ferdinand Kulmer (do 25. 3.) in fotograf Tihomir Pinter (do 11. 3.) (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob pon. zaprto). □ MESTNA GALERIJA (Mestni trg 5 - tel. 061/212896): v ponedeljek 5. 3. ob 19. uri otvoritev razstave slikarja Leona Koporca (vsak dan 10-18, ob nedeljah 10-13, ob pon. zaprto, do 19. 3.). □ BEŽIGRAJSKA GALERIJA (Titova 61 - tel. 061/313648); v torek 6. 3. ob 19. uri otvoritev slikarske razstrave Izidorja Urbančiča (vsak dan 10-13 in 16-19, sob. 10-13, ned. zaprto, do 1. 4.). □ GALERIJA CANKARJEVEGA DOMA: Od Durerja do Corintha (vsak dan 12-20, ob nedeljah in praznikih 15-18, do 30. 3.). KOPER □ MEDUZA (Čevljarska 34 - tel. 066/73753; od ponedeljka do petka 10-12.30 in 17-19, ob sobotah 10-12, ob nedeljah zaprto) in LOŽA (Titov trg 1 - tel. 066/73753; od torka do sobote 10-12 in 17-19, ob nedeljah 10-12, ob ponedeljkih zaprto): razstava slik in risb iz obdobja 1980-90 beograjskega umetnika Bore Iljovskega. VIDEM □ KNJIGARNA EINAUDI (Ul. Vittorio Venelo 49): Struktura sence - lesene skulpture Giulia Caneve (vsak dan 8.30-12.30 in 15.30-19.30, ob ponedeljkih in praznikih zaprto, do 8. 3.). TREVISO □ PALAZZO DEI 300: v nedeljo 4. 3. ob 11. uri otvoritev 15. razstave risank - Italia cinguanta (org. Treviso Comics, do 18. 3.). LJUBLJANA Cankarjev dom V VELIKI DVORANI: Nordring Gala - povezava radijskih postaj Evrope, med natopajočimi Big Band RTV (dir. Jože Privše), Stje-pan Jimmy Stanič in New Swing Ouartet. V VELIKI DVORANI v petek, 9. 3., ob 19. uri: gala koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, dir. Milan Horvat, solisti - Dubravka Tomšič (klavir), Stanko Arnold (trobenta) in Miloš Mlejnik (čelo). Prireditelji Društvo poslovodnih delavcev Slovenije, RK ZSMS in CD poklanjajo dobiček SF za obnovo glasbenih instrumentov. V VELIKI DVORANI SF v petek, 9. 3., ob 19.30: komorni koncert flavtista Martina Koflerja in pianista Stefana Vladarja (Bach, Schubert, Krek). Festival Ljubljana V VELIKI DVORANI SF v nedeljo, 4. 3., ob 11. uri: v okviru koncertnega ciklusa Mozart nastopa Komorni ansambel Sloveni-cum, dir. Uroš Lajovic (Holzbauer, Mozart). V VELIKI DVORANI SF v sredo, 7. 3., ob 19.30: Vrhunski domači in tuji umetniki - Trio Lorenz (Brahms, Lebič, Smetana). TRŽIČ Občinsko gledališče V petek, 9. 3., ob 20.30: koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana, dir. Anton Nanut, pianist Francois Joel Thiollier (Liszt, Rahmaninov). VIDEM Auditorium Zanon V sredo, 7. 3., ob 21. uri: Contatto mušica - nastopa Wim Mer-tens. Palamostre V nedeljo, 4. 3., ob 11. uri: v okviru Nedeljskih koncertov nastopa Kvartet s flavto (Mozart, Stamitz). Auditorium Tomadini (Ul. Martignacco 187) V petek, 9. 3., ob 21. uri: Prvi festival stare glasbe, s skupino Sine nomine, dir. C. Rebeschini (Monteverdi). ČENTA Palača Frangipane V torek, 6. 3., ob 20.45: v okviru ciklusa L'altra meta delle note, ki je posvečen ženskim umetnicam - Koncert za sopran in klavir (Schumann, Mahler, Caccini, Strozzi, Tailleferre, Giuranna). FELETTO UMBERTO Občinski avditorij V petek, 9. 3., ob 20.45: v okviru ciklusa Laltra meta delle note, ki bo posvečen ženskim umetnicam - Koncert za sopran in klavir (Schumann, Mahler, Caccini, Strozzi, Tailleferre, Giuranna). PORDENON Avditorij študentskega doma V nedeljo, 4. 3., ob 16. uri: koncert harfista Eddyja De Rossija (Glinka, Faure, Grandjany, Chertok) in klavirskega dua (štiriročno) Silvia Oliva-Laura Rossetto (Brahm, Ravel). marca v gorici__________________________________________ GORICA Kulturni dom Od 2. do 6. marca: razstava karikatur Jurija Franka; prireditelj Kinoatelje. V torek 6. 3., ob 10. uri: srečanje s predstavnikom ZKS - Stranke demokratične prenove Petrom Bekešem; prir. Višje srednje šole. V četrtek, 8. 3., ob 19.30: otvoritev razstave slikarke Fanči Gostiše; prireditelja KD in ZSKD. V četrtek, 8. 3., ob 20.30: srečanje ob 8. marcu - dnevu žena; prireditelja KD in ZSKD. V petek, 9. 3., ob 20.30: celovečerni koncert ljubljanske skupine Kvartet; prireditelj G M. • Upravni odbor KD Gorica si pridržuje pravico, da po potrebi spremeni najavljeni spored. Za sodelovanje ali podrobnejše informacije: Kulturni dom, Ulica Brass 20, 34170 Gorica, tel. 0481/33288. KINOATELJE ZSKD EAST WEST FILM INSTITUTE < FILM VIDEO ^•MONITOR SLOVENSKI FILM IN TV VIDEO 89 KULTURNI DOM GORICA-GORIZIA od 2. do 6. marca 1990 CASSA Dl RISPARMIO Dl GORIZIA P Banka Agricola Kmečka banka Oorlca Horoskop od sobote, 3. marca, do petka, 9. marca 1990 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) — VI IN DELO: * I ” Teden vam bo ponudil nove mož-* nosti za uspešno izpeljavo načrtov. Prijazni Merkur bo precej pripomogel k srečnemu razpletu vaših pričakovanj. Vsekakor pričakujte novosti. Ob koncu tedna vam bodo zvezde prav posebno naklonjene. Izkoristite dobre priložnosti. Ponedeljek in torek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Neko srečanje vas bo spravilo do malodušja. Ugodna bosta četrtek in petek. DVOJČKA (21.5.-20.6.) — VI IN DELO: Glede na to, da vam Merkur med tednom ne bo naklonjen, se prav lahko zgodi, da vam bo šlo pri delu kaj narobe. Precejšnja je verjetnost neugodnih okoliščin, zastojev ah sitnosti. Bodite pri delu bolj zbrani in ne prenaglite se v odločitvah. Prva polovica tedna vam bo v marsičem bolj naklonjena. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo postavil na lavo konec tedna. Ugodna neva bosta sreda in četrtek. LEV (22.7.-22.8.) — VI IN DELO: Obeta se vam kar precej prijeten teden. Zvezde vam ponujajo možnost, da brez večjih ovir ali težav uspešno zaključite delo, ki ste si ga zadali. Obstaja sicer tudi možnost kakšnih sitnosti ali manjših zapletov, ki jih boste vsekakor premostili. Rojenim od 22. do 26. 7. pretijo razne neprijetnosti ali nepričakovani stroški. VI IN DRUGI: Odločite se za koristno sodelovanje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. TEHTNICA (23.9.-22.10.) — VI IN DELO: Napovfti je za vas dokaj ugodna. Teden- vam bo ponudil nekaj lepih priložnosti, ki vas bodo spodbudile pri uresničitvi zamisli. V ponedeljek in torek vam grozijo nekoliko slabše razpoloženje ali razne sitnosti. Precej neugodno stojijo zvezde rojenim od 15. do 22. 10, ki jim pretijo težave in nesporazumi. VI IN DRUGI: Ne verjemite preveč lepim besedam. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11.-21.12.) — VI IN DELO: Teden vam bo naklonjen in karseda delovno uspešen. Izkoristite dobre priložnosti, ki se vam bodo ponudile. Počutili se boste v formi in vedrega razpoloženja. Kar vas skrbi, se bo prav kmalu uredilo. Rojenim od 22. 11. do 2. 12. lahko neprijazni Merkur kaj pokvari. Sobota in nedelja ne bosta preveč ugodni. VI IN DRUGI: Ravnajte samo po svoji pameti. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. A AS VODNAR (20.1.-SV* 18.2.) — VI IN DELO: Pred vami M V T je ustvarjalen delovnik. Obstaja tudi možnost pomembnih delovnih uspehov. Prijazna Venera bo pozitivno vplivala na uresničitev vaših želja in načrtov. Lahko pričakujete prijetna presenečenja na finančnem področju. Torek in sreda vam z muhasto Luno lahko ponagajata. VI IN DRUGI: Zaupajte se ljubljeni osebi in lažje vam bo. Ugodna dneva bosta sobota in nedelja. . BIK (20.4.-20.5.) — VI IN DELO: Nebo vam je prijazno, zato vam bo šlo , delo od rok in lah- Jto pričakujete uresničitev nekaterih načrtov. Ugodni Merkur bo spodbudil potek vaše-9a dela. Precejšnja je verjet-host ugodnih sprememb. Ker vam v četrtek in petek Luna he bo preveč naklonjena, se ^aje izognite pomembnejšemu delu. VI IN DRUGI: Nekdo vam ni tako naklonjen, kot si /i mislite. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. RAK (21.6.-21.7.) VI IN DELO: Te-den bo sicer pre-. |J težno ugoden, ven-dar v sredini za marsikoga tudi muhast in naporen. Obstaja verjetnost kakšnih sitnosti ali neljubih dogodkov. Posebno pozorni naj bodo rojeni od 14. do 21. 7. Bodite pri delu karseda preudarni in premišljeni. Izkoristite pozitiven vpliv Lune predvsem v začetku tedna. VI IN DRUGI: Ne razburjajte se po nepotrebnem. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. _ ^ DEVICA (23.8.- 22.9.) — VI IN I I If DELO: Zaradi neu- I lil godnega položaja Merkurja bo teden za rojene od 23. 8. do 2. 9. muhast in nagajiv. Obstaja možnost sitnosti, vendar večjih težav ne pričakujte. Vsem ostalim Devicam so zvezde še vedno precej naklonjene. Marsikje boste napredovali in tudi poželi zasluženo priznanje. VI IN DRUGI: Slučajni pogovor vam bo razkril ozadje neke zadeve. Ugodna dneva bosta ponedeljek in četrtek. ŠKORPIJON (23.10.-21.11.) — VI IN DELO: Teden bo ploden. Spremljala vas bo dobra delovna forma. Izkoristite pozitivni vpliv Merkurja in Marsa za uresničitev vaših ciljev: uspelo vam bo, kar si želite. Pozor! Rojenim od 23. do 27. 10. lahko neprijazna Venera ponagaja, odtod možnost neprijetnosti. Četrtek in petek ne bosta ugodna. VI IN DRUGI: Poskusite biti do nekoga bolj razumevajoči. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. KOZOROG (22.12.-19.1.) — VI IN DELO: Pozitiven vpliv Merkurja bo prispeval k vaši storilnosti in učinkovitosti pri delu. Nekaj se bo premaknilo v zaželeno smer. Rojenim od 12. do 19. 1. bodo zvezde manj naklonjene. Bodite previdni. Obstaja nevarnost nepričakovanih težav in nevšečnosti. Ponedeljek in torek vam z neprijazno Luno ne bosta dobra. VI IN DRUGI: Prisluhnite nasvetu ljubljene osebe. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) V ^ VI IN DELO: Čaka vas dokaj razgiban ^ ^ teden. Ugodni Merkur, ki se pravkar sprehaja po vašem znamenju, bo odločno pospešil uresničitev nekaterih vaših ciljev in marsikaj postavil na pravo mesto. Pričakujete lahko nekaj res ugodnih sprememb in dobrih novosti. Sobota in nedelja pa vam ne bosta preveč naklonjeni. VI IN DRUGI: Nekdo vam bo razkril svoja čustva. Ugodna dneva bosta ponedeljek in torek. Včeraj predstavili osnutek volilnega programa KD potrjuje Scarana kandidata za župana Toda moral se bo bolj podrediti navodilom stranke Krščanska demokracija bo na občinskih volitvah v Gorici ponovno kandidirala Antonia Scarana za župana mesta. Odločitev so uradno potrdili včeraj na srečanju z novinarji, ki sta se ga poleg Scarana udeležila tudi občinski in pokrajinski tajnik stranke Mattei in Grion. Scaranovo ponovno kandidaturo na čelu liste KD je pred-sinoči s tajnim glasovanjem potrdil strankin mestni odbor: 15 članov je bilo za, dva proti, štirje so se vzdržali. Čeprav izid glasovanja kaže, da niso v stranki vsi navdušeni nad to izbiro, je potrditev Scarana znak ugladitve sporov med strujami. Kot znano pripada Scarano manjšinski (v krajevnem merilu) Andreottijev! struji in je v tem svojstvu dokaj kritično nastopil na krajevnih strankinih kongresih. Toda popularnost, ki jo uživa med volilci, in težavnost volilne preizkušnje sta narekovali stranki izbiro "močnega" kandidata, kakršen je v tem trenutku najbrž samo dosedanji župan. To ne pomeni, da mu stranka ne bo postavila nekoliko drugačnih pogojev kot v preteklosti. Vsi kandidati KD na občinskih in rajonskih volitvah bodo namreč morali predhodno podpisati politično obvezo, da bodo spoštovali strankine smernice in navodila v upravnem mandatu. V obvezi je med drugim zapisano, da bodo morali kandidati »spoštovati statutarne norme in pravilnike, uvesti boljše obnašanje, valorizirati vse institucionalne organe demokratičnega