Št. 16(1549) Leto XXX NOVO MESTO Četrtek, 19. aprila 1979 Cena: 6 din
'3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
Bratstvo ne zataji
Hitraf solidarnostna pomoč naših ljudi Crni gori, ki jo je v nedeljo zjutraj opustošil katastrofalni potres
Katastrofalni potres, najhujši J ^njih 70 letih na območju “Soslavije, ki je v nedeljo zjutraj prizadel Črno goro, zlasti pa VHpgorsko primoije, terjal koli 200 smrtnih žrtev in po-pgromno gospodarsko odo, silovito odmeva tudi v rcin naših ljudi. Od povsod Poročajo o solidarnostni pomo-' M pripravljenosti stati brat-emu črnogorskemu ljudstvu
^n^tkih V n^e®ov^1 naite^ih
NOVO MESTO - Novo mesto, ki j Pobrateno z občino Hercegnovi, d |VCSt -i° tra€ediji toliko bolj priza-eia. Ze v nedeljo dopoldne so kaW^aVn° vPra5ali v Hercegnovi, no pomoč najbolj potrebujejo, P°Wne Pa je že zasedal štab za ^ > no zaščito. Zbranih je bilo več in X*? °PravUanje raznih gradbenih očiščevalnih del, ki bi odšle takoj Pot, vendar je prišlo vmes sporo-o. da zaenkrat to ni potrebno. V
^nedeljek je občinska organizacija
v Novem mestu kupila 100 odej,
?w^!nska skupščina tri prikolice je podarila eno prikolico in
f o
Črn£u	seje	IS_______
tezet/°J^ 300 000 din ‘z občinskih 25 ljud tam so ustanovili ekipo . opremljeno z vsem orod-
ObS
>o
edelj0,
°bla*° ne?ta*nem vremenu z »ivi , ^° ™ padavinami v t0 P°*ovid tedna se bo ob 5 tedna vreme izboljša-10 razjasnilo.
namenili na republiški zbirni račun 50.000 din iz občinskega rezervnega sklada, na brniško letališče pa odpeljali štiri šotore in 30 odej. V delovnih organizacijah sprejemajo sklepe o podaritvi enodnevnega zaslužka in o drugi pomoči.
p_	J {'uuai ua viiv |
" Sanitetni avtomobil. V torek je Jr h"k Pot P^ pošiljka. Novomeške sraahene ekipe so še v pripravljeno-
Sil.
BREŽICE - Izvršni svet OBS fežice je v ponedeljek na izredni »J' sklenil iz proračunske rezerve oj nakazati 100.000 dinarjev ei}kralne denarne pomoči. Za zbira-*** denarnih prispevkov so odprli S^seben račun, za pomoč porušeni ,tn> gori pa bodo v brežiški občini zb«ali tudi obveznice od cestnega ^sojila, ki so izplačljive letos. Iz-oimf ,vct ^ priporočil delovnim Tpnizacijam, naj prispevajo eno-nev"i zaslužek.
jJ-RNOMELJ - Črnomaljski ob-nw ' Jta*3 23 c'v‘'n0 z^čito Je že v 4^eljo zvečer sklenil, da na priza-in £ obmoCje P°šlje 20 spalnih vreč , tQr M 20 oseb ter večje število eh ! PriPravljeni pa sta bili tudi vodovodnih vzdrževalcev iz i” reševalcev iz kanižariškega lahko, če bo potrebno, Obnin^P odP°tujeta na Prizadeto nar,. Ustanovili so tudi koordi-Oski odbor, ki vodi akcijo.
4*°?™ ~ Ko zbiramo te po-
^^m tekU. akc8a v Kočeyiu v
sklepi0	Krškega
KRŠKO: SPEEDWAY ZA PRIZADETE OB POTRESU
AMD Krško bo priredilo v nedeljo, 22. aprila, ob 15. uri na stadionu Matija Gubca v Krškem meddruštveno speedway tekmovanje pod pokroviteljstvom občinskega sindikalnega sveta Krško. Sodelovali bodo AMD Radgona, AMD Lendava - Var-stroj, AMD TAM Maribor, AMTK Ljubljana in AMD Krško. Izkupiček prireditve bodo namenili prizadetemu prebivalstvu v Črni gori. AMD Krško vabi k čimvečji udeležbi!
[
Djuro Pucar-Stari
so po nakazali v
vati na w°ri| pripravljeno odpoto-PHporo^i pomo^i- Izvršni svet je naj nak°“ delovnim organizacijam, dodajn - 0 en°dnevni zaslužek in Tiidj v v	sredstev.
račUn j^kem so' odprli poseben druge’ no pomoč, odeje in °*)čin<itlater*alne prispevke pa zbira Soldtn 1 odbor RJC v sodelovanju s ° Gladino.
- Izvršni svet So.oon n-6 V P°nedeljek nakazal ti p. . m> delovna organizacija Be-sti i nPriPravila trenirke v vredno-
U0-°00 din. Akcija še traja.
tibnijv^^Stab civilne zaščite v lnlesu * 0bCin? Je sporočil, da so v Potreta'amenili 23 Prizadete žrtve pa . en vagon desk, po potrebi ptjtoi^0 na vo*jo tri stanovanjske yal0 ,l^e' Sukno Jurjeviča je prispe-plaj odej, Evrotrans nudi brez-Vaia i d^evoz> KZ Ribnica je prispe-Jelfca d din> Mercator - tozd t<*anuica Pa 17 000 din> razen thn, d | “°do v tem delovnem kolek-e ali še eno prosto soboto.
iv^ICA - Tudi sevniški štab za zaščito se je sestal že v v ponedeljek so v Sevnici
I
YU ISSN 0416-2242
Plan ni zbirka želja
S posveta o pripravah na novo srednjeročno obdobje
DELOVNI OBISK - Član CK ZKJ Džemil Šarac (drugi z leve) je imel v krški občini veliko plodnih razgovorov s komunisti. Ogledal si je Celulozo. Lisco na Senovem, gradbišče JE in galerijo v Kostanjevici. (Foto: Teppey)
Srednjeročno obdobje 1976 — 1980 se je prevesilo v zadnjo tretjino. Ob nedavni akciji „Zaključni računi 78” so v združenem delu, krajevnih skupnostih in občinah temeljito pretresli tudi uresničevanje planskih nalog. Časa za izpolnitev dolžnosti ni več več veliko Še leto in pol je do dneva, ko bo treba dati na mizo obračun. Pa ne samo to, takrat bodo morali biti pod streho načrti za novo srednjeročno obdobje 1981 - 1986.
Planirati ni lahko. Zanj ni priročnikov in ne modelov. Vsakdo mora svoj razvoj načrtovati sam. Na pod-
Zanašajmo se na lastne moči
Z obiska člana CK ZKS Džemila Šarca v delovnih kolektivih in KS krške občine
„Cenim vaša prizadevanja za boljše gospodaijenje in z veseljem ugotavljam, da se naslanjate na lastne moči, čeprav ste me prepričali, da vas pesti še več problemov, do katerih ste brez moči 'in zato upravičeno pričakujete pomoč od zunaj“, je dejal komunistom Tovarne Djuro Salaj tozd Celuloza v Krškem član CK ZKJ Džemil Šarac, ko je pred nedavnim prisostvoval sestanku njihove osnovne organizacije.
TREBNJE - V Trebnjem so po navodilih republiškega štaba za civilno zaščito začeli s pomočjo sindikalnih delavcev evidentirati materialno pomoč, v ponedeljek pa so sklicali vse načelnike civilne zaščite krajevnih skupnosti in delovnih organizacij in se dogovarjali o poteku akcije. Med drugim je doslej že na voljo kamion Daninih brezalkoholnih pijač, Trimo bo prispeval cisterno za vodo, pripravljena pa imajo še dva agregata in več šotorov.
]
12. aprila je ugasnilo življenje še enega našega revolucionarja, aktivnega družbenopolitičnega delavca. Po krajši, težki bolezni je umrl Djuro Pucar - Stari, član sveta federacije, eden najbolj vidnih revolucionarjev jugoslovanskega delavskega in komunističnega gibanja, dolgoletni visoki partijski in državni voditelj BIH in Jugoslavije.
15. aprila so ga v Sarajevu pokopali z vsemi vojaškimi in državniškimi častmi. Od njega so se spoštljivo poslovili vsi Jugoslovani Tov. Tito ga je posmrtno odlikoval z redom dvakratnega junaka socialističnega dela.
Seznanili so ga namreč z veliko izgubo (49 milijonov) v preteklem leta Povzročili sojo povečani carinski in drugi stroški, podražitev surovin in kemikalij, medtem ko je cena celuloze ostala nespremenjena. Ob tem so spregovorili o ukrepih za boljšo disciplino, za zmanjšanje izostankov, za varčevanje ipd., kar jim žal, le delno lahko olajša položaj.
Generalpolkovnik Džemil Sarac se je, kot smo na kratko že poročali, mudil v krški občini dva dni. V tem času je obiskal osnovno organizacijo ZK v leskovški šoli, svet ZK na Senovem in komuniste v jedrski elektrarni. Sestal seje s predstavniki enot teritorialne obrambe in zaključil svoj obisk z razgovorom s političnim aktivom občine.
Njegov obisk v krški občini sodi namreč v okvir delovnega programa CK ZKJ. Ugledni gost CK ZKJ je
MODELARJI NA OTOKU
Pod pokroviteljstvom „Beti“ bo v soboto, 21. aprila, na Otoku medklubsko tekmovanje najboljših letalskih modelarjev iz Novega mesta, Brežic, z Mirne, iz Ptuja, Ljubljane, Kočevja in Metlike. Tekmovanje se bo začelo ob 8.30, prirejajo pa ga v okviru proslav 35-letnice pristanka prvih zavezniških letal na partizanskem letališču na Otoku. Osrednja proslava bo avgusta prav tako na Otoku.
med svojim kratkim bivanjem dobil nazorno sliko o dejavnosti ZK in
m
Najboljši med osnovnošolci
Novomeščani
inčrnomaljčani
Zmagovalci regionalnega srečanja klubov OZN
V novomeškem sindikalnem domu'je bilo 13, aprila regionalno srečanje klubov OZN. Ekipe iz Kočevja, Krškega, Brežic, Črnomlja in Novega mesta so odgovarjale na vprašanja o OZN, KPJ in UNICEF ter osvobodilnem gibanju na jugu Afrike. Med osnovnošolskimi ekipami je bila najuspešnejša ekipa iz o. š. „Kat-ja Rupena”, sledijo pionirji iz Črnomlja, tretje in četrto mesto pa si delita ekipi iz Krškega in Kočevja. Med srednješolci je največ pravilnih odgovorov povedala ekipa iz Črnomlja, drugi so bili Novomeščani in tretja, ekipa iz Brežic. Najboljši se bodo udeležili polfinalnega srečanja v Postojni, ki bo 21. aprila, republiško srečanje najboljših pa bo sredi maja v Ljubljani.
J. P.
drugih DPO v občini ter o obrambni pripravljenosti.
Z izredno velikim zanimanjem je sledil pojasnilom o problemih pri graditvi jedrske elektrarne v Krškem, ko se je sestal s tamkajšnjimi komunisti. Na gradbišču dela namreč 300 članov ZK in to je tisto jedro, ki lahko bistveno vpliva na izboljšanje razmer od zmanjševanja pretiranih izostankov do varčevanja, boljše organizacije dela in večanja produktivosti. Komunisti v JE naj zato naredijo čimveč za pospešitev gradnje, saj pomeni sleherni dan zamude 2 milijona dinarjev izgube.
JOŽICA TEPPEY
O FRONTNEM DELU SZDL
Na današnji seji občinske konference SZDL v Metliki bodo med drugim ocenili potek volitev v krajevnih organizacijah SZDL ter aktivnost komunistov pri uveljavljanju frontnega dela SZDL v občini ter določili nadaljnje naloge na tem področju. Govor bo tudi o pripravah na volitve OK SZDL in njenih organov, obravnavali pa bodo še predlog žirije za letošnja priznanja Osvobodilne fronte.
NE GRE ZA PREHUD ZALOGAJ
Na današnji seji izvršilnega odbora republiške skupnosti za ceste v Ijub|jani bodo med drugim sklepali tudi o zahtevku odbora za varstvo spomenikov NOV in naravnih znamenitosti Roga, naj republiška cestna skupnost kot sopodpisnica družbenega dogovora prispeva svoj delež. Gre za vsega 30.000 dinarjev, ki naj bi jih ta skupnost vplačala letos in s tem omogočila uresničitev programa letošnjih del na Rogu. Za letos načrtovana akcija na Rogu je ocenjena na približno 1,9 milijona dinarjev.
lagi potreb in seveda možnosti. Ne-obhodno je le usklajevanje med načrtovalci. To velja še posebej za občine, saj bi bilo nevzdržno, če bi ta ali ona občina svoj nadaljnji razvoj zastavila mimo planske politike, sprejete v regiji. Novi srednjeročni razvojni načrti bodo morali biti še realnejši od sedanjih.
Ker je načrtovanje razvoja odgovorna in zapletena naloga, se je potrebno nanj temeljito pripraviti. Med priprave sodi tudi regionalni posvet v Novem mestu, ki je potekal pod okriljem medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko. Na njem so najprej ugotovili, da so dolenjske občine že sprejele odloke in z njimi zadolžile nosilce planiranja v združenem delu, da začno pripravljati programe in plane.
Po mnenju udeležencev posveta je potrebno povezati načrtovanje v krajevnih skupnostih in tozdih, uskladiti plane samoupravnih interesnih skupnosti in večjih organizacij združenega dela. 'Načrtovanje se mora bolj nasloniti na medobčinske in tudi medrepubliške interese, slednje velja zlasti za obe belokranjski občini.
Planiranje naj bi bilo poslej strokovno še bolje izvedeno, kar pomeni, da se bo nujno na to nalogo ustrezno kadrovsko pripraviti. Nastajanje pianov naj bi sproti in bolj kot do zdaj spremljali in obravnavali neposredni proizvajalci. To ni le politična zahteva, ampak tudi naloga, ki jo zakon o združenem delu posebej omenja.
KOČEVJE:
ŠTIRJE PRAZNIKI
25. aprila ob 19. uri bo v Šeško-vem domu v Kočevju osrednja prireditev, posvečena dnevu OF, prazniku dela, prazniku KS Kočevje-mesto (4. maj) in peti obletnici obstoja moškega pevskega zbora Kočevje. Na prireditvi bo nastopil jubilant, moški pevski zbor.
LETOS V BRESTANICO,
OB LETU V BUCHENVVALD
Občani in šolska mladina krajevne skupnosti Brestanica so v soboto, 15. aprila, prisrčno sprejeli nekdanje slovenske in hrvaške internirance na njihovem tradicionalnem srečanju. 11. aprila letos je namreč minilo 34 let, odkar so se interniranci v Buchenwaldu sami osvobodili in izročili ameriški vojski 250 esesovcev. Na srečanju je o načrtih, sabotažnih in drugih akcijah taboriščnikov spregovoril Janez Ranzinger. Prihodnje leto se bodo interniranci srečali v Buchenvvaldu, do takrat pa bodo napisali svoje spomine za izdajo zbornika ob 35-letnici osvoboditve.
En sam lahko akcijo ustavi
Več zemlje bi lahko pridobili, če bi zadruge in zasebniki pokazali več zanimanja, če bi bilo laže priti do potrebne dokumentacije in če posamezniki ne bi delali težav
V KRKI SE ZE NAMAKAJO — Prva vročina za ta čas je ob koncu preteklega tedna pritiskala po Dolenjskem. Črnomelj in Novo mesto sta bila v soboto celo za pet stopinj toplejša kot Portorož. Kratkotrajni vroči val seveda še ni mogel segreti Krke in Kolpe. Naključni prišlek je v soboto popoldan lahko na jezu pri Seidlovem mlinu dobre četrt ure opnzoval dramo korajžnega Nikola Bartakoviča, natakarja iz kegljišča Restavracije pri Vodnjaku, kako je v manj kot deset stopinj topli Krki reševal svoj kanu, ki ga je na jezu vrgel iz svojega „sedla“. (Foto Janez Pavlin)
Interesna skupnost za vodno! gospodarstvo, ki deluje v Novem mestu za celotno Dolenjsko in Posavje, je v preteklem štiriletnem obdobju skoro polovico sredstev namenila komunalni dejavnosti, medtem ko je v letu 1979 in 1980 v načrtu zlasti gradnja vodnogospodarskih objektov in naprav. Dipl. inž. Janko Šeruga, samostojni strokovni svetovalec in strokovni tajnik te skupnosti, je v pogovoru osvetlil poglavitne težave, s katerimi se več let srečujejo.
Vodnogospodarska skupnost je imela zadnji dve leti precej neizkoriščenih sredstev, kar se zdi marsikp-mu težko razumljivo ob velikih
potrebah in željah na tem področju. Glede tega pravi inž. Šeruga:
„Po našem srednjeročnem planu smo dolžni 42 odst vseh sredstev nameniti komunalnim organizacijam kot dotacije za gradnjo vodovodov, kanalizacij in čistilnih naprav. V prvih treh letih pa je bila ta točka srednjeročnega plana izpolnjena že z več kot 90 odstotki. Kar 52 milijonov dinarjev je šlo za komunalo, zato, da so po občinah sploh lahko začeli planirane komunalne investicije, saj sredstva vodne skupnosti predstavljajo v komunalni sferi do 25 odst sredstev celotnih komunalnih investicij, v nekaterih občinah, kot so Črnomelj, Brežice, Sevnica, Trebnje (manj razvite), pa celo polovico vseh sredstev za komunalo. Po eni strani je take naložbe .terjala družba, po drugi pa
je b2o tudi res, da nismo bili s kmetijskimi zemljiškimi skupnostmi
(Nadaljevanje na 4. strani)
POČASTITEV
Osrednja občinska proslava v počastitev 60-letnice Zveze komunistov, SKOJ, sindikatov in naprednega gibanja žensk bo v sredo, 25. aprila, v prenovljenem kulturnem domu v Metliki. Na slavnostni seji se bodo sešli največji občinski organi Zveze komunistov, sindikata in mladine, na slovesnost pa so povabili tudi 78 občanov, ki so že 30 in več let člani Zveze komunistov.
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
tedenski
mozaik
NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
na kmetijskem trgu. Ko je goved in prašičev precej manj kot pred letom, koruzi pa še vedno raste cena, bi to kazalo upoštevati tako v poljedelstvu kot živinoreji. Živina bo imela ceno, zanjo pa bo potrebno več lastne krme.
Število pitanih prašičev je moč precej zvečati že v enem letu, goved pa nikakor ne, četudi bi njihova odkupna cena močno porasla. Pitanja pa ni moč zvečati s predragimi krmili Pridelati bi jih morali kar največ sami in ne s prevelikimi stroški.
Za setev koruze še ni prepozno. Bo to pomlad zasejana sleherna prazna njiva? Tudi sosedova, če sam ne more? Ali bodo pri tem pomagale kmetijske zadruge in kmetijske zemljiške skupnosti po občinah, kjer se sosedje ne znajo sami dogovoriti?
JOŽE PETEK
Združena tanzansko-ugandska invazija na Ugando se je končala s padcem predsednika Idija Amina in strmoglavljenjem njegovega režima. Po poročilih, ki so prišla iz glavnega mesta Kampale, je prebivalstvo sprejelo zmagovalce z navdušenjem, Idi Amin pa je menda pobegnil v neko arabsko državo-Libijo ali Irak.
Medtem ko večina opazovalcev ni bila pripravljena objokovati strmoglavljenega Amina in je (vsaj na tihem) to celo pozdravila, je ozadje te spremembe vendarle tako, da naravnost terja daljše razmišljanje.
