Iz politike.
Vlada pripravlja zakone. — Opozicijski blok se posvetuje. — O nasilnostih nad socialisti molče.
Vlada, o kateri še ne vemo, ali je res dobila večino mandatov pri volitvah ali ne, si dela korajžo in se pripravlja na delo v novi skupščini. Najprvo se bo nova skupščina ba-vila z verifikacijo mandatov. Pri tej priliki bo moral Pašič pokazati svojo barvo: če je za sedanji režim »čvrste roke«, bo vladna večina gotovo delala sitnosti pri verifikaciji raznih opozicionalnih manda-tov;če se pa Pašič odloči za popuščanje, -bo šla verifikacija gladko od rok.
Listi sam. demokratov zatrjujejo, da je nacionalni blok na znotraj trden in da ni misliti na to, da 'bi Pašič pustil Pribičeviča na cedilu in paktiral vsaj z nekaterimi skupinami iz opozicijskega bloka (klerikalci, iSpaho). Toda znana stvar je, da bi tega zatrjevanja ne bilo treba, če bi bila ta zveza res tako trdna. Izven vsakega dvoma je, da je precejšen del radikalov odločno proti koaliciji s sam. demokrati in za politiko »sporazuma« in vprašanje je, če ne bo to krilo nagnilo politiko radikalov na 'drugo stran.
Sicer pa pripravlja vlada, kakor pišejo posebno vladni časopisi, celo vrsto zakonov za reševanje v novi skupščini. Razun proračuna, ki je od začetka novega proračun skega leta, to je od 1. aprila naprej, potreben, izdeluje vlada stanovanjski zakon. Stotisoči hišnih najemnikov se s skrbjo vprašujejo, kakšen bo ta zakon. Uradna poročila o zakonskem načrtu so zelo skromna, pravijo samo, da bo zakon ščitil siromašne najemnike in »socialno šibkejše« hišne gospodarje tor da bo prinesel popolno svobodo razpolaganja s poslovnimi prostori in
—	konečno — da bo pospešil gradbene akcije. Ne motimo se pa prav nič, če trdimo, da z grabe.no akcijo ne* bo nič, ostala bo na papirju, če jo bo zakon sploh omenjal. V ostalem pa bo nov stanovanjski zakon obstoječe stanje bistveno poslabšal. Prosto razpolaganje s poslovnimi prostori Ivo pomenilo .silno zvišanje najemnin za te prostore; poslovni svet bo ta bremena prevalil na kon-zumenta, kar bo imelo za posledico zvišanje draginje. Na cesti bodo tudi vsi mali obrtniki, ki ne bodo zmogli ogromnih najemnin, ki jih bodo hišni posestniki zahtevali. Zaščita zasebnih najemnikov glede odpovedi morda ostane; hišni gospo-da-rji bodo pa kot »odškodnino« za to dobili dovoljenje, da smejo zvišati najemnino, kakor je tako damo ze svojčas Davidovič-Koroščeva vlada pripravila.
1 ako bo izgledalo prvo povoliv-no darilo nove vlado. Pa tudi ostalo kar se nam še obeta, ne bo nič boljše.
Pripravljajo nov volivni zakon,
ki naj krivico obstoječega volivnega reda še poveča. K/dino pravilen votivni zakon bi 'bil tak, ki bo temeljil na čistem proporcu z državnimi listami, pri čemur bi bilo mogoče 'sprečiti kandidacije političnim špekulantom na ta način, da se podpiše izvestno minimalno število glasov, na katero bi bil vezan mandat Toda vlada ne misli na to, kako bi preskrbela za pravičen volivni red, ona hoče osigurati v prvi vrsti radikalom monopol večine, zato borno doživeli čudo novega volivnega
reda. Naše čitatelje opozarjamo samo na pregled volivnega izida, ki ga objavljamo na drugem mestu in ki kaže, kako krivičen je volivni red posebno za one stranke, katerih delovanje se razprostira preko cele države, ki nimajo torej izrazitega plemenskega ali pa verskega obi-ležja.
Tudi nov tiskovni in zborovalm zakon se nam obeta. Da bodeta ta dva zakona odsev najhujše politične reakcije, v kateri danes živino, je jasno. Vladno časopisje to tudi samo priznava s tem, da piše, kako treba preprečiti vsem »proti državnim« elementom, da pišejo in govorijo proti državi. Z drugimi besedami povedano: oba zakona bodeta preprečila izraževanje svo bodne pisane in tiskane besede, še bolj, kakor se to že danes godi.
#
Opozicijski blok pa, ki si hoče dati sedaj naslov »blok narodnega sporazuma«, pa se med tem časom posvetuje, izdaja komunikeje in dr. Korošec sprejema žurnaliste in se da popraševati o svojem pogledu na situacijo.
Tak blok »narodnega »porazu ma« je pristna jugoslovanska cvetka, vreden antipod divne P.-P. vlade. V bloku »narodnega sporazuma« sedi in igra prvo — tamburico gospod Ktipica Radič, ki je do včeraj zahteval samostojno, neodvisno seljaško mirotvorno čovečan-sko republiko. Na njegovi desni sedi gospod 'Korošec, ki se bori za »samostojno, neodvisno, avtonomno« Slovenijo« na levi gospoda Sti-pice pa gospod Spaho, ki je za 20(J milijonov dinarjev glasoval za Vidovdansko ustavo. Nad njimi pa plava duh Davidovica, ki jf> sicer (Klini poštenjak med tolikimi političnimi hohštaplerji, ki pa danes preklinja, kar je včeraj blagoslavljal ... Danes so Radič, Korošec in Spaho za »narodni sporazum«, včeraj pa so vpili »Proč od Srbov!«, danes so za sporazum, včeraj pa je bil Radič še v Moskvi in iskal pomoči za rešitev »zatiranih« Hrvatov izpod srbskega jarma.
Volivci Radiča, Korošca in Spaha, ki so.se trdno nadejali, glasujoč za te tri gospode, da bodo rešeni Srbov, korupcije, Jugoslavije in da bodo živeli, če že ne v svoji slovenski, hrvaški in bosenski republiki, pa vsaj pod Avstrijo, Madžarsko, Turčijo, bodo pač britko razočarani, videč, da jih protisrb-ski borci Radič, Korošec in 'Spaho prodajajo tem prokletim iSrbom ...
Kako hitro bo konec demagoške radičevske, klerikalne in turške -politike, ko bodo morale te stranke pokazati, kaj hočejo in kaj znajo doseči!