predstavništva, kot so Svetovalske komisije in Rajonski sveti, priznavati - sicer različno - politično vlogo opozicij«. Nobena skrivnost ni, da so prav Scaranu mnogi v krščanski demokraciji kot tudi izven nje doslej očitali preveč samovoljno vodenje občinske uprave. Prav tako bo moralo v bodoče priti do večjega sodelovanja z drugimi upravami (Trgovinsko zbornico, Deželo, Pokrajino), s katerimi je bila Goriška občina v zadnjih letih večkrat v konfliktu. Toliko o notranjih odnosih oz. odnosih med predstavniki stranke relativne večine na čelu raznih uprav. Kar zadeva politična zavezništva, je občinski tajnik Mattei potrdil, da se KD zavzema za ohranitev sedanje politične večine, v okviru katere pa ima krščanska demokracija, po svoji volilni moči, največjo težo in odgovornost. Na izrecno vprašanje, ali bi lahko prepustili župansko mesto komu drugemu (socialisti so pred dnevi uradno izjavili, da ni nujno, da KD ohrani župana za vselej) je pokrajinski tajnik Grion rezko odvrnil: »Spričo razmerij sil v Gorici si tega vprašanja sploh ne postavljamo«. Stranka želi seveda potrditi in če mogoče izboljšati rezultat prejšnjih občinskih volitev, ko je dobila 18 od 40 občinskih svetovalcev. Vsekakor tudi manjša izguba glasov, pravijo, ne bi stranki odvzela vodilne vloge v mestu. Mattei je na kratko orisal glavne smernice volilnega programa, ki ga bodo v podrobnostih še izpopolnili, tako kot kandidatno listo. Osrednje točke lahko povzamemo takole: Gorica naj iz marginalnosti pridobi središčno vlogo kot stičišče v novi Evropi; preveriti bo treba vojaške služnosti in s premikom enot vojske izven mesta (a ne z občinskega ozemlja) preurediti vojašnice v drugačne namene; ovrednotiti mednarodno vlogo mesta na kulturnem in znanstvenem področju; posvetiti večjo pozornost socialnim vprašanjem od problemov ostarelih, do stanovanjskih vprašanj, onesnaževanja, ureditve prometa, uničevanja odpadkov. Spregovoril je tudi Scarano, ki je dejal, da se je še pred nekaj meseci po 10-letnem županovanju nameraval odpovedati tretjemu mandatu. Premislil se je tudi zato, ker so se ugladila nekatera nesoglasja v stranki in ga danes podpira KD v celoti, predvsem pa, ker meni, da »danes, ko so najtežji problemi mesta rešeni, skušajo nekateri odvzeti večinski stranki njene odgovornosti. Toda treba je dokončati še marsikaj, zato je potrebna kontinuiteta v delu«. Scarano je nato navedel nekatere dosežke v dosedanjem upravljanju mesta, od pridobitve paketa za Trst in Gorico do podaljšanja proste cone, kar je rešilo najbolj pereče gospodarske probleme. V obračun sodijo še stabilnost političnega okvira, utrditev sožitja s Slovenijo, usmeritev v obnovo mestnega jedra in drugo. Kaj pa vnaprej? »Doslej so nas pogojevali problemi dela in zaposlovanja. Odslej se bomo lahko v večji meri posvetili izboljšanju kakovosti življenja v mestu. Semkaj sodi ureditev prometa, parkirišč, otokov za pešce, obnova mesta, preureditev bivše policijske vojašnice v Ul. S. Chiara ter poslopja INPS na vogalu ulic Mazzini, Crispi in De Gasperi. V vili Ritter pa naj bi deloval pomemben mednarodni humanistični center, nekaj takega kot je za znanstvenike Eriče. Sicer pa bomo o tem in marsičem drugem še govorili«. Film video monitor v ocenah uglednih gostov Film sredstvo za spoznavanje na poti združevanja v Evropi Razstava satiričnih vinjet in film. Dvoje različnih oblik umetniškega izražanja, ki ju povezuje značilnost, da z neposredno sporočilnostjo podob omogočata razumevanje in posredovanje informacij tudi preko jezikovnih pregrad. Tako se je sinoči v Kulturnem domu začel 5. Film video monitor. V galeriji so odprli razstavo vinjet karikaturista Franca Jurija, ki vsak dan na prvi strani Dela "obdeluje" s kančkom potrebne zlobe in ironije »jugoslovanski muppet show«, kot je sam imenoval stvarnost iz katere črpa navdih za svoje satirične puščice. Prava satira je danes na Vzhodu, kjer ji dogajanje vsak dan nudi obilno snov za izživljanje, je še dejal Juri, ki je tudi pojasnil, da je skozi prizmo ironije mogoče boljše razumeti marsikateri aspekt zapletene stvarnosti. Prav tako je tudi film, s svojimi seveda drugačnimi izraznimi značilnostmi sredstvo za spoznavanje ali preverjanje kulturne in družbene stvarnosti. To misel je poudarila podpredsednica deželnega sveta Augusta De Piero Barbina v svojem posegu ob odprtju 5. Film video monitorja. Možnost spoznavanja sosednje stvarnosti, še posebno v sedanjem tako živem trenutku hitrih sprememb, je dragocena priložnost, ki celo presega kulturno vsebino prireditve. Spoznavanje je bogastvo, saj na njem lahko gradimo skupno pot. Predsednik sveta za kulturo pri Socialistični zvezi Slovenije Peter Kovačič je dejal, da pomeni FVM stalno afirmacijo slovenske kulture v italijanskem in širšem evropskem prostoru. To integrira Slovenijo v kulturno občestvo Evrope kot skupne domovine narodov in kultur, v kateri imajo manjšine nenadomestljivo vlogo katalizatorja duhovnih in ustvarjalnih potenc dveh narodov, obenem pa ohranjajo potrebno kritično distanco do obeh. Janez Povše, predsednik odbora za kulturo SKGZ, je poudaril uspeh manifestacije, ki je nastala kot sinteza smotrnega vodenja in entuziazma skupine Kinoateljeja, da praznuje v nelahkih pogojih že 5. izvedbo. Označuje jo predvsem odpiranje do vseh slovenskih komponent, do večinskega naroda in matične domovine. Pokrajinski odbornik za kulturo Giovanni Battista Pan-zera je tudi v imenu kolege Agatija, ki vodi enak resor na Goriški občini, podčrtal pozitivnost spoznavanja kulturnega in družbenega utripa in torej dragoceno vlogo takih manifestacij. Zadnji je prišel do besede še režiser Filip Robar Dorin, ki je na kratko predstavil Veter v mreži, film o času - kot sam pravi - ko je Slovenija še bila Evropa. O filmu samem, ki pripoveduje o kulturnem vrenju med mladimi slovenskimi avantgardnimi intelektualci v 20. letih v Novem mestu pa bomo še podrobneje poročali. DANAŠNJI SPORED 9.30 (tv) Moč in nemoč slovenskega liberalizma, r. L. Bizilj 10.30 OKROGLA MIZA - Slovenija '90: izzivi politič nega pluralizma v medijskih kulturah 15.00 (tv) Zamejci - informativni spored 15.00 (tv) Vojaki zgodovine, r. A. Stojan 16.00 (tv) Moč in nemoč slovenskega liberalizma, r. L. Bizilj 17.30 (tv) Pripovedke iz medenega cvetličnjaka, r. B. Sprajc HOMMAGE JOŽETU BABIČU: 20.30 (kratki iilm) Barve spomina (film) Po isti poti se ne vračaj 22.30 (tv) Pogreb 22.30 (kratki film) Silicijev horizont, r. Manufaktura za arhitekturo in film (video) Video v Sloveniji (razni avtorji) Opomba: Z mastnim tiskom so označene predstave v veliki dvorani, ostale so v mali. Na večeru Slavističnega društva Prisrčno z Ljubko Šorli »Načrtov v glavnem ne delam, to prepuščam mlajšim. Sicer bi rada še pisala, predvsem bi se rada posvetila mladini, na katero sem srčno navezana in kateri sem posvetila dobršen del svojega pesnikovanja«. Tako je svoje razmišljanje sklenila Ljubka Šorli-Bratuž na srečanju, ki sta ga v Kulturnem domu pripravila Slavistično društvo in uprava doma ob 80-letnici pesnice. Intimno srečanje z jubilantko se je začelo s kulturnim prispevkom Sanje Ferlan, ki je zaigrala na Ilavto, in Alenke Florenin, ki je prebrala Šorlijeve pesmi. V odsotnosti Franca Bernika je njegovo razmišljanje o pesnici prebral Aleksij Pregare. Iz povedanega izhaja, da predstavlja Sorlijevo pesniško delo združeno ob tako pomembnem jubileju dogodek vreden vse pozornosti, tudi zato ker ima jubilantka v naši književnosti že določeno nezamenljivo mesto. O svojem pesnikovanju. pogledu na svet, predvsem o svoji navezanosti na slovenski narod je Ljubka Šorli, na prošnjo Janeza Povšeta, povedala marsikaj zanimivega. Pisanje pesmi ji je bilo v veliko oporo, predvsem v težkih časih, ki jih v njenem dolgem življenju ni bilo malo. Njeno pisanje je predvsem izraz srca, žalostnih in veselih trenutkov. Med zadnjimi je omenila tudi mogočno manifestacijo 20. maja na Travniku, ki ji je ostala v trajnem spominu in je temu dogodku tudi posvetila pesem. Optimistični naboj, ki izžareva iz njene poezije, predstavlja v bistvu njeno globoko vero in ljubezen do naroda. Na sliki: Ljubka Šorli-Bratuž na srečanju v Kulturnem domu. (foto Pavšič) Posvet PSI o zdravstvu Goriška federacija socialistične stranke prireja danes ob 16. uri javno zborovanje v pokrajinski sejni dvorani na temo "Kakšna je bodočnost zdravstva na Goriškem?". Srečanja se bodo med drugimi udeležili odgovorni za zdravstveno problematiko pri socialistični stranki poslanec Gabriele Ren-zulli, predsednik Goriške krajevne zdravstvene enote Gianpaolo Robus-telli, deželni svetovalec Luigi Blasig in pokrajinski tajnik PSI Luciano Pini. Govor bo predvsem o aktualnem vprašanju izbir v zvezi z načrtovano gradnjo nove bolnišnice. Cumpeta predsednik nadzornega odbora Deželni odbor je včeraj imenoval Silvia Cumpeto za predsednika pokrajinskega nadzornega odbora, ki preverja legitimnost sklepov krajevnih uprav na Goriškem. Že takoj je pokrajinski tajnik PSI Pini čestital Cumpeti ob imenovanju, ki »pomeni priznanje njegovih dolgoletnih političnih in upravnih izkušenj«. Vodovodni konzorcij CAFO sporoča, da bo odslej vsak uporabnik lahko za prijavo morebitnih okvar na vodovodnem omrežju klical na novo telefonsko številko 93286. 048t-387333 NEPOSREDNA ZVEZA presti mm S klicem na to številko boš dobil katerokoli pojasnilo v zvezi s posojili PRESTIAUTO n Banca Agricda 3 Kmečkabanka Gorica ”Roparja“ v odpadu obsodili na leto dni zapora pogojno AVTOMOBILSKA DELAVNICA ‘ Pellizzari’ POOBLAŠČENA AVTOMOBILSKA DELAVNICA ‘Pellizzarf Ul. IV. november 31/33 34074 TRŽIČ Tel. 0481/481565 Včeraj dopoldne so na sodišču po hitrem postopku obsodili 33-letnega Mirka Teofiloviča iz Nove Gorice na leto dni zapora pogojno in 400 tisoč lir globe zaradi poskusa ropa. Državni pravdnik Raffaele Mancuso in branilec odvetnik Antonio D'Alessandro sta se že pred sodno obravnavo zmenila za končno kazen, kot to dopušča novi kazenski postopnik. Jugoslovanski državljan je prejšnjo soboto obiskal avtoodpad Giustizieri na Majnici, kjer je skušal odnesti rabljen volan. Gospodar avtoodpada je opazil Teofilovičev namen in ga skušal zaustaviti. Giustizieriju je priskočil na pomoč prijatelj Bruno Beggi. Ropar je nato razbil prazno steklenico in se je s to skušal braniti dvojice. Stekel je do svojega avtomobila in se z njim podal proti mestnemu središču. Tu so ga kasneje aretirali agenti kvesture, ki so ga pospremili v zapor v Ul. Barzel-lini. Teofilovič je v prejšnjih dneh skušal dokazati, da sta ga Giustizieri in Beggi v resnici odvedla v bližnji prostor, kjer naj bi ga surovo pretepla. Teofilo-vičeva verzija očitno ni bila dovolj ve- rodostojna, saj so ga danes obsodili na leto dni zapora pogojno. Po izplačilu globe so jugoslovanskega državljana spustili na prostost. Kulturni večer v Doberdobu Drevi ob 20. uri bodo počastili praznik slovenske kulture tudi člani kulturnega društva Jezero iz Doberdoba. Prešernovo proslavo bodo priredili na sedežu društva. Na večeru bodo nastopili gojenci glasbene šole iz Nove Gorice in trio glasbene šole Kras iz Doberdoba. ■ Podpredsednik deželne uprave FJK Francescutto je včeraj seznanil deželne odbornike, da je ugodil prošnji turistične in letovičarske ustanove iz Gradeža, ki je že lani decembra meseca zahtevala, da bi ji Dežela dodelila koncesijo za upravljanje tamkajšnje plaže. Francescutto