Konec Amina
Nesporno je kajpak res, da Idi Amin ni bil priljubljen voditelj v svoji deželi in da je vladal z okrutno trdo roko. Trdijo, da ima na vesti tisoče ubojev (nekateri govorijo celo o pol milijona usmrčenih političnih nasprotnikov) in da je spravil gospodarstvo Ugande praktično na rob stečaja.
Obdržal se je ta ko dolgo v bistvu samo zato, ker je znal spretno izrabljati svojo muslimansko vero za dobivanje pomoči iz nekaterih arabskih držav (zlasti Libije in Saudske Arabije) in ker so Mi njegovi nasprotniki tako zelo razdeljeni in neenotni.
Lani jeseni je skušal iztrgati Tanzaniji delček ozemlja, za kateregp je trdil, da pripada Ugandi in je s svojo vojsko vdrl prek meje Sprva mu je Šlo dobro, toda kasneje je Tanzanija odgovorila s protinapadom in vrgla ugandske čete s svojega ozemlja, nato pa začela zasedati ugandsko ozemlje.
Ta protiofenziva se je končala v Kampali - pridružile pa so se ji tudi enote ugandskih beguncev, ki so se morali pred nekaj leti umakniti iz Ugande zaradi terorja Idija Amina.
Novi ugandski predsednik je postal nekdanji univerzitetni profesor Jusuf Lule, ki je uspel zediniti zares pisano paleto pred leti z Ugande pobeglih politikov.
Ti so imeli v bistvu samo eno skupno stališče: da so bili namreč odločno proti Idiju Aminu - sicer pa imajo silovito različna mnenja o tem, kako bi kazalo voditi deželo.
Toda medtem ko je treba bodoče dogodke v Ugandi vsekakor prepustiti njihovemu toku, se ni mogoče ogniti	nekaterim vpraša-
njem, ki so z njimi v tesni zvezi.
Zelo preprosto rečeno, gre za naslednje: tanzanske šle, ki so prodrle v Ugando in vrgle Idija Amina, so po vseh veljavnih merilih poteptale eno izmed temeljnih načel	ustanovne listine
Združenih narodov in tudi politike neuvrščenosti -namreč načelo o nevmešava-nju v notranje zadeve druge države	in o spoštovanju
suverenosti ter nedotakljivosti meja.
Res je sicer, da se je Idi Amin s svojo diktaturo dodobra umazal in prav tako je res, da zaradi njegovega padca skoraj nihče v Afriki ni bil žalosten, toda vseeno.
To pot se je prvič zgodilo, da je vojska neke afriške (in neuvrščene) države zasedla glavno mesto druge afriške (in prav tako neuvrščene) države. S tem so Tanzanci prekršili načela, po katerih bi se kot neuvrščena država morali ravnati in tega ni mogoče sprejeti brez obsodbe
Kljub vsem okoliščinam (nepriljubljenost in nasilje strmoglavljenega predsednika Amina) ni mogoče spreje-< ti, da se je Tanzanija odločila za vojaško posredovanje v sosednji Ugandi
Dejstvo je namreč, da ni mogoče nikomur dopustili pravice do kršenja osnovnih načel neuvrščenosti, pa naj bodo razlogi za to taki ali drugačni A žal primer Tan-i zanije in Ugande samo potrjuje, da agresija Vietnama na Kampučijo in Kitajske na Vietnam nista bila osamljena primera zmote, marveč sestavni del neke nevarne prakse današnjih dni ki je ni mogoče sprejeti in dovoliti
JANEZ ČUČEK
rtUiUCAMNU IZ VESOLJA - Sovjetski zvezi se m posrečila zadnja vesoljska akcija, saj se je morala dvočlanaca posadka vesoljske ladje Sojuz 33 konec minulega tedna predčasno vrniti na zemljo zaradi resne okvare na napravah. Na sliki: vesoljca Sovjet Nikolaj Rukavisnikov (levo) in Bolgar Georgi Ivanov potem, ko sta srečno pristala po povratku iz vesolja. Bolgar je bil prvi človek te države, ki ie poletel v vesolje. (Telefoto TASS)	J	y
Me zanašaj se na tujo koruzo!
Nerazumljiv ples cen se nadaljuje, ne kaže pa križemrok čakati na izid
Čeprav bodo uvozili skoraj milijon ton koruze in polovico takoj :defili mešalnicam krmil in živinorejcem, drugo polovico pa uskladiščili za rezervo, cena na našem trgu hitro raste. Na blagovni borzi v Novem Sadu je že prekoračila 6 din za kilogram. Raste tudi cena pšenice. Lansko mehko pšenico, ki je bila ob zadnji žetvi po 2,70 din, so v Novem Sadu že plačali po 4,50 din, čeprav je pred nekaj tedni bila še po 3,50 din.
razi
Druga pomembna novica, po vezana s koruzo, je, da se je stalež prašičev v vsej državi zmanjšal od lani do letošnjega januaija od 8,5 na 7,8 milijona glav, kar je za 11 odstotkov, in goved za 1 % ali za 55.000 glav. V Sloveniji se je število goved v tem času sicer za 1 % zvečalo, število prašičev pa za 9 % ali 45.000 zmanjšalo.
Nekateri gospodarstveniki sicer menijo, da to zmanjšanje staleža živine ni veliko, saj so v prejšnjih letih bila nihanja še večja. Gospodarstveniki v nekaterih drugih državah pa pravijo, da jim znižanje ali zvečanje prireje goved in prašičev za 5 % od načrtovane lahko povzroči že velike preglavice. Pri 5-odst. presežku pitane živine že kaže, da je mesa preveč, če ga mesarji ne uskladiščijo v hladilnicah. Veliko ponudbo pitancev bi mesarji lahko izkoristili za znižanje odkupnih cen. Le 5% manj mesa v mesnicah od predvidene porabe pa pri porabnikih lahko naredi vtis hudega pomanjkanja. Nezadovoljni, ker ne najdejo v prvi mesnici takega mesa, kot si ga zaželijo, gredo vprašat še v drugo, tretjo. Tako
Pred nami so prvomajski prazniki. In spet se zastavlja vprašanje, kako »pretentati” tisti
„nesrečni” ponedeljek tridesetega aprila, ki se je vgnezdil med prosto soboto in nedeljo ter prvim majem. Kako ga nadomestiti z delovno soboto? Eno prej, ali kasneje?
Predlagamo, naj bo tokrat drugače. Najprej zato, ker je Črno goro prizadel katastrofalen potres, in ker je prizadetim krajem ter ljudem dobrodošla vsakršna pomoč.
Naj bo zdaj drugače
Drugič zato, ker na sploh preveč besedujemo o tem, kako bomo proslavljali, praznovali.
Ni še tako dolgo, kar smo Ljubljančani občudovali mimoze, nežno rumene cvetove, ki so nam jih prinesli krajani Hercegnovegp. Po vsej Jugoslaviji so romali, nam, močvirnikom, prinesli prve glasnike tople pomladi. .. Je kdo med tistimi, ki smo jih gledali tedaj, izgubil življenje, svoje najdražje, imetje? Cisto mogoče.
Kakorkoli že, apeliramo, da pred tokratnimi prvomajskimi prazniki razmišljamo o delu. In seveda o tem, kako bi čim manj
praznovali Končno je delo najlepša oddolži-tev za vse, ki so ugašali na barikadah, da je naš prvi maj svoboden, lep praznik.
Odločili smo se za resne ukrepe, ki naj izboljšajo našo gospodarsko bilanco: nismo zadovoljni z izvozom, tvišamo lahko storilnost, rabimo čez svoje zmožnosti, nekoliko več reda ne bo škodovalo pri varčevanju z energijo. Vsemu temu pa je primaknil potres še svoje zahteve. Samo življenj ni mogoče nadomestiti, vse ostalo lahko. Pripravljeni moramo biti, da bo beležilo črnogorsko primorje tudi delen turistični izpad. Vsaka sanacija pa nekaj stane.
Nič nas ne sme presenetiti, je družbeno-samozaščitna akcija, ki jo letos uresničujemo v Sloveniji. Nič nas ne sme presenetiti - velja za celo Jugoslavijo. In nas tudi ne bo. Ta „ne bo” pa bo še veliko trdnejši, če bomo v teh dneh intenzivneje razmišljali o delu. Premisleku mora slediti ukrep. Torej delo, ker samo to je najzanesljivejši porok, da bomo okrepili svojo gospodarsko rast, izboljšali svoj in družbeni standard ter se učinkovito spopadli s posledicami naravne nesreče, ki je prizadela bratsko republiko Črno goro.
MILAN MEDEN
5
s
s
s
§
N
N
kaže, ko da bi mesa primanjkovalo še veliko več, kot ga v resnici. Potrošniki se razburjajo.
Nazadovanje naše živinorge zahteva torg hitrejše in učinkovitejše ukrepe od dosedanjih. Živinorejcem pa tudi ne kaže čakati le na ukrepe raznih organov. Tako kot vsakega dobrega gospodarja v kmetijstvu, industriji ali katerikoli drugi dgavnosti bi jih morale zanimati spremembe na trgu. Kolikor slabša je njihova organiziranost v temeljni zadružni organizaciji ali zadrugi in skupno načrtovanje, tdiko bdj morajo sami spremljati razmere
TELEGRAMI
TEHERAN - Iranski zunanji minister Karim Sandzabi je odstopil s svojega položaja v vladi premiera Bazargana. Kakor piše neodvisni list „Ajandegan“, je Sandzabi v pismu predsedniku vlade pojasnil, da odstopa, ker v sedanjem položaju ni mogoče doseči kakega napredka.
HANOI — V Hanoju so uradno sporočili, da se je v nedeljo blizu mesta Nam Dinh, 88 kilometrov jugovzhodno od Hanoja, zrušilo kitajsko lovsko letalo. Sporočilo ne navaja tipa letala, pač pa dva druga podatka: letalo se je zrušilo ob 8.30 po jugoslovanskem času, pilot je bil na mestu mrtev. Vietnamsko zunanje ministrstvo je protestiralo v Pekingu zaradi kršitve vietnamskega zračnega prostora in zahtevalo, da nehajo s takimi incidenti, ki samo še bolj otežujejo pogajanja.
LUSAKA - Ker so rasistične južno rodezijske čete minuli teden srdito napadale objekte „afriške narodne unije Zimbabveja v Zambiji, je predsednik dr. Kenneth Kaunda v večjem delu države za ..nedoločen čas“ uvedel policijsko uro, ki bo veljala od 20. do 6. ure.
KAIRO - Egiptovski predsednik Sadat je v govoru študentom očital arabskim državam nevednost, konservativnost v mišljenju in impulzivnost v reagiranju. Zaradi takih lastnosti so Arabci od 1948 da^e dajali Izraelu priložnost za ekspanzijo, je rekel Sadat. Rekel je, da je treba vse probleme urediti s pogajanji in je ostro kritiziral obnašanje arabskih držav do Izraela. Vse, kar so te države v odnosu do Izraela pogrun-tale, je ..trojni ne". Prav to. žele izraelski Jast Kebi, je dejal Sadat.
TEHERAN - V Iranu so usmrtili še sedem predstavnikov starega ša-hovega režima. To pomeni, da sc je od zmage ..islamske revolucije" do danes število usmrčenih povečalo na 36. Usmrtili so tudi brigadnega generala Ahmada Hamadija Astianija, nekdanjega šefa policije v mestu Kcrmansahu v zahodnem Iranu. Revolucionarno sodišče v Teheranu ga je obsodilo na smrt ..zaradi korupcije, kije presegla vse meje."
- Vid mu je sicer že opeSol, ima pa lenomenale» spomin. Spominja se ie vseh letoinjlh
- Tole sem sprva imel namen zgraditi is rezanega marmorja, pa je v podjetju rekel neki cepec, da ]• brez stanovanja in da tudi on potrebuje stanovanj* ski kredit.
PROŠNJE NISO ZALEGLE; nekdanji pakistanski ministrski predsednik Zulflkar Ali Butoje ob dveh zjutraj stopil na morišče. Z rokami, zvezanimi na hrbtu, oblečen v novo obleko, j« prišel iz svoje celice v spremstvu dveh jetniških paznikov. „Bog, pomagaj mi, nedolžen sem,” j« rekel in to so bile njegove zadaje besede. Pol ure kasneje so njegovo truplo sneli z vešal in g? s posebnim vojaškim letalom odpeljali iz Ravalpindija v mesto Larkana, kjer so ga pokopali« Tako se je končala drama, ki.j® mesece razburjala pakistansko in svetovno javnost. Kljub številnim prošnjam za pomilostitev, ki so jih naslovili na sedanjega predsednika Pakistana, general* Mohammeda Zla Ul — Haga, j® smrtna obsodba obveljala. Tod* po usmrtitvi so se v nekaterih' pakistanskih mestih začeli neredi, zakaj Butovi privrženci so prepričani, da je bil nekdanji premier usmrčen po krivem .. • Zgodovina 'bo razsodila . • •
ZGODOVINA PA BO SVOJE MORALA šele povedati tudi o nekaterih vidikih obdobja, v katerem je Združene države Amerike vodil predsednik Richard Nixon. Zdi se, da je marsikaj še nejasnega in nedorečenega, a utegne se zgoditi, da bodo spomini Nixonovega naslednika v Beli hiši, Gerald* Forda, nemara vnesli kanček novega v to neslavno poglavje ameriške politične zgodovine- j • Ford v svoji knjigi, ki bo kmalu izšla, pravi med drugim, da je oprostil (natančneje rečeno: pomilostil) Richarda Nixona potem. ko je ta odstopil kot predsednik, zato, „da bi prihranil Ameriki dramo neskončnega sodnega procesa afere Watergite. Toda to je ena plat razlage, po drugi pa naj bi Nixon bil pripravljen odstopiti le pod pogojem, če mu bo Ford vnaprej zagotovil, da ga bo pomilostil... Vsak svojo pesmico prepeva ...
TAČAS PA SE RAZBURJA- ! JO tudi v Veliki Britaniji in to zaradi domačih živali. Menda se je število psov, mačk in drugih ljubljencev (Velika Britanija pa je znana po tem, da imajo ljudje tod neveijetno mehka srca za te 2vali) tako razpaslo, da nekateri predlagajo nasilno zmanjšanje ..živalskega prebivalstva”. Psov je, trdijo, okrog šest milijonov in to je preveč, saj je uradno prijavljenih le polovica ... A kaj na to pravijo psički...?
(Iz zadnjega Pavlihe)
p
ZA VIADUKT - Delavci ljubljanskega „Viaduk-I3" so začeli s preiskavami tal na trasi bodočega industrijskega tira za tovarno IMV v Novem mestu. Industrijski tir bo tekel preko Težkega Potoka po viaduktu. Za tovarno je ta prometna povezava življenjsko važna. (Foto: Markelj)
VARNEJE PRI DELU - Zavod za izobraževanje kadrov v Novem mestu je za delavce Cestnega podjetja pripravil že tretji 18-umi seminar iz varstva pri delu. 7. aprila je izpitna komisija preverjala osvojeno znanje 68 kandidatov in bila z odgovori zadovoljna. (Foto: Pavlin)
ODZIV MED MLADIMI - 30-letnico obrambne vzgoje bodo v krški občini počastili s tekmovanji. Vanje je vključenih 17 osnovnošolskih ekip in še dve ekipi šolskega centra izven konkurence (na diki: posvet pred pohodom v soboto). Priznanja bodo podelili pred dnevom mladosti. (Foto: Železnik)
TAURA AR AHIRA (Revolucija je naše življenje). V petek, 13. aprila, so v novomeškem Domu JLA nastopili s pesmijo, plesom in besedo člani generalne unije palestinskih študendov iz Zagreba, ki jih je v Novo mesto povabila OK ZSMS. To doživetje je videlo le nekaj več kot sto obiskovalcev. (Foto: J. Pavlin)
POSAVJE:
NOVA SKUPNOST ZA GOZDARSTVO V ROKU
11. aprila je medobčinski svet SZDL za Posavje pripravil v Sevnici posvetovanje o volitvah novih delegatov za samoupravno skupnost 8. gozdnega območja, na katerem dela Gozdno gospodarstvo Brežice. Na tem območju je sedaj 56 krajevnih skupnosti, vseh podpisnikov za Ustanovitev te skupnosti pa je bilo okrog 150. Delegatom stare skupščine je potekel mandat. Do 15. maja naj bi izvedli evidenti-tanje kandidatov za organe skupščine. 24. maja naj bi bila zadnja seja skupščine v starem sestavu. Zbora uporabnikov in izvajalcev naj bi imela vsak po 18 delegatov.
Iskra prerasla svojo „obleko”
V šentjernejski Iskri nastajajo tri temeljne organizacije združenega dela
Sejmišča
NOVO MESTO: V ponedeljek je bilo na novomeškem sejmišču kar živahno, čeprav je % naprodaj le 207 prašičev, °d tega samo 14 starih nad tri •Hesece. Prodali so jih skupno 166. Pujski so bili po 800 do 1-150 din, od tri do pet thesecev stari prašiči pa po 1-160 do 1.650 din.
BREŽICE:	Na	sobotni
^jem so rejci pripeljali 489 Pdjskov, prodali pa 395 po 40 d° 42 din kilogram žive teže.
Iskra v Šentjerneju je že kar stara firma. Pred več kakor 20 ji»lj gQ tako rekoč iz nič začeli s proizvodnjo uporovnih elementov. Iz malega obrata se je razvila močna sodobna tovarna s preko 1100 zaposlenimi in močnim strokovnim kadrom. Zakon o združenem delu je dal temu kolektivu možnost, da se reorganizira, da bo uspešneje odločal in gospodaril.
Da bi laže razumeli, čemu ustanavljanje treh novih temeljnih organizacij združenega dela, posezimo malo nazaj. Do leta 1975 je bila Tovarna uporovnih elementov obrat Iskre - Industrije elementov iz Ljubljane - klasičen primer dislociranega obrata. Ob reorganizaciji Iskre skladno z zakonom o združenem delu pa je bila ustanovljena nova delovna organizacija Industrija elementov za elektroniko, in Tovarna uporovnih elementov v Šentjerneju je postala samostojna TOZD v tej delovni organizaciji.
Kvaliteta šentjernejskih izdelkov je rastla s povečevanjem proizvodnje, začeli so izvažati, in to na najzahtevnejša zahodna tržišča. Tako danes izvažajo že okrog 60 % proizvodnje. Skladno s povpraševanjem na domačem trgu in v tujini so tudi širili proizvodni program. Tako so osvojili proizvodnjo potenciometrov, industrijske elektronike in zadnja leta proizvodnjo hibridnih
Kmetijski
Podvojiti pridelek koruze?
Kaj pomeni v kmetijstvu koruza, kako le ta zmore živinorejo JPraviti skoraj na boben, se je grobo izkazalo v lanskem letu. Goveji čredi so nerazumljivo visoke cene še nekako prizanesle, 50 pa zato zdesetkale prašiče, tako da bo v prihodnosti negotova ^krba jugoslovanskega trga s svinino. To pa bo prizadelo zlasti naše turistično gospodarstvo.
Spekulacije z vojvodinsko koruzo bi slovenske živinorejce j”a,\j prizadele, če bi sami bolj sledili klicu zadnjih let, ki poziva povečanemu pridelovanju koruze tudi v Sloveniji, za kar je še ""togo možnosti. Res smo v pridelovanju te poljščine zelo j^Predovali, pa vendar še ne dovolj. Zlasti s pridelkom na "e*ttar, ki znaša v povprečju okoli 35 stotov na hektar, ne bi ,"'eH biti zadovoljni. So dežele na svetu, ki irmyo skoraj dvakrat povprečje - ob slabših naravnih možnostih.
