TRGOVSKI LIr
.©•
Časopis xa trgovino, industrijo in r
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina	za	ozemlje	SHS:	'	j	pol leta 90 D, za četrt Jeta
—	Dopisi $e ne vračajo. — Št. pri čekovnem zavodu v Ljubljani 11.953.	45	D,	mesečno	15	D;	za	ir	\\c^ D. — Plača in toži se v Ljubljani,
LETO VIJ.	Telefon	St.	RT»2.	LJUBLJANA,	dne	16.	decembra	1924.	felefon	št	552.	ŠTEV.	149.
Očita kršitev zakona.
Tovarniška poslopja so v Sloveniji izven Ljubljane po bivših avstrijskih dvornih patentih, ki imajo moč zakona, trajno oproščena hišnega davka. Vsled tega so ta poslopja po pri-pomnji 12. IV. št. 1 k tarifni postavki 12. zakona o taksah in pristojbinah oproščena tudi dopolnilne prenosne takse, ker zakon izrecno določa, da so dopolnilne prenosne takse oproščene vse nepremične imovine, ki so trajno oproščene plačevanja zgradarine.
Generalna direkcija posrednjih davkov, ki ima po čl. 43 taksnega zakona izdajati za izvajanje zakona potrebna pojasnila, tolmačenja in navodila, obvezna za vsa oblastva, je z razpisom z dne 8. aprila 1924, štev. 14.588, poostrila zakon v toliko, da je naročila podrejenim oblastvom, da smejo priznavati taksno prostost samo onim tovarniškim poslopjem, katera so poleg zgradarine oproščene tudi pridobnine.
S tem je generalna direkcija prekoračila svoj delokrog, ker je upravičena izdajati pojasnila in tolmačenja samo v okviru zakona, ne pa odrejati poostritve zakona in vezati zakonske ugodnosti na ostrejše pogoje, nego je to storil zakonodajalec sam.
Naša davčna praksa je stroga in izrablja vse finese bivših avstrijskih zakonov za fiskalne namene, vendar pa vedno le v okviru in po zmislu zakonov. Tekom časa smo ponovno imeli priliko zabeležiti kako »ekstra-turo« podrejenih organov, nismo pa še doživeli, da bi se storjeni pogreški ne sanirali prizivnim potom ali tudi nadzorstvenim potom. Prvič moremo danes zabeležiti vest, da centralno oblastvo s svojim tolmačenjem očito krši zakon in da kljub mnogobrojnim predstavkam in še tako izčrpnem ute-* meljevanju taksne prostosti tovarniških poslopij vztraja na svojem zakonitem stališču.
Neko večje industrijsko podjetje v ljubljanski okolici se je pritožilo proti predpisu dopolnilne prenosne takse od vrednosti tovarniškega poslopja, ki je trajno oproščeno zgradarine (hišnega davka). Generalna direkcija posrednjih davkov je na podlagi omenjenega razpisa določila, da je priziv po zakonu neutemeljen, ker bi moralo poslopje poleg hišnega davka
oproščeno bili tudi pridobnine. Generalna direkcija bi morala to svojo trditev podkrepiti z zakonom, a tega ni storila, ker njeno tolmačenje nima osnove niti v zakonski določbi, niti v dosedanji praksi.
Utemeljitev, da bi moralo biti tovarniško poslopje poleg hišnega davka oproščeno tudi pridobnine, pa tudi ni pravilna, kajti davčna dolžnost za pridobnino po zakonu o osebnih davkih je osebna in popolnoma neodvisna od nepremične imovine ter se veže edino na pravne in gospodarske subjekte, ne pa na objekte.
Dvomimo, da je ministru za finance znana ta protizakonita praksa, ki nalaga v Sloveniji ravno podjetjem, katera nosijo že občutna druga bremena, še novo breme v obliki povišane dopolnilne prenosne takse. Apeliramo nanj in ga prosimo, da napravi v tem oziru red v generalni direkciji posrednjih davkov in pripomore zakonu do veljave.
Zračna pošta v Ameriki in zračni promet v Srednji Evropi.
V	sredini leta 1918 je poštna uprava Zedinjenih držav Severne Amerike uvedla poskusno zračno poštno progo med Newyorkom in Washingtonom. Iz teh početkov so se polagoma razvile zračne proge Newyork — Cleveland, Cleveland—Chicago, Chicago — Omaha, Omaha — Cheyenne, Cheyenne — Salt Lake City, Salt Lake City — San Francisco. S tem pa je bil tudi ameriški kontinent zvezan od oceana do oceana potom zračnega prometa.
Poštna letalna služba se je začetkoma vršila samo po dnevi. V avgustu 1923 pa so poskušali tudi ponočne polete. Razsvetili so pribilžno 1500 km dolgo progo Chicago—Cheyenne in so leteli tudi ponoči. Poizkusi so vzbudili ogromno pozornost, obenem pa so se prav dobro obnesli, tako, da je kongres dovolil denarna sredstva za redno dnevno in nočno poštno-letalsko službo. Približno 4300 km dolgo'progo od oceana do oceana prelete v 32—35 urah po vremenskih in vetrovnih razmerah.
K prometu so pripuščene vse poštne pošiljke, da le odgovarjajo predpisom
paketnega prometa, ki veljajo za notranjost USA in da leži namembna postaja najmanj 480 km oddaljena od oddajne postaje. Cena znaša 8 centov za unco (unca = 28.25 g) za eno delno progo. Proga Newyork — San Francisco je razdeljena v tri delne proge.
V	tem znesku je tudi že vračunana poštnina za nadaljno ekspedicijo pošiljk, katerih namembna postaja ni obenem tudi postaja zračne pošte. Uporabljajo se lahko tudi posebne znamke za 8, 16 in 24 centov, vendar pa ni njih uporaba pogoj.
Poštna uprava polaga veliko važnost na to, da se po zračni pošti došle pošiljke kar najhitreje dostavijo. V dveh letih obstoja te poštne službe bo prevozili po zraku nad 16.000 kg poštnih pošiljk. Od teh se je izgubilo samo nekaj nad 55 kg. Iz tega je razvidno, da nudi zračna pot kolikor toliko veliko sigurnost in je obenem tudi zanesljiva.
Tudi v Evropi imamo že dosti razvito zračno pošto, ki je spojena obenem tudi z osebnim prometom. Glavne evropske letalne družbe so pod francoskim vplivom stoječa Franco— Roumaine in njej afilirane družbe in pa nemška ali pa vsaj pod nemškim vodstvom obratujoča Trans-Europa-Union, katere glavni delničar je Jun-kers Werke, tovarna onih znanih zračnih limuzin iz aluminija. Po statističnih podatkih so ravno Junkers-aeroplani danes najboljši in najzanes-iijivejsi za osebni promet.
Glavne proge Franco-Roumain so: Pariš—Praga—V aršava,
Pariš—Strasbourg — Dunaj — Beograd—Bukarešta, ki vozi tudi po potrebi v Carigrad in Atene.
Trans-Europa Union obratuje danes v Srednji Evropi:
Berlin—KOnigsberg i. pr.—Moskva (ruska sekcija),
Berlin —Miinchen—Dunaj—Budimpešta — Beograd—Sofija—Carigrad— Angora in odtod angleška linija v Bagdad in Indijo,
Beri in—Varšava,
Berlin—Ziirich,
Berlin—Amsterdam.