je dejal, da je podpisal dovoljenje šele sedaj, ker sta se morale zanjo izreči tudi deželni pravni urad in pristaniško poveljstvo. prispevki Ob 30-letnici smrti mame Štefanije Žežlin daruje hči Rada 50 tisoč lir za sekcijo Društva krvodajalcev v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob pokojnega Avgusta Marušiča darujejo družine Prinčič, Cattorin in Klanjšček 120 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. V isti namen daruje družina Speranza 20 tisoč lir in gospa elemente tudi 20 tisoč lir. V spomin na pokojnega očeta Avgusta Marušiča daruje hči Marjeta 100 tisoč lir za društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob tovariša Vitto-rija Fonzarija daruje sekcija VZPI-ANPI z Vrha 50 tisoč lir za KD Danica. Letniki rojeni 1929. iz doberdobske občine so prispevali 50 tisoč lir za športno društvo Mladost. razna obvestila KD Oton Župančič priredi drevi družabnost ob 8. marcu. Informacije in vpisovanje pri Marti, tel. 21407. Ženski odsek KD Danica prireja 10. marca srečanje ob dnevu žena v kultur-no-športnem središču na Vrhu. Vpisujejo (do 8. marca) Boža, Bojana in Irena. Sovodenjske žene vabijo ob prazniku 8. marca na družabni večer z večerjo, ki bo 10. marca ob 20. uri v gostilni pri Francetu. Vpisujeta Ivanka Cotič (Klanc) in Blanka Kuzmin (tel. 882415). Sovodenjski odbor proti upepeljeval-niku sporoča, da bo v torek, 6. t. m., v deželnem svetu razprava o peticiji za zaprtje upepeljevalnika. Zbor predstavnikov in občanov ob 9. uri pred Kulturnim domom v Sovodnjah. SKRD Jadro vabi na predavanje, ki bo v sredo, 7. t. m., ob 20. uri na sedežu društva v Romjanu. Prof. Aldo Rupel bo predaval na temo 'Govorica telesa'. KD Briški grič prireja v četrtek, 8. t. m., ob 20.30 družabni večer ob dnevu žena v domu na Bukovju. Prijave po telefonu na št. 884178, 884182, 390247 ali 884127. kino Gorica KULTURNI DOM 5. Film video monitor: Glej spored. CORSO 18.00-22.00 »Tango e cash«. VERDI 18.00-22.00 »Crimini e misfatti«. VITTORIA 17.30-22.00 »Le super scate-nate«. Prep. mladini pod 18. letom. Tržič COMUNALE 17.30-22.00 »La voce della luna«. EKCELSIOR 17.30-22.00 »Seduzione peri-colosa«. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.00-20.00 »Kak; šna zmešnjava«, 22.00 Nočni kin°-»Zdrav seks v zdravem telesu«. SVOBODA (Šempeter) 20.00 »Brezno«- DEŽURNA LEKARNA V GORICI D Udine, Trg Sv. Frančiška 4, te ' 530124. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Centrale, Trg Republike 26, 1 410341. pogrebi n Danes ob 13. uri Matilde Lovrenb lZ splošne bolnišnice v Ronke. Na srečanju v goriškem Kulturnem domu Borci iz K J K in Slovenije govorili o aktualnih temah Mesec se je začel v znamenju filma Spored za mesec marec v Kulturnem domu Razstave, literarna srečanja, družabnosti in drugo V okviru dolgoletnega sodelovanja in prijateljskih vezi sta se v goriškem Kulturnem domu sešli deželna delegacija ANPI-VZPI s predstavništvom Zveze borcev Slovenije. V delegaciji iz Furlanije-Julijske krajine, ki jo je vodil predsednik Vincenti, so bili tudi pokrajinski predsedniki borčevske organizacije ter člani vodstva Kenda, Poletto, Renar in Ferfolja. Slovensko Zvezo borcev je vodil predsednik Gorjan, ob njem pa so bili tudi predstavniki organizacije iz obmejnega pasu. Srečanje v Kulturnem domu je predstavnikom borčevskih organizacij služilo predvsem za celovito informacijo o dogodkih, ki posredno ali neposredno zadevajo tudi Slovenijo in Furlanijo-Julijsko krajino. S tem v zvezi je predsednik Zveze borcev Slovenije razčlenil trenutni položaj v Sloveniji oziroma Jugoslaviji in orisal predvolilno obdobje. Kar zadeva aprilske volitve v Sloveniji, je bila poudarjena težnja, da bivši borci podpirajo demokratično usmerjenost slovenskih komunistov, zaradi česar so postali predmet polemik in natolcevanj predvsem s strani sorodne organizacije v Srbiji. Dejstvo, da je prav slovenska Zveza borcev ustvarila temelje slovenske državnosti, je povzročilo različna tolmačenja v Jugoslaviji in ni izključeno, da bo lahko tudi znotraj te organizacije prišlo do podobne ločitve, kot se je zgodila pred nedavnim na kongresu jugoslovanskih komunistov. Predsednik Gorjan je še naglasil, da so se slovenski borci vedno zavzemali za politiko odprte meje, za pot v Evropo in za poglobljeno sodelovanje z italijanskimi borčevskimi organizacijami. In s tem v zvezi se je med člani obeh delegacij razvila poglobljena diskusija o bodočih skupnih načrtih in vlogi, ki jo morata imeti organizaciji v razvoju družbene stvarnosti obeh držav. Priložnost srečanja v Kulturnem domu so predstavniki obeh delegacij izkoristili, da so se pridružili slovesnosti ob praznovanju 80-letnice pesnice, narodne in kulturne delavke Ljubke Šorli-Bratuž. Na sliki (foto Pavšič): s srečanja delegacij Zveze borcev in ANPI-VZPI v Kulturnem domu. Uprava pariškega Kulturnega doma bo tudi v mesecu marcu poskrbela za pester in raznolik spored prireditev. Marec se je sinoči pričel v znamenju slovenskega filma z letošnjo peto izvedbo celoletnega pregleda Film Video Monitor, ki ponuja slovenske filme, televizijske programe in video iz leta 1989 ter še marsikaj. Manifestacija se nadaljuje vsak dan do torka, 6. marca. Tudi delovanje likovne galerije ne pozna postanka. V okviru Film video monitorja so te dni na ogled vinjete karikaturista Franca Jurija. V četrtek, 8. marca, bodo odprli že novo likovno razstavo. Tokrat se bo ljubiteljem sodobne umetnosti predstavila slikarka Fanči Gostiša. Med pomembnejšimi prireditvami v tem mesecu naj še omenimo srečanje s predstavnikom ZKS - stranke demokratične prenove Petrom Bekežem, ki bo spregovoril goriškim višješol-cem o skorajšnjih volitvah v Sloveniji. Glasbena matica bo prihodnji petek priredila celovečerni komorni koncert s kvartetom priznanih solistov. Združenje CVCS bo povabilo v Kulturni dom Bennyja Nata, predstavnika za Italijo zveze Afričan National Congress, ki se v Južni Afriki bori proti rasistični politiki apartheida. Nato bo spregovoril na sila aktualno temo "Z Mandelo na poti k svobodi '. Po četrtkovem srečanju z avtorjem, ko so člani Slavističnega društva pro- slavili 80. življenjski jubilej goriške pesnice Ljubke Šorli, bo sredi meseca novo srečanje z avtorjem, tokrat s Francem Cerarjem, konec meseca pa še srečanje s pesnikom Celsom Ma-corjem. V marcu bo ponovno gostovalo v Gorici Slovensko stalno gledališče iz Trsta, ki bo uprizorilo delo Nata-lie Ginzburg 'Intervju '. Tudi zabave in sprostitve ne bo manjkalo v tem mesecu. Upravitelji Kulturnega doma bodo namreč proslavili 8. marec - dan žena, konec meseca pa se bomo lahko pošteno nasmejali na novi izvedbi Pajk‘s showa. Uvodoma smo dejali, da se mesec marec začenja v duhu filmskega dogajanja. Spremno besedo k biltenu Kulturnega doma je napisal tajnik Ki-noateljeja Igor Prinčič, ki ugotavlja, da je od same otvoritve dalje Kulturni dom kazal posebno nagnjenje do kinematografije, čeprav ni ravno zgodovinsko vraščena v slovensko kulturno izročilo, kot je globoko zakoreninjena beseda in slovstvo na splošno. Kulturni dom se je uveljavil tudi s kinematografijo, ki je iskala in našla svoj življenjski prostor v okviru ^četrtkovih večerov in filmskih pregledov Gorica Kinema. Filmski program nudi premiere že na prvi pogled razvidne kakovosti, kar dokazuje med drugim obisk gledalcev, katerih število je iz leta v leto večje. Višek te dejavnosti pa je nedvomno v teh dneh Film Video Monitor. Nocoj ob 18. uri v galeriji avditorija Odprtje antološke razstave slikarja Roberta Faganela Razstavna dejavnost slovenskih goričkih umetnikov je v zadnjem času pospešila svoj korak in odločno prispevala k obogatitvi našega kulturnega prostora s tovrstno izrazno umet-nostjo. Nedavno tega smo v galeriji goriškega Kulturnega doma občudovali zadnje poglede na Brda in njihovo kmečko stvarnost slikarja Vladimi-ra Klanjščka in že se pripravljamo na nov umetniški dogodek. V galeriji deželnega avditorija bodo namreč danes ob 18. uri odprli antološko razstavo slikarja in glasbenika Roberta Faganela. Umetnik, ki živi in dela v Gorici, je svojo prvo samostojno razstavo pripravil leta 1962 v kavarni »Teatra« v Gorici. Odtlej je sodeloval na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Italiji, Jugoslaviji, ZDA in Kanadi. Ljubezen do likovne umetnosti in glasbe je pri Faganelu nerazdružljivo Povezana tudi z njegovim delom v trgovini antikvariata in na nekakšen način le potrjuje njegovo privrženost lepoti in harmoniji. Med zadnjimi »javnimi nastopi« Roberta Faganela bi omenili razstavi v »Joseph Carrier Gallery« in Domu bipa v Torontu ter skupinske razstave v Metliki, Ljutomeru, Radovljici, Stič-Novem mestu in Celovcu. Leta 1989 je Robert Faganel študijsko obi- skal Kanado in Združene države Amerike ter nazadje še Polinezijo (Havaji, Oahu). S teh obiskov, predvsem z zadnjega, je umetnik na platno izrazil svoje likovne vtise. Na sliki: Faganelov kraški motiv. Naravovarstveniki predstavili sedem deželnih referendumov Predstavniki naravovarstvenikov iz naše dežele so pred-sinoči v pokrajinski sejni dvorani uradno predstavili goriški javnosti sedem predlogov za deželne referendume na razne teme, ki se dotikajo perečih problemov okolja. Novo pobudo sta predstavila deželni predsednik svetovnega sklada za varstvo okolja WWF Dario Predonzan in predstavnik deželnega odbora za referendume Marco Gentili. Srečanja so se udeležili tudi goriški predstavniki združenj WWF, LIPU, AIPA, Italia Nostra, Zelenih list in še nekaterih organizacij, ki so pristopile k akciji za referendume. Omenili smo, da je predlaganih referendumov kar sedem. Poglejmo za kaj gre. Lov. Trije predlogi obravnavajo deželno zakonodajo o lovu oz. nekatere njene najbolj sporne aspekte. S prvim referendumom želijo odpraviti 12. člen deželnega zakona št. 11/83, ki danes dovoljuje lov tudi v parkih in na.drugih zaščitenih območjih. Kako lahko sploh govorimo o zaščitenem naravnem območju, ko je na njem dovoljen lov, utemeljujejo naravovarstveniki in ugotavljajo tudi, da je sedanji deželni zakon v protislovju z vsedržavnimi predpisi, ki prepovedujejo lov v naravnih parkih. Drugi predlog zadeva odpravo 3. člena DZ št. 13/69, po katerem Lovska zveza upravlja lovske rezervate. Naravovarstveniki menijo, da zasebno združenje lovcev ne bi smelo imeti monopola pri upravljanju rezervatov (»niso dovolj zanesljivi, da bi nadzorovali same sebe«) in zato zahtevajo, naj bodo pri tem upravljanju zaobjete še druge sile. S tretjim predlogom želijo odpraviti tri odstavke 3. člena DZ št. 14/87 o t. i. selektivnem lovu. Ta člen namreč dovoljuje v naši deželi tudi lov na divjega petelina in nekatere druge vrste živali, ki so vse redkeješe in jih je treba nujno zaščititi preden povsem izginejo. Prometne zveze. V celoti naj bi odpravili DZ št. 22/85 (Deželni plan za gradnjo cest). Edini cilj tega zakona, pravi- jo, je omogočiti hitrejše postopke pri gradnji novih cest, ne da bi se pri tem ozirali na resnično koristnost posameznih posegov in brez vsakega jamstva za varstvo okolja pri izbiri tras. Pobudniki se s tem zavzemajo za zmanjšanje cestnega prometa oseb in blaga, ter za ovrednotenje drugih oblik, predvsem železniškega prometa. Zakon Galasso. Odpraviti želijo "deželni zakonček" št. 42/86, s katerim je naša Dežela v bistvu preprečila, da bi na njenem ozemlju aplicirali t. i. zakon Galasso, ki je na