Koruznih polj ni težko povečati - seveda na račun drugih g? j^in. Koruza sama sebe prenaša in jo je brez škode mogoče /ti na isto njivo več let zapored kot monokulturo, vendar se ^ tteba zavedati, da intenzivna monokultura zahteva tudi kar se ~ izdatno gnojenje z umetnimi gnojili ter uporabo herbicidov zatiranje plevelov.
Pridelek je mogoče zvečati zlasti s skrbno pripravo tal, z P°rabo predsetvenikov in kombiniranih orodij, ki temeljito ^rahljajo in zdrobijo zemljo do globine setve, to je do 7 cm. Z eP°rabo sejalnice je mogoče dobiti tudi boljši sklop in "^omemeje razporejene rastline. Odločilno je gnojenje. Koru-. Je okopavina in nima nikoli prveč hlevskega gnoja. Izdatni ^rajo biti tudi odmeriti dušika in fosfoija, pa tudi kalija, s! pomanjkanje kalija pri nas ni tako pogost primer. tlk-iej° so° do 700 kS NPK na hektar, v več obrokih. Če je v Jj*1 veliko talnih škodljivcev, na primer strun, priporočajo .“^etno gnojilo, ki mu je dodan volaton ali phoxim. Koruza, ki Omenjena siliranju, potrebuje umetno gnojilo z večjim stotkom dušika.
pD sortah smo več pisali ob lanski setvi. Trud in stroške obilno . Plačajo predvsem novejše hibridne sorte, primerno izbrane na čas rasti. Gostota naj bo pri zgodnjih sortah 7, pri ^^nih 5 do 6 rastlin na kvadratni meter, pri silažni koruzi pa
Inž. M. L.
I
vezij. Postavili so sodobno tovarno potenciometrov, za potrebe industrijske elektronike pa so odprli obrat v Šentjerneju.
Tovarna je živ organizem, zato se je začelo postavljati vprašanje, kako organizirati samoupravni sistem, da bi laže, bolje in predvsem dejansko odločal vsak delavec.
Že jeseni so v ta namen prišli v delovno enoto v Kostanjevici zastopniki občinskih komitejev ZK Zasavja in Dolenjske in pogovor je stekel v to smer. Sicer so družbenopolitične organizacije imele že pripravljen koncept za razdelitev na več smiselnih osnovnih organizacij združenega dela, ta pogovor pa je dogajanja še pospešil.
Na konferenci osnovnih organizacij ZK Upori in Industrijske elektronike so idejo še bolj konkretizirali in predložili več praktičnih konkretnih predlogov in sprejeli ustrezne sklepe. Obe OO ZK sta predložili vsem petim OO sindikata v TOZD, naj pripravijo, vse potrebno za ustanovitev treh TOZD v teku letošnjega leta. Zakaj prav tri TOZD?
Prva dejavnost je proizvodnja vseh vrst uporov, klasičnih in najsodobnejših za profesionalno uporabo. Zato je to samostojna dejavnost.
Druga „bodoča TOZD“ so Potenciometri. Tudi ta dejavnost oziroma proizvodnja je organizirana na enem mestu, z zaključenim proizvodnim procesom, ima možnost samostojnega obračuna in samostojnega odločanja. Ker pa je nova, vse bolj živa dejavnost proizvodnja hibridnih vezij še sorazmerno nova. mlada in majhna po obsegu, bodo verjetno to dejavnost priključili bodoči TOZD Potenciometri.
Tretja dejavnost je industrijska elektronika, ki ima delovne prostore v kostanjeviškem gradu. To je zelo značilen dislociran obrat v drugi občini, poleg tega ima tudi čisto zaključen razvojni in tehnološki proizvodni proces.
Ostanejo še dosedanje režijske službe. Po večini bodo ostale po dosedanjih enotah, zlasti razvojni,
V ŠENTJERNEJU: pakiranje in kontrola uporov
tehnološki in kontrolni oddelki. „Cista režija", kakor je finančna, kadrovska in splošna služba in še nekatere, pa naj bi postale del Skupnih strokovnih služb delovne organizacije.
Povedati je treba, da ima vsaka od teh enot že svojo osnovno organizacijo sindikata, pripravljajo tudi reorganizacijo ZMS po tem konceptu, ZK pa že ima dve OO ZK, kakor sem že zapisal.
Sindikalna organizacija pripravlja zdaj vse potrebno, da bo ta predlog zaživel.
FRANC KOTAR
NM ni najdražje
Slovenski statistični zavod pripravlja tudi mesečne preglede t. i. cen na drobno v Kopru, Ljubljani, Mariboru .in Novem mestu; zadnji tak pregled obsega cene v letošnjem februarju. Ko smo primerjali cene v posameznih mestih, smo imeli v mislih že večkrat zapisano dejstvo, da sodi dolenjska metropola med najdražja jugoslovanska mesta, pogosto pa jo statistični podatki glede na draginjo uvrščajo kar na prvo mesto. Zato smo bili na moč začudeni, ko smo iz omenjenega februarskega pregleda cen izluščili „neiz-podbitno" dejstvo, da je med naštetimi štirimi mesti Novo mesto v poprečju najcenejše.
Pregled zajema cene petdesetih stvari, med katerimi je največ živil, sledijo pa oblačila, stanovanjski predmeti, storitve in še kaj. V Novem mestu so stvari najcenejše kar v sedemnajstih primerih (ne bi naštevali vseh, mednje sodijo npr. riž, čebula, špinača, jajca, mleko, moške nogavice, električni štedilnik, zidna opeka, deske, vstopnina za kino). Skupaj z enim ali dvema mestoma je Novo mesto najcenejše še v osmih primerih (npr. črni kruh, govedina, teletina ali svinina s kostmi, jedilno olje). Kar enajstkrat so novomeške cene na predzadnjem mestu, najgloblje pa moramo Novomeščani seči v žep le v osmih primerih (solata, orehova jedrca, sir trapist, svipjska mast, 60-vatna žarnica itd.).
Torej: s statistiko se da, pravijo vse dokazati. Tako je enkrat Novo mesto najdražje, drugič spet (kot nam dopoveduje pričujoči pregled) nimamo razloga za zaskrbljenost, saj so v drugih mestih cene precej višje. Zato je morebiti najbolje, da se sprjjaznimo s cenami in statističnimi podatki, kakršni pač so (in živimo čim manj potrošniško, zlasti pa ne malomeščansko, četudi domujemo v malem mestu).
D. RUSTJA
VSEM
PRIZADEVANJEM
NAVKLJUB
— Fantje, kaj pa, ta bi eden pogledal, te ni morda v koreninah kaj narobe, da tako hitro raste
1
*
*
5
S
*
*
*
*
*
t
\
*
*
\
!
I
1
J
EN
HRIBČEK
BOM
KUPIL..
UrejaTit Doberšek
V 14. številki Dolenjskega lista smo na tem mestu pisali o razdaljah,sajenja trt Ker konec aprila in ria začetku maja po navadi sadimo trte in ker je med vinogradniki še vedno kdo, ki si ni na jasnem, kako je treba posaditi, ne bo odveč, da še1 enkrat ponovimo, kako
„Bom trte sadil”
Cepljenke, ki smo jih dobili od trsni čarja, pred sajenjem še enkrat dobro pregledamo. Najvažnejše je, da je cepilno mesto dobro zaraščeno, kar preizkusimo s pritiskom palca na cepič: pri tem cepilno mesto ne sme zazijati. Poganjki cepljenke morajo biti zdravi in sveži, prav tako korenine.
Žlahtni poganjek prirežemo na spodnje, dobro vidno oko. Režica mora biti sveža, zelena; če je rjava, je cepljenka zasušena in ne bo pognala. Spodnje korenine prirežemo na dolžino pesti (okrog 10 cm). Srednje in gornje korenine popolnoma odstranimo. Tudi režica korenin naj bo sveža; sjava )e namreč zasušena in bo slabo rasla.
Korenine takoj po rezi korenin namočimo v mešanico ilovice, vode in kravjeka, to je v kalež. Namakamo do spojišča. Iz kaleža jemlje sadilec obrezane trte v manjših količinah, da se med sajenjem ne izsušijo.
Jamo za trto kopljemo 3 do 5 cm od kola, in to v vrsti, ne pa na- obdelovalni površini med vrstami, kjer bi jo lahko pozneje z obdelovalnim orodjem poškodovali. Velikost jame naj bo 40 cm v kvadratu, v globino pa okrog 35 cm, odvisno od globine sajenja. En delavec lahko skoplje na uro 20 do 40 jam. Pri večjih površinah kopljemo jame s traktorskim vrtalnikom.
Sadimo pokončno ali rahlo poševno, tako da pride cepilno mesto nekaj centimetrov nad površino zemlje. Lepše sadimo, če v izkopano jamo nasujemo dobro zemljo in jo potlačimo v obliko stožca. Vrh stožca (kupčka) je cepljenki za oporo, po stožcu pa razprostremo korenine. Vendar nasipavanje stožca ni nujno in je preveč zamudno, posebno pri zasajanju večjih površin.
Za pravilno določitev globine sajenja uporabljamo letvico (palico, kol), ki jo položimo preko jame. Palico položimo na ravno površino zemljišča, ne pa na izkopani kupček zemlje. Po tej povprečno položeni palici preko
jame lahko točno določimo, * koliko naj bo cepilno mesto trte ^ nad površino zemlje.	^
Na nagnjenem zemljišču z w vrstami v smeri strmine sadimo trte v podnožju zemljišča tako, da je cepilno mesto znatno nad površino zemlje, v sredini zemljišča tik zemlje, na vrhu parcele pa nekaj centimetrov pod zemlja Tak način sajenja narekuje odnašanje zemlje (erozija).
Na terasah in na ravnem zemljišču sadimo bolj plitvo, ker zemlje ne odnaša. Če imamo na terasah daljše cepljenke, jih sadimo nekoliko poševno, da so (glavne korenine plitvejše. Cepilno mesto naj bo pri sajenju na terasah okrog 5 cm nad zemljo.
Neposredno na korenine trte nasujemo kompost Ce komposta nimamo, ga nadomestimo s šoto, ki jo pomešamo z zemljo v razmerju 1:1. V manjši meri si lahko pomagamo še z drobno črno zemljo, vendar ne sme biti zasušena. Tudi mivka je uporabna. Ko so korenine prekrite s kompostom ali šoto, damo v jamo preležan hlevski gnoj, in to 10 do 20 kg na trto. Gnoj se ne sme dotikati debla trte. Po ^ dodatku gnoja jamo z zemljo k zasujemo. Vrh cepljenke prekri- J jemo z drobno črno zemljo ali ^ mivko, da se nam cepljenka Ji preko prirezanega poganjka ne ^ izsuši. Če smo trte pred saje- fc njem, ko smo jih obrezali, J parafinirali, prekrivanje ni po- ^ trebno. Nazadnje posajeno trto N
zalijemo s 4 do 5 litri vode.
V Istri sadijo cepljenke v
jarek, ki ga napravijo strojno z razoravanjem. Vrste normalno raz-, količijo in tam, kjer je zakoličena vrsta, s traktorskim plugom potegnejo brazdo-jarek. Razdalje trt v vrsti odmerjajo sproti, ko sadijo ob vrvici, in k posajeni trti postavijo kratek količek ali trstiko. Sadilec zagrne le korenine trte s kompostom, ali šoto, nato pa trte grobo zasujejo s plugom in nazadnje še ročno popra vij a Uspeh sajenja povečamo če glave cepljenk, ko smo jih obrezali, pomočimo v vodo, ki smo ji dodali 30 dkg cosana na 10 litrov vode. S tem preprečimo razvoj raznih pršic.
Med pripravami za sajenje moramo cepljenko varovati pred soncem in vetrom. Če po sajenju nastopi daljše sušno obdobje, je nujno, da posajene trte ponovno zalijemo. Po končanem sajenju potlačeno zemljo prekopljemo ali preorjemo.
Ko trte začno odganjati, preglejmo cepljenke, če morda kje kakšna gruda zemlje mladega poganjka ne ovira v rasti. Zato zemljo na vrhu malo zrahljamo, grudo odstranimo in vrh ponovno narahlo zasujemo z rahlo zemljo.	_
DT s %
1
I
S
*
S
H
5
S
«1
DOLENJSKI LIST
Pobuda že kali
V	skupnosti dolenjskih občin poslej kolektivno vodenje
Titovo pobudo, naj bi na vseh ravneh, od tozdov do federacije, okrepili kolektivno delo in odgovornost, so ponekod na Dolenjskem že začeli uresničevati. Kot kaže, bodo načelo kolektivnega vodenja med prvimi uzakonili v skupnosti občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Kako bo videti kolektivno vodenje v tej skupnosti, je moč raz brati iz predloga novega statuta, ki je priložen gradivu za bližnjo sejo skupščine te skupnosti v Novem mestu.
Delo osemindvajsetčlanske skupščine naj bi poslej organiziralo in vodilo osemčlansko predsedstvo. V njem bi imela vsaka občina po dva člana, ki bi jilfna predlog medobčinskega sveta SZDL za Dolenjsko izvolila skupščina skupnosti izmed svojih delegatov. Seje skupščine bo skliceval predsednik predsedstva, izvoljen za leto dni. Vsako leto bo izvoljen iz druge občine, in sicer po abecednem zaporedju imen občin. Sedež skupnosti ne bo stalen, ampak bo vedno v občini, ki bo dala predsednika predsedstva.
En sam lahko akcijo ustavi
Polovičen uspeh
Društvo kmetijskih inženiijev in tehnikov Novo mesto, ki deluje na območju občin Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje, je 7. aprila v Trebnjem razpravljalo o uresničevanju srednjeročnega razvoja kmetijstva za čas od 1976. do 1980 v dolenjski regiji.
O	tem, kako kmetijske delovne organizacije v dolenjski regiji izpolnjujejo naloge srednjeročnega razvoja kmetijstva, je poročal direktor Kmetijske zadruge Trebnje inž. Slavko Nemanič. Delež kmečkega prebivalstva v regiji se je od predvojnih 70 % skrčil na današpjih 23%, ki ustvarijo 10% narodnega dohodka. V hribih se kmetije praznijo, veča se število mešanih kmetij, to je kmetij, na katerih je najmanj eden nekje zaposlen. Zadrugam je kljub pomanjkanju pospeševalcev uspelo, da se število usmerjenih kmetij veča. Usmerjene kmetije so živinorejske.
Zastopnik Zadružne zveze Slovenije inž. Jože Guzelj je povedal, da smo v Sloveniji dosegli le polovico planiranega razvoja kmetijstva. Obetajoči zakon o kmetijskih zemljiščih je ostal v glavnem le na papirju, ker kmetijske zemljiške skupnosti ne delujejo tako, kot je bilo predvideno z zakonom. Napovedal je poseben predpis o ugotavljanju sposobnosti kmetovanja. To usposobljenost bodo marali dokazati vsi, ki so na podlagi zakona o kmetijskih zemljiščih dobili status kmeta.
DT
(Nadaljevanje s 1. strani)
in zadrugami sposobni pripraviti projektov za melioracije itd.’
- V čem so bile poglavitne ovire, da ni bilo programov in projektov za gradnjo pomembnejših objektov?
„Tcžave so že od pridobitve lokacij, soglasij do ostale tehnične dokumentacije. Postopki so dolgotrajni, če pa že vse to imamo, se velikokrat zatakne pri zemljiško-pravnih odnosih. To je že vrsto let kamen spotike.. Primer: če reguliramo 3 kilometre potoka, ob katerem je na desetine zasebnih lastnikov zemlje, pa med njimi samo eden gradnji nasprotuje, sc vsa akcija ustavi. Sploh ni res, da sredstev nočemo porabiti, marveč jih zaradi takih težav ne moremo. Ni pu bojazni, da letos denar ne bo porabljen, saj smo v strahu, da g? bo celo zmanjkalo.”
- Kaj predvidevate v vašem načrtu za leto 1979 in katere naloge bodo imele prednost?
„Ker zaključujemo vlaganja v komunalno dejavnost, bo veliko več sredstev - kar 46 milijonov dinarjev
-	namenjenih regulaciji potokov. Prejšnja leta smo v te namene porabili le simbolična sredstva, medtem pa smo pri dobili dokumentacijo za nekatera obsežnejša dela.
V	letošnjem letu bomo začeli gradnjo na Obrhu v Metliki. Nadalje-1 vali bomo regulacijska dela v Dolenjskih Toplicah. V krški občini je v načrtu regulacija potoka Lokavec nad avtocesto ter regulacija Dovške-ga in Lokvanjskega potoka v Brestanici. V trebanjski občini bomo .začeli regulacijo Temenice pod
Javorovica vabi
Letos mineva 53 let, odkar je v gorjanski vasici Javorovica v zgodnjih jutranjih urah (16. marca 1944) od 133 borcev 4. bataljona Cankarjeve brigade padlo 125 partizank in partizanov.
V	spomin žrtvam na Javorovici družbenopolitične organizacije krajevne skupnosti Šentjernej in Odbor borcev V. SNOUB Ivan Cankar, organizirajo svečanost
Borce NOB in občane, še posebno borce in svojce padlih' borcev Cankarjeve brigade, vabimo na proslavo, ki bo 1. maja ob 11. uri psi spomeniku na Javorovici. Slavnostni govornik bo: podpredsednik skupščine Socialistične republike Slovenije Ludvik Golob. Po svečanem delu proslave bo kulturni program, v katerem bodo sodelovali: Godba na pihala, učenci osnovne šole ,,NH Martin Kotar" in Sentjemejski oktet.
Borcem in sorodnikom padlih borcev takratnega 4. bataljona bo izročena jubilejna brošura POD ZORO KRVAVO, posvečena padlim borcem.
Posebnih vabil ne bo.
Od Šentjerneja do Javorovice bo organiziran avtobusni prevoz.
Odbor borcev V.SNOUB Ivan Cankar
udeležena Temeljna posavska banka Krško. Če ne bo obljubljenih posojil, potem ni pričakovati uresničitve načrtov. Naj omenim le, da imamo na razpolago 17 milijonov dinarjev za vlaganje v vodno preskrbo, kanalizacijo in čistilne naprave, medtem ko je zahtevkov še enkrat več. Pri tem pa plačujemo še
5,5	milijona dinarjev anuitet.”
R. BACER
Dipl. inž. Janko Šegu ra: „Mi-slim, da je v zadnjih štirih letih vodnogospodarska skupnost upravičila obstoj. Kljub težavam je bilo opravljenih veliko del.”
Gričarjevim mlinom do tovarne Trima V brežiški občini je predviden začetek regulacijskih del potoka Sromljice, v sevniški občini pa planiramo regulacijo potoka Čolniček nad avtocesto. Vsa ta dela so usmerjena večinoma v pridobivanje kmetijskih površin.'
- Kje so najugodnejše možnosti za pridobitev največjih površin v kmetijske namene?
,.Največji kompleks, okrog 1000 hektarov, je možno pridobiti v Mirenski dolini. V zadnjih letih je bilo tu opravljenih že veliko del, vse skupaj pa bi lahko šlo hitreje, če bi bilo več interesa pri tamkajšnjih kmetijskih proizvajalcih družbenega in zasebnega sektorja. Drugi večji kompleks, okrog 600 hektarov zemlje, bi lahko pridobili še v brežiški občini.”
- Omenili ste, da bo letos ves denar porabljen in da ga bo verjetno še premalo. Od česa je odvisno uresničevanje nalog?
,,Pri letošnjih večjih investicijah v Posavju je pri kreditih močno
ZMAGOVALCI
Občinsko ŠBlsko prometno tekmovanje v Brežicah je mimo. Na njem so 11. aprila zasedle prva tri mesta ekipe osnovnih šol iz Artič, iz Brežic in iz Globokega. Najboljši posameznik je bil Mitja Zidanič iz Globokega. Ta bo zastopal svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na republiškem prometnem tekmovanju 20. in 21. aprila v Slovenj Gradcu. Drugi najboljši rezultat je med posamezniki dosegel Dušan Furlan iz Dobove, Mladen Arnšek, iz brežiške osnovne šole pa se je uvrstil na tretje mesto.