Naša stranka, ki je najkonsek-ventnejše kazala na demagoški na čin boja federalistične meščanske opozicije proti srbski 'buržuaziji, gleda z zadoščenjem na to spremembo politike opozicijonalnega meščanskega bloka. Vsemu proletariatu Jugoslavije bo postalo kmalu •jasno, da bijejo vse meščanske stranke med seboj samo boj za korita, za vlado, v tem boju vlada enkrat »čvrsta roka« P.-P. režima, ki hoče vse za -sebe, jutri bo pa vladal režim »narodnega sporazuma«, ki bo pripravljen korita razdeliti med Pa-
sica, Radiča, Korošca in Spaha. Delavski razred bo pa v vsakem slučaju'in pod vsakim režimom jed-nako izrabljen!
#
Potrebno so nam zdi podčrtati še eno dejstvo, ki kaže vso hinavščino meščansko opozicije na-pram delavskemu razredu. Pri volitvah sta najhujši teror občutila SSJ in pa Neodvisna delavska stranka. V Vojvodini jo SSJ bilo onemogočeno vsako agitacijsko delo, na dan volitev pa je žandarinerija z-ahranila dostop social'stičnim volivcem na volišče. Neodvisnim pa so bile za-branjene doloma celo kandidacije. Pa kaj vidimo: Meščanska opozicija kriči samo o nasiljih, ki so se
Preteklo nedeljo 15. februarja se je vršila širša seja pokrajinskega načelstva naše stranke, katero so polnoštevilno poselili tudi odborniki iz vseh okrožij iSlovenije. Z ozirom na končano volivno akcijo se je po temeljiti debati .soglasno sklenilo nadaljne smernice za bodoče delo.
Zlasti važni so sklepi o nadalj-nem postopanju naše stranke za sanacijo delavskega pokreta. Soglasno je bilo sklenjeno, da si bo stranka tudi v bodoče prizadevala združiti vos socialistični pokret v pro-gramatično in organizacijsko enotno stranko, ki naj bo sestaven del celotne SSJ. Ožjo načelstvo in tajništvo stranke je bilo pooblaščeno, da sporoči željo po enotnosti v posebnem pismu tudi »Naprejevi« skupini. Podrobno se je razpravljalo o politični situaciji, ki je na
Med volivno borbo so nam mnogi očitali, da nam je enotnost delavskega pokreta le agitacija za dosego -volivnih uspehov. Na te očitke nismo odgovarjali, ker smo se zave dali, da bo še po volitvah tudi čas, ko bomo imeli priliko z dejanji po kazati, da je resnica to, kar govorimo. Komaj par dni po volitvah, pa je naša stranka že z vso pridnostjo na delu, da se čimpreje upostavi to liko potrebno enotnost.
V	tej zadevi smo odposlali »-Naprejevi« skupini naslednji predlog: Tzvrševalnemu odboru SSJ in KDZ potom uredništva »Napreja« Ljubljana Poštni predal 168.
Cenjeni sodrugi!
Izid volitev 8. februarja je poka zal, da je nujno potrebno združiti delavske socialistične vrste Slovenije v močno duhovno in organizacijsko enoto. Že pri pogajanjih za enoten volivni nastop smo Vam predlagali, da bi se vršil po izvršenih volitvah skupni kongres naših in Vaših organizacij, ki naj bi uredil vsa sporna vprašanja in sprejel skupni pokrajinski pravilnik, ki bi bil brezpogojno obvezen za vse članstvo v Sloveniji neglede kateri skupini je do tedaj pripadalo.
Na ta naš predlog sicer nismo dobili pritrdilnega odgovora — posneli smo pa iz pisave Vašega časopisa, da smatrate organizacijsko razdvojenost za glavno zapreko enotnemu nastopu pri volitvah.
Glede potrebe organizacijske enotnosti, smo torej oboji istega mišljenja zato upamo, da se bo našim skupnim naporom cimprej posrečilo
godila Radiču, pa Spahu, pa morilcu v solunski aferi Nastasu Petroviču, pa Ferad Dragi, na katerega veleposestvu še danes vlada najtemnejši srednji vek, o terorju nad delavskimi strankami pa meščanska opozicija molči... Seveda, delavec ni enakovreden katoliškemu duhovniku, radičevskemu zagrebškemu čifulu ali turškemu agi, -nad njim se naj iznese vladni teror, buržuazija zahteva svobodnih volitev le za sebe!
Pa kakor bo prišel dan obračuna za P.-P. režim, tako bo ljudstvo obračunalo tudi z demagogi iz današnje meščanske opozicije, takrat bo nastopil da;. Ij-.ubisodb."!. Delavstvo zavedaj se, da je sodba v tvojih rokah!
stala po izvršenih volitvah in .se je zlasti povdarilo važnost utrditve strankinih pozicij in časopisja. Tajništvo je dobilo nalog nemudoma upostaviti v vseli krajih strankine organizacije, kjer še ne obstojajo, zlasti tam, kjer je dobila naša stran ka več kot 15 glasov.
Politična situacija, ki je zelo napeta in delikatna zahteva od stranke največje pozornosti in akcijsko pripravljenosti. Skrbeti je treba, -za čim ožjo sodelovanje vodstva z organizacijami, zato se sklene sklicati v vseh okrožjih zaupne konference odbornikov in funkcijonar-jov naše stranke, kjer naj se jim do podrobnosti razloži političen položaj in akcijski program stranke. Uredništva strankinih časopisov so dobila na seji direktive za nadaljno smer časopisja.
združiti socialistične vrste v organizacijsko enotno stranko.
Jugoslovanski buržuaziji je uspelo z njenimi gesli: centralizem ali avtonomija preslepiti tudi delavno ljudstvo tako, da je zgubilo iz vidika svoje razredne interese. Zato bo borba za delavske pravice po teh volitvah še težja.
To dejstvo nas tembolj sili, da pospešimo delo za enotnost socialističnega gibanja. Predlagamo Vam torej:
1. Tekom 3 mesecev, najkasneje pa do začetka junija 1825 naj se vrši skupni kongres naših in Vaših organizacij.
2. Na tem kongresu imajo glasovalno pravico samo zastopniki organizacij in sicer onih, ki so redno obračunale vsaj zadnje 3 mesece pred kongresom. Vsak delegat ima toliko glasov, kolikor zastopa članov. Šetvilo članov se določi po mesečnih izkazih in sicer tako, da se sešteje število članov zandjih treh mesecev in deli s 3 in na ta način dobljeno povprečno število je potem merodajno za kongres.
3. Dosedanji člani načelstva tako Vaše, kakor naše stranke imajo na kongresu posvetovalen glas, v kolikor niso izvoljeni kot delegati od kake organizacije.
4. Vsa vprašanja, tako o načelu javnosti, progresivnega davka, ho dočega skupnega načelstva itd. se imajo končnoveljavno urediti tako, kakor bo odločila, večina zastopnikov članstva na tem kongresu.
5. Obema “'kuipinama je dovoljena pred kongresom javna diskusija in propaganda njrmvth načel v vseh
Sklepi širše seje pokrajinskega načelstva naše stranke.
Nadaljna akcija za enotnost delavskega pokreta.