Razen tega ima še vsaka izmed teh družb svoje lokalne proge, ki pa ▼ splošnem ne pridejo v poštev.
Po novejših poročilih namerava Trans-Europa-Union ustanoviti progo Dunaj—Rim, ki bi šla preko Ljublja-
ne, kar bi bilo za naše trgovske kroge : jako ugodno. Z razumevanjem, s ka-1 terim je naša vojaška uprava šla tem« načrtu nasproti, da je dovolila za tovrstne poizkusne vožnje nemoten prehod preko našega ozemlja, je gotovo pripomoglo, da se izvede ta za vse kroge tako ugodni načrt čimpreje.
Nova pota v knjigovodstvu.
Resni časi, katerim se bližamo, zakoniti predpisi za vodenje trgovskih knjig ; in potreba teh v davčnih zadevah, silijo opreznega trgovca, da vodi knjige. Res da skuša naše trgovstvo udovoljitt tem zahtevam po svojih močeh, res je p« tudi, da se v številnih slučajih temu vprašanju ne posveča tista pažnja, ki jo važnost zahteva. Ako si ogledamo knjigovodstva naših podjetjih v praksi, morama ža-libog konst., da povprečno ne odgovarjajo niti splošnim zahtevam urejenega knjigovodstva, niti interesom trgovca samega. Navadno vidimo takozvana enostavna knjigovodstva, ki ne morejo podati o poslovanju prav nobene slike in pokažejo šele koncem leta uspeh ali neuspeh podjetja. Taka knjigovodstva ne pomenijo med letom ničesar, ker ne morejo opozoriti pravočasno na pretečo nevarnost izgub. Iz podatkov, ki jih tako knjigovodstvo nudi, je nemogoče črpati pouk za nadaljnje vodenje podjetja. Te pomanjkljivosti se v onih dobrih časih, ko je vsaka trgovska operacija končala z dobrini uspehom, niso opazile, danes pa, ko smo se zopet povrnili k normalnemu delu, je za vsakega trgovca od izredne važnosti, da že med letom izve, kako vplivajo njegove operacije na sestav njegovega premoženja, da ga pravilno vodene knjige pravočasno opozore na srečne kupčije, pa tudi na napake slabega poslovnega vodstva. Tudi v slučaju nesreče skrbno vodene knjige znatno olajšajo položaj reelnega trgovca. Upniki, ki se iz pravilnega knjigovodstva lahko prepričajo, da je dolžnik brez lastne krivde zabredel v težkoče, mu bodo gotovo drugače šli na roko, kakor če so knjige površno vodene ali jih sploh ni. Omenjamo nadalje važnost dobrega knjigovodstva v vseh davčnih zadevah. Dokaže se lahko vsaki čas uspeh poslovnega leta, točen poslovni promet (vaino radi tozadevnega davka) itd. Marsikatera Izguba in neprijetnost bi bila našemu trgovstvu prihranjena, ako bi svoje na-
LISTEK.
Industrijska razstava v Parizu.
(Nadaljevanje.)
Dne 5. decembra se je otvorila v Veliki palači IX. aeronavtiča razstava« (Le neuvi&me Salon de 1’ A6ro-nautique), ki ima trajati do 21. t. m. Zastopana je tudi vojaška aviatika. Razstavilo je 125 velikih tvrdk, večinoma francoskih. Vse, kar se je na tem zanimivem polju izumilo in doseglo v zadnjem času, je tu na ogled, od največjih, popolnoma kovinastih I < pa do najmanjših sestavin motorja, uril, krmila in ostale opreme. Veliko pozornost vzbuja upodbuda s Btrani merodajnih oblasti za vstop v aviatične šole, da se s tem aviatika razširi in popularizira. Vojakom, ki hočejo vstopiti v aviatične formacije, se nudijo velike ugodnosti. Zanimiva je statistika. >Air Union« primerja paro-brodarstvo v prvih letih njegovega razvoja z uspehi aviatike do 1. 1924 in kon-atatira, da se je n. pr. v ameriških vodah potopilo od L 1810 (začetek p*vj-brodarstva) do L 1839 nič manj kot 228 ladij, pri fiemer je po uradnih podatkih
našlo smrt 6722 oseb. Na zračni progi Pariz—London, ki jo je preletel prvi Bleriot v juliju 1909 pa se je ponesrečilo od onega časa samo 5 letal in i8 oseb, dasi se je proga preletela že 12.509 krat a skupno 45.900 potniki in 1762 tonami prtljage, ki je bila vredna 542 milijonov frankov in katere se je izgubilo samo za 148.345 frankov. Kon-kluzija: zračna pot je razmeroma varnejša kot vodna. Res je, da se zrako-plovstvo ravno v Franciji z neverjetno brzino razvija. Na velikem zrakoplov-nem pristanišču le Bourget pri Parizu, kjer se za par frankov lahko popelješ na >izlet« po zraku in kjer se stekajo vse velike zrakoplovne proge, je znašal promet v času od 1. do 10. novembra t. L samo za redne proge 108 letal, 234 potnikov, 22.721 kg tovornega blaga in 84 kg pošte. Zanimiva je zračna proga Pariz — Buenos — Ayres ob vzhodnem obrežju Španije, severozapadnem Afrike in vzhodnem Južne Amerike, skupno okoli 12.500 km, ki se preleti z vsemi odmori vred v 9 dneh (od tega z ladjo le 2700 km Dakar—Narona), dočim traja običajna vožnja 21 dni. — Zanimanje za aviatično razstavo je v publiki znatno, a vendar mnogo manjše kakor za avtomobilska
Na Martovem polju je bila v nalašč zanjo zgrajeni stavbi v času od 21. oktobra do 9. novembra velika razstava gospodinjskega orodja (Salon des Appareils mčnagers), ki jo je priredilo ministerstvo prosvete, oddelek za znanstvena in industrijska raziskavanja in za izumitve. Omenjam jo, da pokažem, koliko pozornost posveča francoska vlada tudi navidez manj važnim zadevam, ki so segale mnogokrat globoko v bistvo ljudskega blagostanja. Lično opremljeni in ilustrovani katalog obsega na 178 straneh na tisoče novih orodij in strojev, ki dajo vsakemu, ki se jih hoče posluževati, nebeški mir ie tu na zemlji, kajti nadomestijo mu kuharico, deklo, hišno in perioo, skratka vse, kar je dandanes drago, redko, nedoseglivo. »Genijalni mož, ki je izumel nož za na:-racijonelnejše lupljenje krompirja. Je koristil človeštvu najmanj toliko, 1 a’ ~r oni, ki mu bo kedaj odkril resnih ^ osebnost Shakespearjevo« — piše Louis Ferest v katalogovem uvodu. In Cl^—o^t Vautel dostavlja: Izumitve na p^lu praktičnega gospodinjstva so za čl-vr?'- o
—	vsaj za njega polovico — prav -važne kakor aviatika, brezžični br-r- *r in volilno pravo... Človek, ki je i*u"U pralni stroj, je filantrop v prave
menu besede!« — Najbolje pa je utemeljil važnost razstave v duhovitem sestavku, natisnjenem v istem katalogu, član upravnega sveta gori omenjenega prosvetnega oddelka J. L. Breton, član Akademije znanosti in bivši minister narodnega zdravja: »Tradirijonalni način gospodinjstva ne zadošča več. Kakor se more n. pr. v kuhinji in v sobah še rabiti umazani premog, ki je poleg tega, da pokvari peč, posodo in jed ter povrhu še okuži zrak, tudi škandalozno drag, 1 er ga ostane največji del za kuhanje in gretje.sob nerabnega! Le napravimo račun. Ce potrati rodbina samo kilogram premoga na dan, se da z racljonalrim kurivom v desetih milijonih rodbin prihraniti deset milijonov kilogramov premoga na dan, to je na leto 3.600.00' ' n. In tako se dadd izračunati vse ogrr. -e l7.gube žaaa, truda In denarja, ki jih ‘rpi človeštvo leto za letom po nep^i V nem...«
Res je, da se ▼ naprednejših ir* Ti premog, vsaj v kuhinji, le še re<* rabi. Največji pariški hoteli z ve):	--
skim kuhinjskim obratom se posli’ ’ v kuhinji samo že plina in i«1'’ alvari, da se jim moraš čuditi. r -dinjska razstava pa obeta še vs* gačne ugodnosti. Pomivanje posrr
Stras 2.