vsedržavni ravni pomenil bistven korak naprej pri zaščiti okolja in naravnih dobrin. S tem zakonom so namreč zaščitili obale, reke, ledenike, gozdove in druga pomembna naravna območja, tako da bi človekovi posegi ne izmaličili okolja. Odprava omenjenega deželnega zakona bi končno tudi v naši deželi omogočila izvajanje vsedržavnih norm. Odpadki. Naravovarstveniki hočejo odpraviti odstavek 14. člena DZ št. 30/87, ki omogoča deželnemu odborniku za okolje, da lahko vsili lokacijo objektov za uničevanje odpadkov (upepeljevalnikov, odlagališč itd.) z avtoritativnim ukrepom, mimo volje prebivalstva, določil občinskih regulacijskih načrtov in vseh drugih mnenj ali dovoljenj. Lov na ptice. Z zadnjim referendumom nameravajo odpraviti v celoti deželna zakona št. 17/69 in 39/78, ki v naši deželi še dovoljujeta lov na ptice selivke. Ta oblika lova je prepovedana domala po vsej Evropi, pravijo, le pri nas veliki ekonomski interesi in politična podpora, ki jo lovci uživajo na Deželi, preprečujejo njeno odpravo. Za predložitev referendumov morajo v prihodnjih dneh zbrati 500 podpisov. Nato bo posebni deželni organ odločal o sprejemljivosti predlogov. Za odobrene predloge pa bodo naknadno morali v petih mesecih zbrati še po 20 tisoč podpisov. Naloga ne bo lahka, dobre volje pa jim ne manjka. Prve podpise za predložitev referendumov bodo zbirali v Gorici že danes od 10.30 do 12. ure pred ljudskim vrtom. Trgovec v zapor v zvezi z goljufijo na škodo INPS , .Preiskava o veliki goljufiji v goriš-uradih državnega Zavoda za soci-^ho skrbstvo INPS je te dni privedla novih razpletov. V preteklih dneh namreč aretirali 36-letnega trgovca Rupe Micheleja Zuccarina, ki naj bi ndeloval pri goljufiji, zaradi katere so ^ nretirali uslužbenca INPS Bruna , °ciannija. Ta je v priporu v goriš-, ein zaporu v Ul. Barzellini od pretek-e9a 15. januarja. z ouccarina so pospremili v tržaški ^ P°r Coroneo, kjer je na voljo preis-ovaicem. Po neuradnih vesteh se zdi, m je Cocianni podpisoval čeke na ^ 6 Zuccarina, ki jih je nato vnovčil, ^.nn.ar naj bi si nato lepo porazdelila, de Ufijo, v katero je vpletenih še se-oseb, naj bi Cocianni pričel že ta 4 v sedmih letih pa naj bi na n,i5.a^in oškodoval Zavod za celi dve biljardi lir. Aretirani Michele Zuccarino je že 19rb Znanec policije in sodstva. Leta Vpj 50 9a namreč aretirali, ker je bil dru611 v razpečevanje ponarejenih (;jj arjev, ki so jih tiskali nekje pri Sa-2 eiu- Na prvostopenjskem procesu so le,Ccarina zaradi tega obsodili na dve-So n° zaPorno kazen. Januarja lani pa js,9a pospremili v Rim, kjer so ga pre-v nKVa*ci zasliševali glede spravljanja “tok ukradenih čekov. V rajonskem svetu v Podgori razpravljali o javnih delili Z bližnjim iztekom mandata goriškega občinskega sveta se bo zaključilo tudi mandatno obdobje za rajonske svete. V Podgori so se v prejšnjih dneh rajonski svetovalci sestali, da bi naredili obračun delovanja predvsem pa stanja glede izvajanja nekaterih pomembnejših javnih del v rajonu. Na sejo so povabili tudi občinskega odbornika za javna dela Maria Del Bena, s katerim so vzeli v pretres glavne probleme, ki zadevajo njegov resor v upravi. Pozornost so posvetili troje vprašanjem, ki so že dalj časa na spisku zahtev Podgorcev. Gre za ureditev in razširitev vaškega pokopališča, ureditev odtoka voda s Kalvarije in urejanje Attemsovega parka. Predsednik Maligoj je z zadovoljstvom vzel na znanje, da se nekateri od teh problemov rešujejo. Pri tem je izrekel pričakovanj e, da bodo posegi kar se da hitri in učinkoviti, naglasil pa je tudi potrebo po celovitem reševanju vseh vprašanj v zvezi z odtokom vode, saj ta osnovni problem pogojuje tudi reševanje ostalih. Odbornik Del Ben je namreč potrdil rajonskemu svetu, da je načrt za razširitev pokopališča izdelan in da nameravajo v kratkem preiti v njegovo izvajanje. V okviru tega posega je pred- videna tudi nujna sanacija tal in ureditev odtoka vode z območja pokopališča. Pri tem pa so rajonski svetovalci opozorili na potrebo, da se celovito reši problem odtoka vode s pobočja Kalvarije. Nekdanji potoki so namreč večinoma zamašeni, tako da se ob vsakem večjem nalivu pojavljajo težave v mnogih ulicah, ki jih preplavita voda in blato. Nujno je na primer treba rešiti ta problem na območju Ul. delle Grappate. Del Ben je dal nekaj zagotovil glede ureditve greznic v ulicah Cotonificio in Brig. Treviso še pred koncem leta, za druge potrebne posege pa občinska uprava nima dovolj denarja. Dogovorili so se, da bosta rajonski svet in Občina zaprosili za pomoči Briško gorsko skupnost. Na seji so nadalje govorili o poteku del pri urejanju Attemsovega parka. Dolgo let pričakovan poseg se končno izvaja. Po obnovi zidka okrog parka in postavitvi cevi za odtok vode bo prišlo na vrsto tlakovanje sprehajališč, plošče in valorizacija vhoda v nekdanjo Attemsovo graščino, končno pa še vrtnarska dela. Gre torej za precej zahtevna dela, ki ne bodo prav kratkotrajna, vendar bodo končno ugodila pričakovanjem Podgorcev, da se uredi dolgo let zapuščena zelena površina. F Novi Gorici uspešno deluje Šola za zunanjo trgovino V Novi Gorici deluje šola za zunanjo trgovino, ki sta jo na pobudo specializiranega izobraževalnega zavoda iz Kobenhavna razvila Ekonomska fakulteta ljubljanske Univerze in Izvršni svet novogoriške občine. Njeno delovanje in pomen so predstavili v četrtek zvečer na novinarski konferenci v Novi Gorici. Poudarili so, da se šola vključuje v težnje za povečanje podjetniškega oziroma tržnega znanja, kar je eden izmed temeljnih pogojev za povečanje izvoza in sploh deleža Slovenije in Jugoslavije v mednarodnih izmenjavah. Marketing sedaj poučujejo na Ekonomski fakulteti Boris Kidrič v Ljubljani, na mariborski Univerzi, v Centru Gospodarske zbornice Slovenije na Brdu pri Kranju in uspešno tudi v omenjeni novogoriški šoli. Ta ima mednarodno obeležje. Predavanja so zasnovana v Šoli za zunanjo trgovino v Kobenhavnu, potekajo v angleškem jeziku, namenjena pa so strokovnjakom, ki že delajo in imajo določene izkušnje v zunanji trgovini. Tako prihaja do soočanja teorije, izkušenj in poslovne politike ter usmeritev podjetij, iz katerih prihajajo slušatelji. V prvi generaciji je bilo 24 slušateljev iz vse Slovenije. Kmalu bodo delali izpite in zagovarjali diplomske naloge. Ob koncu šolanja bodo dobili diplomo z nazivom zunanjetrgovinskih ekonomistov. Kmalu pa bodo razpisali natečaj za nove slušatelje. O šoli za zunanjo trgovino v Novi Gorici in njenem deležu v naporih za povečanje in posodobitev izvoza ter razširitev mednarodnih izmenjav, so na srečanju s časnikarji-govorili dekan Ekonomske fakultete ljubljanske Univerze dr. Lado Rupnik, predstojnik izobraževalnega Centra omenjene fakultete dr. Stane Možina, predsednica Občinskega izvršnega sveta Jolanda Slokar in magister Oleg Vrtačnik. Slednji je bil več let generalni direktor Mebla v Novi Gorici, sedaj pa je predstavnik omenjene šole za zunanjo trgovino v Kobenhavnu. Vrtačnik je pojasnil tržno naravnanost Danske in njenega prebivalstva, obravnaval funkcijo in možnosti šole v Novi Gorici in navedel zanimive podatke o vrzelih in pomanjkljivostih zunanjetrgovinskega poslovanja Jugoslavije. Stanje na tem področju je slabo, je dejal, saj denimo Jugoslavija blago, ki ga uvaža plačuje povprečno za 20 odstotkov nad dejanskimi cenami, pri izvozu pa dosega do 30 odstotkov nižje cene, v primerjavi s cenami, ki jih dosegajo izvozniki v zahodnih državah. Marjan Drobež Danes spet za svetovni pokal Danes in jutri v Glasgorvu Veleslalom v Veysonnazu VEYSONNAZ (Švica) — Prvotno je bilo predvideno, da bosta današnja in jutrišnja tekma za svetovni smučarski gokal (veleslalom in slalom) v Jasni na Češkoslovaškem, Muhasto vreme, da ne rečemo kaj hujšega, pa je tudi tokrat kot že velikokrat doslej spravilo organizatorje v obup. Snega v Jasni ni bilo in tako so se odločili, da tekmi priredijo v Veysonnazu v Švici, kjer so 23. januarja že izpeljali veleslalom (zmagal je Avstrijec Richard Kroell) in kjer je umetno zasnežena proga še kolikor toliko spodobna. Tako lahko pa le ni šlo. Spomniti se moramo, da so v Švici nedavno odobrili zakon, ki iz ekoloških razlogov prepoveduje umetno sneženje^ Organizator tekem v Veysonnazu, ki je obenem lastnik žičnic in nepremičnin, pa je raje plačal slano globo (200 tisoč švicarskih frankov, okrog 170 milijonov lir), samo da si je naredil novo reklamo. A preidimo k tekmi sami. Danes bo na vrsti veleslalom, jutri pa slalom. Znova bo na progi tudi Alberto Tom-ba, kateremu pa žreb ni bil nič kaj »naklonjen«. Tomba bo imel startno številko 13, torej tisto, ki jo je nosil lanskega decembra v Val dlseru, kjer si je zlomil levo ključnico, s čimer si je tudi zapravil letošnjo sezono. V tem poslednjem veleslalomu sezone bodo v italijanskem zastopstvu poleg Tom-be še Pesando, Camozzi, Barcella, Lad-statter, Gerosa, Josef Polig, Belfrond in morda Bergamelli. Upali so, da se bo iz Bolgarije, kjer je nastopal v tekmah za evropski pokal, pravočasno vrnil tudi Kristian Ghedina, kar pa se ni zgodilo. Danes bo prvi na startu Šved Eriks-son. Med kandidati za končno zmago so še Norvežan Furuseth (na progo bo šel četrti), Avstrijec Kroell (5.) in Švicar Zurbriggen (9). Kot smo dejali, bo to zadnji veleslalom sezone, v kateri morajo izpeljati poleg jutrišnjega še dva slaloma, dva smuka in superveleslalom. Če ne bo drugih nevšečnosti, naj bi bil spored preostalih tekem za svetovni moški pokal namreč naslednji: 8. marca slalom v Gellu na Norveškem; 10. marca superveleslalom v Hemsedalu, prav tako na Norveškem; 12. marca slalom v Salenu na Švedskem; 16. in 17. marca dva smuka v Areju; 18. marca pa bo na vrsti sklepni ekipni paralelni slalom. Atletsko dvoransko EP GLASGOVV — S kvalifikacijskimi tekmami se bo danes zjutraj v Glasgowu pričelo 21. evropsko atletsko dvoransko atletsko, ki se bo zaključilo jutri. Na njem bo nastopilo 450 atletov iz 30 držav. To je prvič, da se podobna manifestacija odvija v Veliki Britaniji, kjer obstajata samo dve objekta, primerna za dvoransko atletiko: »Kelvin Hall« v Glasgowu in center RAF v Cosfordu, blizu Birminghama. Še zlasti preseneča številno romunsko zastopstvo, v katerem bo 17 tekmovalcev. Kaj se je spremenilo po Ceusescuje-vem padcu, je pojasnila olimpijska zmagovalka na 800 m iz Los Angelesa Doina Melinte: »Sedaj lahko vse, kar zaslužimo, obdržimo zase.« Vsekakor ni samo denar, ki privablja razne tekmovalce. Nizozemska sprinter-ka Nellie Cooman je namreč opustila namero, da opusti atletiko, da bi le osvojila svoj šesti zaporedni naslov. Na svoji poti o srečala Vzhodno Nemko Silke Moeller. Zanimivo bo tudi v skoku v višino, kjer se bosta pomerili sovjetska in francoska šola (med Sovjeti pa ne bo Bubke). V ženskem teku na 800 m velja omeniti Woodarsovo in Wachtelovo, medtem ko Italija, za katero bo to prvenstvo bolj »eksperimentalnega« značaja, se zanaša predvsem na hojo ter na Pavonija in An-dreia. Zanimanje vlada tudi za reprezentanco Vzhodne Nemčije, ki zgleda v krizi, odkar so uvedli stroge antidoping kontrole. Njeni zahodni »bratranci« pa veliko upov polagajo v Schwatrthoffa (ovire) ter v Sonna in Moegenburga (skok v višino), v sprinterko Sarvarijevo in v skakalca v daljino Haafa in Thomasa. Jugoslovanska reprezentanca bo nastopila v najavljeni sestavi: Biljana Petrovič (skok v višino), Brigita Bukavec (60 m ovire), Slobodan Brankovič (400 m), Slobodan Popovič (800 m), Branko Zorko (3.000 m) in Borut Bilač (skok v daljino). »Sem optimist in verjamem, da bomo osvojili tri kolajne«, je izjavil jugslovan-ski zvezni trener Dragan Životič. »Branko Zorko bo sovojil zlato, a Biljana Petrovič ter Popovič in Brankovič bodo osvojili bron.