Naročnina: Za tuzemstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poštnina posebej — Oglasi po ceniku.
Izhaja vsak petek popoldne.
Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo.
Sedai uredniitva in uprave Ljubljana, Vidovdanska cesta štev. 2, pritličje.
PoHnlni plačana v gotovini.	Po—ena Številka stane 1*25 Din.
Stev. lO.	V	Ljubljani,	dne	20.	februarja	1923.	Lelo	III.
vprašanjih, ki imajo organizacijski ali pr »gramatičen pomen.
(j. "Vsak »selien boj, bodisi po časopisju ali na sl rodi h in sestankih se brezpogojno opusti.
7.	Sklicanje kongresa in verifikacijo mandatov se poveri (5 članskemu odboru, v katerega imenuje vsaka stranka po 3 svoje člane. Tajnika oboli strank imata v tem odboru posvetovalen glas.
8.	Vsa korespondenca o vprašanju združitve obeli strank se objavlja v »Socialistu« in »Napreju«.
Vaš odgovor ali proti predloge prosimo, da nujno sporočite na tajništvo podpisane stranke.
S	sodružnim pozdravom
Pokrajinsko tajništvo SSJ za Slovenijo.
iC^mumaltia §si»lifika.
Iz proračunske seje občinskega sveta celjskega.
tpi-i a
L i» \j)	..iW«
konference.
Glasom sklepa širšega načelstva naše stranke za Slovenijo sklicujemo okrožne konference naše stranke v naslednjih krajih:
V nedelja, 1. marca ob 9. uri dop..
V Mariboru za mariborsko okrožje v Ljudskem domu na Ruški cesti;
V Prevaljah za prevaljsko okrožje v Zadružnem domu v Prevaljah.
V nedeljo, 8. marca ob 9. uri dop.:
V Celju za celjsko okrožje. Lokal bo označen na vabilih;
V Trbovljah za rudniške revirje in bližnje kraje v Delavskem domu v Trbovljah.
S
V nedeljo, 15. marcu ob 9. uri dop.:
Na Jesenicah za gorenjsko okrožje v Delavskem domu na Savi.
V nedeljo, 22. marca ob 9. uri dop.:
Ljubljansko in tržiško okrožje
v Ljubljani. Lokal bo označen na vabilih.
Dnevni red teh konferenc bo:
1.	Poročilo o političnem položaju.
2. Konsolidacija delavskega po-kreta v Sloveniji.
3. Bodoče akcije.
4. Organizacije in tisk.
5. Slučajnosti.
Referente za konference določi ožje načelstvo stranke v Ljubljani.
Pristop na konference imajo vsi odborniki in zaupniki naših krajevnih organizacij in stranke. Vabljeni so tudi zaupniki iz krajev, kjer .so politične organizacije še le
v	snovanju. Dostop imajo tudi oni pristaši drugih delavskih skupin, ki žele sodelovanja za ozdravitev delavskega pokreta Slovenije. Za vabila naj se zglase pri pokrajinskem tajništvu naše stranke ali pa pri kakšni krajevni organizaciji naše stranke.
Okrožnim konferencam bo predložena silno važna tvarina, zato prosimo vsi* odbornike in funkijo-narje, naj .se jih z vso gotovostjo udeleže.
Ca s hiti, nove akcije so na vidiku!
Pokrajinsko tajništvo SSJ
Ljubljana, Vidovdanska cesta 2.
Maribor po volitvah.
Sedaj, ko se je volivna megla že precej polegla, se lahko že več ali manj ustvarjeni položaj mirno motri ter presoja. Nam socialistom je
—	to moramo priznati — nekoliko težko pri srcu, ne zato ker nismo nobenega mandata dobili, ampak zato, ker je toliko in toliko naših tradicionalnih volivcev nasedlo demagogiji. Ako se zamislimo v čas pred dvajsetimi leti, ko se je naše delavstvo z ostalim delavstvom cele stare Avstrije, neumorno borilo za splošno enako in tajno volivno pravico in če tiste boje primerjamo današnji lahkomiselnosti delavstva, tedaj nam pride črno pred očmi. Kako težko je bilo doseči delavcem volivno pravico, ki ni še cilj delavskega razreda, ampak samo sredstvo, s katerim se lahko pride do cilja! Proletarec si danes sam zapira vrata svobode in pravice in gre prostovoljno v okove in verige iz katerih se je z velikanskimi žrtvami komaj deloma osvobodil. Naš delavec se je do neke mere osvobodil črnega srednjeveškega klerikalizma, ki ga je tlačil kot mora k tlom, toda že je padel drugemu Antikristu v roke in to je nesrečno radičevstvo. • Zakaj-	. , . v .
Nikar si ne zatiskajmo oei in ušes pred dejstvi, ki so, ampak poglejmo jim raje v obraz. Naši kapitalisti in njihovi priganjači kriče že celih šest let o nekem namišljenem osvobojen ju. Nič ne slišiš kot venomer samo: svoboda, svoboda — osvobojeni smo itd. in človek bi mo ral po sili verjeti, če pa nočeš .pa sl »frdaman«, si izdajalec in ne vemo kaj še vse. Kako pa ta namišljena svoboda v resnici izgleda, je pa druga stvar. Kdor je sit, temu je lahko kričati o svobodi in v resnici: neke vrste svoboda res vlada, toda ta svoboda je svoboda še veliko večja ga in veliko hujšega izkoriščanja proletariata, kot je vladalo pred mnogimi desetletji, je to svoboda suženstva, ki tišči proletarca venomer od 1.1914. naprej in rezultat sedanjih volitev je samo bolestni vzdih v resnici zasužnjenega delavca. Rezultat volitev je najhujša obtožba današnjega režima, ki ne zna ali noče dobrega gospodarstva v tej državi. Na eni strani .se bogati majhna peščica ljudi ter uživa in žre, na drugi strani pa se množi-
ca ljudstva bori z gladom ter pomanjkanjem za vsak dan življenja. 30 in 50 procentne obresti požrejo vse med tem ko ljudstvu ne ostane od njegovih žuljev niti za črni kruh. Toda še več: niti najslabše plačene-ga dela ni. In po tem se čudijo paraziti, če obupano ljudstvo čez mejo škili!
Res je, da tudi tam onstran meje kapitalizem vlada kot tukaj, samo da je tam manj nesramen kot tukaj in da je njegovo gospodarstvo tam vsekakor boljše.
V	pričo vsega tega ni čudno, če pride k delavcu Radičev agent pa mu pod uho pove: »Ce boš volil Radiča, potem prideš pod — Avstrijo!« No in to je vse! In kaj se naš špisarski demokrat tako čudi vsemu temu, kot da bi danes z megle padel. Naša bankarska gospoda naj .se le na lastna pr-sa potrka ter reče: »nostra culpa, nostra maxima cul-pa!« To naj stori namesto da v »Jutru« pretaka hinavske solze za socialistično stranko. To glasovanje je bilo izraz obupa in v obupu človek marsikaj stori kar se ne strinja z zdravim razumom. Razume se, da prepričan socialist ne pričakuje najmanj od histerične politike Radiča, ki je drugo zlo poleg klerikalizma.