Afli—mm—M———MM———iimni
povedi moglo dokumentirati s pravilno vodenimi knjigami.
Da tudi na tem polju stopimo za korak naprej in da se omogoči vsakemu, tudi malemu podjelniku, da si vpelje ali preuredi svoje knjige na način, ki resnično odgovarja vsem zahtevam, se je ustanovil v Ljubljani »Fides«, revizijski tn komercijelni biro, ki naj bi bil na razpolago trgovcem in obrtnikom za vsa knjigo vodstvena in bilančno-tehniška dela. »Fides« vpeljuje nova knjigovodstva,
f»reureja zastarele sisteme, izdeluje bi-ance, mesečne zaključke itd. enkrat ali v rednih presledkih. Na razpolago je zlasti manjšim in srednjim obratom, ki si »e morejo nastaviti lastnega knjigovodje, Sele pa imeti jasno sliko o svojem podrtju. Vsa dela se izvršujejo po izurjenih uradnikih, strogo strokovno in je absolutna tajnost zajamčena. Glej današnji oglas!
Obrtno sodišče.
Plača in odpovedna doba pri službenih razmerjih v smislu obrtnega reda in zakona o trgovskem pomožnem osobju.
(Nadaljevanje.)
Obrtno sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo. Sodbo je opiralo v prvi vrsti na toženkino priznanje, da je prevzela prejšnjo tvrdko in z njenimi uradniki tudi tožitelja. Toženka Je ugovarjala, da je s tožiteljem kakih i4 dni po prevzetju sklenila ustno pogodbo, s katero se je dogovorilo izrecno šesttedenski odpovedni rok za vsak čas, res se pa pismena pogodba ni podpisala. Doklada se sploh ni pogodila.
Priča N. je izpovedal, da je toženka nameravala z vsemi uradniki skleniti pismene pogodbe. Priča je sestavil za vse uradnike enak pogodbeni obrazec, ki se je pomnožil na pisalnem stroju. Te obrazce imel je potem ravnatelj K. izpolniti s posameznimi uradniki. Ko ga je izpolnjeval s tožiteljem in prišel do točke, zadevajoče odpovedni rok, je glede tega vprašal tožitelja in ta mu je odgovoril: >6 tednov.« Ravnatelj je potem obrazec izpolnil s to številko, besedi »vsaki žas« bili sta pa v obrazcu že prej vpisani. Priča ni mogla potrditi, da je ravnatelj, ki je obrazec pogodbe sproti prebiral, prebral tudi te besedi. Pogodbe se od vseh uradnikov niso podpisale.
Pismena pogodba se torej ni odklonila. ker se ni podpisala. S tem 4a je ravnatelj pri izpolnjevanju obrazca sproti prebiral obrazec, je bil pa pomenek tudi tako nerazločen in površen, da se ne more trditi, da se je s tem ustmeno sklenila resna in določna pogodba, kakor to zahteva § 86.90. d. z. Zaradi tega se zamere le sklepati, da pogodbe glede odpovednega roka med strankami sploh ni bilo. Veljati ima zakonita odpovedna doba § 20 zakona o trgovskih nastav-
spada med najmanj priljubljene, zato pa tem dražje udobnosti domačega ognjišča, bo najbrž prenehalo! V razstavi je bilo videti precejšnje število priprav, ki bi bile po svoji ličnosti lahko v okras marsikateremu salonu, ki ne razširjajo nikakega neprijetnega vonja in ne pobijajo nikoli posode, temveč jo brez najmanjšega truda s strani gospododinje vestno in brezhibno osnažijo in celo po-auše. Na sličen način se šnaži srebrnina in železnina. Pralnih strojev je legijon in neštete so priprave za sesanje prahu; sobo lahko greješ na sto načinov; voda ti zavre, če želiš, v kozarcu na lhizi in električni tok dobiš iz vsake žice, ne da bi odstranil izolatomo snov in ne da bi jo prerezal. Skratka: kriza delovnih moči bo v kratkem prenehala. Nerodno človeško roko bo povsod nadomestila vedno točna in poslušna mehanična sila. Tako vsaj obeta upravni svet pariškega prosvetnega oddelka za znanstveno raziska-vnnje in za izume, in moramo mu verjeti, saj je v njem 10 članov Akademije znanosti, več bivših ministrov, tehnikov, šolnikov in mnogo drugih veščakov.
Med razstavljenimi predmeti me je kot književnika posebno zanimalo 350 strani obsegajoče delo, ki nosi skromni naslov »Kdor dobro jč, dobro živi« (Bien
ljencev, torej šesttedensko odpoved za koledarično četrtletje. Ker se je tožitelju služba odpovedala 1. julija, bilo bi se mu v smislu zakona moralo odpovedati za konec meseca septembra. V smislu § 29. c. z. bil je toži-telj opravičen zahtevati pristoječe mu prejemke do konca septembra. Ker mu je toženka plačala mesečno plačo samo do 15. avgusta, opravičen je zahtevati plačo še za nadaljni poldrugi mesec v znesku 4500 Din.
Gre mu pa tudi doklada 40 Din na dan, kajti imel je to doklado pri prejšnji tvrdki in ker ga je toženka prevzela brez posebne pogodbe ima mu poleg mesečne plače plačati tudi enako doklado za čas od 16. avgusta do konca septembra. Da gre tožitelju v obče tudi doklada, tega se je toženka očividno zavedala, kajti tudi priča N. je potrdila, da je bil enkrat govor o tej dokladi in jo je toženka res tožitelju izplačala za čas do 15. avgusta. Sicer gredo po službojemalcu, če ni tozadevne pogodbe, v smislu § 6. zak. o trgovskih nastavljencih okoliščinam primerni prejemki. Ker je pa toženka prevzela tožitelja od prejšnje družbe brez posebnega tozadevnega dogovora, more se smatrati za primerne le one prejemka ki jih je toženec imel pri prejšnji družbi, torej mesečno plačo z dokladami vred. V prevzemu tožitelja kot uradnika od prejšnje družbe brez posebnega dogovora glede njegovih prejemkov, je pa videti tudi dejanje, iz katerega se da brez-dvomno sklepati, da je toženka molče v smislu § 863. o. d. z. privolila v plačevanje istih prejemkov kakor jih je imel pri prejšnji družbi. Tozadevni zahtevek je vsled tega opravičen.
(Dalje sledi.)