« Prav tako optimist je bil zainteresirani Branko Zorko, ki ni skrival, da je kolajna njegov cilj. Medaljo odkrito pričakuje tudi Biljana Petrvič. Ostali, Popovič, Brankovič, Bukovec in Bilač, so v svojih izjavah bili precej bolj rezervirani. Na rokometnem SP Danes Jugoslavija proti Islandiji ZLIN — Po dnevu počitka se bo danes nadaljevalo svetovno rokometno prvenstvo. V predtekmovalski C skupini čaka Jugoslavijo reprezentanca Islandije. Po porazu proti Španiji in tesni zmagi proti Kubi je ta tekma odločilnega pomena za »modre« in od njenega izida je odvisno, če bodo drugi ali tretji v skupini oziroma, na katerega nasprotnika bodo naleteli v polfinalu. Jugoslaviji je uspeh ne-obhodno potreben, pa ne samo zaradi točk, temveč tudi zaradi tega, da se jim povrne zaupanje vase. Proti Islandiji pa je pričakovati zelo težko borbo. Islandci so namreč telesno dobro pripravljeni, agresivni v obrambi in hitri v napadu. Vsekakor je tradicija na strani Jugoslavije, ki je proti temu nasprotniku dosegla 14 zmag, izgubila pet tekem, a tri srečanja so se končala neodločeno. Današnji spored 3. in obenem zadnjega predtekmovalnega kola: SKUPINA A: Madžarska - Švedska, Francija - Alžirija; SKUPINA B: R. Koreja - ČSR, Romunija - Švica; SKUPINA C: Jugoslavija - Islandija, Španija - Kuba; SKUPINA D: SZ - NDR, Poljska - Japonska. 0 skupni kandidaturi za zimske 011998 Vztrajno do cilja LJUBLJANA — Na svoji drugi seji so se včeraj zbrali člani organizacijskega odbora Slovenije za pripravo kandidature treh obmejnih dežel za zimske olimpijske igre 1998. Obravnavali so aktualno problematiko, osnovna misel pa je bila, da kratkoročni zapleti ne morejo omajati njihove dolgoročne usmeritve. Na eni strani namreč kaže, da bo Mednarodni olimpijski odbor s posodobitvijo svojega statuta v doglednem času omogočil skupne kandidature za igro več mest, na drugi je v zadnjih dneh prišlo do nekaterih zapletov v zvezi z nameravano kandidaturo že za igre leta 1998. V italijanskem nacionalnem odboru nekateri namreč dajejo prednost dolini Aosta in ne skupni kandidaturi treh dežel (iz Italije torej deželi F-JK). »Zadeva pa uradno še ni odločena«, je pojasnil predsednik OK Slovenije Janez Zajc, ki je ob zaključku tudi povzel skupno misel zborovalcev, da so te zimske OI na Gorenjskem njihov cilj, sodelovanje s sosedi pa pri tem še posebno dragocen element. (E. B.) Rapotčeva na DP »meščanov« Na nedavnem italijanskem smučarskem prvenstvu »meščanov« v Gaspoggiu v Valtellini je z reprezentanco naše dežele (8 fantov in 8 deklet) nastopila tudi Frančiška Rapotec, članica MZSTE-Breg. V moški konkurenci je skupno merilo moči 124 tekmovalcev, v ženski pa je bilo vpisanih 70 smučark. Sonca ni manjkalo, zato pa je bilo snega malo, tako da je odpadel su-perG. Izpeljali so tako 2 slaloma in veleslalom. Rapotčeva je dosegla dober rezultat, ki bi lahkg bil boljši, če ji ne bi manjkalo tekmovalnih izkušenj: v veleslalomu pristala na 15. mestu absolutne lestvice in na 6. med mladinkami, v prvem slalomu je bila 22. oz. 17., v drugem, ki ni štel za DP, je na absolutni-lestvici zasedla 10. mesto. kratke vesti - kratke vesti Milutinovič tehnični direktor Kostarike CIUDAD DE MEXICO — Jugoslovanski nogometni trener Velibor Milutinovič bo vodil reprezentanco Kostarike. Tako je sporočil predsednik nogometne zveze iz Kostarike Isaac Sasso. S tem bo konec govoric, po katerih naj bi reprezentanco vodili Marvin Rodriguez ali pa Argentinca Cesar Luis Menotti in Omar Sivori. Milutinovič je leta 1986 vodil mehiško državno reprezentanco. Kostarika bo na bližnjem »mundialu« igrala v skupini z Brazilijo, Švedsko in Škotsko. Po mnenju jugoslovanskega trenerja ima Kostarika to prednost, da druge dobro pozna, ostali pa bolj malo vedo o njej. Varnostni ukrepi za EP 1996 BERN — Na kvalifikacijskih srečanjih za evropsko nogometno prvenstvo 1994 se bo treba strogo držati nekaterih varnostnih pravil. Med glavnimi je to, da bodo vsi gledalci morali imeti na razpolago sedeže, v skladu z varnostnim pravilnikom, ki velja že za svetovno prvenstvo, ki bo čez štiri leta. Pri mednarodni nogometni zvezi so tudi sklenili, da bodo od leta 1993 morali biti na razpolago sedeži tudi za vse tekme, na katerih je nevarnost izgredov velika. Naraščajniški turnir »mesta Gradišče« GORICA — Na 5. mednarodnem naraščajniškem nogometnem turnirju »mesta Gradišče«, ki bo od 15. aprila do 1. maja na 5 igriščih v deželi Furlaniji-Julijski krajini, je glavni favorit enajsterica Real Madrida. Slednja se je uveljavila že na zadnji izvedbi. Skupno bo nastopilo dvanajst ekip. Poleg Reala bodo še Napoli, Ar-gentinos Juniors, Dinamo Kijev, Torino, Bologna, Crvena zvezda, Rapid Dunaj, Sampdoria, Udinese, Košiče in Triesti-na. Z gostovanjem v Dalmaciji Koprski nogometaši nadaljujejo prvenstvo KOPER — Danes bodo odigrali prvo kolo 2. dela prvenstva v tretji jugoslovanski nogometni ligi. Po jesenskem delu je v zahodni skupini Koper med skupno 18 ekipami na 14. mestu, zbral pa je 12 točk. Koprčani so v pripravljalnem odboru odigrali 11 prijateljskih tekem in izgubili le eno (z 1:2 proti Dinamo iz Zagreba). Novi trener Branko Zupan, ki je najmlajši trener ligi, pravi, da je pred prvo tekmo težko dajati napovedi, vendar je prepričan, da se igralci zavedajo svojih sposobnosti, katere so dokazali na trening tekmah, in da bodo dali vse od sebe. »Igrali bomo brez taktiziranja«, je menil Zupan, »škoda le, da ne morem računati na poškodovane Cepoviča, Radovanoviča in Triparja, medtem ko Smajič in Povrnjič še nimata pravice do nastopa. V konici napada bo igral Zulič, ob njem pa bo še Breznikar, ki bo s tem dobil vnovično priložnost, da pokaže svoje strelske sposobnosti.« V 1. kolu Koper gostuje v dalmatinskem mestecu Stobreč, kjer igra z domačim Primorcem, ki je na lestvici z dvema točkama manj mesto nižje od Kopra; zato naloga Koprčanov, da se vrnejo domov nepremagani, ne bo prav nič lahka. Jutri regata v Izoli IZOLA — Jutri bo na regatnem polju pred Izolo letošnja prva uradna regata na slovenski obali, in sicer v razredih optimist, europa in 420. Preizkušnja bo veljala za lovoriko »spomladanski pokal«. Organizator Burja pričakuje številno udeležbo, tudi iz zamejskih klubov. Start prve regate je predviden za 11. uro, nastopili pa bodo seveda vsi najboljši obalni jadralci v omenjenih razredih. Tako bo v razredu europa nastopila domačinka Vesna Dekleva, potencialna kandidatka za olimpijske igre v Barceloni, v razredu optimist bosta merila moči Koprčana Juriča Tunjič in Janja Orel, ki je pred tednom dni na regati v Pulju ugnala vse fante in prepričljivo zmagala pred klubskim tovarišem Tu-njičem in Puljčanom Zubanom. (Kreft) Karpov in Timman v Kuala Lumpuru KUALA LUMPUR — V Kuala Lum-pur, glavno Malezije, sta že dopotovala Anatolij Karpov in Jan Timman, ki se bosta pomerila v finalnem dvoboju kandidatov za svetovnega prvaka. Zmagovalec se bo zatem srečal s svetovnim prvakom Kasparovom. Dirka tris MILAN — Zmagovita kombinacija dirke tris je 17-12-6. Dobitnikov je bilo 114, prejeli pa bodo po 11.618.700 lir. Šolska tekmovanja na Goriškem Tudi naši dijaki merijo moči V jutrišnjem kolu v 1. amaterski nogometni ligi Juventina Radenska pred težko preizkušnjo 1. AMATERSKA LIGA Tudi na Goriškem potekajo razna tekmovanja v okviru mladinskih iger in dijaškega prvenstva, na katerih sodelujejo predstavniki slovenskih šol. V Ravasclettu so pripravili pokrajinski del smučarskega tekmovanja (slalom in tek). V slalomski preizkušnji za mladinke so se naše predstavnice takole uvrstile: 11. Erika Briško (Zois), 15. Eva Beltram (Gregorčič), 18. Monica Carrara (Zois), 19. Mara Černič (Trubar), 20. Mila Bratina (Gregorčič). Med starejšimi mladinkami pa je bila od slovenskih predstavnic najboljša Emi Bavcon (Gregorčič), ki je zasedla 9. mesto. Uvrstitve ostalih: 11. Re-becca Rinelli (Trubar), 12. Morena Kraš-ček (Cankar), 14. Francesca Saher (Cankar), 18. Loredana Cibini (Cankar), 21. Mara Gergolet (Trubar). V ekipni konkurenci je šola Cankar zasedla 8., Gregorčič 9, ter Trubar 10. mesto. Med mladinci je Mario Korečič (Cankar) zasedel 12. mesto, Alex Pavšič (Cankar) je bil 14., Andrea Ferfolja (Cankar) 18. ter Peter Mužič (Zois) 23. Med starejšimi mladinci je Aljoša Kuzmin (Zois) pristal na 19. mestu, Marco Čaudek (Zois) je bil 22., Aleksi Sobani (Trubar) 23. ter Marko Brajnik (Cankar) 30. Ekipno je šola Cankar bila 10., mesto niže je zasedla šola Zois. Na ženski odbojkarski preizkušnji v dijaškem prvenstvu pa si nobena od slovenskih ekip ni priborila mesta v finalu, kjer so slavila dekleta šole Fermi. Izidi kvalifikacijskih srečanj A skupine: Zois -Galilei 2:0, Fermi - Gregorčič 2:0, Zois -Gregorčič 2:1, Fermi - Zois 2:0. V C skupini pa so igrali takole: Paolino - Cankar 2:1, Slataper - Cankar 2:0, Cankar - D'An-nunzio 2:0. V okviru teka čez drn in strn (mladinske igre) predstavniki nižje srednje šole Ivan Trinko niso dosegli najboljših izidov. Med dečki je 31. mesto zasedel Stefane Mažgon, Boris Sfiligoj je bil 56., Martin Terpin 60., Matjaž Pintar pa 67. Mladinske igre na Tržaškem LEVSTIK - ADDOBBATI 114:31 LEVSTIK: Diego Danieli 10, Pavel Križman 12, Marko Colja 10, Milan Starc, Marko Emili 34, David Agostini, Boštjan Starc 4, Matej Cingerla 28, Andrej Štoka 6. Zmaga košarkarjev nižje srednje šole F. Levstik je bila zaslužena in 16. marca se bodo pomerili z vrstniki šole Caprin. V primeru zmage se bodo uvrstili v polfinale, kjer jih čaka šola Ber-gamas. (Milan Starc) San Canzian - Juventina Radenska Jutrišnje gostovanje v Škocjanu je za Štandrežce gotovo najzahtevnejša preizkušnja zadnje četrtine prvenstva. Tabaj in tovariši bodo namreč srečali vodilno enajsterico prav v trenutku, ko je ta pokazala prve znake utrujenosti in negotovosti in je celo postavila v dvom svojo vodilno vlogo. Če po eni strani predstavlja to prednost za Grionove varovance, je tudi res, da bo San Canzian, ki je veljal za nespornega favorita za končno zmago, napel vse sile, da ne zapravi vsega, kar je doslej zbral. Jutrišnje izhodišče je torej dokaj zahtevno za Štandrežce, kar pa ne pomeni, da je izid srečanja že zapečaten, ravno nasprotno. 