Končno pa nam inaj bo dovoljeno še eno na račun volivnega reda. Današnji volfvni red je čisto navadna in nepoštena špekulacija, je ravno to v velikem, kar je zloglasni Žerjavov volivni red za naše mestne občine v malem. Pašič, Žerjav in tutti quanti so si z nečistim proporcem sami dejali vrv okoli vratu. Ako bi bil uveden čisti in nepopačeni proporc, bi prišla prava ljudska volja do izraza. Tako pa so radikali in demokrati delali račun brez krčmarja ter so izročili Hrvatsko in Dalmacijo Radiču, Slovenijo pa črnemu Korošcu. In tako se nepoštenost danes maščuje. Klerikalcem gre v resnici v Sloveniji .samo 15 mandatov in drug itn strankam enajst. Pa tudi Radič bi bil dobil manj mandatov po čistem proporcu kot jih je. To velja tudi za naša mesta. Kdo je drugi povzročil, da ima danes Maribor črnega župana, če ne Žerjavi In če bo jutri tudi v Ljubljani klerikalni župan, Nbo to zasluga »mojstra« Žerjava.
Iz dve in pol urnega, za nepoznavalca razmer dobro zamišljenega referata, finančnega referenta obč. odb. dr. Božiča, se je vlekla dolga nit reakcionarnega naziranja, ki se je od slučaja do slučaja pokazalo pri posameznih predmetih predložene resolucije.
Že iz dejstva, da se je od celokupnih potrebščin 4,777.641.50 Din črtalo 24.000.00 Din, je razvidno, da sedanja večina nima nobenega smisla in tudi ne volje za ustvarjanje na vseh panogah komunalne politike in da nima smisla za socialno politične naloge, ki spadajo v delokrog občine. Iz obče uprave se namerava črtati enega uradnika in pomožnega uradnika, ki sta bila potrebna pri stanovanjskem referatu, češ, da itak nista več potrebna, ker je dela smerom manj in da najbrže v bližnji bodočnosti tega urada ne bo več treba, kakor da ne bo za občino več stanovanjskega problema! Delavstvo pri oskrbništvu naj se odpusti, ono delavstvo, ki se ga zaposluje na polju, naj pa dela in dobiva plačo kot na kmetih! Trije člani finančnega odseka bodo te posle nadzorovali in gledali, da še ta sklep v resnici. Ker ima mestna občina tudi mnogo hiš, in je g. referent predsednik društva hišnih lastnikov, mora seveda občina najemnino valutnim razmeram potrebno regulirati. Med izrednimi potrebščinami .se je črtalo skoro vse,, tako, da bo še tisto delavstvo brezposelno, ki je imelo pri občini svoj zaslužek.
K debati se je zglasil najprej obč. odb. SL8! dr. Ogrizek, ki je pokazal takoj svojo solidarnost z N. B. in je bil v svojih nazorih še bolj reakcionaren, kakor demokrat dr. Božič.
iSodrug Koren je v svoji kritiki razkrinkal reakcionarnost meščanske večine, ter je povdarjal: Najlažje je delati proračun na ta način, Referent je mnogo govoril, a povedal ni ničesar drugega, kot da je treba celo .vrsto nujnih potrebščin črtati, celo to razveseljivo je povedal, da so se nekatere davščine znižale, nobena da se ni zvišala, pribitek pa da znaša celo 35.000 Din. Ne vem, ali so bili posamezni uradni reefrenti pri sestavi proračuna kaj povprašam in kakšnega mnenja so bili, kar nam bi moral g. referent povedati. Dotakniti se moram v pr-
vi	vrsti predloga glede ukinitve stanovanjskega urada, če je bil sa-mostalen urad kdaj potreben, je go t-ovo sedaj najpotrebnejši. Po mojem mnenju bi bilo potrebno ravno ta urad izpopolniti, tako, da bi bil dorasel svojim nalogam. Če so gospodje mnenja, da je urad .samo zato, da dodeljuje prazna stanovanja, za katerega zve, potem bi res ne bi-
lo	mnogo dela. Ampak voditi evidenco in nadzorovati hišne lastnike, da stanovanj ne uničujejo, da prazna stanovanja zares tudi prijavljajo, da ne nastane veriženje .s praznimi stanovanji in da ne bo v najkrajšem času še kakšnih 100 sta novanj uničenih, kakor je sedaj tendenca in praksa hišnih lastnikov, vsaj te naloge naj bi imel stan. urad! (Obč. odb. dr. Kalan: Imate za to dokaze?) Koren: Imam ji-1 in so vam na razpolago! Sicer bi bila pa ravno to tudi naloga urada, da vodi o uničenih stanovanjih statistiko. Predlagam, da se potrebščine za vzdrževanje stanovanjskega urada ne črtajo in da .se stanovanjski urad
cest, kanalizacija itd., se je iz postavke izredne potrebščine vse črtalo, da se dela ne bodo vršila, ki bi eventuelno zaposlila one delavce, ki so danes brez posla, če je od gospodov kdaj kateri občutil na svojem lastnem telesu in svoji lastni duši, kaj se pravi biti zdrav, mlad, dela-zmožen, imeti doma celo družino in otroke, pa biti brezposeln, bi se moral zgražaJ-; nad vašo sedanjo politiko. Ra vi. tako protestiram proti načrtu, da se naj delavstvo v mestnem ^skrbništvu, ki je zaposleno na polju, zaposluje in plačuje tako, kakor na kmetih, to idejo je čisto gotovo prinesel obč. odb., ki je prišel iz dežele. (Vse, .stranski medklici od ■strani koaliranih meščanskih občinskih odbornikov.)
Gospodje! Oskrba revežev v Cilju je silno slaba in je nujno potrebna zboljšanja, posebno so podpore zunanjim revežem sramotno nizke. Predlagani, da se doda ubožnemu zakladu za ta namen še znesek
40.000 Din. V tej dvorani se je vršila meseca januarja brezposelna anketa, ki so se je udeležili delojemalci in delodajalci in v smislu tega posvetovanja, ki ga je vodil g. župan, bi bilo, da se o tvori v Celju ljudska kuhinja. Predlagam, da se v ta na men votira 50.000 Din. Ta kuhinja naj bo v prvi vrsti namenjena brez posel nim v Celju. Mešča-nsko-oskrbovalnemu zakladu naj se izkupiček za prodana zemljišča na Sp. Lanovžu v znesku Din 268.920, ki si ga je občina izposodila, obrestuje po 8Jo, ne pa, kakor predlaga referent, po 4’/£%. Tako dobljeni znesek 24.760 Din pa naj se steka v poseben zaklad. Iz celokupnega izko-pička prodanih zemljišča se pa naj zgradi nova moderna sirotišnica.