TRBOVELJSKI PREMOG, DRVA, KOKS ANGLEŠKI PREMOG, 6LEZIJSKB BRIKETE dobavlja
^ILIRIJA", Ljubljana
KRALJA PETRA TRG 8. Telef. 220,
Plačilo tudi na obroke! "*sc
Trgovin?.
Naslovi zastopstev amerikanskih tvrdk in njih zastopnikov v Sloveniji. Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani je naprošena po amerikanskem konzulatu, da mu naznani naslove vseh zastopnikov, ki imajo zastopstva amerikanskih tvrdk v Sloveniji z navedbo naslova zastopane amerikanske tvrdke. Da bo mogoče prošnji amerikanskega konzulata vstreči in ker bo navedba predmetnih naslovov gotovo v interesov tukajšnjh zastopnikov, se vabijo vse tvrdke, ki imajo zastopstva amerikanskih tvrdk, da naznanijo Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani najkasneje do dne 20. decembra 1924: a) svoj natančen naslov in naslov amerikanske tvrdke, ki jo zastopajo in b) nje obratni predmet od-nostno blago, ki ga razpečavajo ali nakupujejo zanje.
rrianger pour bien viure). Spisal ga je Edouard de Pomiane (aristokrati so se vedno zanimali za gastronomijo), izdala »Znanstvena družba za higijenično prehrano« (Socičtč scientifique d’ Hy-giene alimentaire), nagradila pa sama Francoska Akademija. — Razen tega sem se čudil milu, ki ti odstrani v hipu vsakovrstne madeže, ne da bi bilo v kaki zvezi z lugom, sodo ali peskom, in ki je povrhu še antiseptično (Savon Sciure). Važno posebno za človeka, ki »si s tinto prste maže«. — Tudi stroj, ki ti melje sladkor, kavo, žito, sočivje, kruh in meso vše vprek, je vzbudil moje posebno dopadajenje in ga morem vsaki gospodinji kar najtopleje priporočiti; stane samo 30 frankov. — Za naše turiste bi bil zanimiv »Samorestau-rant«, zabojček iz aluminija, 30 cm dolg in 20 cm širok, ki je ognjišče in shramba za vso potrebno posodo in jedilno orodje obenem. — Nad vse pa se mi je prikupila tvrdka, ki je vsakemu poset-niku razstave, kateri se je izkazal z vstopnico, postregla brezplačno z izvrstnimi, na olju ocvrtimi ribami. Ta način alimentacije je bil zame zato posebno racijonalen, ker je bila tudi moja vstopnica brezplačna. Zalibog sem ime trvd-ke pozabil.	F. J.
Preizkušanja čistina zlata in srebra.
—	Minister trgovine in industrije je predpisal za pregled in žigosanje mer in 1 priprav za merjenje in priprav, s kate- ! rimi se preizkuša čistina zlata in srebra, nove takse, ki se prično pobirati s 1. januarjem 1925.
Naš letošnji izvoz. — Vrednost izvo- j ženega napram vrednosti uvoženega ; blaga v naši državi prvih devet mese- j cev je v razmerju 111 proti 100. Ker je , brez dvoma, da bomo tudi v zadnjem ( četrtletju t. 1. več blaga izvozili nego uvozili, je gotovo, da bo naša letošnja trgovska bilanca tudi po statistiki aktiv- j na. — Številčno je dosegel v prvih treh ! četrtletjih t. 1. naš uvoz vrednost 5995 j milijonov dinarjev, izvoz pa 6654 mili- j jonov dinarjev.
Poravnalno postopanje. Uvedlo se je ■ poravnalno postopanje o imovini Štefa- j nije Vertnikove v Ljubljani, stanujoče j na B'užinah pri Ljubljani. Narok za skle- I panje poravnave pri sodišču v sobi št. j 112, 8. januarja 1925 ob desetih.
Pred zvišanjem cen za špirit. — V j poučenih krogih se resno zatrjuje, da j moremo v najkrajšem času pričakovati, j da se bodo cene za špirit nekoliko zvi- j šale. Hkratu se bodo izpremenili do- j bavni pogoji v toliko, da se bo oddajal špirit vštevši trošarino izključno le proti takojšnjemu plačilu.
Padanje izvoza železa iz Avstrije v Jugoslavijo. V 111. četrletju t. 1. se je izvozilo iz Avstrije v Jugoslavijo samo 81 tisoč kvintalov železa in železnih proizvodov, medtem ko se je izvozilo v I. četrtletju t. 1. okoli 150 tisoč kvintalov. Nasprotno je izvoz strojev iz Avstrije v Jugoslavijo narastel od 6400 kvintalov v I. četrtletju na 10.500 kvintalov.
Uvozna dovoljenja za vino na Čeho-slovaško. — Uvozna dovoljenja za vino na Cehoslovaško v okvirju določenih kontingentov izdaja od dne 1. decembra t. 1. edino trgovinsko ministrstvo v Pragi. Poslovalnica tega ministrstva v Bratislavi od tega časa dalje ni več upravičena izdajati omenjenih dovoljenj.
Organizacija trgovcev v avstrijski Štajerski. — Trgovci v Gradcu in po deželi, ki prodajajo blago proti plačilu v obrokih, so ustanovili te dni organizacijo, ki ima namen, da jih obvaruje pred prevelikim rizikom. Kakor v predvojni dobi, se pojavlja čim dalje več odjemalcev, ki žele odplačevati kupnino v obrokih. Med njimi so tudi nesolidni ljudje, ki romajo od trgovine do trgovine in kupujejo blago na obroke že v trdi nameri, da obrokov ne bodo poravnali. Organizacija bo sestavljala »črno listo« nepoštenih in sumljivih obročnikov in jo od časa do časa pošiljala svojim članom. Na ta način upa organizacija riziko svojih članov zmanjšati.
Čehoslovaški trgovski stiki z Avstrijo. — Avstrija je v prvi polovici leta -1924. iz Cehoslovaške uvozila za 237 milijonov, na Cehoslovaško pa izvozila za 65 milijonov zlatih kron blaga. Čeho-slovaška dobavlja torej Avstriji skoro štirikrat toliko blaga, kolikor Avstrija Čehoslovaški. Industrijska bilanca je nekoliko ugodnejša, kajti od gotovih izdelkov je Cehoslovaška izvozila v Avstrijo za 137, Avstrija pa na Cehoslovaško za 50 milijonov zlatih kron blaga. Uvozni presežek Avstrije znaša 172 milijonov zlatih kron, ki se razdeli na nastopne vrste blaga: živina 2, živila in pijače 33, premog 44, druge sirovine in navadno obdelano blago 7 in gotovi izdelki 87 milijonov zlatih kron.
mODHAtl ......................  —u
žgtefliSŽIBZaUM
Industrija.
Ukinitev obratovanja nekaterih podjetij v Bosni. — Lesna industrija »Ugar« je uBtavila pogon svojih žag in odpustila okoli 500 delavcev. Tvrdka bo ustavila tudi svoje žage v Kramu, Kruščici in Turbetu. S tem bo število odpuščenih delavcev daleč prekolačilo 500. Tudi »Elektro-Bosna« v Jajcu namerava v doglednem času prekiniti obratovanje.
Lesna industrija v Begovhanu je tudi ustavila obratovanje.