ŠE JE ČAS ZA VPIS V VOJNE AKADEMIJE
Zadnjega dne aprila se bo iztekel rok za vpis v pet vojnih akademij. Tako se na razpis, ki ga je objavil Zvezni sekretariat za narodno obrambo, lahko še zmeraj javijo fantje, ki izpolnjujejo vrsto pogojev. Biti morajo predvsem zdravi in sposobni za aktivno vojaško službo/ kar bo za vsakega posebej ugotovila pristojna vojaška zdravniška komisija. Med pogoji so tudi tile: na razpis se lahko prijavijo tisti, ki so bili rojeni 1958 ali kasneje, ne smejo biti oženjeni ali kaznovani, imeti pa morajo tudi priporočilo o moralno-političnih vrlinah.
I'V ;
s
5
*
s
I
f
!
s
*
Množično ob jubileju
Ob 30-letnici vzgoje mladine za splošni ljudski odpor uspela tekmovanja - Regionalno tekmovanje 18. maja
Letošnje šolsko leto je jubilejno leto organiziranega usposabljanja in pripravljanja mladine za splošni ljudski odpor. Zato so pred slabim letom na pobudo generalštaba JLA v Beogradu ustanovili koordinacijski odbor za proslavo 30-lctnice vzgoje mladine za SLO.
Člani odbora so sklenili, da morajo jubilej počastiti v vseh republikah in pokrajinah. Nosilec množičnih akcij za našo republiko je poseben odbor pri republiškem komiteju za vzgojo in izobraževanje. Organizacijo v občinah je poveril zavodom za šolstvo, oziroma njihovim enotam ter občinskim štabom, ki so bili ustanovljeni ob 30-letnici obrambne vzgoje mladine.
Tekmovanje, ki je zajelo učence 7. in 8. razredov, 1. in 2. letnikov srednjih šol ter delavsko in kmečko mladino, je dokaj dobro steklo tudi na Dolenjskem. Poseben štab za organizacijo regionalne prireditve pri
medobčinskih svetih SZDL za Dolenjsko in Posavje, ki so ga ustanovili na ponedeljkovem sestanku v Novem mestu, je ugotovil, da je tekmovanje po šolah že končano. V krški, brežiški in črnomaljski občini se je končalo tudi na občinski ravni, medtem ko bodo akcijo v ostalih štirih občinah zaključili do 20. aprila.
Regionalno tekmovanje v Novem" mestu 18. maja. V Bršljinu se bo zbralo kar 37 petčlanskih ekip. Pomerile se bodo v znanju iz programa prve pomoči in zaščite, poznavanju orožja in vojne opreme, poskusile se bodo na 8 km dolgem orientacijskem pohodu, tekmovalci in tekmovalke bodo streljali z zračno oziroma vojaško puško ter se preizkusili v mladinskem mnogoboju. Ob koncu množične akcije bodo organizatorji pripravili kulturno prireditev, na kateri bodo najboljšim, ki bodo zastopali našo regijo na republiškem prvenstvu, podelili priznanja.
J. PEZEU
ZMAGOVALCI — Tekmovanja iz obrambnih veščin seje 14. aprila udeležilo okrog sto šolaijev in mladincev iz delovnih oiganizacij v brežiški občini. Sodelovali so na pohodu in se pomerili v streljanju, metanju bombe, topografiji ter teoretičnem in praktičnem obvladanju prve pomoči. Na sliki zmagovalna ekipa brežiške osnovne šole. (Foto: M. Zupančič)
DELO V MILICI
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE VABI K SODELOVANJU MLADINCE IN MLADINKE KI JIH ZANIMA DELO MILIČNIKA
Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
— da niso starejši od 25 let
— da imajo končano poklicno šolo ali uspešno zaključene najmanj 3 razrede srednje šole
— da obvladajo slovenski jezik
— da imajo ustrezne psihofizične lastnosti
— da so moralno-poiitično primerni za delo pri milici
— da izpolnjujejo pogoje 106. člena zakona o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah (da niso v kazenskem postopku in da niso bili obsojeni za kakršnokoli kaznivo dejanje, storjeno iz nečastnih nagibov)
— da imajo mladinci odslužen vojaški rok.
Kandidati opravijo tudi zdravniški pregled in preizkus znanja iz slovenskega jezika, družbenopolitične ureditve ter telesnih zmogljivosti.
Sprejeti kandidati pričnejo z delom v milici kot pripravniki; pripravniško dobo pa zaključijo po uspešno končani šoli za miličnike. Pridobljeno znanje je šteto za srednjo strokovno izobrazba Z nadaljnjim izobraževanjem, ki ga nudi in organizira RSNZ, lahko vsakdo svoje znanje razširi tudi na druga področja dela organov za notranje zadeve.
Kandidati, ki jih zanima in veseli delo miličnika ter izpolnjujejo navedene pogoje, naj oddajo vlogo z dokazili na pristojni POSTAJI ALI ODDELKU MILICE.
REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE
Bogata	revolucio
tradicija	na	D
Piše: Franček Saje	Q
„Delavec“ je odgovoril, da dr. Marinko „sicer priznava, da se socialisti ne ustrašijo nobene težave in imajo res nekaj prav, vendar pa bi jih najraje spravil v svoje prazne sode, zabil pipo, da se zadušijo, potem pa zvalil sode s socialisti po .svetih štengah* v Krko. Ta gospod se jakdjezi, daje podlegla klerikalna stranka ... Gospod doktor, kadar greste zopet na kakšen shod, bodite trezni in videli boste, da je vse mimo. Ako se je pa vam vrtelo v glavi in šibile noge, tega 1» nismo mi krivi... Klošterski maček”.
V Kostanjevici je zmagala klerikalna stranka. Koliko glasov so dobili sodalni demokrati, ni znano.
O	poteku volitev je „Delavec“ poročal: „Naš gospod župnik je stal na mostu ter prežal na volil ce, po mestu je pa tekal g. kaplan z listki v rola, na katerih so bila zapisana imena pristnih katoliških mož -,cehmoštrov‘ in drugih enakih ljudi. Le hUd pritisk od strani duhovnikov in pa ustna volitev sta pripomogla klerikalni stranki do zmage ...“
V Metliki zasledimo prve ugotovljene pristaše socialnodemokratične stranke v začetku leta 1897. To je
vznemirilo tamkajšnje klerikalne kroge, ki so v dopisu ..Slovencu” pisali: „Tudi pri nas smo že tako srečni, da prihajajo k nam socialnodemokratične .cajtenge*. Nekateri Metličani so zelo navdušeni za socialnodemokratski nauk ...“
V	tem času je kot spreten agitator socialističnih idej v Mirni peči in okolici nastopal France Grdene, po domače Vovčiček, doma iz Šentjurja, šolal seje v Novem mestu, bil menda nekaj časa po svetu, kjer se je navzel socialnodemokratskih idej. Zatem je bil nekaj let v domačem kraju in nato živel na Dunaju. Grdene, ki se je v dopisih „Delavcu“ podpisoval „G-c“, je najbrž že v začetku decemhra 1895 objavil v ..Delavcu" svoj prvi že citirani dopis, ker ima prav tak podpis in je doslej sploh prvi ugotovljeni dopis iz Dolenjske.
„Delavec“ je 8. februarja 1897 objavil Grdenčev dopis ,Jz Šent Jurja", ki mu je dodal naslednje opozorilo: ..Naslednji dopis smo dobili od preprostejp kmeta, katerega objavimo brez popravkov -komentarja - op. uredništva.” Vendar pa je dopis izšel močno
pobeljen, ker je cenzura več daljših odstavkov zaplenila.
Grdene je govoril o novem župniku Valentinu Bergantu, ki je oktobra 1896 prišel v Mimo peč in začel akcijo za zidavo nove cerkve. „Pretečeni teden, ko je bilo pri nas spraševanje za velikonočne listke, bilo je prav za prav spraševanje le za denar; nikdo ni dosti globoko segel v žep . ..“ Nato je omenil kaplana Martina Nemaniča, ki je na prižnici tožil, da mora hoditi peš obhajat, ker ga kmetje ne pridejo iskat z vozom, in se vrnil na župnika: ,,Dne , 17. pr.m. je gospod župnik raz lece obiral „Delavca“ in tiste, ki, delavca čitajo. On je rekel, da je velik greh „Delavca“ brati..."
Zopet je zaplenjen precejšen del dopisa, ki na koncu obljublja: ..Toliko za danes, prihodnjič več. V imenu Mirnopečanov: G - c, kmet v Št Jurju.”
Cez nekaj mesecev je „ Delavec” objavil nov Grdenčev dopis, ki ga je podpisal „F.G. kmet”. V njem je polemiziral z mimopeškim kaplanom Martinom Nemaničem, ki je Grdenca napadel z lece in ga obrekoval. Dopisnik je kaplana jedrnato in prepričljivo zavrnil, čeprav ni mogel objaviti celotnega odgovora, ker ga mu je cenzura zopet močno oklestila.
S svojo aktivnostjo v mirnopeški fari je Grdene tedaj preprečil gradnjo nove cerkve in jo odložil kar za sedemnajst let, ker so jo začeli graditi šele leta 1914. Čez tri leta pa je slovenskemu klerikalizmu povzročil šE mnogo večje skrbi.
Na državnozborskih volitvah 17. februarja 1897 je socialna demokracija dobila močno postojanko v Grosupljem. Tamkajšnji dopisnik ..Delavca” je omenil, kako so klerikalci s pomočjo kaplana Zakrajška iz Šmarja varali dolenjske kmečke volilce. Kljub temu je sodalna demokracija na volitvah v peto skupino dobila kar 75 glasov. ..Socialna demokracija vzgojila je tudi tukaj svoje korenike in zdi se nam, da jo tudi vi g. Zakrajšek po Missije - Mahničevem receptu več odpravili ne boste...“
V	Mokronog je socialistične ideje prinesel in razširil Francjo Strupeh, rojen v Slepšku pri Mokronogu. Ko 9e je izučil čevljarstva, je šel na Dunaj. Tam se je kot delavec pri železnici pridružil delavskemu gibanju. Zatem je bil nekaj let doma in v Mokronogu agitiral za socialno demokracijo, ki je hitro dobila precej pristašev. Ko seje leta 1898 poročil, je bil ponovno tri leta na Dunaju, se vrnil v Gorenjo vas in se Nato naslfl v Slepšku pri Mokronogu. Zgradil si je leseno hišico, bil dober čevljar in napreden čebelar, vnet socialni demokrat in naročnik socialno demokratskih časopisov. Bil je tudi velik častilec Tolstoja in je zato tudi sam nosil lepo brado. Ker je rad razlagil svoji okolici, da bo prej ali slej zavladala na svetu socialistična ideja, se ga je prijel vzdevek ..socialist”. Vneta socialista sta pod njegovim vplivom postala brata Kajzerja iz Mokronoga.
Strupeh se je pri razširjanju idej socialne demokracije boril proti čevljarskemu mojstru Janezu (?)
Smrekarju, ki je bil dopisnik liberalnega ..Slovenskega naroda”, zlasti pa proti klerikalcem. V tem boju je
podpiral tudi druga napredna giba-nja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
PRVIČ NA DOLENJSKEM - Gostilna pri Bruneiju (Gostiš*; Breg) v Novem mestu, kjer je bil 1896 prvi socialnodemokret*1 shod na Dolenjskem.
pisma
in
odmevi
9«<	&
tl/tttimjL&ror
£ci^a/
7. g NAJBOLJŠI
V počastitev 30-letnice splošnega ljudskega odpora smo na naši šoli Popravili tekmovanja z obrambno vsebino. Učenci 7. in 8. razredov so tekmovali v streljanju z zračno puško, ravnanju s kompasom, v znanju zemljepisa, zgodovine in nudenja prve pomoči. Vse tekmovalne naloge so bile povezane v celoto. Najboljša skupina je bila iz
FRANCI ŠKULJ OŠ Kočevje
ORIENTACIJSKI POHOD ŠOLARJEV
Sentruperški osnovnošolci smo uncli 7. aprila obrambni dan v obliki tientacijskega pohoda. Najprej smo « zbrali v telovadnici, kjer smo Preizkusili praktično znanje iz prve Pomoči. Na prvi postaji pohoda smo jnoraij dokazati, kako poznamo vojaško puško, na drugi smo določali zračno razdaljo do določenega predmeta in njegovo višino, na tretji o Nrt' Smo 0tl80ValjaI' na vprašanja sni na P*?1' do detrte postaje pa mo se morali prebiti preko minskega polja. Zatem smo določali azimut n nadmorsko višino, na končni Postaji pa smo reševali teste o prvi Pomoči. Vse skupine so pokazale te'o veliko znanje
ZVONKA TIŠINA novin. krožek OŠ Šentrupert
USPEŠNI
kočevski lutkarji
Pod vodstvom tov. Sarkičeve deluje v kočevski osnovni šoli že štiri !eta skupina lutkarjev. Lutke smo tzdelali sami s pomočjo učitelja za jehnični pouk, delavcev podjetja [TAS in seveda naših mam in šivilje. Vadimo po trikrat na teden v lut-. kovnem kabinetu, pripravili pa smo *e uprizoritve igric „Dcdek Mraz Prihaja”, „Kako sta se kužek in mucek igrala” in ..Pravljica o polomljeni lutki”. Z zadnjima dvema smo razveseljevali otroke tudi v Podpreti, Fari, Stari cerkvi, Strugah in Zeljnah. Gledalci so nam povsod navdušeno ploskali, zato bomo obiskali še nekatere podružnične šole.
ANDREJA BELJAN ANDREJA JANEŽIČ in ROMANA NJEGAC
TUDI CESTE SO OKNO V SVET
• Pred kratkim sem v Dolenj-; skein listu'bral članek o tem, da ! se ljudje v okolici Osilnice za-; vzemajo za posodobitev ceste J Osilnica-Čabar in Brod na Kol-
• pi-Kuželj. Menim, da sta oba 5 odseka res potrebna obnove, saj
• bi si mnogi radi ogledali ta ! predel domovine, a jih odvrača ; zelo slaba makadamska cesta. S Prej so se ljudje bali iti na pot ; tudi do Broda na Kolpi, najbrž J so celo mislili, da se zemeljska
• obla konča malo za Kočevjem. J. Odkar pa je cesta asfaltirana, je
• te zanimive kraje spoznalo že
• veliko Slovencev in tujcev. Tudi
• ne bi bilo napak, če bi novo-
• zgrajeno partizansko magistralo
• od Soteske do Adlešičev more-; biti še podaljšali do sosednje ; republike in jo poimenovali Ce-5 sta bratstva in enotnosti.
:	D.	K.
Kurirčkova pošta
TUDI V LESKOVCU
Pionirski kurirji so 10. aprila pri-®*»li torbico s kurirčkovo pošto 'udi v Leskovec. Šolarji smo za to **°vesno priložnost pripravili krajši "ulturni program, predsednica Pionirskega odreda pa je prebrala Pozdravno pismo Titu. Na zemljevi-?u je vrisala tudi pot, po kateri so Jozirji nosili torbico v našem kraju, ^iem pa so leskovški pionirji pre-h^sli kurirčkovo pošto mimo številih zased do pionirjev z Rake.
MOJCA BOŽIC in BARBARA KOMOČAR
SEMINAR ZA MLADE
T. aprila dopoldne je bil v Krškem muiar za predstavnike osnovnih ^nizacjj ZSMS, na katerem so ° organiziranosti, vlogi in Zai?en>U, 'družbenopolitičnih oigani-Udeležilo se ga je tudi pet
0sv<vmcev iz Podbočja, ki bodo kom 6no znanje posredovali vrstni-m v domači organizaciji.
MILENA KUHAR
Spomini skojevca
jKoT’
. >,Najprej sem sodeloval v mladin-Pq 0r8anizaciji, ki je imela zelo stavi?1? ne naloge,” je začel pred-je » *vo^e '*el° Koračin. „Kasne-SKormvključil v organizacijo i kajti okupatorje in domače jemalce sem močno sovražil. Sko-Mou’ smo se naskrivaj sestajali v v *°n°gu in Kodričevi hiši. Pona-druv Sm° hirali sanitetni material in Pa « Posebne stvari, okupatorjem daiQm° nugujali, kolikor seje pač tjj,; *“42. leta sem postal sekre-
Koračin
SVrwus praznujemo 60-letnico a- J. Obiskali sva Antona Kora-i mu zasta-
Tudi o manj sončnih plateh
Izreden pomen objektivnega obveščanja o mladinskih delovnih akcijah
Leta 1972 smo v SR Sloveniji po nekajletnem premoru znova začeli z mladinskimi delovnimi akcijami. Po predlogu samoupravnega sporazuma bomo imeli letos deset akcij: tri zvezne in sedem republiških. MDA so že postale konkretna šola življenja, dela in usposabljanja, zato potrebujejo temeljite priprave in temu ustrezno informativno-propagandno mrežo.
Doslej smo o mladinskih akcijah upravičenosti ah neupravičenosti
MDA, obveščati brigadirje o vseh dogodkih, še posebej v času MDB na MDA, ter sistematično obveščati širšo javnost o delu in rezultatih dela posameznih delovnih brigad.
MIRJAM BEZEK, LJUBLJANA
pisali vse preveč rutinsko, dodajali fraze, da so MDA šola samoupravljanja itd. To vse je res. Toda vse premalo pišemo, kako sc ta šola konkretno uresničuje ter o sporih, problemih, različnih materialno neugodnih situacijah, o ekonomski
Iz Šentjerneja
Šentjemejski pionirji, ki so se udeležili ekipnega občinskega prvenstva v Novem mestu, poroča Tomaž Mencin, so se dokaj slabo odrezali. Vzrok so neprimerni pogoji, ki jih imajo na šentjemejski šoli za vadbo šaha. Vseeno pa je bilo tekmovanje zanje koristno, saj so si na njem nabrali nekaj izkušenj.
Mateja Cekuta nam je pisala, da se učenci šentjemejske osnovne šole pridno pripravljajo na tekmovanje ,,Nič nas ne srne presenetiti”. V pomoč pri učenju so jim tov. Lešnik, tov. Božičeva in .tov. Šan-telj. Obiskal jih je tudi doktor iz Novega mesta, ki jih je natančno poučil o prvi pomoči.
Glasilo šentjemejske osemletke Naša pot je izšlo s precejšnjo zamudo. V tej številki, drugi po vrsti, so največ prostora posvetili gradnji šole. Povedati Je treba, da so učenci sami razmnožili glasilo, le naslovno stran so jim tiskali v Novem mestu, poroča Suzana Po-- točar. Pristavlja pa, da se že pripravljajo na izdajo. 3. številke, ki jo bodo posvetili letu otroka
Liter.-novin. krožek OS Šentjernej
POT JE BILA DOLGA IN NAPORNA
Učenci 7. in 8. razredov krške Osnovne šole Jurij Dalmatin smo imeli 3. aprila obrambni dan. Posamezni razredi so bili razdeljeni v skupine. Najprej smo se pomerili v streljanju z zračno puško, nato pa odšli na orientacijski pohod. Pot je bila dolga in naporna, saj smo morali na posameznih postajah opraviti naloge iz prve pomoči, “je in zgodovine ter opisati
vojaško puško. K tekmovalnim rezultatom so šteli tudi pohodni čas, izračun pa je pokazal, da je bila najboljša skjpina iz 8. b razreda, ki jo je vodila Monika Gerjevič. Zdaj se že pripravljamo za občinsko tekmovanje.