Celjska požarna hramba -si je po mukapolnem trudu nabrala 80.000 dinarjev za nabavo motorne brizgalne. Brizgalna z vso opremo -stane okroglo 120.000 Din. Predlagam, da se da požarni hrambi v ta namen
20.000 Din (dr. Ogrizek, .SLS, predlaga 3000 Din). Nadalje naj županstvo stopi z Beogradom v stik o in gleda da dobi iz reparacijskih dajatev en tovorni avtomobil, ki naj se preuredi za požarno osobje. .Sedanja večina nima nobenega pravega delovnega programa, ki bi ji dajal smernice za bodoče delovanje, zato je pozabila na mestno kanalizacijo, ki je tako potrebna. Tako moram pač jaz predlagati: naj se vzame v program moderna kanalizacija me sta Celja. Za potrebno kritje se naj poišče inozemskega kredita,-s takim delom bi prišlo domače delavstvo tudi do zaslužka. Vsa mesta v Lv ropi se danes resno pečajo z vpra šanji, na kakšen način bi so z zgradbo stanovanj odpomoglo stanovanjski bedi. Predlagam, da naj župan -stvo stori korake in poizve, kako bi se dalo priti po načinu Zagreba in Prage do zidanja novih enodružinskih hiš. Občina pa naj. od svoje strani stori vso, da pospeši izvedbo teh načrtov. Naj daje? če je potrebno, zemljišča brezplačno na razpolago. Vsi navedeni predlogi s. Korona so bdi od večini' odklonjeni. Za so glasovali tudi N-SS, proti pa J DS, NR, SLS .in Nemci. -Samo za podporo požarni hrambi so glasova-
li	tudi Nemci in klerikalci, pa tudi ta predlog je propadel. V-si predlogi in resolucije, ki jih je stavil referent dr. Bož.ič, ;so bili sprejeti. Za izredne potrebščine je bilo prvotno
iic v-i mjo ni ttci 'ov- ciaiiu » m*J.	«	<	K	i
še izpopolni! Predlog je bil odklo-	pre-liminiranih 82.000 .Din za zgrad-
njen. (Sicer bodo stanovanjske po-	bo odvodnega kanala^ v Gaberjih.
-sle vodili že itak z delom preoblože-	Projekt je bil svoječasno -ze skle-
ni magistralni uradniki.)
Koren nadaljuje: Absolutno se ne morem .strinjati s tem, da se naj os-krb-niško delavstvo sedaj, ko Je največja brezposelnost, odpušča, To nasprotuje dolžnosti občine, ki ima nalogo, da skrbi za zaposlen j e brezposelnega delavstva v času, ko vlada velikanska brezposelnost. Namesto, da bi se ravno -sedaj šlo na delo -in izvršilo vse tiste načrte, ki jih imamo, to so otvoritev novih
gradil, kanala graditi
njen, Gospod referent predlaga Črtanje tega zneska, ker se kanal, a koca vno bi b.lo to iz .sanitai nik ozirov nujno potrebno, letos: -ne bo ker mora drugi del okoliška občina in ona se o tem ni sklepala. -Sodrug Koren predlaga, da se na j ta kanal že lotos gradi in. sicer takoj, ker je ravno sedaj naj-večia brezposelnost. Predlog s. Korena se -sprejme -s pridržkom, če to
to sklenila tudi
bo
okoliška občina.
Politične vesti.
Razdelitev votivnih nagrad.
Izid volitev v državi.
Po poročilu ministrstva notranjih zadev, ki pa ni treba, -da bi bilo točno, kar se pri nas v Jugoslaviji samo ob sebi razume, so volitve izpadle sledeče:
Število Maniia-
Nac. blok Radič Davido vic Klerikalci Spaho
Zornljoradniki N emci
Crnogor. fed.
Koliko ijla-sov ua en mandat
glasov lov
1,040.492	162	6.423
532.876	67	7.953
281.527	37	7.960
109.023	20	5.491
132.207	15	8.813
121.369	5	24.274
45.010	5	9.002
8.617	3	2.872
Med ostalimi strankami,	ki so
izšle brez mandata so dobili: -SSJ 21.779, republikanci 14.736, komunisti še nekaj manj.
V nacionalnem bloku združene vladne stranke (radikali in sain. demokrati) so dobili skupno 1,045.500 glasov, imajo pa 162 mandatov, torej pet več, kakor znaša večina, vse opozicionalne stranke pa so dobile 1,355.694 glasov, torej daleko nad-polovično večino. Že iz teh številk se vidi vsa krivičnost votivnega reda; ta krivica je posebno vpijoča, če se iprimerja, na koliko glasov so stranke dobile po en mandat, črnogorski federalisti imajo n. pr. z 8.617 glasovi 3 mandate, že na 2.872 jim odpade mandat, socialisti pa smo z 21.779 glasovi ostali — brez mandata.
#
V okrajih, kjer je S:SJ dobila večje število glasov, so dobili naši kandidati v okrožjih:
Maribor - Celje:	4099,
Ljubijana-N. mesto:	895
Južni Banat:	1985,
Srem:	2887,
Som bor:	3187,
Vel. Bečkerek:	2004,
Viro.vitica:	960.
Obljubljene volivne številke za posamezne kraje v Sloveniji objavimo prihodnjič, ker smo šele tik precl sklepom lista prejeli uradne številke glavnih volivnih odborov.
Neodvisnost sodnikov. Ustave vseli meščanskih držav -so izrekle, da s-o sodniki v svojem sodnijskem poslu neodvisni, tako tudi naša c-tava. Vemo sicer, da je z neodvis-
nostjo sodnikov v meščanski državi ravno tako, kakor n. pr. z enako pravnostjo vseh državljanov, vendar pa hoče naša P.-P. vlada na polju izigravanja neodvisnosti sodnikov iti še korak dalje. Vsi ministri juristi — bogme, da so sami slabi — so se zbrali, kakor poročajo časopisi, da preštudirajo vprašanje, kako naj kaznujejo tiste sodnike, ki nočejo tako soditi, kakor si vlada želi.