Madžarski Mlini zahtevajo prepoved
izvoza žita. — Porast izvoza žita iz Madžarske je imela za posledico stagnacijo izvoza moke.' Danes nahajamo na Madžarskem že tako velike zaloge moke, da so mlini morali reducirati svoje pogone na 50 odstotkov. Budimpeštanski in podeželski mlini se bojijo, da bo obstoj posameznih podjetij ogrožen, ako bo še kaj časa trajala stagnacija na tržižču moke. Trdijo, da izvaža inozemstvo žito iz Madžarske, da bi zalagalo svoje lastne mline z materijalom za predelavo. Zato zahtevajo, da se v interesu obstoja madžarskih mlinov prepove izvoz žita iz Madžarske, da ne bodo primorani popolnoma ustaviti svoje že itak reducirane obrate.
Terjatve ogrske mesne industrij«. — Ogrska mosna industrija se nahaja v težki krizi, ker vsled visokih mesnih cen ni več konkurenčna na svetovnem trgu. Konkurenca v naši državi predeluje meso, ki stane 26 do 28 dinarjev, to je približno 30.000 ogrskih kron, rumun-sko konkurenco pa celo samo 40 lej, to je 20.000 ogrskih kron, dočim se plačuje meso na Ogrskem v veletrgovini po 35 do 36.000 kron. Razmeroma nizka cena mesa v naši državi in v Rumuniji povzroča, kakor splošno znano, stremljenje obeh držav, da otežijo izvoz živine in mesa z visoko izvozno carino in s tem znižajo ceno v notranjosti države. Ogrska mesna industrija namerava sedaj uvažati in predelovati meso iz obeh držav pod pogojem reeksporta.
Carina.
Carinski prejemki v tretji desetini meseea novembra t. 1. Carinarnice so v tretji desetini meseca novembra t. i. pobrale 47,923.304 Din, cel mesec november t. 1. pa 140,020.665 Din, v novembru 1. 1923 pa 156,200.818 Din. V tretji desetini meseca novembra t. 1. so največ pobrale nastopne carinarnice: Zagreb 10,993.855 Din, Beograd 10,243860 Din (na Savi 5,025.947 dinarjev, na pošti 1,093.342 Din in na kolodvoru 4,124.571 dinarjev), Ljubljana 3,359.026 Din, v Mariboru 2,640.916 Din. Med ostalimi carinarnicami v Sloveniji sta največ pobrali carinarnici na Jesenicah (251.797 Din) in na Rakeku (376.393 Din).
Denarstvo.
Obtok novčanie Narodne banke SHS
se je od 1. do 8. t. m. povečal za 772 tisoč 118 na 6.035,045.310 dinarjev. Kovinska podloga je oslabela za 5 milijonov 202.676 82 na 482,015.642 62 dinarjev v zlatu. Posojila na menice in vrednostne papirje so se zmanjšala za 29 milijonov 964.772 84 dinarjev na 1 biljon 493,202.191-77 dinarjev.
Valutni carinski koeticijent v Italiji je bil v času od 30. novembra do 6. decembra t. 1. na 445 (100 osnovna carina in 345 ažijo).
Obtok novčanie tekom meseea novembra t. 1. — Obtok novčanie naše emisijske banke se je tekom meseca novembra t. 1. dvignil od 5990 na 0034 milijonov dinarjev, Avstrije znižal od 8213 na 8072 milijard kron, Cehoslovaške znižal od 8586 na 8501 mil. kron, Nemčije zvišal od 1781 na 1863 milijonov državnih mark (1 državna marka = 1 biljon pap. mark), Ogrske znižal od 4635 na 4443 milijard kron, Poljske pa od 504 na 498 milj. zlatov.
Nove podružnice državne hipotekarne banke. — Novi minister za trgovino in industrijo je odredil, da se dne 1. januarja 1925 otvorijo nove podružnice državne hipotekarne banke v Zagrebu, Sarajevu in Banjaluki.
Nova nemška uredba o zlatih bilancah in davki. — Preureditev sedanjih bilanc v Nemčiji na zlato podlago finančna uprava ne bo izrabila za pobiranje davkov. Uredba izrecno določa, da ne morejo številčne izpremembe v bilancah povzročiti nikakega naknadnega obdavčenja. V nekem konkretnem primeru je finančno ministrstvo odločilo, da je preureditev osnovne glavnice, ako se na njo ničesar ne plača, davka popolnoma prosta.
promet.
Oivoritev železniške proge Užiee— Vardište. — Iz Sarajeve poročajo, da se bo službeno otvorila proga Užice—Vardište dne 1. januarja 1925.
Stav. 149.
v	oatsasua
Iz naših organizacij.
Praznovanje IT* iecembr*. Zver* trgovskih gremijev in zadrug objavlja, da imajo biti trgovin® po odloku velikih Zupanov v Mariboru in v Ljubljani v sredo, dne 17. decembra, na rojstni dan Nj. Vel. kralja Aleksandra I., med slovesno službo božjo od 9.—10 K ure v *nak proslave zaprte. — Podnačelnik: Fran Zebal.
ttremij trgoveev v Celju objavlja: V kratkem se ima v Ljubljani vršiti konferenca glede voznega reda za lokalni promet v območju direkcije državne železnice v Ljubljani. Z ozirom, ker so tukajšnji in okoliški gospodarski krogi posebno na tem lokalnem prometu zainteresirani, se vsi prizadeti vabijo, da nemudoma sporoče gremlju svoje želje odnosno zahteve, in bi na podlagi teh ukrenili potrebno akcijo za zboljšanje našega lokalnega prometa. Poudarja se, da je tu možnost dana, da se bodo naše zahteve v tem pogledu v čim večji meri ugodno rešile, pač pa je potreba, da se vsak predlog primerno konkretizira. S tem je dovoljna prilika dana, da se vsak lahko izjavi, kakšen lokalni promet si gospodarski in ostali krogi želijo, ali je dovolj, da imamo ugodne zrveze po Savinjski dolini, ali so morda razni krogi zainteresirani na tem, da se uvede direktni promet med Rogaško Slatino in Celjem in celo med Celjem in Zidanim mostom? Zadeva je za celjsko gospodarstvo silno važnega pomena, vsled tega tudi pričakujemo, da se prizadeti odzovejo b primernimi predlogi.
Davki in takse.
Izvozne prijave niso zavezane taksi. j — Generalna direkcija carin je pred j kratkim poslala vsem carinarnicam navodilo, da carinske izvozne prijave niso zavezane taksi po tarifni postavki 202.