2. AMATERSKA LIGA Santa Maria - Zarja Zarjani gostujejo pri ekipi, ki je letos izradno slabo začela. V prvih osmih tekmah je namreč Santa Maria zbrala le štiri točke. S štirimi zaporednimi neodločenimi izidi si je zatem sicer nekoliko opomogla, nakar je doma izgubila proti močnemu Pierisu. Odtlej pa je začela s serijo pozitivnih nastopov (8 tekem, 12 točk), katere je prekinila v nedeljo v Gonarsu, ko je klonila proti istoimenski ekipi. Glede na to, da Santa Maria ni še na varnem (trenutno ima 20 točk), bo gotovo juri-šala na zmago. Zarjane čaka torej težko gostovanje, tudi zato, ker bodo morali na igrišče v precej okrnjeni postavi, brez izključenih Tognettija, Zeug-ne, Borellija in Samca. Aguileia - Primorje Tudi Primorje ne bo imelo lahke naloge v Ogleju, čeprav ekipa Aguilee ne igra več tako uspešno (v zadnjih 4 tekmah je osvojila le točko) in sta jo na vrhu lestvice dohitela Staranzano in Muggesana, s točko zaostanka pa sledi dvojica Pieris - Ruda. Krog ekip, ki se potegujejo za napredovanje, se je torej razširil, kar pomeni, da vsak spodrsljaj zna biti usoden, ker do konca manjka le še osem tekem. Prav zato Aguileia računa na zmago in tega se dobro zavedajo pri Primorju, kjer bi se zadovoljili tudi s točko. Njihovo upanje je povsem upravičeno: ne smemo pozabiti, da je Aguileia od 4 porazov kar 3 doživela na domačih tleh. Terzo - Vesna Križanom se tokrat nudi priložnost, da izboljšajo položaj na lestvici, saj gostujejo pri ekipi, ki plačuje davek novinca v ligi. Terzo je namreč v 15 tekmah 1. dela prvenstva zbral le 9 točk, a v 7. tekmah povratnega dela je osvojil eno samo točko. To dokazuje, da so Križani jutri nesporni favoriti, saj so v zadnjih tekmah jasno pokazali, da so preboleli krizo. Res škoda, da bo Vesna tokrat brez Leonarda in Pa-pinija, ki sta v zadnjih tekmah precej poživila igro v napadu in dala vsak po tri gole. Oba sta namreč izključena. 3. AMATERSKA LIGA Primorec - Romana Po štirih zaporednih porazih je zmaga za Primorca tokrat obvezna, tudi glede na to, da je jutrišnji nasprotnik po petih mesecih šele v nedeljo prišel do druge prvenstvene zmage. Romana, ki je na repu lestvice s sedmimi točkami, je v 17 tekmah dala le 8 in prejela kar 37 golov. Trebenci bi torej morali priti do zmage, na katero navijači čakajo že precej časa. Zadnji uspeh Primorca smo namreč zabeležili prav proti Romani, 19. novembra lani. Junior Aurisina - Breg Brežani so optimistično razpoloženi, čeprav igrajo v gosteh. Nasprotnik, ki je v prvem delu prvenstvu igral še kar zanesljivo (zbral je 12 točk), je namreč v nadaljevanju precej popustil. V sedmih tekmah so Nabrežinci osvojili le 4 točke, tako da so jih prav Brežani do- hiteli na lestvici. Zato bi se plavi sprijaznili tudi z neodločenim izidom. Aurisina - Gaja Gajo čaka res trd oreh. Nabrežinci matematično niso še izločeni iz boja za napredovanje in sodeč po izidih zadnjih tekem (štiri zaporedne zmage) ne popuščajo. Pozabiti pa ne gre, da tudi gajevci imajo za seboj serijo šestih zaporednih zmag. Kot vidimo torej, se jutri zjutraj v Nabrežini obeta res lepa nogometna predstava, saj obe ekipi rečunata na celotni izkupiček. Stock - Kras Kras, ki je po nedeljskem porazu v Tržiču zdrknil na 5. mesto lestvice, gostuje pri Stocku, ki v povratnem delu igra kot prerojen. Tržačani so namreč v sedmih tekmah drugega dela prvenstva zbrali enako število točk (11), kot so jih osvojili v prvem delu-Ce upoštevamo, da je Stock v nadaljevanju izgubil le proti razigrani Gaji. bi bila tudi točka za Kras dobrodošla. Sovodnje - Sagrado Jutrišnjo tekmo v Sovodnjah bi lahko označili kot srečanje vodilnih ekip druge kakovostne skupine. Tako gostitelji kakor tudi igralci iz Zagraja sledijo na lestvici prvouvrščeni peterici in je zato pričakovati, da bomo jutri prisostvovali zanimivemu srečanju. Dejstvo je, da obe ekipi nimata p°' sebnih »dolžnosti« glede lestvice, kar daje upati, da bosta igrali dokaj odprto, brez nepotrebnega taktiziranja. Poggio - Mladost Mladost bo jutri gostovala v Zdrav-ščini pri ekipi, ki ni izgubila vsega upanja glede napredovanja. Pogg*0 ima namreč 4 točke zaostanka za v°' dilno dvojico in ni izključeno, da se bo ta razlika lahko tudi zmanjšala ah celo izničila. Iz tega sledi, da ima]0 Kraševci jutri zelo malo možnosti za uspeh, kar pa seveda ne pomeni, da J tekma že odločena v korist domači Ruzzier na tekmi v Barceloni Po daljšem zimskem premoru, ko so nastopali le atleti, ki se ukvarjajo s tekmami indoor, se bo jutri pričela tudi atletska sezona na odprtem. Moramo sicer omeniti tekmovanja v krosu, ki so seveda na odprtem, a po tradiciji spadajo v zimsko sezono. Teh je bilo sicer že precej, vendar na njih nismo zasledili imen naših atletov, vsaj med boljšimi ne. Vsekakor bi omenili deželni kros, ki ga je v zgoniški občini organiziral Bor Infordata, kar je vsekakor prestižnega pomena. V nedeljo pa bomo na startu imeli tudi našega predstavnika, in sicer Fabia Ruzziera, ki bo nastopil blizu Barcelone v Španiji na mednarodnem tekmovanju v hitri hoji Terrassa - La Mata, ki bo letos že šestnajstič po vrsti. Na 16 km dolgi progi (vsej navkreber) se bodo pomerili atleti iz Švice, Francije, ZRN, Italije ter seveda domača državna reprezentanca. Ruzzier je na tem tekmovanju že nastopil pred dvema letoma, ko je zasedel 5. mesto za štirimi člani španske reprezentance. Zato lahko tudi letos upravičeno upa na višjo uvrstitev, čeprav je zaradi poškodbe, ki jo je utrpel zadnje dni decembra, za cele tri tedne moral prekiniti pripravo. Proga navkreber pa mu prija, čeprav je kar precej naporna, saj je start pri 900 m nadmorske višine, cilj pa pri 1.900 m. Ekipa iz San Lazzara je pri vrhu, a ni v najboljši formi | domači šport Jadranovci lahko presenetijo Malagutija Po dveh neuspešnih nastopih v gosteh in predvsem po zapravljeni priložnosti v San Donaju bodo Jadranovi košarkarji v 23. kolu B-2 lige spet igrali pred domačim občinstvom, in to proti ekipi Malagutija iz San Lazzara pri Bologni. Naši navijači se verjetno dobro spominjajo lanskega prvenstva, ko sta obe ekipi merili moči v play offu, košarkarji iz San Lazzara pa so v treh srečanjih zmagali z 2:1 in tako izločili našo združeno ekipo iz boja za napredovanje. Malaguti pa se je nato spoprijel z Ravenno in prav tako izgubil z 1:2, pa čeprav je tretjo tekmo igral doma. Kaže, da si košarkarji San Lazzara še sedaj niso opomogli od tistega poraza. Za to sezono so se namreč še ojačili (že lani so imeli zares odlično ekipo), Malaguti pa igra letos dokaj spremenljivo. Po zelo slabem začetku so drevišnji Jadranovi tekmeci nanizali dolgo vrsto uspehov in vse je kazalo, da je le prišla na dan njihova prava moč. Nakar so se »zaustavili«, padli v formi in sedaj si delijo s 26 točkami tretje mesto s Petrarco iz Padove, Vi-cenzo in Ozzanom. Od vodilnega Vir-tusa iz Padove pa zaostajajo, kar za osem točk. V prejšnjem kolu so zanesljivo izgubili v Oderzu (68:84). Po informacijah iz Oderza pa je Malaguti zapustil precej slab vtis: moštvo ni v formi; igralo je brez tiste svežine, ki smo jo bili vajeni videti v lanski sezoni: brez borbenosti. Pregare med tekmo z Montichlarijem To pa je le vtis, ki so ga prisotni dobili v Oderzu... Pričakovati, da bo tako tudi drevi v Trstu, bi bilo skrajno tvegano. Košarkarji takega kova, kot so Cuccoli, Bergonzoni, Tubertini, lahko sami odločijo srečanje. Potem pa ne gre tudi pozabiti, da je Malaguti še vedno v boju za uvrstitev v končnico prvenstva in da verjetno tempira formo prav za odločilna srečanja, da bi ne ponovil napake iz prejšnje sezone. »Zares smešno bi bilo računati na nasprotnikove težave. Zmago si moramo priboriti z lastnimi močmi, z veliko požrtvovalnostjo, s taktično dobro igro in z odločnostjo tako v obrambi kot v napadu,« meni Jadranov trener Valter Vatovec. In res: jadranovci so v prvem delu zmagali v San Lazzaru prav z odlično taktično igro in veliko voljo do zmage. Tista zmaga v prvem delu prvenstva je bila verjetno eden najlepših Jadranovih uspehov doslej. In čeprav imajo naši fantje dokajšnje težave s poškodbami in bolezni, pričakujemo od njih nov podvig in seveda osvojitev prepotrebnih točk v boju za obstanek. Tekma Jadran TKB - Malaguti San Lazzaro bo drevi v tržaški športni palači s pričetkom ob 21. uri. (jan) V ponedeljek pa proti mladincem Češkoslovaške Že v ponedeljek, 5. t. m., bodo jadranovci spet na igrišču. V telovadnici Doma Ervatti na Proseku se bodo ob 18.30 pomerili z mladinsko državno reprezentanco Češkoslovaške, ki se te dni, kot gost tržaškega Stefanela, mudi v naši deželi. Za jadranovce bo to vsekakor lepa in koristna mednarodna izkušnja, saj je bila Češkoslovaška od nekdaj pomembna evropska košarkarska sila. V zadnjih letih so jo sicer druge evropske države »prehitele«, češkoslovaški košarkarski delavci pa skušajo držati korak z le-temi, s tem da obnovijo stike, da ši izmenjajo izkušnje, itd. In prav v ta sklop sodi gostovanje mladinske reprezentance ČSR v naši deželi. Za naše ljubitelje košarke pa se v ponedeljek tako obeta zanimiva predstava. DEČKI (jan) DON BOSCO - B BREG 89:49 (43:25) BREG: Cah 4, Koren 4 (2:5), Pintarel-li 8 (0:2), MIngot 10 (0:4), Bembič 4, Gregorič, Gobbo 15 (1:3), Čanziani. V prvem kolu povratnega dela prvenstva so brežani visoko izgubili proti drugi peterki Don Bosca, Nedvomno se je v napadu pokazala odsotnost že-Ijala, toda opravičila za tako slabo obrambo naši nimajo. Najboljši je bil tokrat Fabio Gobbo. (D. Čok) POGGI - BREG 103:40 (54:18) BREG: Kocjančič 2, Cah, Koren 6 (0:2), Pintarelli 2, Mingot, Klabjan 2 (0:2), Bembič 2, Gregorič, Gobbo 14 (0:1), Zeriali 12. Proti vodilnemu na lestvici so brežani po pričakovanju igrali podrejeno vlogo. Predvsem so bili tokrat slabi v napadu, kjer so dosegli prvenstveni minimum. Pohvalo zasluži le Koren za svojo igro v obrambi. (D. Čok) Drevi v Červinjanu Za Bor Elpro velja zmaga... štiri točke Odbojkarice Bora Elpro bodo drevi v Červinjanu prvič letos okusile, kaj pomeni neposreden dvoboj za obstanek v ligi. Za ekipo v približno takšni sestavi, kakršna je zdajšnja, ni to pravzaprav nič novega, saj je bilo lani takih dvobojev še in še, toda zdaj vlada V ekipi ozračje precejšnjega razočaranja, kajti pričakovanja So bila letos vendarle drugačna, zato pa so za dekleta te tekme zdaj s psihološkega vidika še nekoliko težje od lanskih. Friulprint je doslej globoko razoča-ral. kajti na začetku letošnje sezone je imel v bistvu še večje ambicije od bo-rovk. Po štirinajstih kolih pa se je furlanska šesterka znašla na predzadnjem mestu s točkama manj od četverke Bor Elpro, Dolo, Cordenons in Ghe-niar. Tudi zamenjava trenerja, do katere je prišlo že po treh kolih (prav Pred prvim obračunom z našimi igralkami), ni veliko zalegla, kajti ekipa je odtlej (11 tekem) zmagale le še trikrat, a obrae,un borovk po tistem srečanju le bil še slabši, zmagale so namreč amo se dvakrat (v Tržiču s Peroni] em nv pa doma s Cordenonsom). V červi-.‘Janškem taboru' se s takšnim položa-, m prav gotovo nočejo sprijazniti, jjti to je društvo z bogato tradicijo. Nemalo poznavalcev tudi meni, da iz-iz iige za t0 ekipo nikakor ne [/Of® priti v poštev (prej omenjajo, da 0 ha koncu izpadel Cordenons), pre-P?r°d pa pričakujejo prav v dreviš-Jhm srečanju z borovkami. vč^a diani je torej, da čaka Kalčeve rri0°Vanke zelo težka naloga, ki pa jo bi n ° v bistvu uspešno izpeljati. Ce jirri mreč borovke drevi zmagale, bi val Zd obstanek mogoče nato zadosto-rnoo !?sv°iitev največ še štirih točk, Jjoče celo samo dveh. Trener Kalc bo verjetno danes lah- Vjt„ vsai delno) računal na doprinos GdrnZOVe' ki Pa ima P° tritedenskem zj. . oru za sabo le en trening. Včeraj no ^ ^aJe Vidalijeva v Trstu uspeš-sevla6S^a^.