Carjevi psi. Nek ljubljanski so-drug nas je pred dnevi poprašal o političnem prepričanju nekega bivšega socialista F. Erjavca, ki je bil -svojčas demokrat, potem socialist, nato avtonomist, Prepeluhovec, pristaš bivše Zveze delovnega ljudstva, sedaj je pa, da je baje klerikalec, jutri -pa da bo morda že radikal; vpraševal nas je o političnem prepričanju nekega bivšega učitelja, bivšega socialnega političarja, bivšega mag. uslužbenca, bivšega kulturnega delavca, bivšega znanstvenega in mladinskega pisatelja, nekega F. Erjavca, ki je baje -sedaj redakter Slovenca — in nas je spravil v silno zadrego! Radovednemu sodrugu nismo mogli takoj odgovoriti, ker se na take politične kobilce res ne spominjamo. Še le po dolgem premišljevanju se nam je zasvetilo v glavi in spomnili s-m-o se na to, da povprašuje radovedni -sodrug naj-brže po tistem F. Erjavcu, ki je edino -svojo originalno misel spočel in odložil na papir 1. 1920, kot je napisal besede, da je treba vse klerikalce pobiti kot ga rjo ve pse. Po-prašali smo sodruga, če misli na le tega Fr. Erjavca, nakar nam j,e izjavil, da smo pravega pogodili. Da nas ne bo še kdo nadlegoval s takimi vprašanji, objavljamo to notico o — garje vili pse Id
Kronski svet. V sredo je zboro val v Beogradu kronski svet, ki naj ugotovi vladni program, kakor pravijo vladni listi. Opozicionalni časopisi pa trde, da se gre za sestavo širše koalicije, za katero sc posebno Korošec trudi. Pravijo, da -so se generali, ki -so nagnali lani klerikalce z mokrimi cunjami iz vlade, sedaj zavzel: za Korošca, pomagal bo tudi Belugžič in še romunska kraljica povrh — še ni zlodej, da bi Korošec z vso to pomočjo nazadnje vendarle ne zdrknil na vladno klop!
EL
§
Dne 8. februarja 1925 smo prejeli nad 120 rešitev o volivnem izidu. Med temi rešitvami :ni niti ene, ki bi bila točna.
Zato -smo razdelili nagrade med spodaj navedeno desetorico tekmovalcev, ki so se izidu v -svoji rešitvi najbolj približali in sicer:
Zap. št.	Ime in primer reševalca	je prisodil posameznim strankam mandatov:							
		SLS.	N. B.	Prep.	Radič	SSJ.	Ko- mun.	SK.	Sku- paj
1	Zadnikar Ivan	20	1	1	3	1			26
2	Šerl Pavel	21	1	—	3	1	—	—	26
3	Obrez Anton	18	2	—	3	1	1	1	26
4	Fabijan Lovro	19	2	I	3	—	—	1	26
5	Knific Alojz	19	1	—	2	3	—	1	26
6	Rojc Ivan	20	1	1	2	1	—	1	26
8	Praprotnik Ivan	19	2	1	2	1	—	1	26
8	Boncelj Franc	18	3	—	3	2	—	—	26
9	Lasbacher Simon	19	2	—	4	1	—	—	26
10	Anžič Emil	19	1	1	1	3	—	1	26
Kratice pomenijo: SLS. = Slov. ljudska stranka. N. B. = Narodni blok. S. K. = Samostojni kmetjo.
V kratkem razpišemo 50 nagrad za nabiralce novih naročnikov. Upamo, da se temu nagradnemu zbiranju naročnikov odzovejo vsi, ki žele, tla se naš tisk razširi v kar največjem -številu med delavstvo.
S temi -nagradami hočemo doseči le hitrejše in agilnejše zbiranje novih naročnikov.
V prihodnji številki prinesemo točno razporedilo teh novih nagrad in pa kratek -opis pomena delovnega tiska za socialistično gibanje.
Tedenske vesti.
A/v tt«3 jr* o	ij o I
Dobra poglejte si — Avtonomijo, bot si jo naša srca želijo; ko pa Slovenci spr/nejo golfijo, nas iz politike v cerkev spodijo!
Zaplenjena tajna tiskarna. Beo-gajska policija je pred par dnevi odkrila tajno komunistično tiskarno, v kateri so ravno dotiskali 1000 izvodov komunističnega lista »Komunist«. Zaprli so v-se tiskarje in kakih 20 drugih oseb. — Mi ,smo -že neštetokrat povedali, da je prepoved javnega delovanja komunistično stranke poleg grobe krivice, obenem tudi trapasta šikana, ki ne more doseči uspeha, kakršnega pričakuje kak trebuhasti purgar. Princip demokracije, s katerim se meščanske stranke tako rade dekori-rajo zahteva, da se dovoli vsaki skupini -sl obod ni razmah. Če je ideja; katero zastopa dotična -skupina dobra, potem je prav da zmaga. Če je pa slaba, naj pa naravnim potom umre. Kdor s silo zaprečuje svobodno politično trenje, ustvarja sam -pogoje za podzemsko življenje tajnih tiskaren. Mesto, da so zaprli tiskarje in, tiste, ki so prisiljeni prsati v tajno časopisje, naj hi rajši odstranili tiste nezmožne buržoazne politike, ki se v svoji plitkosti opirajo na -silo bajonetov.
Strahovita rudniška nesreča v Nemčiji. Pretekli teden se je dogo-dia-1 v Dortmundu strašna rudniška katastrofa, ki je zahtevala 140 proletarskih žrtev. V rovu »Minister Stei-n« so se vžgali -plini, nakar je sledila velikanska eksplozija v kateri je našlo svojo -smrt 140 ru darških delavcev. Ko se je po naselbini zvedelo za katastrofo, je nastala silna panika. Straši, žene, bratje in sestre ponesrečenih rudarjev so se zbrali pred rovom in za htevali, da se rešilna dela pospešijo. Policija, -ki je zaprla rov, je morala kardon stalno pojačevati, ker je razburjena množica hotela udreti vanj. -Slišale ,so se pikre opazke, za kako majhno plačo sc morajo izpostavljati vsako uro nevarnosti, da izgube svoje življenje. O nesreči je izdalo rudniško ravnateljstvo na-slenje informacije:	Ravnateljstvo
rudnika je preklicalo prvotni sklep da ne bo objavljalo podrobnosti o katastrofi v rovu »Mini-ster tttein«. Na ta način se je slika o vzrokih te najtežje katastrofe, ki je kdaj zadela nemško rudarstvo, deloma razčistila. Pred eksplozijo je bilo čuti dva težka udarca, katerima je sledilo podzemeljsko grmenje in močni -sunki. Od 44 rudarjev, ki so se nahajali ob času eksplozije v rovu, je bilo mogoče rešiti samo šest. Večina ponesrečencev je zgorela ti r jih je bilo mogoče identificirati samo s pomočjo osebnih legitimacij. Približno 100 rudarjev pa jo umrlo
Vzroke nesreče bo mogoče ugotoviti šele v nekaj dneh. Strokovnjaki izjavljajo, da je nemogoče, da bi bila eksplozija nastala v-sled iskre iz kake lokomotive. Rov, \ v katerem je nastala prva eksplozija, je služil samo za dvigala in zračenje, če bi se bili plini vneli na prostoru, kjer so kopali, bi bila katastrofa gotovo zavzela še večje -dimenzije. Poleg rudniških strokovnjakov bo preiskal vzroke nesreče tudi poseben parlamentarni odbor.