Ljubljana v statistiki za dohodnino za 1. 1913. in 1923. (Podatki 1. 1923. so navedeni v oklepaju.) — Ljubljana je imela 1. 1913. 39.602 prebivalca, koncem leta 1921. ob zadnjem ljudskem Štetju pa 53.306. Od teh jih je plačevalo dohodnino 5338 (4060). Število davkoplačevalcev je za leto 1923. le navidez nižje, nego je bilo leta 1913., kajti leta 1913. so všteti v število davkoplačevalcev vsi državni uradniki, četudi niso imeli razen službenih prejemkov nobenih drugih dohodkov, dočim so 1. 1923. državni nameščenci plačevali davek od svojih službenih prejemkov po zakonu bivše kraljevine Srbije in so za to leto šteti med davkoplačevalce le oni državni nameščenci, ki so imeli poleg službenih prejemkov še druge dohodke. Dohodki obdačenih oseb so bili ocenjeni: iz zemljišča na 241.747 kron (9,623.728 K), iz poslopij na 1,602.843 K (9,534564 K), iz samostojnih podjetij in opravil na 6,301.966 K (248,856.700 K), iz služb, prejemkov na 10,647.835 K (89,610.564 K), iz glavnične imovine na 2 131.929 K (8,882.360 K), drugi dohodki na 334.447 K (13,926.296 K). Celotni dohodki so bili ocenjeni na 21,260.767 K (380,434.212 K), odbitki so znašali 1,265.531 K (5,553.356 K), čisti dohodki pa 19,965.236 K (374,880.856 K). Predpis dohodnine je znašal 360.656 K (53,779.820 K). — Od obdačenih oseb je imelo 1. 1913. dohodke izpod 1200 K: 30, od 1200 do 1300 K: 333, od 1300 do 1400 K: 358, od 1400—1600: 650, od 1600—2000: 936, od 2000—2400 K: 583, od 2400 do 3000 K: 585, od 3000—3600 K: 406, od 3600—4400 K: 358, od 4400 do 5800 K: 242, od 5200—7200 K: 371, od 7200—9200: 171, od 9200—12.000 K: 182, od 12.000—20.000 K: 121, od 20.000 do 40.000 K: 44, od 40.000—100.000 K: 17 in eden od 100.000—200.000 K. — V L 1913. je imelo 20.000—200.000 K dohodkov 3500 oseb, to je skoro 90%, višje dohodke pa le 353 oseb.
Davčna administracija v Ljubljani razglaša: V smislu čl. 204. finančnega
zakona za leto 1924-25 z dne 31. marca 1924, Ur. 1. št. 140-43, str. 269, se da na znanje, da se je odmera občne pridob-nine družb z o. z. nekontingentovane in kontingentovane občne pridobnine za leto 1924 izvršila. — Davčni zavezanci se opozore, da se jim posebni plačilni nalogi ne bodo vročevali, da pa od-merne zazuame lahko vpogledajo pri davčni administraciji v Ljubljani, na Bregu št. 6, II. nadstropje, soba št. 6, pri mestnem magistratu in pri'davčnem uradu za mesto v Ljubljani od 17. do vštetega 31. decembra 1924. Prizivni rok konča 15. januarja 1925.
TRGOVSKI K0LEDAR~m5
je izšel.
Naroča se pri Slov. trg. društvu »Merkur" v Ljubljani, GradiSče 17 I.
Cena s ppšinino L>in 20»*—
Razno.
Trgovska in obrtniška zbornica v Ljubljani ima v petek, dne 19. decembra t. 1. ob 9. uri dopoldne v zborničnih prostorih redno javno sejo z naslednjim dnevnim redom:
1. Naznanilo predsedstva.
2. Zbornični proračun za 1. 1925.
3. Načrt novega obrtnega zakona.
4. Poročilo o važnejših zborničnih akcijah na finančnem in kreditnem polju.
5. Vprašanje zborničnega pristopa k mednarodni trgovski zbornici v Parizu.
6. Predlogi gg. zborničnih članov.
7. Tajna seja. '
Izvoz iz Vojvodine. Po podatkih ministrstva za kmetijstvo in vode, je ocena, da preostane kmetijskih izdelkov za izvoz v Vojvodini na 2 milijardi dinarjev.
Sušaški pristaniški promet. Statistika sušaškega pristaniškega prometa za mesec november pokazuje nastopne številke: Uvoz: Cement 225 ton, črni premog
7400 ton, pesek 80 ton, les 296 ton, asfalt 100 ton, sol 160 ton, razno blago 38 ton, vino 25.820 hi; skupno 9299 ton in 25.820 hektolitrov. Izvoz: Bukov in hrastov les 4533 ton, črni premog 90 ton, strešna opeka 520 ton, razno blago 205 ton, gradbeni les 12.189 kubičnih metrov; skupno 5348 ton in 12.189 kubičnih metrov. Celokupni promet v pristanišču Sušaku je znašal torej 13.647 ton (t. j. 1364 vagonov), 12.189 kubičnih metrov (610 vagonov) in 25.820 hi (250 vagonov); skupaj 2322 vagonov ali povprečno dnevno 74 vagonov. Ako se vzame k temu, da ao imele ladje redne plovbe povprečno 19 vagonov dnevnega prometa, je znašal dnevni promet v sušaški luki v mesecu novembru 85 vagonov. Izkaz o parnikih in jadrnicah ire-gularne plovbe pokazuje za november nastopno sliko sušaškega prestaniškega prometa: Jugoslavija: 11 parnikov s tonažo 3052 (z nosilno zmožnostjo 6714), 63 jadrnic 1665 (4162). Italija: 7 parnikov 4021 (8846), 15 jadrnic 754 (1885). Grčija: 2 parnika 3362 (7401). Anglija: 3 parniki 3964 (7401). Holandska: 1 parnik 2199 (4736). Skupno 24 parnikov 18.664 (41.061) in 78 jadrnic 2419 (6047).
Dva Amerikanca darovala 3050 milijonov v vzgojne namene. Veleindustri-jalec George Eastman je podaril raznim zavodom v Zedinjenih državah znesek 3 milijone šterlingov. Sledeč njegovemu zgledu ja podaril znani kralj tobaka J. B. Duce v ravno iste namene vsoto 8 milijonov šterlingov. Ker sta imenovana bogataša že prej darovala v človekoljubne namene okoli 19 in pol milijonov, znašajo sedaj njihovi darovi 30 in pol milijona šterlingov (približno 3050 milijonov lir).
Zvišanje cen premogu na Poljskem. Ker so lastniki premogovnikov zvišali delavne mezde, je gornješlezijski premogovni trust zvišal cene za notranji trg in za izvoz v Gdansko. Nasprotno so cene za eksportni premog ostale iste.
Ta
sriok
jamči
kovosf
Ljubljanska borza.
15. decembra 1924.
Les. Deske, 20, 25, 30 mm, monte, fco : ; meja den. 590, bi. 610; plohi, 50 mm, j monte, fco meja den. 590, bi. 610; re- ; meljni, 30/60, 60/60, 35/70, 70/70, 40/80, 80/80, fco meja den. 600, bi. 610; hrastovi železn. pragovi, 250, 25 X 15, fco nakladalna postaja, za komad den. 52; hrastovi frizi, 5, 6, 7, 8, 9, la, fco meja den. 1450; bukova drva, 1 m dolž., na-polsuha, fco nakladalna postaja 2 vag. den. 25, bi. 26, zaklj. 25. — Žito in poljski pridelki: Pšenica domača fco Ljubljana den. 420; pšenca bačka, par. Ljubljana bi. 465; koruza nova, gar., par. Škofja Loka, januar 2 vag. den. 230, bi. 235, zaklj. 230; koruza nova, gar., par. Škofja Loka, februar 2 vag. den. 240, bi. 245, zaklj. 240; koruza nova, umetno sušena, defekt, fco Ljubljana dostavljena na dom den. 230, bi. 260; koruza nova, gar., fco slav. postaja bi. 185; laneno seme, fco Ljubljana den. 700; otrobi drobni,
fco Ljubljana bi. 212.50; otrobi srednje debeli, fco Jarše bi. 240; krompir gorenjski, fco nakl. postaja, plač. pri prej. den. 133. Fižol: ribničan, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 505; prepeličar, očiščen, b/n, fco Postojna trans. bi. 580; mandolon, očiščen, b/n, fco Postojna trs. bi. 480; Jabolčna marmelada bi. 2400.