STANKA RADIČ
PREVERJALI SO ZNANJE
Dijaki 1. in 2. letnika novomeške gimnazije smo v okviru športnega dne organizirali pohod. Od gimnazije preko Mestnih njiv do Marofa smo na šestih vmesnih postajah preverjali naše znanje iz orientacije, prve pomoči, splošnega ljudskega odpora, NOB, streljanja, razstavljanja orožja in metanja bombe. Seveda so naše znanje ocenjevali, tako da smo na koncu videli, kdo med nami je najbolj uspešen.
Zbori občanov brez občanov
Konec marca so bili v Kočevju sklicani zbori občanov, vendar so zaradi izredno majhne udeležbe odpadli Tudi ponovno sklicani zbori so bili zelo slabo obiskani, a so jih organizatorji kljub temu izvedli
V poročilu za zbore je bilo med drugim poudarjeno, da so za slabo udeležbo kriva slaba vodstva v krajevnih političnih organizacijah in pomanjkanje prostorov za shajanje. Tudi na eni izmed sej občinskega komiteja ZK je bilo rečeno, da lokalna vodstva nimajo dovolj stikov z občani Na več mestih pa je bilo slišati mnenje, da je zelo verjetno treba p Kočev-ju ustanoviti več KS, ker bodo tako občani lažje izražali in uresničevali svoje interese.
Te ugotovitve so le deloma pravilne. Iz razgovorov z občani pa tudi z realno presojo stanja se da ugotoviti, da je vzrok za neudeležbo na zborih in sestankih ta, da občan praktično kljub vsej samoupravni zakonodaji v praksi ne odloča dosti. Dogaja se sicer, da občane vprašajo za mnenje, prepogosto pa se zgodi, da potem zadevo urede povsem nasprotno, kot so predlagali ali zahtevali občani
Občani bodo prihajali na sestanke, ko bodo res odločali o dohodku, o denarju, ki ga prispevajo za te ali one SIS in za druge namene. Zdaj občani plačujejo oz. prispevajo za marsikaj, o porabi denarja pa odločajo drugi.
Krivdo za tako stanje nosimo vsi, največjo pa gotovo najvišji politični organi v občini, ki še premalo pomagajo delovnim ljudem in občanom, da bi odločali tudi'o porabi dohodka.
J. PRIMC
akcij, o pripravah brigad, o sredstvih, ki so za to potrebna, o koristi družbe, ki vloži sredstva za brigadirje. Rutinsko in kampanjsko informiranje moramo zato preprečevati.
Doslej smo vse preveč posplošeno predstavljali MDA. Saj se vendar aktivnosti v prostem času ne odvijajo povsod enako, odnosi med brigadirji in brigadami niso na vseh akcijah enaki. Prav tako smo se premalo posvečali brigadirju samemu. Zavedati se moramo, da bo brigadir zares vedel vse o vsem, ko bo dobil informdcije, ki bodo temeljile na popolnoma kritičnem odnosu do dela, ko bo čutil, da je družbi, kraju, brigadi potreben. Sele takrat bo pripravljen gledati in spremljati svoje delo kritično in samokritično. Na takšen način se bomo izognili . tudi razočaranju posameznikov, ki šele na akcijah dojemajo, kakšno je brigadirsko življenje, in s tem preprečili neljube zapetljaje, do kakršnih še mnogokrat prihaja:
Za uresničitev tega cilja so začeli v občinskih konferencah ZSMS ustanavljati delovne skupine, v katerih sodelujejo člani centra za obveščanje in propagando ter centra za MDA. Naloge teh skupin so koordinirati delo med centrom za obveščanje in propagando ter centrom za
POŠTA ZA TITA V KRŠKEM
Med kurirji, ki so 6. aprila na javki v Dolenji vasi od brežiškihl pionirjev prevzeli torbo s kurirčkovo pošto, sem bil tudi jaz. Na priložen zemljevid smo vrisali našo pot, zatem je pošta prišla v roke zdolskim in brestaniškim pionirjem, ki so jo 9. aprila prinesli v krško šolo. Tam smo pripravili zanimiv program, o vojnih dogodkih je govoril borec Gubčeve brigade Miro Klančar-Sandi, med gosti pa sta bila tudi spomeničar Milan Podobnik in Marinka Preskar, tajnica občinskega odbora ZZB Krško. Za kulturni nastop so poskrbeli recitatorji, pevski zbor in folklorni skupini, nato pa so pionirji odnesli kurirčkovo pošto proti Leskovcu.
ROMAN VOGRINC lit-novin. krožek
Zabava le del
V šol. letu 1975/76 so se pokrajinski študentski klubi Dolenjske (klubi belokranjskih, novomeških, trebanjskih študentov, klub študentov občin Ribnica in Kočevje ter klubov dolenjskih študentov v Mariboru) v skladu s statutom ZSMS reorganizirali. S tem korakom sta se spremenila način in vsebina dela, saj je aktivnost študentov prerasla ozke okvire organiziranja zabavnega življenja.
Danes je namen klubov povezovati svoje člane z matičnimi občinami in jih seznanjati z aktualnimi-družbeno-poliiičnimi in gospodarskimi dogajanji v njih, sodelovati pri odločanju in izvajanju kadrovske in štipendijske politike, sodelovati z DPO, pomagati študentom pri študiju in splošnem izobraževanju itd.
Da bi vse naloge, ki so si jih mladi zadali, vodile k cilju, delujejo pri študentskih klubih številne komisije. Žal je še vedno opaziti, da delo v nekaterih komisijah ni popolnoma zaživelo, vzroke pa je iskati v tem, ker se študenti težko odločajo za nove oblike dela, ki jih sicer imajo v programu, in se raje poslužujejo starih, že ustaljenih.
Prav tako je očitno premajhno sodelovanje klubov z občinskimi konferencami ZSMS, ki vsaj zaenkrat poteka le preko vodij klubov, medtem ko je vsebinsko in delovno povezovanje težko zaslediti, pomanjkljivo pa je tudi sodelovanje komisij klubov z istoimenskimi komisijami pri OK ZSMS.
Trditi smemo, da je bila v štirih letih novega načina delovanja študentskih klubov izboljšana organizacija dela in tudi koordinacija med klubi, je pa še veliko napak in pomanjkljivosti, ki jih bo potrebno v bodoče odpraviti s pomočjo vseh članov, zlasti komunistov, z zavest-nejšim odnosom do dela in akcij.
M.BEZEK
„Pugledu” štiri zvezdice
Kočevju ostane najmanjši kos turistične pogače
V Kočevju smo, kar se tiče prehrane in nastanitve gostov, kar dobro pripravljeni za novo turistično sezono. Prenovljeni in dozidani Hotel Pugled je ocenjen s štirimi zvezdicami. Ima 30 sob, od tega 11 s kopalnico in WC. Za 19 sob pa so na razpolago 4 sodobno urejene kopalnice. Vse sobe imajo hladno in toplo vodo. Objekt je centralno ogrevan.
Restavracija ima 210 sedežev, posebna soba 25, v snackbaru pa je 30
Prot'nada'je P°vedal’ da 50 OflJ °kupatorjem nagovarjali tudi lj - Prebivalce, po zidovih so pisa-niknv ’ un*čevali znamenja sovraž-Va. Višali Slovenskega poročene ltd' Obiskovali so tudi okoli-Tt , Vas>- »Nekajkrat sem bil na i °e'nem, v Laknicah, kjer smo ŽU Pr' Rapuševih javko, na Čate-ci V? v Novem mestu in Kostanjevi-sem ,°ra! sem tud' v Metliko, bil pa Drv - na kongresu USAOJ v
PESTER OBRAMBNI DAN
Zadnjega dne v marcu smo imeli učenci črnomaljskega Centra srednjih šol obrambni dan. Vsak razred je sestavil ekipo petih tekmovalcev, ki so se med sabo pomerili v obrambnih veščinah na orientacijskem pohodu. Na prvi kontrolni točki so streljali z zračno puško, dokazati pa so morali tudi, kaj vedo o nudenju prve pomoči. Zatem so morali tekmovalci ugotoviti oddaljenost določenega predmeta ter določiti njegovo višino, na tretji kontrol-ni točki pa so reševali test z vprašanji o NOB in SLO ter razstavljali vojaško puško. Do naslednje postaje so se morali prebiti preko minskega polja, nato so ugotavljali nadmorsko višino stojne točke in višino objekta. Na končni kontrolni točki so se pomerili še v metanju šolske ročne bombe iz treh položajev. Najbolj uspešni sta bili ekipi četrtih razredov, ki sta osvojili prvi dve mesti, obrambni dan pa smo zaključili s kratkim kulturnim programom ter podelitvijo diplom. Zmagovalna ekipa 4. a razreda je prejela tudi pokal, vsi učenci pa glasilo Mozaik, ki je bilo posvečeno obrambnemu dnevu.
ANICA PECAVAR
Alojz Orazem
sedežev. Hrana in postrežba je v redu, sicer bi hotel ne dobil štirih zvezdic. Podjetje ima obrate še po mestu.
Tudi odlično vodena restavracija NAMA je močna podpora turizmu. Trgovine v mestu so razmeroma dobro založene.
Gostišča torej imamo, težje pa bo pridobiti goste, ki jim je treba nuditi tudi razvedrilo, kratke izlete, oglede in vse ostalo, da se ne bodo dolgočasili. Uvedli bi lahko tudi kakšne prireditve, ki bi sčasoma postale tradicionalne. Še tako odlična hrana in namestitev namreč sama po sebi ne bo pritegnila gostov.
Potrebno se bo torej temeljito pogovoriti, in to čimprej, kaj storiti. Tu bi lahko veliko pomagali Turistično društvo, kulturniki, športniki, planinci, lovci, ribiči in ostali pa tudi sami gostinci in trgovci. Le s skupnimi močmi se da kaj narediti. Sedaj smo že uvideli, da nam asfaltirana cesta do morja še ni dala tistega, kar smo od nje pričakovali. Promet skozi Kočevje je sicer res večji, a samo na cesti.
- ANDREJ ARKO
Ugasnilo je življenje našega nekdanjega sodelavca, dobrega, preprostega moža, ki je vrsto let po svojih močeh prispeval, da je življenje in delo našega vzgojno-izobraževalnega zavoda potekalo po načrtovanih poteh.
Rodil se je 18. januarja 1917 v Prigorici in se izučil za frizerja. Kot vojak je bil 1941 ujet in dolga štiri leta, vse do osvoboditve, doživljal bedo vojnega ujetnika v Nemčiji. Bolan'in izčrpan se ob osvoboditvi vrne v domovino in rodno Ribnico. V izčrpanem telesu, ki tehta le 35 kilogramov, pa je neomajna volja do življenja in dela pri ljudski milici in kasneje kot frizer, se udejstvuje kot pevec, šahist in telovadec. Bil je napredne miselnosti, vedrega značaja in poln optimizma.
Leta 1952 si ustvari družino. Potrebe številne družine ga napotijo, da opusti frizersko obrt in se 1962 zaposli na naši šoli kot hišnik. V delovnem kolektivu postane dober tovariš in sodelavec, ki vselej prispeva h krepitvi delovne skupnosti in tovariškega sožitja. Kljub težki bolezni ostane na delu, vendar je bolezen le prehuda, zato se 1978 invalidsko upokoji.
Zanj in za dobro ženo Angelco so bila vsa zadnja leta polna žrtvovanja, trpljenja in boja za življenje. Volja do življenja je tila močna, močnejša pa je bila bolezen.
Naj bodo pokojnemu te besede poslednji pozdrav in zahvala za njegov prispevek od kolektiva osnovne šole Ribnica in družbenopolitičnih organizacij.
MILENA BOROVAC
Zabave precej, znanja manj
Na oddaji,»Srečanje" v Ribnici Emona najboljša
,5°račin jc bil tudi na Notranj-
Jr*>rju.'
sk» ;ldin jc 011 tum na N( m> kjer je bil sprejet v ZK.
SIMONA BORŠTNAR in ZVONKA KRESE OŠ Mokronog
„KMEČKA ABECEDA” - Učenci in učitelji osnovne šole na Stihotju pri Metliki so bili prejšnji četrtek prijetno presenečeni, ko so jih obiskali novinarji Nedeljskega dnevnika in etnologinja dr. Marija Makarovič, ki jim je predavala o materialni kulturi na Slovenskem. Ob tej priložnosti so odprli razstavo „Kmečka abeceda”. Avba, brana, cokle, čutara, dimnica, estrajh, faček, lect, zibelka .. . — to so predmeti, ki na našem podeželju nezadržno izginjajo. .JCmečko abecedo” na besedilo dr. Makarovičeve rišejo otroci tudi v posebni rubriki Nedeljskega dnevnika, snidenje, kakršno je bilo na Suhorju, pa se pridružuje prireditvam ob mednarodnem letu otroka in bo v podobni obliki še drugod po Sloveniji. - Na posnetku: suhorski šolarji zgosti ob slovesu. (Besedilo: L. L., foto: Žan Kosec)
RTV Ljubljana je pred dnevi organizirala v Domu JLA v Ribnici svojo oddajo „Srečanje“, na kateri so se pomerile v poznavanju današnjih aktualnih vprašanj ekipe OZD Emona Ljubljana, AMC „Pomurka“ iz Murske Sobote in ,,Rika“ iz Ribnice.
Prepolno dvorano poslušalcev je v imenu gostitelja pozdravil Andrej Tomšič iz „Rika;“ Ribnico pa je na kratko a v humorju predstavil Andrejc-Debeljak-Pile, za kar je požel obilo aplavza.
Tudi ostali program je bil razgiban in vesel. Lahko rečemo, da je bila to ena najboljših prireditev
take vrste v Ribnici. V zabavnem delu so nastopila sama znana imena: Primož Ulaga, Bojan Adamič (ki je bil gost „Rika“), Aleš Kunaver, ansambel „Union“, pevca Meta Močnik in Lado Leskovar pa še Barbara Jakopič, Tone Fornezzi-Tof, Janez Hočevar-Rifle, medtem ko sta oddajo vodila Nataša Dolenc in Brane Dimitrovič.
Tekmovalci pa niso bili najbolje razpoloženi. Tudi vprašanja so bila težka. Največ sreče je imela ,,Emona”, ki je zmagala, najmanj pa ekipa ,,Rika”, ki se je sicer častno borila, uspeha pa ni bilo posebnega.
M. GLAVONJlC
DGLEIJJSIG LILI
Alojz Hrastar
Janez Novak
Otočec je danes znan kot eden najlepših turističnih biserov ne le Slovenije in novomeške občine, marveč ga cenijo tudi številni gostje iz drugih republik in tujci. Včasih se je samo grad imenoval Otočec, iz katerega je zadnji grof zbežal pred partizani v Zadnji vojni, medtem ko je vas nosila ime Št. Peter. Šele v povojnih letih je vas z gradom vred dobila eno ime.
Otoški grad, zgrajen v 13. stoletju na enem izmed otočkov nekdaj čiste in izrazito zelene Krke, je zamenjal več lastnikov, med katerimi sta bila tudi kralj Otokar, kasneje pa vrhovni kapetan hrvatsko-slovenske Vojne krajine Ivan Len-kovic. Zadnji lastnik je bil posvojenec grofovske rodbine Villavicenzio Margheri. V gradu so bili leta 1942 Italijani, potem so ga partizani zažgali, ga 1943 nekaj časa držali plavi in beli, po osvoboditvi pa so grad začeli obnavljati Zdaj je preurejen v odličen hotel in gostišče. Na vaški gmajni so našli halštatske gomile, na župnijskih njivah pa rimske grobove. Malokdo pa ve, da so prav biizu gradu celih 17 let od 1905 dalje kopali celo premog.
V vasi imajo 113 let staro šolo, v krajevni skupnosti Otočec pa je 1733 prebivalcev, od tega 420 takih, ki se ukvarjajo s kmetijo. Imajo 40 obrtnikov, medtem ko so domala vsi ostali odrasli zaposleni. Pred dvajsetimi leti, ko je mimo vasi stekla avtocesta Ljubljana-Zagreb, se je začelo novo življenje. Danes je Otočec le še predmestje Novega mesta.
Ni vse zlato, kar se sveti
Znana Vidrihova gostilna je ena tistih starih točk, kamor so vse do prodora avtomobilizma radi in množično zahajali meščani ob nedeljskih popoldnevih na dobro malico. Tudi zdaj ne manjka gostov, ampak malokdo pride peš. Novinarja Ria Bačer in Drago Rustja sva 3. aprila popoldne v tej gostilni našla prijazno zatočišče za sestanek s krajani, ki so prostor okrog točilne mize povsem zasedli, že preden sva prišla. Tam so ljudje vajeni izmenjavati dnevne novice, tam se ustavi skoro vsak, ki gre iz bolj odročnih vasi v mesto ali iz mesta domov.
Janez Novak z Vrha pri Pahi je bil prvi gost v našem gostujočem uredništvu in je najprej kritiziral, ker so ljudje z velikim trudom pred leti zgradili cesto do vasi, da bi odprli tudi slikovit predel s krasnim razgledom vikendarjem, a jim ne dovolijo zidati. No, vseeno je zraslo vsenaokrog že veliko zidanic, med njimi so tudi črne gradnje. „Tu-di jaz sem črnograditelj,” je
Eriznal Novak. „Leta 1972 sem otel postaviti zidanico, prosil sem za dovoljenje in ga nisem dobil, potem sem vseeno gradil. Šele zdaj urejam potrebne papirje,” je rekel. „Prav na samem sem bil, zdaj pa je okrog hiše že tak promet, da moram paziti otroke, da jih ne bi avto podrl.”
Eno izmed glavnih želja odročnih vasi, ki jih je cesta pribli-
žala svetu - dobiti telefon -sta poleg Novaka podprla še Alojz Hrastar iz Sred. Grčevja in Stane Gazvoda iz Dol. Grčevja. Da brez telefona tudi na vasi danes ne gre, so ljudje že spoznali. »Naredili so centralo na Otočcu, proste številke čakajo, ampak v naše vasi telefona še ni. Imamo 4 kilometre daleč, če je potrebno ponoči v primeru bolezni živine ali ljudi klicati pomoč.“
Vsi trije pa so se tudi zavzemali za gradnjo vikendov, češ da bi bila potem zemlja bolj obdelana in da bi s pomoto novih interesentov tudi laže uresničili ostale komunalne želje.
EDEN JEZI VSE
V	Sred. Grčevju so že lani zastavili akcijo za gradnjo ceste Lešnica — Stari grad in dalje do Dol. Grčevja, vendar se je zataknilo pri redkih posameznikih, ki bi morali odstopiti nekaj metrov zemlje. Pravzaprav dela težave v glavnem le en lastnik in zaradi njega vse čaka. Če bi podaljšali cesto, bi tudi šolski avtobus lahko vozil otroke 2 kilometra dlje, tako pa morajo nekateri tudi po 3 in 4 kilometre daleč peš do postajališča. Vsak dan opraviti tako pot v dve smeri, pa tudi niso mačje solze, posebno ne za manjše in v zimskem času.
Stane Gazvoda se je pritožil čez zimsko službo, ker ceste
tudi po 3 dni niso plužene; tako morajo pešačiti vsi, ki hodijo v mesto v službo. Dogajalo se je, da sta s sosedom plužila sama, ostali krajani pa so se jima celo posmehovali, češ le plužita, vozili se bomo pa vsi.
Boleča točka bolj oddaljenih vasi je tudi pošta, saj jo po izjavi naših sobesednikov dostavljajo včasih samo enkrat v tednu. Zgodilo se je že, da je gospodar dobil poziv na sodišče ali na občino za v petek, pošto je dobil pa v soboto. In dogaja se, da naročnik Dolenjskega lista dobi po tri številke hkrati. Starih novic brati pa se ljudem ne da.