°Peracijo na kolenu in ji čimr. a.vo^llno' da bi po rehabilitaciji S^ejspet stopila na igrišče, in im .tkaJ Heba bo sPet stisniti zobe d0 jfda bo, eklPa drevi od začetka šen rii?Ca 1graIa vsai tako, kot dober-n del prejšnje tekme z Vivilom Ključno gostovanje za Bor Cunja Avtoprevoz V Dolini povratni derbi Brežank in Kontovelk V moški odbojkarski C-2 ligi ni deset kol pred koncem prav o nobeni tekmi mogoče reči, da je odločilna, toda drevišnje gostovanje v Pordenonu bi lahko bilo za igralce Bora Cunja Avtoprevoz ključnega pomena v boju za napredovanje v C-l ligo, predvsem, če bi plavi zmagali. S srečanjem proti ekipi, s katero delijo drugo mesto na skupnem vrstnem redu, bodo namreč borovci sklenili niz težjih nastopov in začeli serijo petih tekem, v katerih naj bi predvidoma na lahek način dosegli poln izkupiček točk. Nato se bodo podali v Gorico na derbi z Olympio, prvenstvo pa končali še s tremi težkimi nastopi, od katerih pa bosta dva na domačih tleh. Borovci zdaj trenirajo s polno paro in velikim navdušenjem. Vsi se počutijo dobro in so pred današnjo tekmo optimisti. Volley Porde-non je doslej edina ekipa, ki ji je uspelo zmagati v »balonu« na Prvem maju, vendar pa je od takrat minilo že veliko časa in zdaj so plavi dosegli takšno stopnjo uigranosti, da jih je sila težko ugnati. Še največ skrbi imajo zdaj pravzaprav z vojsko, kajti obstaja možnost, da bo moral center Marega kmalu obleči vojaško suknjo, kar bi predstavljalo težko nadomestljivo izgubo. V boju za napredovanje je tudi go-riška 01ympia, ki je izkoristila lažji spored tekem, da se je znova priključila vrhu. Toda niz lažjih srečanj se bo končal drevi z gostovanjem v Trstu pri povprečnem Rozzolu, ki je v tej ligi edina »brezskrbna« ekipa, v smislu, da ne more poseči v boj za visoko končno uvrstitev, hkrati pa nima težav glede obstanka. Tržačani so izkušeno moštvo, zato znajo biti včasih zelo neugodni (v prejšnjem kolu so v Reman-zaccu izgubili po tie-breaku) in jih nikakor ne gre podcenjevati, čeprav bodo tokrat nastopili brez diskvalificiranih Murgia in Petrija. Po zelo bledem pustnem nastopu proti Pordenončanom se igralci ekipe Meblo Imsa podajajo v Turjak po točki. Treba pa bo zaigrati bolj zbrano kot minulo soboto, kajti za tamkajšnji Libertas je to ena zadnjih priložnosti, da se izogne izpadu in bodo igralci predvidoma dali vse od sebe. Trener Petejan ne bo mogel računati na Marka Tomšiča, ki ima otečeno koleno. V ženski C-2 ligi bodo vse tri naše ekipe igrale na domačih tleh, a pred najtežjo nalogo je Sokol Indules, ki bo gostil Prato. Pordenončanke imajo na lestvici točki več od Nabrežink, igrajo pa dokaj spremenljivo. Pred dvema tednoma so na Opčinah nudile sloga-šicam zelo močan odpor, v minulem kolu pa so doma komajda premagale skromno Fontanafreddo. Njihova igra temelji na dobri obrambi in hitrih napadalnih kombinacijah. Sokolovke bodo tudi tokrat nastopile okrnjene, saj Škerkova in Kraljeva (slednja bo mogoče lahko vsaj sedela na klopi) še nista okrevali, na razpolago trenerja De VValdersteina pa bo spet Marjanka Ban. Sokolovke se nasprotnicam želijo oddolžiti za poraz iz prvega dvoboja, ko so izgubile po vodstvu v nizih z 2:0. Treba pa bo igrati dobro. Sloga Koimpex bo igrala s Torriano iz Gradišča, ki preživlja precejšnjo krizo, če vemo, da zgublja že šest kol zapored, zadnjič pa je zmagala v zadnjem kolu lanskega leta na gostovanju v San Giovanniju al Natisone. Torriana ni pred začetkom sezone skrivala določenih ambicij, zdaj pa so v Gradišču dokaj potrti. Serija porazov jih je pahnila v položaj, ko se morajo celo otepati play-outa. V prejšnjem kolu zaradi odsotnosti sodnika Torriana srečanja z zadnjeuvrščenim Pierisom ni odigrala, zato jo je na 10. mestu dohitela Fontanafredda. Sloga-šice so drevi nesporen favorit (nastopile bodo v popolni postavi), toda dosedanja nadvse uspešna pot jih ne sme preveč uspavati. Njihova prednost pred najbližjimi zasledovalci (šest točk) je zdaj res že velika, a vendarle še ni odločilna. Cilj je za slogašice le preveč pomemben, da bi si zdaj lahko kogarkoli privoščile podcenjevati. Združena ekipa Agorest bo po gladkem porazu v Casarsi gostila šibko Natisonio in predvidoma prišla do novih točk, čeprav je treba reči, da Gori-čanke igrajo s slabšimi tekmeci dokaj nezanesljivo, kar se jim lahko prej ali slej maščuje. Natisonia ima na lestvici res samo dve točki, a po splošnem mnenju le ni tako slaba, kot bi bilo moč sklepati po položaju ekipe na lestvici, čeprav nima nobenih možnosti za zmago, če bo Agorest igral le kolikor toliko običajno. Goričanke bodo nastopile v običajni postavi, se pravi brez Lovisuttijeve in Klemšetove, ki pa že dolgo ne moreta igrati in jih verjetno še nekaj časa ne bo v ekipi. V ženski D ligi bo drevi v Dolini na sporedu povratni slovenski derbi med Bregom Agrar in Kontovelom Electronic Shop. Za zadnjeuvrščene Brežanke je zdaj vsako srečanje s šesterkama s spodnjega dela lestvice nadvse pomembno, Kontovelkam gre precej bolje, a si zaenkrat vendarle še ne morejo kar tako ravnodušno privoščiti poraza (z zmago pa bi si že skoraj dokončno zagotovile obstanek v ligi), zato se obeta dokaj napet obračun, čeprav so na Proseku gostiteljice slavile zmago z gladkim 3:0. Tedenski ciklus treningov je v obeh taborih nekoliko pogojevalo pustno ozračje. Brežanke bodo predvidoma nastopile v popolni postavi, za pripravo so tudi odigrale tekmo s Koprom, ki nastopa v 1. slovenski ligi, in izgubile z 2:1, vendar je šlo za koristen trening. Kar se pa tiče Kontovelk je skrajno vprašljiv nastop centra Dunje Regent, ki jo je še v četrtek mučila visoka temperatura. Najverjetneje jo bo nadomestila Jagoda Škerk, ki po daljši bolezni zdaj že nekaj tednov redno trenira, (ak) F 2. ženski diviziji Derbi sokolovkam SOKOL - BOR FRIULEKPORT 3:0 (15:6, 17:15, 15:12) SOKOL: Devetak, M. in T. Gruden, N. Caharija, Pertot, Ban, Golemac, Le-giša, Švara, Radetič, Antonič. BOR: M. in P. Crapesi, Giugovaz, Flego, Pernarčič, Vidali, Flego, Bezen- Sokolovke so z zmago v derbiju zasluženo osvojile prvi par točk. Igralke so v prvem in tretjem setu koncentrirano stopile na igrišče in prepričljivo zaigrale že od samega začetka. Le v drugem setu so nekoliko popustile in gostinje so nevarno povedle, vendar so domačinke z zbrano igro le dobile tudi ta niz. (A. D.) Med under 14 na Tržaškem tudi Sloga V I u ” ^ IG h č! O Vi c/-v 1 J I o 2- Lr »t ^ X „ 1 „ . _ še^ dnef‘ se je na Tržaškem začelo stvfdnje odbojkarsko mladinsko prven-14 p P) sicer za moško kategorijo under pfln^nJavile so se le tri šesterke in sicer vil avo?°’ CUS in Sloga. Tako nizko šte-vsaJ,PIsanib Postaja v našem mestu že stvo °ietna stalnica, ob tem pa čudi dej-Hh io t Se Je na mladinske igre, na kate-Priisviio5^11? “j6!3 enaka tej kategoriji, morda ? a- ekip. To pa obenem še nro • 1 Pomeni, da je na razpolago noPan “i potenciala' ki Pa ni še društve-VenstvoŽ1bon0; Kakorkoli že' letošnje pr- Težki terkl' ln sicer slo9a in Pallavolo. možnnJf katere so realne jinski ^ sl°gašev, da bi osvojili pokra-1 naslov, saj sta tako rns tnt d=ii = ično nepozi Tstah bo ig: nastopaj'o že v deželnem pr- o nrTiAA J KOt ualla- Steginih “ t 0hnep°Znana na?Pr°inika. V farjev, onstvu under 16, tekmovalne izkušnje proti močnejšim nasprotnikom pa j bodo prav gotovo zelo koristile. Slog, so v prvem kolu počivali, krstni nast bodo opravili jutri. (Inka) UNDER 16 MOŠKI VAL TEKNO PROGRES - SLOGA (15:9, 15:3, 15:9) VAL TEKNO PROGRES: Paoletti, E vetak, Florenin, Kovic, Korečič, Muž Maraž, Gravner, Brisco. SLOGA: Haver, Ban, Miot, Radet Glavina, Marc, Strani, Čok, Grgič. Slovenski derbi se je po predvidev njih zaključil v korist gostiteljev, ki z n vima točkama ohranjajo prvo mesto : lestvici. Srečanje ni bilo izrazito zanin vo, saj so valovci že od vsega začet povedli v setih, tako da je bila to prilc nost, da sta trenerja poslala na igriš vse igralce. (Brisco) Krašovci na prvenstvu Slovenije Namiznoteniški odsek Krasa je dobil zanimivo vabilo iz matične domovine. Organizator tekmovanja, namiznoteniški klub Kovina-Olimpija, prireja danes neuradno prvenstvo Slovenije (prvi pokal Kovine) za mlajše pionirje in pionirke posamezno in v dvojicah. Kras je vabilo z veseljem sprejel in pošilja na tekmovanje 15 udeležencev (9 deklic in 6 dečkov). Nekatere Krasove igralke, ki so na dr-žavnih turnirjih Italije v svoji kategoriji zasedle mesta pod vrhom, je organizator ustrezno razporedil na tekmovalno razpredelnico. Samo tekmovanje bo najmlajšim predstavnikom Krasa nudilo kakovostno konkurenco slovenskih vrstnikov, mnogim našim naraščajnikom pa prve tekmovalne izkušnje izven okvira tržaške pokrajine in deželnih tekmovanj. obvestila SMUČARSKI ODSEK SPDT sporoča, da je zaradi pomanjkanja snega prisiljen prenesti na kasnejši datum izvedbo zimskih športnih iger. Novi datum bo javljen, čim se popravijo snežne razmere. JK ČUPA obvešča člane, da bo 18. redni občni zbor v petek, 9. marca, ob 20. uri na sedežu Pokrajinske letoviščarske ustanove v Sesljanskem zalivu. PLANINSKI ODSEK SK DEVIN vabi na tradicionalni zimski pohod na Arihovo peč (avstrijska Koroška) jutri, 4. marca, z osebnimi avtomobili in z društvenim kombijem. Za informacije tel. Brunu Škerku na št. 200236. DANES SOBOTA, 3. MARCA 1990 KOŠARKA MOŠKA B-2 LIGA 21.00 v tržaški športni palači: Jadran TKB - Malaguti MOŠKA D LIGA 20.30 v Latisani, Ul. Verdi: Lancia Vida Latisana - Bor Radenska PROMOCIJSKA LIGA 20.30 v Trstu, Ul. della Valle: Libertas -Cicibona 1. MOŠKA DIVIZIJA 15.00 v Trstu, Ul. della Valle: Teatro Verdi - Polet DEŽELNI KADETI 18.00 v Gorici, igrišče Battisti: Ginnas-tica Goriziana - Dom; 20.00 v Dolini: Breg - Saba NARAŠČAJNIKI 17.45 v Trstu, Istrska ulica: Don Bosco - Polet PROPAGANDA 15.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Indules -Sokol MINIBASKET 15.00 v Repnu: Polet - Camb (turnir Obersnel) ODBOJKA ŽENSKA C-l LIGA 20.30 v Červinjanu, Ul. Gramsci: Friulprint - Bor Elpro MOŠKA C-2 LIGA 18.00 v Pordenonu, Ul. Prasecco: Vol-ley Pordenone - Bor Cunja Avtoprevoz; 20.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Rozzol -01ympia; 20.30 v Turjaku, Drevored Gramsci: Libertas Turriaco - Meblo Imsa ŽENSKA C-2 LIGA 18.00 na Opčinah: Sloga Koimpex -Torriana; 20.00 v Sovodnjah: Agorest -PAV Natisonia; 20.30 v Nabrežini: Sokol Indules - Prata ŽENSKA D LIGA 17.30 v Dolini: Breg Agrar - Kontovel Electronic Shop 2. ŽENSKA DIVIZIJA 16.00 v Trstu, šola Čampi Elisi: Sant'-Andrea - Kontovel UNDER 14 ŽENSKE 15.30 na Opčinah: Sloga Sklad Mitja Čuk - Ricreatori; 17.30 v Nabrežini: Sokol - OMA A NOGOMET CICIBANI 14.45 v Trstu, Ul. Conti: Esperia - Bor; 15.00 na Proseku: Primorje - San Nazario; 15.00 v Dolini: Breg - Muggesana MLAJŠI CICIBANI 15.00 v Trstu, Ul. Suppan: Altura - Zarja Adriaimpex B JUTRI NEDELJA, 4. MARCA 1990 ODBOJKA 1. ŽENSKA DIVIZIJA 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port - CUS Trst UNDER 16 MOŠKI 11.30 v Trstu, Ul. Zandonai: Pallavolo Trieste - Tekno Progres UNDER 16 ŽENSKE 11.00 na Opčinah: Sloga - Prima scuola UNDER 14 MOŠKI 9.30 v Trstu, Monte Cengio: CUS Trst - Sloga UNDER 14 ŽENSKE 9.30 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulex-port B - Melara; 11.00 v Trstu, na 1. maju: Bor Friulexport A - Kontovel NOGOMET 1. AMATERSKA LIGA 15.00 v Škocjanu ob Soči: San Canzian - Juventina Radenska 2. AMATERSKA LIGA 15.00 v Santi Marii: Santa Maria la Longa - Zarja; 15.00 v Ogleju: Terzo -Vesna; 15.00 v Žavljah: Aguileia - Primorje 3. AMATERSKA LIGA 10.30 v Nabrežini: Aurisina - Gaja; 15.00 v Sovodnjah: Sovodnje - Sagrado; 15.00 v Zdravščini: Poggio - Mladost; 15.00 v Trebčah: Primorec - Romana; 15.00 v Nabrežini: Juniors Aurisina -Breg; 15.00 v Trstu, Sv. Ivan: Stock - Kras NARAŠČAJNIKI 8.30 na Proseku: Primorje - Don Bosco; 10.15 na Opčinah, Villaggio del Fanciul-lo: Chiarbola - Breg; 10.30 v Gorici, Ul. Baiamonti: Juventina - Romana NAJMLAJŠI 10.30 v Bazovici: Zarja - Don Bosco ZAČETNIKI 11.45 na Opčinah, Ul. Carsia: San Nazario - Primorje; 10.30 v Gradežu: Grade-se - Mladost KOŠARKA PROMOCIJSKA LIGA 11.00 v Trstu, Monte Cengio: CUS -Kontovel Electronic Shop 1. MOŠKA DIVIZIJA 11.00 v Trstu, šola Addobatti: Super-basket - Bor; 11.00 v Nabrežini: Sokol -Kontovel; 11.00 v goriškem Kulturnem domu: Dom - Libertas Villesse; 12.00 na Proseku, Dom Ervatti: Amatori - Kontovel Helvetius DEŽELNI MLADINCI 11.00 v Trstu, na 1. maju: Cicibona -CGI; 11.00 na Proseku: Kontovel Techna - Ferroviario NARAŠČAJNIKI 11.00 v Trstu, šola Caprin: Santos -Kontovel Techna; 11.00 v Trstu, Ul. Forti: Latte Carso A - Bor Indules DEČKI 9.00 v Dolini: Breg - Stefanel KOLESARSTVO TROFEJA ZSŠDI 13.00 v Lonjerju: mednarodna udeležba Naročnina: mesečna- 20.