Tudi ta nesreča kaže, s kakim rizikom je zvezano rudarsko delo. Zadnja nesreča v Št. Janžu nam je dala povod, da opozorimo oblasti na čiinvečj-o kontrolo varstvenih naprav. Takrat se je sveto obl jubovalo, da bo preiskava strogo postopala. Do danes pa nismo še nikjer čitali rezultat tiste preiskave. Zato porabljajmo tudi to priliko, da opozorimo vse merodajne faktorje nato, da so varstvene naprave po vseh rudnikih Slovenije skrajno zanemarjene. Rudarji zganite se, -dokler ni prepozno!
Strašno skrunjenje grobov. V Aachenu na Nemškem se je te dni zgodilo nekaj strašnega. Neka gospa je -šla dan po pogrebu svoji1 hčerkice na pokopališče. Z grozo je zapazila, da se hčerka grobarja igra s punčiko njenega lastnega otroka, ki jo je imel tako rad in ki jo je zato sama položila v -krsto poleg trupelca. Gospa je seveda takoj prijavila -stvar policiji, ki je morala ugotoviti grozno skrunjenje grobov. Grobar je že dolgo let ponoči odkopaval sveže grobove, odpiral krste in jemal iz njih vse, kar je bilo .količkaj vredno. Na ta način je prišla tudi punčka hčerke omenjene gospo v roke njegovega otroka. Grobar je bil zelo premožen in nihče ni -vedel, odkod izvira njegovo bogastvo. 'Seveda če je vsak dan odpiral grobove in jemal iz njih obleko, nakit in drugo! Najstrašnejše še pride. Trupla pokopanih otrok je zver v človeški podobi jemala.iz kr-st in jih metala svojim svinjam, ki so bile izredno dobro pitane. Policija je takoj prijela grobarja in njegovo ženo, ki je vedela za moževa grozodejstva.
Smrtna ‘kosa. V soboto, dne 14. t. m. -so pokopali na Ježici ženo so-druga Antona Jakopiča. Pokojnica je par dni -pred smrtjo zbolela za vročinsko boleznijo, kateri so se pridružile še porodne komplikacije, katerim je podlegla. Možu zapušča
6	nepreskrbljenih otročičev v starosti od 4—16 let. Bila je zelo skrbna mati in vrla'žena. Sodrugu Jakopiču izrekamo tem potom člaui kraj.
	nih mestih so našli znake, da je mnogo ponesrečenih živelo še več ur po eksploziji.		te	vm	ntrctniR!
Stran 4
»SOCIALIST"
Iz mariborske kurilnice. Lansko leto, avgusta meseca, se je tukajšnji inž. Roglič tako spozabil, da je radi neke malenkosti oklofutal in obrcal tukaj zaposlenega delavca. Doticni delavec se je pritožil na glavno direkcijo v Beogradu, ki je kazensko premostila inž. Rogliča v Ljubljano. Orjunaše ta premestitev »silno peče, zato napadajo v svoji »Orjuni« direktorja dr. Borka in vodstvo mariborske delavnice. Povrh je pa napad .Orjune še neumen, kajti največje jugoslovanske nacionaliste označuje za nemčurje in državi nevarne elemente. Dalje trdi, da je inž. Roglič edino sposoben strokovnjak za vodstvo velikega železniškega obrata, v resnici je pa ie elektrotehniker, ki nima niti pojma o strojnem in železniškem obratu. Še 'bolj naivna je pa vojna napoved Orjune, ki pravi, da so kuril-niški delavci in delavci iz delavnice pripravljeni kot orjunaška četa in da čakajo samo na povelje za napad. Gotovo je, da strojevodje, kol najbolj zavedna delavska kategorija, ne marajo o Orjuni ničesar vedeti. Tstotako ne bo našla Orjuna pristašev med poštenimi delavci niti v delavnic:, niti v kurilnici. Delavstvo kurilnice se popolnoma strinja s premestitvijo g. Rogliča in bo vsako nasprotno akcijo v kali za-
dušilo. Gospodom Orjunašem pa svetuje, naj si svojo jezo 'ohlade 4 alkoholom, kakor, so navajeni, grožnje naj si pa lepo zataknejo za klobuk.
Brežice. V nedeljo dne 1. marca se vrši redni sestanek krajevne organizacije v Brežicah, kakor običajno v gostilni g. Grubovšeka ob 9. uri dopoldne. Vabijo .se vsi člani, da se tega sestanka 'zanesljivo udeleže. Volitve so za nami, treba je, da si uredimo taktiko za bodoče delo. Vsak član naj prinese tudi svojo člansko izkaznico s seboj, kogar ne bo na sestanek in da je s prispevki zaostal, ga bomo brezpogojno črtali iz imenika. — Ivan Baraga, predsednik.
Celje. Socialistični delavski pevski zbor Naprej, je na svoji seji sklenil postaviti na grobu svojega ustanovitelja sodruga Šavcerja, ki je umrl 31. I. t. 1. spomenik. K (‘daj bo odkritje spomenika se bo še pra vočasno naznanilo. Za ta namen se bo pobiralo prostovoljne prispevke. Prosi se vse sodni ge ter socialistične korporacije (pevske zbore itd.) ter njegove znance, da po svoji zmožnosti, ta namen podpirajo in darujejo. Prispevke se pošilja na naslov: Jakob Vodopivec, Celje — Gaborje 17.
Gospodarstvo.
Pred občnim zborom Konzumnega društva m Slovenijo.
Konzumno društvo za Slovenijo se pripravlja na svoj redni letni občni zbor in sklicuje po vseli podružnicah članska zborovanja, z naslednjim dnevnim redom:
1. Poročilo o računskem zaključku za 1. 1923.—1924.
2. Sklepanje o predlogih za občni zbor.
3. Volitev krajevnih odborov.
4. Raznoterosti.
Članska zborovanja se bodo vršila po naslednjem redu:
Sobota, dne 21. februarja 1925: zvečer ob 7. uri za Jeseriice.
Nedelja, dne 22. februarja 1925:	(
dopoldne ob 9. uri za Savo; popol-dne ob 2. uri za Koroške Belo; po " poldne ob 2. uri za Radovljico.
Sobota, dne 28. februarja 1925: zvečer ob 7. uri za G linče; zvečer ob 7. uri za šiško.
Nedelja, dne 1 marca 1925: dopoldne ob 10. uri za Litijo; popol-
dne ob 3. uri za Tržič, Sv. Ano; popoldne ob 3. uri za Kiue.
Sobota, dne 7. muren 1&25: zvečer ob 7. uri za Ptuj.
Nedelja, dne 8. marca 1925: dopoldne ob 10. uri za Rogatec, popoldne ob 1. uri za Pragersko; popoldne ob 2. uri za Poljčane.