Vrednote: 7% inv. pos. iz 1. 1921. bi. 65; Lot. 2 %% drž. renta za vojno škodo den. 125; Celjska pos. den. 210; Ljublj. kred. banka den. 222; Prva hrv. šted. den. 885, bi. 895; Str. tov. in liv. den. 130, bi. 148; >Split«, anon. dr. za cement Portland den. 1400, bi. 1420; 4lA% kom. zad. Kranj. dež. banke bi. 89.
Na kraljevi imendan dne 17. dec. 1924 bi rza ne posluje.
Od 18. decembra 1924 se uvede na Ljublj. borzi kotacija sledečih papirjev: 1. 4% Kranjsko deželno posojilo iz leta 1888 ; 2. iYt% Kranjsko dež. melioracijsko posojilo iz leta 1911; 3. 4 Kranjsko deželno posojilo iz leta 1917.
Tržna poročila.
Ljubljanski trg. Zboljšanje valut« s« v cenah na ljubljanskem trgu v splošnem ne pozna. Cene mesu in masti so že dolgo nespremenjene. Nekatera živila pa so se kljub ugodnemu stanju dinarja podražila, tako moka »0< na 0.75 dinarjev, kruh na 7 Din za kilogram. Dražje so tudi kokoši, zlasti piščanci, potem zelenjava in sadje. Le jajca sa držijo kljub bližajoči se zimi na 2.25 do 2.50 Din za komad. Mleko se je trgovalo ta teden po 3 do 3.75 Din za liter, solata rdeča po 1.25 do 1.50 Din merica, endivija 0.50 do 1.25 Din glavica, jabolka povprečno po 2 do 5 Din kg (boljša tudi dražje, a slabša ceneje), hruške po 2.50—6 Din za kilogram po kakovosti.
Bosanske slive na trgu v Brčki. Od
15. septembra do 6. decembra t. 1. se je prodalo v Brčki 193 vagonov suhih sliv. Te dni znaša cena za suhe slive (80/85) po 13 (95/100) 12.50 in (110/120) 11.50 dinarjev za kilogram netto. Orehi so v glavnem že razprodani. Kupčija s slivami je še vedno živahna.
Svinjski sejem v Mariboru. Prignalo
se je 135 svinj in 2 kozi. Cene so bil« mladim prašičem 7 do 9 tednov starim, 150—187.50 Din (prejšnji sejem 150 do 250), 3—4 mesece starim 275—350 (300 . do 700), 8—10 mesecev 750—875 (800 do 900), eno leto starim 1250—1750 (1150—1450) Din za komad. (V oklepajih označene cene so od pretečenega tedna.) 1 kg žive teže 15—16.25 Din, mrtve 18.75—22.50	(20—22.50) Din.
Promet je bil srednji. Radi visokih cen se še polovice ni prodalo. Kozi nista bili prodani.
Mariborsko sejemsko poročilo (9. decembra). Prignalo se je: 2 konja, 2 bika, 46 volov, 288 krav in 7 telet; skupaj 34§ komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste so bile sledeče: Debeli voli J12.50—13, poldebeli 11.50—12.50, plemenski 10.50—11; klavne krave debele 10.25—12; plemenske 9.25—10; za klobasarje 6—9; molzne krave 9.50; breje krave 9.50; mlada živina 12—13.2S dinarjev za kg. — Mesne cene: Volovsko meso I. 25—27.50, II. 22—24; meso bikov, krav in telic 20—21.50; telečja
I. 27—30, II. 21—25; svinjsko svež« meso 25—35 Din za kg.
— 1  ■■■■■■■
Dobava, prodaja.
Dobave. Vršile se bodo naslednja ofertalne licitacije: Dne 20. decembra t. 1. pri intendanturi IV. armijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za garnizijo Zagreb, pri intendanturi Savska divizijske oblasti v Zagrebu glede dobave mesa za garnizijo Karlovac ter pri komandi mesta v Kraljeviči, Dolnji Lendavi in Murski Soboti glede dobave mesa za te garnizije. Dne 1. januarja 1926 pri ravnateljstvu državnih železnic v Sarajevu glede dobave raznega železa. — Dne 3. januarja 1925 pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici glede dobave inventarskih predmetov.
Prodaja stare vojaške opreme se bo
vršila dne 3. januarja 1925 pri Upravi
II. zavoda za izradu vojne odeče v Sarajevu.
Prodaja odpadkov. Pri upravi IV. zavoda za izradu vojne odeče v Zagrebu se bo vršila dne 20. decembra t. 1. prodaja odpadkov od sukna.
Prodaja riževiee za izdelovanje metel in krtač (okoli 30 centov) se bo vršila pri Šumski upravi v Beli Crkvi (Banat).
Prodaja stare vojaške opreme se bo
vršila dne 3. januarja 1925 pri Oddelku II. zavoda za izradu vojne odeče v Slavonskem Brodu.
Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni trgovske in obrtniške zbornic* v Ljubljani interesentom na vpogled. —	_
steklenice
dopolnjuje
označene originalne
-jevih originalnih stekienilcah
shranjevati oziroma prodajati samo Mag grl-jeva zabela. Pri dopolnjevanju naj se vedno pazi na to, da se zabela iž te velike, z imenom Maggi se izrecno zahteva Magrfji-jeva zabela ter vse drugo zavrne
Državna boria dela ▼ Mariboru. — Pri
tej bom je bilo od 7. do 13. t. m. 89 prostih mest prijavljenih, 156 oseb je iskalo dela, v 52. služaiih >e borza posredovala uspešno in 5 oseb je odpotovalo; od 5. januarja do 13. decembra pa je bilo 6901 prosto mesto prijavljenih, 9826 oseb oseb je iskalo dela, v 3258 slučajih je posredovala borza uspešno in 1879 oseb je odpotovalo. — Delo išže: 33 hlapcev in dekel, 4 gospodinje za na deže-
lo, 10 viničarjev, 1 rudar, 1 lončar, 1 opekarski delavec, 10 podkovskih kovačev, 2 urarja, 4 mehaniki, 1 elektromonter, 2 elektrotehnika, 14 strojnih ključavničarjev, 15 mizarjev, 2 kolarja, 1 sodar, 1 lesni prostorni mojster, 1 žagovodja, 3 žagarji, 8 slikarji, 2 tesarja, 1 zidar, 5 usnjarjev, 4 tapetniki, 11 čevljarjev, 12 šivilj, 4 perice, 1 likarica, 1 brivec, 4 krojači, 3 mesarji, 1 slaščičar, 1 medičar lectar, 2 mlinarja, 6 pekov, 20 na-
takarjev, natakaric, 4 hotelske sobarice, 60 tovarniških pomožnih delavcev, delavk, 20 slug, 6 strojnikov in kurjačev, 1 fotograf,
1	fotografinja, 2 blagajničarki, 15 trgovskih sotrudnikov in sotrudnic, 1 skladiščnik, 4 kočijaži, 18 pisarniških moči, 105 kuharic, služkinj, varušk, sobaric, postrežnic in slično, 8 vzgojiteljic, 3 učiteljice, 2 družab-nici, 1 bolniška strežnica, 18 vajencev in vajenk. — Delo je ua riupolago:
34 hlapcem iu deklam, 4 viničarjem.. 22 rudarjem, 1 gospodarskemu pristavu, 1 oskrbniku, 1 lončarju, 2 kleparjema, železo-livarju, 1 sodarju, 1 kiparju, 3 krojačem, 1 mlinarju, 2 fotografoma, 2 delavcema zn izdelovanje zamaškov, 1 strojniku k parni lo-komobili, 17 vajencem, 2 vzgojiteljicama, 1 nadzorovnlki za tov., 1 varuški, l t. agentinji.