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 4,- din (40.000.- din), naročnina za zasebnike mesečno 70.-. din (700.000.- din), polletno 390,- din (3.900.000.- din), letno 780.- din (7.800.000.- din). Celoletna naročnina plačana vnaprej se med letorp ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Glonarjeva 8 - telefon 329761 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Mali oglasi 850 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Rlstori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch M zveze časopisnih založnikov FIEG sobota; 3. marca 1990 Samomor predsednika sodišča, ki je sodilo zakoncema Ceausescu BUKAREŠTA — Medtem ko se je v Temišvaru začel proces proti članom Securitate, ki so sodelovali pri represiji v tem mestu, prihaja iz Bukarešte vest, da se je polkovnik Geor-gica Popa, ki je predsedoval sodišču, ki je obsodilo na smrt nekdanjega romunskega diktatorja Ceausesca in njegovo ženo Eleno, ustrelil. Do samomora je baje prišlo na hodniku ministrstva za pravosodje. Kateri so vzroki, ki so pripeljali polkovnika Popo do tega usodnega koraka, za sedaj še ni znano. Naj omenimo, da je romunska televizija posredovala posnetek procesa proti Ceausescu in njegovi ženi, vendar ni nikoli posnela sodnikov, ki so jima sodili. V Temišvaru pa se mora zagovarjati 21 pripadnikov Securitate, krvoločne tajne policije bivšega romunskega komunističnega režima. Obto- žujejo jih, da so 17. decembra sodelovali pri pokolu 80 ljudi, ki so protestirali na glavnem trgu. Od takrat tudi pogrešajo 150 oseb, o katerih ni več sledu. Obtožba trdi, da so prav pripadniki Securitate dali ukaz vojakom, naj streljajo na množico. Kasneje naj bi tudi zažgali trupla, da bi zakrili sledove svojih zločinov. Med obtoženci na procesu, ki bo trajal najbrž več tednov, so nekateri visoki voditelji tajne policije, med katerimi omenjajo generala Emila Macrija in polkovnika Iona Dehele-ana, ki naj bi osebno prepeljala v Bukarešto trupla 40 žrtev represije in jih tam upepelila. Proces naj bi tudi dokončno pojasnil, kako so potekali dogodki v Temišvaru in koliko je bilo pravzaprav žrtev, saj točnega števila menda ne ve nihče. Atentat na vlak v Severni Irski Brzec, ki vozi na progi Belfast-Londonderry v Severni Irski, se je iztiril zaradi atentata, ki ga pripisujejo katoliškim teroristom. V nesreči so trije ljudje umrli, 27 pa jih je bilo ranjenih (Telefoto AP) Zbor petičnežev v Benetkah ob splavitvi Mora BENETKE — V soboto, 10., in nedeljo, 11. marca, bo v beneški laguni velik praznik. Splavili bodo namreč novo Gardinijevo maxijahto, ki se bo imenovala kot vse dosedanje »Moro di Venezia«. Kot vidimo se Gardini ne ukvarja samo z vprašanjem Enimonta in privatizacije kemijske industrije, temveč ima čas, da skrbi tudi za svoje konjičke. Moro di Venezia pa ne sodi samo v razred konjičkov: gre za veliko investicijo v plovilo, ki se bo leta 1992 udeležilo prestižne regate za pokal Amerike, kjer bo Gardinijeva jahta edina zastopala italijanske barve. Italijani se po velikem uspehu Azzurre niso odrezali preveč dobro na tej prestižni regati, ki je domena Američanov in Avstralcev. V Benetkah bodo novinarjem orisali značilnosti nove jahte ter tehnološke novosti, ki so se jih poslu-žili pri njeni gradnji. Predstavili bodo tudi človeka, ki bo imel krmilo v svojih rokah: gre za Paula Cayarda, Američana, ki pa se je dobro vživel v Italiji in je med drugim svetovni prvak v razredu »zvezda« (star). Moro je drugo plovilo na svetu, ki so ga splavili v novem razredu »America's cup«, nasledniku dosedanjega razreda dvanajst metrov Sl, razred, v katerega je sodila Azzurra. Gre za jahte, ki so tehnološko izredno sodobne tako kar zadeva načrtovanje kot tudi kar zadeva materiale, ki so jih uporabili pri gradnji. Moro di Venezia je dolg 24 metrov, tehta 20 ton ter bo imel 16 članov posadke. Montedison bo edini sponsor italijanske odprave, namen pa ni samo omogočiti udeležbo na prestižnem »America's cup«, temveč tudi sodelovati pri raziskavah materialov, ki so jih uporabili pri gradnji. Po splavitvi s plavajočega pontona pred Trgom sv. Marka bo Moro di Ve-nezia paradiral po Canal grande, sledilo pa mu bo 250 gondol, v katerih bo nekaj sto VIP, petičnežev, ki jih je predsednik Montedisona osebno povabil. X-31 sad skupnih naporov ZRN in ZDA V Palmdalu v Kaliforniji so predstavili nov biser vojnega letalstva. Gre za letalo X-31, ki so ga s sofinanciranjem Pentagona in bonske vlade izdelali deloma v delavnicah Rockvvell International, deloma pa pri zahodnonemškem Messerschmittu. (Telefoto AP) Beguncem bodo nudili l*i*V A v*vv pohticno zatočišče BARI —- Včeraj malo po 11. uri je še zadnjih 28 indijskih beguncev zapustilo grški trajekt Europa II. in se preselilo v begunski dom Santa Chiara. Trajekt bo tako lahko končno odpotoval, potem ko bo vkrcal še zadnje tovornjake in potnike. Dovoljenje za izkrcanje beguncev je izdala policija, potem ko se je neki mladenič vrgel z najvišjega mostu trajekta v morje. Tudi njega so takoj potegnili na rešilni čoln, ki je stalno v bližini trajekta, fant pa je krepko tvegal, saj se je v vodo pognal z najbolj kritične točke. Le za las ni udaril ob varnostne boje, ki so pritrjene na bok ladje. Fanta, ki je doma iz Šrilanke in je star 25 let, so pregledali zdravniki, ki pa niso ugotovili nobene resnejše poškodbe. Po nasvetu odvetnika Nina Parodija, ki ga je dal na razpolago sindikat CGIL, bo vseh 54 beguncev izpolnilo ustrezne izjave, na podlagi katerih bodo dobili politično zatočišče. Večina jih je namreč že prve dni potem, ko so prispeli v pristanišče v Bari povedalo, da so bili primorani zbežati iz domovine, ker jih tamkajšnje oblasti preganjajo. Dejstvo, da od včeraj bivajo v begunskem domu, pa bodo pristojne oblasti upoštevale kot potrdilo, da prebežniki razpolagajo z ustreznim bivališčem. Odvetnik Parodi je s pomočjo grških oblasti ugotovil tudi, da ni nihče od prebežni-kov bival v Grčiji za več kot nekaj ur, to pa jim daje še možnost več, da dobijo zatočišče v Italiji. Elio Graziano v zaporu zaradi davčne utaje NEAPELJ — Finančni stražniki so včeraj aretirali podjetnika Elia Graziana (na sliki AP) , ki je bil do leta 1988 predsednik nogometnega kluba Avellino, v središču pozornosti pa je bil tudi zaradi znanega škandala z »zlatimi rjuhami« italijanskih državnih železnic. Tokrat ga dolžijo davčne utaje, zaporni nalog pa so podpisale sodne oblasti iz Salerna. Obtožujejo ga, da naj bi utajil več kot 100 milijard lir pri neposrednih davkih in približno za 20 milijard davka IVA. Utajo so odkrili po natančnem pregledu knjigovodskega poslovanja v zadnjih dveh letih podjetij Idaff in Isochimica, ki sta last Graziana. Na podlagi ugotovitev v preiskavi so sodniki izdali še dva zaporna naloga, in sicer za 35-letnega Antonia Certa in 38-letnega Giacoma Liguora, ki sta imela poslovne stike z Grazianom. Akcija finančnih stražnikov se je začela v noči na petek in še traja, v tem času pa so opravili tudi trideset hišnih preiskav. Elio Graziano je bil prvič aretiran 18. decembra 1988 zaradi vpletenosti v škandal z »zlatimi rjuhami«, kjer naj bi na nepravilen način dobil v zakup dela v vrednosti 152 milijard lir. Državnim železnicam naj bi dobavil rjuhe, oddeje in prevleke za blazine za enkratno uporabo. V škandal je bil vpleten, ker material, ki so ga za rjuhe izdelovali v Grazianovem podjetju Idaff v Fiscia-nu (Salerno) po mnenju strokovnjakov ni odgovarjal zahtevam y razpisu zakupa. Da bi se izognil aretaciji, je takrat Graziano pobegnil v tujino, aretirali pa so ga kasneje na letališču v Rifflu po pristanku letala iz Rio de Janeira. Graziano je lastnik treh tovarn, med kateri®1 je tudi Isochimica iz Pianodardina pri Avellin11’ ki je trenutno v stečajnem postopku, lani pa Je bila po odločitvi florenškega pretorja začasno zaprta, ker so hoteli na ta način zaščititi zdravje delavcev, ki so v tej tovarni delali v stalne® stiku z nevarnim azbestom. Včeraj zaprli Radio radicale RIM — Od včeraj Radio radicale ne oddaja več. Vest o tem so sporočili po koncu četrtkove skupščine vseh zaposlenih, vzroki za zaprtje pa so ekonomske narave. Radikalni radio že dalj časa namreč pesti huda finančna kriza, zaradi katere zaposlenim niso mogli več normalno izplačevati plač in zagotavljati normalnega delovanja radia. V sporočilu o prenehanju oddajanja je še rečeno, da so se predstavniki radia pred četrtkovo skupščino sestali s tajnikom PR Stanzanijem, predsednico Bonino in blagajnikom Vigevanom in se dogovorili, da gre celotno premoženje, radia v stečaj, če do konca aprila ne pride do bistvenih sprememb. Da bi po 14 letih delovanja le preprečili dokončno zaprtje tega radia, so sklenili, da si bodo vsi sodelavci radia po svojih močeh prizadevali, da se v parlamentu že v kratkem sprejme ad hoc zakon, ki naj bi zagotovil nujna sredstva tudi za nadaljnje delovanje radikalnega radia. V Kaliforniji spet smrtne kazni LOS ANGELES — Po 25 letih premora bodo v Kaliforniji 3. aprila v plinski celici spet usmrtili nekega zapornika. Gre za Roberta Altona Harrisa, ki je bil obsojen na smrt zaradi uboja dveh dečkov med ropom leta 1978. Odločitev o obnovitvi izvršitev smrtnih kazni v Kaliforniji je naletela na precejšen odmev in profesor ustavnega prava na kalifornijski univerzi John Poulos je že polemično izjavil, da bo izvršitev smrtne kazni svetovni javnosti jasno pokazala, da v ZDA država še vedno ubija ljudi. Harris ima malo možnosti, da bi izvršitev kazni odložili, saj je guverner Deukmeijan odločen zagovornik smrtne kazni in je bil on tisti, ki jo je leta 1977 ponovno uvedel v kazenski zakonik Kalifornije. Sir in vino za vsakogar Pariz se je te dni ves predal kmetijstvu: od včeraj je namreč odprt sejem, na katerem razstavljajo 1.300 vrst sira, 10 tisoč različnih vrst vina, mesne izdelke in še marsikaj okusnega (AP) Nedolžna papiga in smrtni virus BOČEN — Tudi na videz nedolžni papagajčki lahko prenesejo na člove' ka nevarne viruse. Zlasti na skobčevkah, malih pisanih papagajih, se ra naseli »papagajski« virus, ki je za druge živali in za papigo samo lahko usoden. Virus napade tudi človeka, vendar bolezen, ki nastopi, ni smrtno ne varna, seveda če bolnik in zdravnik pravem času ugotovita, za kaj spl° gre. Okuženi človek začuti najpr®J močen glavobol, nato dobi vročin ^ bruha in ima težave pri dihanju. ®0.e0 zensko stanje pa z ustrezno terapij kmalu mine. Zakonca Reisigl sta se papagajskeg virusa nalezla od domačih s^0^^fVse Medtem ko je mož kmalu oz^ravetruCi je zdravstveno stanje gospe Ger kmalu tako poslabšalo, da zan|°b0. bilo več pomoči. Čeprav so tp(j- lezni kmalu ugotovili, je po štirih nih umrla.