Bine Kebelj je po poklicu mehanik, postal pa je tudi predsednik skupščine krajevne skupnosti. Kot funkcionarja ga najbolj moti, da vsak gleda Otočec kot urejeno vas in skupnost, ker ima v mislih le znani hotel, medtem ko je nekaj sto metrov stran kup komunalnih težav. »Popravila in vzdrževanje potov nam delajo največ skrbi. Od občine smo dobili prispevek za 34 km vaških poti, vzdržujemo jih pa še enkrat več,” je rekel. Glavna skrb krajevne skupnosti je sploh usmerjena v urejanje cestnih zvez, ker bi radi vse kraje in naselja povezali s cestami.
ČE JE CESTA . ..
Če je cesta, vas ni več .zaplankana’ in se hitro modernizira. „Vse krajevne probleme več let urejajo s samoprispevkom. „Zdajšnji dvoodstotni samoprispevek, ki smo ga plačevali delno za zidanje šol in delno za naš vaški program, poteče maja. Nejevoljni smo, ker nam je bila šola obljubljena že v prejšnjem občinskem programu, a je nismo dobili in dela v nemogočih razmerah. Zdaj je vnovič v planu za gradnjo in upam, da bo novi samoprispevek izglasovan, prav tako novi prispevek za potrebe krajevne skupnosti. Občani naj se zavedajo, da brez samoprispevka padejo v vodo vsi že sprejeti plani.”
Kebelj je kot vnet gasilec pohvalil to dejavnost, saj so na Otočcu prvi po vaseh organizirali desetine, ki so sposobne pomagati v primeru požara. Grajal pa je nekatere vaščane, češ da hodijo radi na sodišče iskat pravico, namesto da bi skušali spore urejati doma prek poravnalnih svetov.
•Edina starejša vaščanka je bila kot gost v uredništvu Jožefa Golob iz Otočca 27. „Samo to sem prišla povedat, da uredite zaradi smeti,” je rekla. „Ima-mo javno smetišče blizu naše hiše, ciganski psi pa raznašajo odpadke po njivah daleč naokrog. Če moramo mi imeti pse privezane, naj to velja tudi za Rome!”
Joža Škufca in Francka Murgelj sta kot predstavnici SZDL in Zveze komunistov pohvalili sodelovanje med organizacijami in društvi, vendar s pristavkom, da celotno delo preveč sloni na posameznikih, medtem ko nekateri zelo sposobni krajani samo gledajo, kaj se dogaja. Opozorili pa sta na več kot 150 starih ljudi, ki žive po samotnih kmetijah, pa ni možnosti, da bi jim češče organizirali sosesko pomoč.
ZANIČ TV SPREJEM
Ko je stekel pogovor o televizijskem programu, je završalo, kot bi dregnil v osje gnezdo. Eden čez drugega so govorili in se pritoževali, ker v večini krajev in vasi sploh ne vidijo ljubljanskega programa, zahtevajo pa plačilo prispevka. „Gledamo lahko samo Zagreb. Nas starejših niti toliko ne moti, pač pa otroci premalo slišijo lepe slovenščine in zato v pogovor mešajo že hrvaške besede,” je spet rekel Kebelj in se pridušal, da ne bo plačal televizijske naročnine, če programa ne more gledati in poslušati.
Breda Bučar, zdajšnja gostilničarka in Vidrihova hči, je imela z očetom vred kar v notesu napisano, kar je hotela povedati: da kanalizacija iz hiš teče kar na cesto, kar se v turističnem kraju ne bi smelo zgoditi; da je edina trgovina pretesna in zato slabo založena; da trgovina nima telefona in da je odprta samo do 16. ure. Po Bredinih besedah pridejo popoldne turisti na sprehod, bi radi zavili v trgovino, pa ne morejo noter. Vidrih starejši pa pogreša tudi potujoči kino, ki je včasih razveseljeval starejše krajane; zdaj niti tega razvedrila nimajo več.
STANOVANJA?
Franc Kirn, ki živi sicer v Novem mestu, je bil poldrugo desetletje „prvi mož” ctoške krajevne skupnosti, zdaj pa je gonilna sila pripravljalnega odbora za ustanovitev t. i. krajevne stanovanjske zadruge. „Že
dalj časa se -zavedamo, da bo Otočec nazadoval, če ne bomo rešili perečega stanovanjskega vprašanja številnih delavcev. Ker stanovanj ni, sposobni ljudje že odhajajo, gotovo pa bi ostali tu, če bi jim dovolili graditi hiše. Tako bi na mah ubili dve muhi, saj bi zdajšnja stanovanja morebitnih graditeljev (teh je trenutno kar 15 samo iz otoškega hotela) nato dobili drugi, ki stanujejo celo v neustreznih barakah. Naloga stanovanjske zadruge je torej pospeševanje gradnje, saj se zdaj nihče več ne more izgovarjati na negotovost okoli avto ceste in tako onemogočati hitrejši razvoj kraja. Ko pribito drži, da prav toliko, kolikor je magistralna cesta pred desetletji dala Otočcu, toliko mu je tudi odvzela.”
Eden od petnajstih hotelskih delavcev, ki bi lahko takoj začeli graditi hišo, je tudi Slavko Mr var. ..Pristojni so še zmeraj gluhi, vsak dinar, ki ga vložiš v prizadevanja, da bi pridobil potrebna dovoljenja, je vržen stran. To norčevanje iz ljudi traja že deset let.”
Kljub lokacijski omejenosti pa seje Otočec tako razširil, da je v kraju čedalje bolj žgoče vprašanje otroškega varstva. Po besedah Cveta Čečeliča to že dolgo ugotavljajo. „Ukrenili pa nismo še nič, zato vrtca še zmeraj ni. Ljudje se znajdevajo, kakor kdo ve in zna; enim varujejo otroke starši, drugim ženske, ki se pri plačilu ne ozirajo na gmotno stanje, tretji vozijo otroke v novomeške vrtce, četrti pa ... Pravijo, da bo otroško varstvo rešeno z novo šolo. Bo res? ”
Bogomil Žnidar je doma iz Novega mesta, ker pa ima na Otočcu avfokleparsko in ličarsko delavnico, pravi, da se počuti ko Šempetrčan. To bi že zdavnaj lahko bil, a tudi on ne dobi dovoljenja za gradnjo hiše na Otočcu. „To nečedno maniro urbanistov, ki meji na nesposobnost, bom že prebolel, hujše se mi zdi to, da se krajani včasih ne znajo zediniti in storiti kaj sebi v prid. Na primer: cesta iz središča vasi do moje delavnice je v obupnem stanju, nujno jo je treba asfaltirati. Dogovorili smo se, da bodo gospodinjstva ob njej prispevala obveznice, nekaj denarja pa bi morala dati tudi krajevna skupnost. Ostalo je pri tem, da so moje obveznice za trinajst tisoč dinarjev v predalu, kajti za druge se je stvar končala z ne-
obveznim besedičenjem. Še tole zapišite! Pri meni je zaposlen gluhonemi ličar, ki je zelo marljiv delavec, a na Otočcu nikakor ne more dobiti sobe. Zdaj ima neprimerno stanovanje v Jelšah. Čudim se skrajno malomarnemu odnosu pristojne občinske službe, ki je dolžna, spremljati življenjske pogoje tako prizadetih ljudi. Za omenjenega delavca še povpraša ne nihče, kaj šele, da bi kaj storil zanj.”
Tudi Jožetu Florjančiču je prišla iz ust beseda malomarnost, le da je on z njo mislil na odnos Otočanov do čistoče svojega kraja. »Svinjarije je na vsakem koraku toliko, da je ljudi lahko sram. Zato se lovci, gasilci in mladina pripravljamo, da bi očistili vsaj okolico cest, kjer je nesnaga najbolj na očeh turistom.”
Tovrstna malomarnost Šern-petrčanov se kaže tudi na pokopališču. Lani so ga razširili, ker pa novi del še ni povsem urejen in ograjen, le malo pokojnikov dobi tamkaj prostor, zato je stiska na starem pokopališču tako velika, da se grob skoraj dotika groba, okoli pokopališkega zidu pa je smetišče.
DA BO MENIH ...
Kmet Viktor Rataj iz Dolenje vasi: „Kaj bi govoril o kmetovanju! Smo sužnji zemlje-živine, za nas ni oddiha. Delaš; garaš, koliko pa pridelovanje ali prireja, vržeta’, o tem odločajo narava in tisti, ki krojijo cene-Zato res ni čudno, da se kmeti; je praznijo. Dandanes ti sina ni treba pošiljati v cerkvene šole-Če hočeš, da bo menih, mu prepišeš kmetijo in zagotovo ne bo dobil žene. Vsaka se braI'j kmetije, ki nudi le garanje od zore do mraka, ne zagotavlja P0 trdnega zaslužka, porodniškeg® dopusta, otroškega varstva itd-
V	imenu vaščanov Dobrove-ga, Gor. in Dol. Kronovega je Božo Povše povedal, da je letos petnajst gospodinjstev dobil0 telefon, kar je velika pridobitev-„Manj pa smo zadovoljni s potmi, ki jih moramo sami P°' pravljati, saj je prispevek krajev-ne skupnosti vselej vprašljiv-
Naredila se je že trdna tema. popoldne se je že krepko pte' vesilo v večer, ko smo vsi začeli gledati na uro. Ob kosu domače ajdove potice z ocvirki smo se poslovili z mislijo: jutri na* čaka nov delovni dan, v k*" .terem prenekaterega od naš«1 gostov čakata dva ,šihta’: eden v službi, drugi doma.
UREDNIŠTVO V GOSTEH na OTOČCU
Božo Povše
Slavko Mrvar
Bogomil Žnidar
Franc
Joža Škufca
Francka Murgelj
Šmihel ni več podeželje
Osemletka „Milka Šobar-Nataša" je tako na tesnem, da dva razreda otrok pošiljajo v mestne šolske klopi — Do kdaj bodo otroci in učitelji še v takih razmerah?
Vrsto let šmihelska šola nima več prizvoka podeželske osemletke, kar je nekoč bila. Šmihel z Regerčo vasjo, Drsko in zaledjem je del mesta, ki se naglo širi in bo po občinskih načrtih v prihodnje dosegel še hitrejšo rast. Pri naraščanju prebivalstva pa šola ostaja, kakršna je bila, čeprav sojo že nekajkrat dozidali. Zdaj ni več kam dozidavati, ker gre železniška proga že tako preblizu stavbe.
Na šmihelski šoli imajo letos 536 učencev in še 84 na podružnični šoli v Birčni vasi.
V	stavbi je vsak prostorček izkoriščen. Tako so iz kleti naredili 3 učilnice, iz podstrešnega stanovanja pisarnice itd., fnalicajo pa še vedno v razredih, ker posluje kuhinja v kleti v tako tesni „luknji“, da so še blokovske kuhinje večje. Malico nosijo v vedrih celo čez prometno cesto v drugo stavbo, kjer “najo v izpraznjenih prostorih Posebne šole svoje učilnice. Za Posebno šolo so veljali prostori kot skrajno neustrezni, medtem ko so zdaj dobri za šmihelske š°laije iz osemletke.
Učilnic za kabinetni pouk ni. Učila so spravljena v omarah ali tesnih prostorčkih. Imajo veli-
VSE NA HODNIKIH: Šmihel-ska šola je ena tistih, kjer so hodniki večnamenski prostor: za garderobo, za omare in shranjevanje učil, za čakanje itd.
KOMISIJA ZA delovna RAZMERJA PRI mercator-velepreskrba n. sub. o. Ljubljana TOZD STANDARD n. sub. o.
NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge:
VEČ N KV SKLADIŠČNIH DELAVCEV v engro-skladišču za manipulacijo blaga
Pogoj za sprejem:
v poštev pridejo moški z odsluženim vojaškim rokom Nastop službe takoj ali po dogovoru. Pismene vloge pošljite v 15 dneh po objavi splošni službi TOZD Standard Novo mesto, Glavni trg 3.
/—
..SLOVENI JALES-STILLES' Tovarna stilnega pohištva •n notranje opreme, n. sol. o. SEVNICA OBJAVLJA ODPRODAJO
©
anauiu
stilles
n. sol. o. tovarna stilnega pohištva in notranje opreme 68290 sevnica
naslednjih osnovnih sredstev:
- transformator 400 KVA
- telefonska centrala ~ kopirni stroj BANDA ~ računski stroj Olivetti Divisumma 1036 ~ električni vitelj za montažo
- stroj za mozničenje Gosttol
- računski stroj Zagreb
- električni motor Sever št 180022 22 KW 14650/min
- kovinska konstrukcija-streha razpon 12 m 4 kom
- električne grelne plošče za hidravlično stiskalnico " kompresor prevozni — 250 litrov
Javna licitacija bo v petek, 4. 5. 1979 ob 12.00 uri v Prostorih delovne organizacije.
vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene posameznega Predmeta, za katerega želijo licitirati.
Davščine v zvezi s prenosom lastništva plača kupec, nteresenti se lahko seznanijo s cenami in si ogledajo ^avedena osnovna sredstva vsak dan razen sobote, predhodno se morajo najaviti vodji vzdrževanja tel. 068 yj*1-105 in na dan licitacije dve uri pred začetkom.
..SLOVENIJALES—STILLES"
DELAVSKI SVET DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B
°glaša dela in naloge iz
Varstva pri delu, ljudske obrambe, družbene samozaščite ter požarne VARNOSTI
Kandidat; morajo izpolnjevati naslednje pogoje:
~~ višja ali srednja izobrazba ustrezne smeri s 4 — 5 let delovnih izkušenj moralno politična neoporečnost Kandidat bo 3 mesece opravljal poskusno delo.
'smene prijave z zahtevanimi dokazili o izpolnjevanju Pogojev sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 oni po oglasu.
Kandidati bodo o izidu izbire pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po poteku oglasa.
V
ko modernih učil in učnih pripomočkov, ampak jih ne uporabljajo toliko, kot bi jih morali, zaradi težav pri prenašanju in ker ni prave zatemnitve v razredih.
Kurijo z drvmi, hodniki pa so neogreti, tako so tudi plašči in čevlji mokri in mrzli, če v takih pozimi ali v dežju pridejo otroci do šole,-
V večini učilnic imajo do 30 ali več učencev, težave imajo pri organiziranju zunajšolske dejavnosti, še večje pa zato, ker ne morejo pripravljati kosil za učence v podaljšanem bivanju. Ti hodijo jest v najeto jedilnico v stavbi bivšega internata. Tu ima šola tudi najeto telovadnico. Stara samostanska dvoranica ne ustreza sodobnemu pouku telovadbe, v njej pa so tudi vse šolske prireditve. Ker gre noter samo nekaj čez 100 otrok, imajo proslave v več skupinah. „Še tako kvaliteten program pa v tem prostoru nima pravega učinka,“ je izjavila pomočnica ravnatelja šole Anica Smoličeva, ki je naštevala in razlagala razmere na šoli.
V prejšnjem občinskem programu za izgradnjo šol je bila tudi šmihelska zapisana za tretjo dozidavo. Pridobili naj bi 6 učilnic, telovadnico, toda če bi to zgradili, bi bilo zdaj že pretesno. Kljub večkratni dozidavi je šola še vedno stara, nefunkcionalna. Zdaj zaradi gradnje novega železniškega tira za IMV tudi dograjevanje šole ne pride več v poštev.
Novi načrt za gradnjo šol, ki je te dni v javni razpravi v pripravi na referendum, predvideva povsem novo rešitev za šmihelsko prostorsko stisko. Šola v Šmihelu naj bi bila modernizirana s centralno kurjavo, telovadnico in drugimi
fUf
NITI CENTIMETRA NARAZEN: V enem od razredov Osnovne šole Milka Šobar-Nataša je tako tesno, da se učiteljica komaj usede za svojo mizo. Zadaj tabla, pred njo šolska klop.
potrebnimi prostori, nova stav- najboljše organizacijske rešitve,
ba pa bi zrasla nekaj sto metrov daleč na Drski, kjer je največ šoloobveznih otrok in tudi ustrezna možna lokacija.
„V novi šoli planiramo dva nižja oddelka za učence iz Srebrnič, Broda, Irče vasi ter 5 oddelkov višjih razredov za celotno šolsko območje s podružnico vred. Dokler pa bodo staro šolo modernizirali, bo najbrž moral ves pouk potekati v novi šoli. Ni še točno določeno, kako bo šola kasneje v dveh stavbah poslovala, iščemo pa še
ki bodo krajane zadovoljile.
Osnovna šola „Milka Šobar — Nataša" ima med mestnimi šolami najslabše razmere, priložnost za novo gradnjo pa se nam obeta, če se bodo ljudje odločili dati krajevni samoprispevek. Ta bo namreč osnova za pridobitev drugih virov financiranja in tako rekoč temelj novi stavbi in novim razmeram. Prosvetni delavci se tega dobro zavedamo,“ pravi tovarišica Smoličeva.
R. B.
:
Mercator
: MERCATOR -: AGROKOMBINAT KRŠKO
Na podlagi sklepa delavskega : sveta TOZD Vinogradništvo j -kleti Kostanjevica ponovil no objavlja prosta dela in
• naloge
•
I ŠTIRIH VINOGRADNIŠKIH DELAVCEV na | vinogradniškem posestvu : Sremič v TOZD.
•
• Prosta dela in naloge se ob-
• javljajo za opravljanje del za : nedoločen čas s polnim de-| lovnim časom. Poseben po-: goj je enomesečno poskusno j delo.
•
| Kandidati, ki se bodo prija-; vili za opravljanje prostih del : in nalog, naj vložijo pismene j prijave pri kadrovski službi v j delovni organizaciji Merca-
• tor—Agrokombinat v . Krškem,
• Cesta krških žrtev 52 Razpisni rok traja 15 dni. Prijavljene kandidate bomo
t o izbiri obvestili v roku 15 j dni po preteku objavljenega
V	LJUBLJANI RAZSTAVA: „TEHNIKA ZA OKOLJE”
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani bo od 7. do 12. maja mednarodna razstava ,.Tehnika za okolje”. Na njej bo sodelovala tudi slovenska zveza skupnosti za varstvo zraka. V sodelovanju s številnimi službami in organizacijami bodo med drugim prikazali stanje, dosežke na področju varstva zraka v Sloveniji, merilne sisteme, tehniko in tehnologijo zaščite zraka pred onesnaženjem.
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO - TOZD LESNI OBRAT objavlja naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. 2 NK DELAVCA V FURNIRNICI
2. NK DELAVEC — SESTAVA LAM E L
3. PU DELAVEC-SESTAVA PV
4. 2 N K DELAVCA - TRANSPORT
Pogoji za sprejem:
od 1. — 4. končana osemletka in najmanj dve leti delovnih izkušenj na mizarskih delih
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP PIONIR, kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dnoh po zaključku oglasa.
DONIT, TOZD „PLETILNICA' SODRAŽICA, n. sub. o.
Komisija za delovna razmerja DONIT TOZD „Pletilnica" Sodražica, n.subio.