2	rest. kuharicam, 11 kuharicam, 1 sobarici, 17 služkinjam, 1 šteparici gor. del. čevljev.
Josip Peteline, Ljubljana
Na veliko! (blliu Prešernovega spomenika) ob VOdS	Na malo I
Priporoča potrebSCine asa Šivilje, krojače, Čevljarje, sedlarje,
modno blago, pletenine, žepno, robce, SCetke, sukance, toaletno blago. Telefon 913	Telefon	913
Veletrgovina v
=Hltll===i!
ina |
»t
TISKARNA
MERKUR
aram Trg.-!nd. d. d. esbobsk
LJUBLJANA
Simon Gregorčičeva ulica 41. 13
Tiska časopise, posetnice, knjige, brošur«, letake, cenike, pravila, lepake, vse trgovske In uradne tiskovine itd, v eni in v vet barvah
Lastna knjigoveznica
it
T«Wm & S» Ra&m pil poM. Mu U. 15.108
* l
L neiais D
v Ljubljani
priporoča
špecerij sko blago
raznovrstno žganje jjj moko In deželne pridelke = raznovrstno
rudninsko -vodo |
B= Lastna pražarna za kavo In mlin za dl-Save z električnim | obratom.
•e dobi v vseh špecerijskih prodajalnah.
Pisarna: Ljubljana, Gradišče 13.
| CENIKI NA BtA.ZPOI.XOOI
>:z7^mu==tn==~;iui
s»
FIDES
*4	REVIZIJSKI	IM
KO MEHCIELN1 BIHO
E»JWMLiJ ANA., Anton Knezova ul. 3. - Tel. 952
(lastnik Milan Bogadj, bivši generalni ravnatelj Trgovske banke v Ljubljani)
REVIZIJE
izvršuje:
in sestave bilanc, mesečnih zaključkov, inventur	~~
~ itd. enkrat ali v rednih presledkih.	SE
H	POLAGANJE NOVIH KNJIGOVODSTEV	f|
po zadnjih preizkušenih najbolj praktičnih meto-	EE
=£	dah. Zastarele, nepraktične sisteme in enostavna ~
knjigovodstva se preureja v nove pregledne	==
Ef;	sisteme	s posebnim ozirom na zahteve davčnib
==	oblasti.	Za male iu srednje obrate, ki si ne morejo	1 ~=
nastaviti lastnega knjigovodje, žele pa imeti jasno	==
sliko o	delovanju, izvršuje vsa knjigovodstveua	~=
dela po	izurjenih uradnikih proti mujhni mesečni	EE
odškodnini. Specialni sistemi za obrtnike in malt*	==
zz:	trgovce.	=~
S	ORUANIZACUH	jj
trgovskih, industrijalnih iu obrtnik podjetij. Pe-ES	enostavljenje pisarniškega dela.
M	STROKOVNA MNENJA IN VSA ZAUPNA	TRGOV-	H
=£	SKA DELA.	S
Strogo strokovno delo iu absolutna tajnost za ju j*	~~
~~	čena. Zmeren honorar.	==
^lll!ll!i$ilil!ilillll!i!!l!lll!l!!l!ll!lll!il!!lill!lil!l!!il!!!ISIIS!!!llll!l!lilllll!!l^
■»■■■■■■■■■■■■a aBaaaaBBEE>i!aciaaBaaBaBaBBaBBannBaaBa»B»a»0flflBBBBHiii»gi9K!B«!v*
NaJcenejSe nove in rabljene ]|3> jf	& IVffiTlFff	STROJ IS
v tpecljnlnl mehanlCnl delavnici r,n popravo pisalnih, roCun&klh, itutmiKiievuIiilh
m kopimih strojev Ludovlk Baraga, Ljubljana Šelenburgova ul. 6./I. nadstr. puami*ka oprema vedno v aalogt.
Barvni trakovi, karboB-lndlpo papir ter vse drug« potrebščina.
IBBBBBBBBI
»MERKUR", trgovsko-industrijska delniška družba v Ljubljani.
/ •
Vabilo k subskribciji II. emisije delnic.
Izvršujč sklep občnega zbora delničarjev >MERKUR«, trgovsko-industrijske delniške družbe v Ljubljani z dne 28. maja 1924 provaja k temu pooblaščeni upravni svet na podlagi odo-
brenja Ministrstva trgovine in industrije v Beogradu z dne 28. junija 1921, VI. št. 3299, na tem občnem zboru sklenjeno povišanje družbine delniške glavnice
z izdajo
od Din 750.000'— na Din 1,500.000*—
7500 komadov novih delnic a Din 100*— nom.
pod sledečimi pogoji:
1. Starim delničarjem se ponudijo nove delnice po kurzu Din 120-— za komad tel quel v razmerju na eno staro eno novo, protivrednost plačljiva ob subskribciji.
Stari delničarji, ki hočejo izvršiti opcijo, morajo predložiti svoje delnice brez kuponske pole pri družbini blagajni, da se na njih označi izvršitev opcije.
2. Novim delničarjem se ponudijo eventualno preostale nove delnice po kurzu Din 130*— za komad tel quel, plačljivih ob subskribciji.
8. Subskribcija traja od 10. deeembra 1924 do 15. januarja 1925 in se more izvršiti pri družbini blagajni, »MERKUR«, trg.-ind. d. d. v Ljubljani, Simon Gregorčičeva ulica št. 13, dokler traja subskribcijski rok, vsaki dan, izvzemši nedelj in praznikov, ob običajnih uradnih urah.
4. Dodelitev delnic se izvrši po preteku subskribcijskega roka čim najhitreje. Za nedodeljene delnice se vplačani denar vrne najkasneje do 1. februarja 1925.
5. Izročitev novih delnic se bo izvršila proti vrnitvi sub-»kribcijskih potrdil do 1. julija 1925.
Ljubljana, dne 7. novembra 1924
8. Ažijski dobiček pri izdaji novih delnic se dodeli po odbitku stroškov in pristojbin rezervnim fondom podjetja,
7. Nove delnice so deležne na družbinem dobičku od 1. januarja 1925 dalje.________________________
Pričakujemo, da se blagovolite odzvati našemu vabilu k subskribciji in pripomorete k čim lepšemu uspehu nove emisije, da tako kot star delničar ostanete zvest nalogam, ki si jih je naša družba stavila ob ustanovitvi našega stanovskega podjetja. S povečano lastno glavnico bo omogočen našemu mlademu podjetju uspešnejši razvoj in slovenska trgovina, industrija in obrt do imela v svoji stanovski tiskarni trajno oporišče pri svojem strokovnem organizacijskem delu za zaščito lastnih gospodarskih interesov.
Našo moderno opremljeno tiskarno, katere ustanovitev je bila nujna potreba slovenskim gospodarskim krogom, hočemo in moramo povzdigniti do najvišje stopnje razvoja; v tem stremljenju pa naj nas podpira sleherni slovenski trgovec, industri-jalec in obrtnik.
Upravni svet.
fcMtff1*' iz isdzjstel}i »Haricar«, trgCTšlKuinri^sMjaks d. d-, Ljubljana. — Odgovorni urednik V. JERAS.
Mak tiskarne »IterksK, trgovako-indnatrijaka d.