Nedelja, dne 15. marca 1925: dopoldne ob 9. uri za Šoštanj; popoldne ob 3. uri za Celje; popoldne ob 3. uri za Maribor.
Četrtek (praznik), dne 19. marca 1925: dopoldne ob 11. uri za Črno L in II., dopoldne ob 11. uri za Mežico, popoldne ob 3. uri za Prevalje, Le-
Nedelja, dne 22. marca 1925: dopoldne ob 9. uri za f! listanj, dopoldne ob 8. uri za.Ribnico, popoldne ob 2. uri za Muto.
Sreda (praznik), dne 25. marca
1925: popoldne ob 2. uri za Št. Lo-
vrenc, popoldne ob 2. uri za Tezno, popoldne ob 3. uri za Falo.
Nedelja, dne 29. marca 1S25: dopoldne ob 8. uri . za Radeče, popoldne ob 2. uri za Ljubno, popoldne ob 2. uri za Borovnico.
Pondeljeik, dne SO. marca 1925: zvečer ob 7. uri za Sodno - Trnovo, zvečer ob 7. uri za V’od mat.
O dosedanjem delovanju in bodočih nalogah Konzumnega društva borno priobčili prihodnjič daljšo študijo v našem listu.
IZJAVA.
V zadnji štev. ».N apr e ja« pred volitvami je med drugim tudi napad na s. dr, Milana Koruna radi plač,e moje hčerke, Ugotavljam, da nisem nikogar poveril s pisanjem o teh stvareh. Moja hčerka je v pisarni dr. Koruna v resnici le prakticirala .in 1000 K, ki j;h je dobivala mesečno ni oilo mišljeno kot plača, temveč, kot odškodnina katero je s. Korun prostovoljno plačeval. Napad na dr. Koruna mi je zlasti v tej zadevi silno zopern, ker mi je ravno on v marsikateri zadevi zelo rad in brezplačno pomagal.
Jože Ravnik.
Op. uredništva. Ta izjava, kaže koliko je resnice na napadih, ki jih priobčuje »Naprej« in drugo tako časopisje .na dr. Koruna.
ZBIRKA ZA TISKOVNI SKLAD.
Našemu pozivu za zbirko za tiskovni in volivni sklad se je odzvalo nepričakovano veliko število naših somišljenikov. Zlasti na »Socialistu« priložene položnice je bilo mnogo odziva. Nekatere pošiljatve pa ne moremo ugotoviti, v kakšen namen so bile poslane, ker niso po-šiljalci označili za kak namen naj služi dotična vsota. Zato smo ta denar prišteli za naročnino, manjše ostanke smo pa pripisali za tiskovni sklad, katerega objavljamo. Vsem
darovalcem najprisrčnejša zahvala. aD bi našli mnogo posnemuleev!
U prava.
„HI
čokolada, kak;sv, kava so i?;ii rni domači izdpUi.
1E3 bstj aa sa sa to
Zah1eva;te povsod
£
CO
O
»-
on
Letna trikotaža, nogavice, galanterija in drobnina
Gaspari 4* Vanninfjer
Maribor, Aleksandrova cesta štev. 48
w
zs
MO
-t
o
CO
Razširjate ia naročajte »Socialista"!
Zahtevajte povsod
le »Zlatorog-1 % milo”!
1
terpeot novo čistilo ut če vij , ker ie a j boi še Ako či>t-te čevlje eii no je z »Jadran« kremo«, si jg prihranite mnogo denarja, g Vaši čevlji ne razpokajo, B ostanejo mehki in trpežni.
1
I
I
I
ZA VOLILNI IN TISKOVNI SKLAD,
Dosedaj nahranili..................Din	12.600.65
S. Peterca Andrej, nabral na
blok št. 26....................... 50.—
S. Perterca Franc, Litija nabral na blok št. 166 ...	„	42.—
S. Šteinbov Rud., Tomačevo	„	10.—
S. Ropret Andrej, Tomačevo	,,	2(i. -
Neimenovani.........................„	10.—
S. Vrhunc Valentin ....	„	270.—
S. Knific Alojzij, Tob. tovarna	„	30.—
S. Založnik I., Notranje gorice	,,	6.50
S. Sedminek lv...................... 10.—
S. Schrott Franc, nabral na shodu v Lešah 2.	II. 1925 .	„	11.~
Juli Luka,	Guštanj	. . . . - „	90.—
Juh Luka,	Guštanj	....	„	51.50
Jurij Arh,	Zagorje	....	„	25.—
Repanšek Franc, Crna ...	„	5.—
Gradišnik Franc, Trbovlje .	„	12,—
Ajdišek Marija, Trbovlje . .	„	10.—
Kožuh Ivan, Štore ....	„	15.—
Koželj Valentin, Šoštanj . .	,.	—
Kores Jože, Šoštanj ...	,,	25,—
Ribič Ivan, Celje.......................... 3.50
Neimenovani ........................ 5.—
Slave Karol, Maribor ...	„	10 —
Rotar Filip, Jesenice-Fužine .	„	10,—
Šebek Ivan, Zagorje ....	„	1.25
F. B., Celje...............................  5,—
T. S., Celje .  ........................... 30,—
Novak Ivan, Celje ....	„	10.—
Ribič Ivan, Celje.........................  3.75
Pilaj Matevž, Maribor ...	„	50.—
Jerina Genovefa. Ljubljana .	„	5.—
Neimenovani ......	„	10.—
F. S.  ....................................  4,—
Konz. društvo, Črnal ...	„	2.50
Skupaj . .	Din 13.526.65
Izdajatelj: Oblastni odibor SS.J za Slovenijo.
Odgovorni urednik: France Svetek. Tisk J. Blasnika nasled. v Ljubljani.
Originalne (prave) potrebščine za Opalograph (Preservat), Fixat dobite samo pri
LUD. BARAGA, LJUBLJANA
SELENBURGOVA ULICA 6/1.
Mehanična popravljalnica pisalnih, računskih in razmnoževalnih strojev, ter tehničnih aparatov. — Barvne trakove, karbon-indigo ter povoščen papir vedno v zalogi.
Zavarovalnica in pozavarovalnica
„TRIGLAV“
Beograd - Zagreb - Ljubljana
Din S,000.000
Zavaruje požar, transport z železnico, na rekah In po morju, valore, tatvino z vlomom, razbitje stekla, dolžnost jamstva, nezgode, točo, chomage In poSkodbe strojev. Transportna zavarovanja prevzema v domači In tujih valutah. Posluje v kraljevini SHS In v mnogih Inozemskih državah. — Inkaso premij v letu 1923 Je presegel vsoto 26,000.000'— dinarjev.
Priporočamo vsem gospodinjam
„11D RI H“
ječmenovo ljudsko kavo, dvojno sladno rženo „Meta“, dvojno sladno ječmenovo ;;Sidro“
kavo.
ZBbtBsalte ja povsod! ===== Zafctmjte ja povsod!