OBJ A VLJA naslednja prosta DM:
1. ZlCNI TKALEC-
2. ČISTILEC
10 DM
Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.:
— delavec ozkega profila Posebni pogoji:
— troizmensko delo in poskusna doba mesec dni pod Z:
— znanje, ki ga daje nepopolna osemletka
— poskusna doba mesec dni
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: Kadrovsko - splošni oddelek DONIT—TOZD „Ple\ilnica", Sodražica, n.sub.a, v 15 dneh po objavi.
lUm/nriumtnžiL
NOVOMONTAZA- GRADBENE INSTALACIJE NOVO MESTO
objavlja prosta dela in naloge ter vabi r sodelovanju: j. TOZD Strojne instalacije
1. VEC KV KLJUČAVNIČARJEV
2. VEC KV IZOLATERJEV
3. VEC KV MONTERJEV CENTRALNEGA OGREVANJA
4. VEC KV KLEPARJEV
5. VEC KV MONTERJEV PREZRAČEVALNIH NAPRAV
6. VEC DELAVCEV ZA PRIUCITEV
II.	TOZD Elektroinstalacije
7. VEC KV KLJUČAVNIČARJEV
8. VEC KVELEKTROINSTALATERJEV
9. VEC DELAVCEV ZA PRIUCITEV V ELEK-TRO STROKI
V	učno razmerje sprejmemo več kandidatov za poklice:
— ELEKTROINSTALATER
— MONTER CENTRALNE KURJAVE
— MONTER PREZRAČEVALNIH NAPRAV
— VODOVODNI INŠTALATER
— KLEPAR
Novim sodelavcem nudimo:
— zanimivo, raznoliko in dinamično delo
— stimulativno nagrajevanje glede na obseg in uspešnost dela
— strokovno izpopolnjevanje
— možnost reševanja stanovanjskih problemov
Za kandidate veljajo poleg splošnih še naslednji pogoji:
— pod zap. št. 1, 2, 3, 4, 5, 7 in 8: končana ustrezna poklicna šola in dve leti delovnih izkušenj;
— pod zap. št 6 in 9: končana osnovna šola Zaželeno je, da imajo kandidati delovne izkušnja
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati v roku 15 dni po objavi pošljejo na naslov: NOVOMONTAŽA Novo mesto - Cl KAVA.
9
DOLENJSKI LIST
7
(TELEVIZIJSKI spored
PETEK, 20. IV.
JUGOBANKA
9.00 TV V SOLI: Makedonščina, Od petka do petka, Planine
10.00 TV V SOU: Angleščina, Ridanka, Zgodovina
15.00 TV V SOLI, ponovitev
17.20	POROČILA
17.25	LA FONTAINOVE BASNI
17.40	DNEVI Z GUMBKOM
18.10	TV BECARAC
18.35	OBZORNIK
18.45	DRUŽBENA SAMOZAŠČITA: OSNOVNI POGOJI PREŽIVETJA
Brez zraka, vode in hrane ni moč živeti. To je tako jasno, da o tem nihče ne razmišlja, četudi vsi zelo
dobro poznamo neprijeten občutek žeje ali lakote, pa tudi na čistem zraku smo raje ko v zakajenih prostorih. Primeri pa se lahko, da nenadoma zmanjka hrane, pijače, celo zraka, če bi se znašli pod ruševinami, posledicami potresa. Kako torej ravnati, da bi preživeli, če bi zaradi naravnih ujm, vojne ali* še česa iznenada ostali brez osnovnih možnosti za življenje? O tem bo govorila oddaja.
19.10	SPEKTER
19.15 RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ: CERKNICA IN LOGATEC
21.35 Serif v new yorku
23.00 TV DNEVNIK
23.15 625
23.35 JAZZ NA EKRANU: ROD MASON BAND
Med značilnosti angleškega jazza sodi tudi dqstvo, da veliko skupin izvaja dixieland glasbo. Resda še tem skupinam nikoli ni posrečil
prodor v sam vrh jazzovskega ustvarjanja, so pa vselej .imele dokajšen uspeh pri manj zahtevnih poslušalcih. Med boljše tovrstne angleške jazz skupine nedvomno sodi orkester trobentača Roda Ma-sona. Tega glasbenika smo kot solista v skupini Ackerja Bilka že lahko spremljali na malih zaslonih, tokrat pa se nam bo predstavil s svojim orkestrom.
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik - 17.45 Med domom in šolo - 18.15 Družbena tema - 18.45 Zabavna glasba -
19.30 TV dnevnik - 20.00 Na dnevnem redu je kultura - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Kronika Sterijinega pozorja - 21.50 Zabavnoglasbena oddaja - 22.20 Varšavska glasbena delavnica
SOBOTA, 21. IV.
JUGOBANKA
8.00 POROČILA
8.05 ZGODBE O PRI SMUKIH
8.15	VRTEC NA OBISKU: POLŽ IN ŽABA
8.30 Čarobno sedlo
9.35 SOCIOLOGIJA DRUŽINE
10.05 KIDRIČEVI NAGRAJENCI 79
11.00 J. Janicki: POTA POLJSKE
12.25	TELEVIZIJA BREZ TREBUHA
13.05 625
15.30 POROČILA
15.35 PREPOVEDANE IGRE, mladinski film
Mala Paulette je 1940 izgubila starše, ki so bežali pred Nemci. Deklica najde zavetje pri preprostih' kmečkih ljudeh in se sprijatelji z vrstnikom Michelom. Njun otroški svet bi moral biti poln sproščujočih in veselih iger, a pod vplivom vojnih grozot, ki sta jim vsak dan priča, kajpak to ni. Zato se tudi v njunih igrah odraža pošastnost vojnega časa, ne preseneča, da se igrata npr. s križi - in to s tistimi s pokopališča. Ta film, ki na moč
nazorno prikazuje, kako vojna tudi otrokom ne prizanaša, je kot klic zoper nesmiselne morije posnel francoski režiser Rene Cement, glavni vlogi pa igrata Brigitte Fossey in George Poulouly.
16.55 DINAMO: BUDUCNOST, prenos nogometne tekme
18.45	NAS KRAJ: KAL NAD KANALOM
Televizijci bodo tokrat predstavili krajevno skupnost, ki združuje kar
27	vasi. Slednje tako rekoč ne poznajo asfalta niti vodovodnih pip. Pred leti so se ljudje na veliko odseljevali, odkar pa so dobili obrat Cicibana, se zaposlujejo tudi doma. Se zmeraj imajo velike težave s1 samoupravno organiziranostjo, obveščanjem, otroškim varstvom ipd., zato bodo morali še veliko storiti za hitrejši razvoj krajevne skupnosti.
18.55 MUPPF.T SHOW
19.30	TV DNEVNIK
20.00	E. Ungari - G. Amico: PET LETNIH ČASOV
21.05	IGRA S PIŽAMO, film Delavci v neki tekstilni tovarni začnejo stavkati in zahtevajo višje plače. Zadeva se razplete dokaj nenavadno, ker se prikupna posrednica med delavci in delodajalcem zagleda v tovarnaija. Tak je vsebinski okvir ameriškega filmskega muzikala, ki ga je 1957 po scenariju Georga Abbotta posnel Stanley Donen,
glavne vloge pa igrajo Doris Day, John Raitt in Eddie Foy.
22.45 TV DNEVNIK
23.00 ŠPORTNA REPORTAŽA
13.55	Prenos tekme s svetovnega prvenstva v hokeju na ledu iz Moskve - 16.50 Poročila - 16.55 Narodna glasba - 17.25 PRenos tekme s svetovnega- prvenstva v hokeju na ledu iz Moskve - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Verdi: Traviata (1. del opere) — 21.00 Poročila - 21.10 Iz oči v oči -
21.40	Premor ob glasbi - =1.45 Športna oddaja
NEDELJA, 22. IV.
JUGOBANKA
9.10	POROČILA
9.15	ZA NEDELJSKO DOBRO JUTRO: REVIJA MLADINSKIH PEVSKIH ZBOROV V ZAGORJU Uvodoma bodo nastopili mešani zbori gimnazijcev iz Celja, Kopra, Maribora in Nove Gorice, zatem pa še dekliški zbori iz gimnazij Sirom po Sloveniji, tako tudi iz Novega mesta.
9.45	W. Mankowitz: DICKENS IZ LONDONA
10.35	CIRKUS, mladinski film
11.30 KMETIJSKA ODDAJA
12.30 POROČILA KATASTROFE CVETJE
OČKA, DRAGI OČKA
Športna poročila opiCji OTOK Dokumentarni film z gornjim naslovom bo prikazal nenavadno raz-
iskavo, ki so se je lotili sovjetski znanstveniki. Na pust otok so naselili opice (od tod ime otoka) in opazovali njihovo prilagajanje. Rezultati so bili na moč presenetljivi in deloma celo šaljivi, saj po človeški pameti to opicam tudi pristaja. POROČILA
BOSONOGA GROFICA, film Ta film med stvaritvami ameriškega režiserja Josepha Mankiewizca ne dosega niti kakovostnega poprečja, pa je vseeno poslastica za tiste gle-
dalce, ki uživajo ob igri Ave Gardner in pokojnega Humphreyja Bogarta. Zgodba se odvija v Španiji, v ospredju pa so težave t.i. visoke družbe,
katere posamezniki si kljub bogastvu zaman prizadevajo doseči pravo srečo. Ta dokaj melodramatični in mestoma zelo osladni film je Man-kiewicz posnel 1954, ob omenjenih igralcih pa nastopajo še Edmond 0’3rien, Valentina Cortese, Rossano Brazzi Elisabeth Sellars in drugi.
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	V. Mimica: ANNO DOMINI 1573
21.10	PRESTOLNICA NAJBUŽJA NEBU
Dokumentarec o La Pazu, glavnem mestu Bolivije, je delo Tibora Sekelyja, znanega svetovnega popotnika. Spoznali bomo mesto, kije na višini 4.800 metrov nastalo že za časa Inkov.
21.45	TV DNEVNIK '22.00 RISANKA
22.05	Športni pregled
15.10	Nedeljsko popoldne - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Dokumentarni film - 21.05 Včeraj, danes, jutri.—
21.25	Film
PONEDELJEK, 23. IV.
JUGOBANKA
9.00 TV V SOU: Likovni pouk, 1. maj, Za prosti čas, Polivinilklorid
10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Fizika
11.10	TV V ŠOU: Za najmlajše
13.55	PRENOS TEKME S SVE-
Deček si je želel, da bi njegova bolna sestrica lahko hodila. Zelja se mu je izpolnila, kaj pa je moral za to storiti, bodo mladi gledalci izvedeli iz pravljice, ki jo je napisala Helena Giacomelli, uglasbil pa Slavko Mihelčič.
17.35	KATASTROFE
18.05	POTA SAMOUPRAVLJANJA
Tokratna oddaja bo govorila o tozdu, torej o temeljni organizaciji
TOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU NA LEDU IZ MOSKVE 17.15 POROČILA 17.20 GLASBENA PRAVLJICA:
mesec Zelja
združenega dela. Seznanili se bomo s pojmom, pomenom in sestavom tozda ter seveda izvedeli marsikaj tudi o tem, kdaj se lahko osnuje temeljna orgwnizacija združenega dela, kako je povezana z drugimi tozdi v delovno organizacijo, po-
gosto pa tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela.
18.35	OBZORNIK 18 45 MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK *
20.00 F. Lhotka: VRAG NA VASI, baletna predstava
22.00 KULTURNE DIAGONALE
22.40	TV DNEVNIK
22.55	ROCK IZ ESSNA, 1. del Z zadnjega essenškega polnočnega nastopa izvajalcev rock glasbe bodo ljubljanski televizijci predvajali oddajo (v dVeh delih), ki bo ljubiteljem tovrstne glasbe predstavila kitarista Johnnyja Winteija, pevko Patti Smith in skupino J. Geils Band.
17.25	Prenos tekme s svetovnega prveristva v hokeju na ledu iz Moskve - 19.30 TV dnevnik -
20.00	Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.20 Poročila - 21.30 Film
TOREK, 24. IV.
JUGOBANKA
8.45 TV V ŠOLI: Na poljih in dvoriščih, Ali ste vedeli? Nikola Tesla, TV vrtec, Dnevnik 10
10.00	TV V ŠOLI: Zemljepis, Risanka, Glasbeni pouk
14.45 TV V ŠOLI: Ponovitev
16.25	ŠOLSKA TV: Regija Evrope,
V	svobodo, Fluktuacija kadrov
17.30	POROČILA
17.35 CEZ TRI GORE: PEVSKI TABOR ŠENTVID
18.05	MALI SVET
18.35 OBZORNIK
18.45 MOSTOVI, oddaja v madžarščini
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	MEDNARODNA OBZORJA: ODPRTA VPRAŠANJA EVROKO-MUN1ZMA
V	zvezi z evrokomunizmom se je v zadnjem letu pojavila cela vrsta zagatnih vprašanj, zaradi katerih je v sicer burnem razvoju ideologije in politike evrokomunizma prišlo do opaznega zastoja. Pričujoča oddaja bo posvečena trenutnim težavam evrokomunizma, v luči kogresa italijanskih in francoskih komunistov bodo posamezni voditelji in teoretiki italijanskih, francoskih in španskih komunistov govorili o notranjih trenjih tako evrokomunizma kot družb, znotraj katerih se ta uveljavlja. Šlo bo za prikaz razmerja med evrokomunizmom in socialno demokracijo, za pojmovanje demokracije, oblasti ip.
20.55 A. Decaux: ROSENBERGA
NE SMETA UMRETI
22.10 TV DNEVNIK
22.25 IZ KONCERTNIH DVD
RAN: BACH, MOZART
17.10	TV dnevnik v madžarščini '
17.30	TV dnevnik - 17.45 Pionirski TV studio - 18.15 Književni klub -
18.45	Glasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Stop - 21.00' Celovečerni film - 22.40 TV dne*-nik
SREDA, 25. IV.
JUGOBANKA
9:00 TV V ŠOLI: Matematika umetnost, Mesto - kulturni spomenik, Izobraževalna oddaja
10.00	TV V ŠOLI: Izobraževalni film. Risanka, Kocka, kocka, Reportaža
13.55	PRENOS TEKME S SVETOVNEGA PRVENSTVA V HOKEJU NA LEDU IZ MOSKVE
17.35 POROČILA
17.40	ZGODBE O PRISMUKIH
17.50	OD SLIKE DO SLIKE
18.20	NE PREZRITE
18.35 OBZORNIK
18.45	ZGODNJA GLASBILA
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	FILM TEDNA: ZADNJA KINO PREDSTAVA
Začetek šestdesetih let v majhnem, dolgočasnem ameriškem mestu. Zabavo nudijo le gostišča in ena samcata kino dvorana, zato se skupina fantov, ki so ■ končali srednjo šolo, na smrt dolgočasi. Pravega kratkočasja jim ne more nuditi niti skupina deklet, s katerimi se zabavajo. Poletje je mimo, fantje se počasi razkropijo po svetu. Tako mora eden k vojakom na Korejo, drugi prevzame igralnico biljarda, kino dvorano pa so zaprli. Film z vsebino, kakor smo jo skopo nanizali, je pred osmimi leti po lastnem scenariju posnel Peter Bogdanovich, ameriški režiser jugoslovanskega rodu.
Med njegovimi filmi so mnogi pri1® že tudi na platna slovenskih kino dvoran, npr. Tarče, Zakaj te očk® 1 pušča samo, Papirnati mesec. * kinu pa smo lahko že gledali tudi film, ki ga bodo televizijci predvajal' drevi in je bil 1973 prikazan 10 beograjskem Festu. Glavne vlo?e igrajo Timothy Bottoms, Jeff Brid-ges, Cybill Shepard, Ben Johnson i® Clorid Leachman.	.
Kdaj se bo točno začel zadnji T>; DNEVNIK, televizijci v napoveo'; sporeda niso določili, čeprav je dol žina Bogdanovichevega filma najbd
17.25	Prenos tekme s svetovneg® prvenstva v hokeju na ledu iz Mo-skve - 19.30 TV dnevnik - 20-0“ Izbor v sredo - 22.15 TV dnevni*
ČETRTEK, 26. IV.
JUGOBANKA
8.55	TV V SOLI: Geometrija, Partizanske pesmi, Prebivalci zemlje
10.00	TV V ŠOU: Francoščina
10.30	TV V ŠOLI: Umetnost, Risanka, Kemija
15.45	ŠOLSKA TV: Regija Evrope,
V	svobodo, Fluktuacija kadrov Uvodni prispevek oddaje za šolar-
je bo govoril oo tem, da je vprašanje t.i. regionalizacije posameznih celin zelo zapleteno. Razmejitev celine v povsem skladna področja, kjer bi bili vsi geografski elementi zastopani enakomerno, je docela nemogoča. Zato npr. Jugoslavijo posamezni znanstveniki razvrščajo zelo različno. Za ene sodi v južno oz. mediteransko Evro po, za druge je del jugovzhodne Evrope, tretji jo štejejo k Podonavju, četrti spet k evropskemu Srednjemu vzhodu itd. Prispevek z naslovom V svobodo bo govoril o tem, s kakšnim navdušenjem so ljudje pričakali konec zadnje vojne, beseda bo tekla tudi o vzpostavljanju ljudske oblasti in obnavljanju razrušene domovine, pri čemer so pomembno vlogo odigrale mladinske delovne brigade. Zaključni prispevek oddaje pa bo našel vprašanje odhajanja delavcev iz delovnih organizacij, kar ima pogosto neprijetne posledice tako za posameznika kot za družbo. Razlogi za t.i. fluktuacijo kadroV so kajpak zelo različni, za najbolj pogoste pa bodo zvedeli tudi šolarji.
16.50	POROČILA
16.55	OPERA NARAVE
17.45	Čarobno sedlo
18.15 OBZORNIK
18.25	PODEUTEV PRIZNANJ OF
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 V ŽIVO (vmes POROČILA)
2
17.10	TV dnevnik v madžarščini
17.30 TV dnevnik - 17.45 Tehtnic®
-	18.15 Znanost - 18.45 Kviz'] Peščena ura - 19.30 TV dnevnik "\
20.00 Neposredni stiki — 22-00 \ Poročila
PRVI RADIJSKI PROGRAM
PETEK, 20. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (S. Prokofjev: Peter in volk). 9.05 Z radiom na poti.
10.05	Rezervirano za... 12.10 Z orkestri in solisti. 12.30 Kmetijski nasveti (Jože Štumpf: Predelava vrtnin v Pomurju). 12.40 Pihalne
fadbe. 13.50 Človek in zdravje.
4.05	■Glasbene miniature. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste.
15.35	Od melodije do melodije.
18.00 Od arije do arije. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Uganite, pa vam zaigramo! 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih.
22.30 Besede in zvoki iz logov domačili. 23.05 Lirični utrinki.
23.10	Petkov glasbeni mozaik.
0.05-4.30 Nočni program.
SOBOTA, 21. IV
8.08 Pionirski tednik. 9.05 Z radiom na pot, 10.05 Promenadni koncert. 11.05 Zapojmo pesem.
11.20	Svetovna reportaža. 11.40 Domače viže. 12.10 Godala v ritmu.
12.30 Kmetijski nasveti (inž. Anton Vodovnik: Obnova vinogradov v podravskem vinorodnem rajonu).
12.40	Veseli domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30 Od melo-dge do melodjje. 18.00 Popularna orkestralna glasba. 18.30 Zgodovinsko desetletje Trboveljskega slavčka.
19.45	Minute z Dobrimi znanci.
20.00 Sobotni zabavni večer. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev zabavne glasbe. 0.05-4.30 Nočni program.
NEDELJA, 22. IV.
7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (Sandi Sitar: Mala vojna kronika). 8.48 Skladbe za mladino. 9.05 Še pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe.
11.00 Pogovor s poslušalci. 11.10 Naši poslušalci čestitajo in pozdrav-
ljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 13.50 Pihalne godbe. 14.05 Humoreska tega tedna (B. Cmčevič: Peta stran sveta). 14.25 S popevkami po Jugoslaviji. 15.10 Listi iz notesa. 15.30 Nedeljska reportaža.
15.55	Pri nas doma. 16.20 Gremo v kino. 16.45 Glasba neuvrščenih.
17.05 Popularne operne melodije.
17.50	Zabavna radijska igra (L. Aškcnazy: Biskvit). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer.
22.20 Skupni program JRT. 23.05-Lirični utrinki. 23.10 Glasbena parada Radenci 79. 0.05-4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 23. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. 8.40 Izberite pesmico.
9.05 Z radiom na poti. 10.05 Rezervirano za... 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Slavko Klančičar: Varstvo spomenikov NOV v gozdovih). 12.40 Pihalne godbe na koncertnih odrih.
14.05 Pojo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 Naša glasbena izročila.
18.25	Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Mihe Dovžana. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Iz naše diskoteke. 21.05 Glasba velikanov.
22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 24.IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Iz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti 10.05 Rezervirano za...
12.10	Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Silva Avšič: Preskušanje novih sort vrtnin).
12.40	Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30 Od melodije do melodije. 18.00 F. Schuberta Rondeau brillant v h-molu. 18.15 P. I. Čajkovskega baletna suita Trnuljčica.
18.35	S. Mokranjac: Rukoveti.
19.45	Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.45 Tipke in godala. 21.05 Od premiere do pre-
miere (B. Brecht: Mati Korajžal
22.20 S plesnim orkestrom KJ* Ljubljana. 23.05 Lirični utnnk'
23.10 S popevkami po Jugoslaviji'
0.05-4.30 Nočni program.	|
SREDA, 25. IV.
8.08 Z glasbo v dober dan. 8.3® Pisan svet pravljic in zgodb. 9.05 radiom na poti. 10.05 Rezerviraj ■ za ... 12.10 Veliki zabavni orkest .■
12.30	Kmetijski nasveti (in?; .‘jv haela Černe: Problematika P*1 *Ly vanja korenčka na Vipavske®1
12.40 Razmišljamo, ugotavlja®1.
14.05	Ob izvirih ljudske KlaS, .,j. kulture. 14.25 Naši poslušalci ce, tajo in pozdravljajo. 15.30 Od in® , dije do melodije. 18.00 Skatu®® godbo, 18.30 Odskočna
19.45	Minute z ansamblom B® Franka. 20.00 Naš gost. 20.15 n certo za besedo (Na svoji zen^L)i
20.40 Srečanje s skladatelj Pavlom Mihelčičem. 21-05 9 -uii. iz M. Glinke opere Ivan Susa
22.20 Revija slovenskih pevce* ^ bavne glasbe. 23.05 Lirični utri .
23.10 Jazz pred polnočjo. 0.05 Nočni program.
ČETRTEK, 26. IV.
a 30
8.08 Z glasbo v dober dan- - a Mladina poje. 9.05 Z radio®* poti. 10.05 Rezervirano v
12.10 Znane melodije. 12-30 k y. tijski nasveti (inž. Boris Krasj Ob 30-letnem jubileju Gozdar^ srednje šole v Postojni). \ j
vasi do vasi. 14.05 Enajsta
14.20 Koncert za mlade poslu q,j
14.40 Jezikovni pogovori. 15-® ysa melodije do melodije. , i g. 15 zemlja bo z nami zapela- * Lokalne radijske postaje se vkij ^ jejo. 18.35 A. Dvoraka Sonati®8 t violino in klavir. 19.45 Min Ljubljanskim jazz ansambli
20.00	Četrtkov večer
pesmi in napevov. 21.05 L« večer (Ob 80-letnici smrti L,raf jjje.' Ketteja). 21.45 Lepe
22.20 Plesna glasba iz. jng^nlci. skih studiov. 23.05 Liričm .^h
23.10 Paleta popevk jugoslova® . avtorjev. 0.05-4.30 Nočni pr °
kultura
in
izobra-
ževanje
s
&
i
P
ra
Karel Zelenko: BRALEC, jedkanica, 1971
Kdaj Dolenjski zbornik?
Zadnje čase se prenekatera kul-™rmžka razprava na Dolenjskem onca z vprašanjem, kaj je prav-Prav z Dolenjskim zbornikom, bo izhajal ali je bil že v prejšnjem ,‘^tju dokončno pokopan. Pub-pod tem imenom se je prvič °b koncu tridesetih let, n	P® so jo prvič pripravili in
"»osnili leta 1961. Zatem je v
i	,, dkih in pod različnimi imeni ,, a še nekajkrat Zadnjič je 23dal luč sveta pred nuvj-L.0 ..desetimi leti. Zamujena zn^ C'ja ie imela zgodovinski ■®4ai> prispevki v njej pa so se “"»Šali na 600-letnico Novega (1965). Zbornik je izdajala u«enjska založba, najprej kot ^mostojna ustanova, potem pa kot
* Mariborskim Obzorjem priključena založniška hiša. Poslej je izšlo
* nekaj publikacij, vendar nobena z značajem zbornika.
Ali je Dolenjski zbornik poseben? Odgovor na vprašanje, ki se V1® večkrat zastavlja, bi lahko “°bili, če bi prelistali vsebino tedanjih publikacij s tem Pomenom. Ugotovili li lahko, da so .jen in nepogrešljiv vir podatkov ® Vnanja in da se Je potrebno k njim net>ehno vračati. Drugod po Slo-so enkrat za vselej rešili vpra-potrebnosti, zato svoje zbor-m^e nemoteno izdajajo. Tako izha-lajo 2e vrsto let: Celjski zbornik, razgledi, Zbornik grosupeljske °°$ne, Savinjski zbornik, Kamniški
zbornik, Ptujski zbomik in drugi, ki se jim je pred kratkim pridružil še Idrijski zbornik. Ob današnjem razvoju gospodarstva, znanosti, kulture, šolstva in drugih dejavnosti še ni storjenega dovolj za učinkovito in poglobljeno informiranje o dosežkih na vseh teh področjih. To vlogo naj bi opravljal tudi Dolenjski zbornik, ki pa bi moral „pokriti“ ne le ozko dolenjsko območje, marveč Dolenjsko v najširšem pomenu besede s tem, da bi vključeval prispevke in sodelavce tudi iz Bele krajine in Posavja.
Strokovni kolegij Dolenjskega muzeja je že dal pobudo izvršnemu odboru novomeške kulturne skupnosti za pripravo (ali oživitev) take publikacije, ki naj bi izhajala za omenjeno območje. Zavzemajo se za to, da bi zbomik zagledal luč sveta vsaj enkrat na leto, ker bi le tako lahko dovolj hitro sledil napredku gospodarskega in družbenega razvoja tega dela Slovenije, še predvsem pa izsledkom raziskovanj, izumiteljstva in sploh umskega dela v najširšem pomenu besede. Naloga kajpada rii preprosta in lahka, saj bi morali poleg dobrih kadrovskih in materialnih rešitev zagotoviti še kaj drugega, da bi! zbornik lahko začel izhajati. Pred-vsem bi uresničitev te naloge zadevala vse občine in sodelovanje med njimi.
LZ.
Smo v letu obletnic za našo kulturo pomembnih mož in dogodkov. Omenimo vsaj nekatere, najprej iz kroga slovenske moderne. Po Ketteju, Cankarju in Župančiču je stoletnico rojstva „dočakal“ tudi Josip Murn - Aleksandrov, najmlajši med njimi. Prvi seje od življenja in ustvarjanja poslovil Kette. Letos mineva osemdeset let od njegove smrti. Istega leta sta Cankar in Župančič izdala svoja knjižna prvenca - pesniški zbirki: Cankar „Erotiko“, Župančič! „Čašo opojnosti". S tema knjigama je slovenska moderna tudi „uradno“ stopila v literaturo. Kot vemo, je najdlje živel Župančič. Lani smo proslavili stoletnico njegovega rojstva, letos pa se nam je njegovega imena in dela spominjati ob tridesetletnici njegove smrti. Pred tridesetimi leti se je pretrgala življenjska nit tudi nabrežinskemu poetu! Igu Grudnu ter avtorju znamenitega ,.Dogodka v mestu Gogi“ Slavku Grumu.
Novo mesto ni v slovenski kulturi nikoli igralo zadnje violine, pa naj to njegovo vlogo merimo kakorkoli. Vpogled v kulturni koledar pove, da so letošnje obletnice povezane s! številnimi imeni dolenjskih, belokranjskih in posavskih rojakov. Med njimi je precejšnje število mož, ki jim je zibelka stekla v Novem mestu. Stoletnico rojstva bi obhajala fizik in
strokovni pisec Leopold Andree ter pisec srednješolskih učbenikov za matematiko in fiziko Karel Kunc. Pred sto leti je umrl misijonar Oton Skola, ki se je v. kulturo zapisal zlasti kot leksikograf in slikar. Pred šestimi desetletji je končal življenje publicist in etnolog Julij Bučar, deset let kasneje pa je smrt iztrgala pero iz rok novelistu, publicistu in uredniku Milanu Puglju. Omeniti velja še, da je
Nekaj obletnic
pred natanko devetdesetimi leti umrl odvetnik Jožef Rozina, ki je bil po marčni revoluciji 1848 v Novem mestu vodja narodnega gibanja in pobudnik za izhajanje v narodnem duhu pisanega „Slo-venskega lista" („Slowcniens Blatta"), v nekem smislu predhodnika Krajčevih ,,Dolenjskih novic1*, ki jih je pred tremi desetletji nasledil ..Dolenjski list1*.
Posebno mesto med še živimi in ustvarjajočimi novomeškimi rojaki zavzema akademik, slikar,, grafik in portretist Božidar Jakac, čigar življenjski jubilej -osemdesetletnico rojstva - bo vsa domovina proslavila z razstavami in drugimi prireditvami v njegovo čast, ki se bodo vrstile več mesecev. Od .živečih pomembnih mož, ki bo letos slavil
podoben osebni dogodek -sedemdesetletnico rojstva in je naše gore list, se je s svojim prispevkom visoko zapisal v Prečni rojeni Metod Mikuž, publicist in zgodovinar.
Pred sto devetdesetimi leti se je v Škocjanu (v novomeški občini) rodil znani slovenski jezikoslovec, pisec šolskih knjig in Prešernov sodobnik Franc Metelko. Pred tristo leti pa je v Kočevju zagledal luč sveta Žiga Jenčič, ki je zapustil več v latinščini pisanih pesniških del. Belokranjski jubilant je pred sto desetimi leti v Adlešičih rojeni slikar in portretist Josip Germ, ki je trajen pečat vtisnil tudi novomeški likovni tradiciji. Spisek letošnjih dolenjskih .jubilantov*' lahko končamo s pesnikom in dramatikom Pavlom Goliom, rojenim v Trebnjem in umrlim pred dvajsetimi leti.
Kot smo dejali, so tu le nekatera, nikakor pa ne vsa imena, morda niti ne vsa najpomembnejša. Z objavo hočemo zlasti opozoriti knjižnice, šole, kulturne in druge ustanove ter organizacije, da bi se teh mož kazalo primerno spomniti (z razstavami, predavanji, recitali itd.) in tako v širši javnosti vzbuditi zanimanje za njihova dela, s katerimi so se trajno zapisali v slovensko kulturo.
I.	Z.
Slavistično društvo Dolenjske je v minulem obdobju svojo dejavnost osredotočilo na počastitve jubilejev nekaterih pesnikov in pisateljev s predavanji a njihovih življenjskih in ustvaijalnih poteh. Tako je med drugim počastilo stoletnico Trdinovega prihoda v Novo mesto, stoletnico Kettejevega in Zupančičevega rojstva, šestdesetletnico svojega člana književnika Jožeta Dulaga ter naizadnje, zvesto tradiciji, 12. aprila priredilo v čitalnici Študgske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu zanimivo predavanje o pisatelju in dramatiku Slavku Grumu ob tridesetletnici njegove smrti. O dramatiku, ki se je s svojim ..Dogodkom v mestu Gogi” trajno zapisal v slovensko literaturo, o njegovih krčevitih pisateljskih iskanjih in tudi o življenju, ki gaje trdno navezovalo na Novo mesto, je govoril dr. Jože Koruza, eden od poznavalcev in
raziskovalcev Grumovega dela.
Dolenjski delež na razstavi ,»Slovenska likovna umetnost
1945-1978”
hv ^°d®rni galeriji in Likovnem razstavišču Riharda kopiča v Ljubljani je že kakšen mesec odprta velika ‘tava, ki pomeni prelomni dogodek za povojno ^nsko likovno ustvarjalnost Razstava pod naslo-..®* »Slovenska likovna umetnost 1945 — 1978“ hoče dc*.?a moč reprezentativen pregled razvojnih poti in Urlk 0V v slikarstvu, kiparstvu, grafiki, arhitekturi, Zmu> industrijskem oblikovanju, fotografiji, |7*atu ^ najrazličnejših vizualnih komunikacijah. trin\u Primeren je tudi katalog, ki obsega nič manj kot “ebele knjige, od katerih nima nobena manj kot strani. Katalog ni običajen vodnik po razstavi: lCOyerno zvrst uvajajo študije izpod peres strokovnja-jj. * nato pa so pregledno predstavljene posamezne na! V*'e stvaritve z njihovimi avtorji in dodani še ■‘Kazijčnejs drugi podatki.
ako obsežna razstava, nastala na pobudo Moderne trid	nJ0 ie stanova proslavila svojo
j. esetietnico), je vzbudila izredno zanimanje širše Podatek, da si jo je v slabih treh tednih Sedal0 kot 5 qoO obiskovalcev, to zgovorno “JUje. Razvnela pa so se tudi kritiška peresa, in naj £poj dodamo, da je bflo obelodanjenih že več mnenj,
, ne strinjajo s tako zasnovano razstavo, predvsem pri ,*?> ker da so nastale hude pomanjkljivosti že *am	1,1 Posameznih avtorjev. Organizatorjem
treti	med drugim, da so uvrstili na razstavo komaj
slovenskih likovnih umetnikov (članov dru-Pfed t s tem' 50 ravnali tako, da so nekateri dvai« • lj.eni samo s po eno, drugi pa kar s po hi ,etlm> deli. Nekateri kritiki ob tem ugotavljajo, da pri ° takih spodrsljajev ne prišlo, ko bi razstavo Pravljali res vsi najboljši slovenski strokovnjaki, d oj. .te,n zapisu nas kajpada zanima predvsem *lOd ii delež m tej, kakor je razglašena, prvi n	razstavi povojne slovenske likovne umet-
ajj *’ Pa naj gre za ustvaijalce, ki so naše ožje gore list, tleh iv? de*a drugih, ki so se udomila na dolenjskih • Precej lahko zapišemo, da imamo Dolenjci svoje
skoraj v vseh na razstavi predstavljenih pts,,Vnjh zvrsteh. Če bi upoštevali še tako imenovane °dne Dolenice- torej ustvarjalce, ki so se pri nas . 0 začasno udomili, bi bil skupni dolenjski •“‘spevek še večji.
ja“ • °ddelku »slikarstvo, kiparstvo, grafika, ilustraci-jajJe °d naših rojakov najštevilneje zastopan Božidar c (Novo mesto) z devetimi grafikami Kipar Stane "t (Osilnica pri Kočevju) razstavlja dve, prav toliko
del pa so prireditelji uvršali na razstavo kiparju Stanetu Keržiču (Cesta pri Starem Logu). Brata France in Tone Kralj (Zagorica pri Dobrepoljah) sta predstavljena > po tremi oziroma štirimi stvaritvami, medtem ko je slikar Vladimir Lamut (Čatež ob Krki) zastopan z vsega dvema litografijama. Kipar Lojze Lavrič (Črni potok pri Cabru na Kočevskem) ima kip s spomenika NOB v Kočevju. Marjan Manček (Novo mesto) nastopa kot ilustrator, slikarka Unca Stegovec (Planina pri Črnomlju) pa kot grafičarka - oba s po dvema deloma. Branko Suhy, edini v Novem mestu delujoči akademski slikar, se je na razstavo uvrstil z dvema barvnima grafikama. Samo eno delo pa predstavlja ustvarjalnost kiparja Vladimira Stovička (Boštanj pri Sevnici).
Oddelek ..arhitektura, urbanizem, oblikovanje" tudi ni brez zastopstva dolenjskih rojakov. Prej bi rekli, da so dali slednji, še posebno v Novem mestu rojeni arhitekt Edvard Ravnikar (razstavlja kar 37 samostojnih arhitektonskih rešitev),\ osebni pečat in ton razstavi. Z večjim številom ,.nalog** se predstavljajo arhitekti Milan Mihelič (Dolenji Lazi pri Ribnici), Savin Sever (Krško) in drugi. Poleg teh je vrsta imen, brez katerih si ni moč zamisliti ubranosti razstave. Predvsem so to: Marjan Mušič (Novo mesto), Stanislav Rohrman (Novo mesto), Vladimir - Braco Mušič (Sevnica) pa Jože Koželj (Metlika), Janez Trenz (Trška gora pri Krškem), Franc Smid (Krško) in drugi, do Bogdana Kozine in Marjana Lapajneta, po čigar zasnovi je bil zgrajen motel na Otočcu.
Poglejmo še nekatere razstavljene projekte, narejene za na Dolenjsko. To so načrti za: stanovanjsko naselje Cvišlaiji na Kočevskem (Marjan Šorli), spomenik NOB v Novem mestu (Marjan Mušič), osnovno šolo Kočevje (Jože Kregar), zdravilišče Čateške Toplice (Franc Vehovar in Nives Kalin - Vehovar), osnovno šolo Grm v Novem mestu (Mirko Kajzelj), idejni načrt kulturnega središča v Novem mestu (Marko Mušič) itd. S področja oblikovanja razstavljata Marijan Gnamuš in Janez Smerdelj rešitve za obliko nekaterih izdelkov, ki jih proizvaja novomeška Iskra (polnilnik akumulator-jev~Pobi, polnilec NiCd akumulatorjev, delavniški usmernik, akumulacijski testcr in električni pastir Kekec).
Razstava bo odprta še v prvi polovici maja, namen tega sestavka pa je tudi vzbuditi zanimanje zanjo tudi med Dolenjci.
I.	Z.
Predavanja se je udeležilo nekaj nad trideset obiskovalcev, od tega le kaka polovica članov Slavističnega društva, ki so na predavanju opravili društveni občni zbor. Povsem razumljivo je, da so se na občnem zboru najprej vprašali, zakaj tako majhna udeležba, ko deluje na območju društva (v štirih dolenjskih in treh posavskih občinah) nič manj kot 120 slavistov. Je vzrok nezanimanje ali pa obsega društvo preveliko območje in bi zato kazalo uvesti prikladnejše oblike sestajanja? Dejstvo je, da se predavanj, ki so prav gotovo potrebna za utrjevanje in poglabljanje zna-
Semičani igrajo
Igralska skupina KPD Jožeta Mihelčiča naštudirala dve deli:	Holbergovega
»Pepeta s hriba" in Buda- kov „Metež"__________________
Čeprav Kulturno-prosvetno društvo Jožeta Mihelčiča v Semiču nima kdove kakšne podpore občinskih kulturnih dejavnikov, s svojim delom čedalje bolj dokazuje, da ni iz „zadnje moke“. Dejavnost poteka v več sekcijah. Filmska sekcija je pred meseci priredila zelo uspešen teden slovenskega filma. Občani so z zelo dobrim obiskom predstav še najbolje nagradili prizadevne organizatorje. Marljivo delujejo tudi fotoamateiji in radioamateiji.
Zadnje čase so v središču pozornosti člani igralske skupine, ki deluje pri društvu. Naštudirali so dve deli: „Pepeta s hriba" (avtor L von Holberg) je režiral Lojze Kočevar, „Metež“, znano delo hrvaškega pisca Pera Budaka, pa Milan Pirš. Z obema deloma so že nekajkrat nastopili in gostovali po raznih krajih Dolenjske. „Pepc?;i s hriba“ ali „Metež“ - za izbor si- v niso odločili - bodo ponovili na domačem odru 27. aprila, in sicer bo ta predstava v okviru praznika belokranjskih vin.
F. D.
Zakaj se slavisti ne odzivajo?
Slavistično društvo Dolenjske razmišlja o prožnejših oblikah delovanja — Nova predsednica je Vlada Eržen iz Novega mesta — Pred občnim zborom so člani društva prisluhnili dr. Jožetu Koruzi, ki je govoril o življenju in delu Slavka Gruma (ob 30-letnici
njegove smrti
nja o slovenski literaturi, čedalje bolj udeležujejo samo slavisti iz novomeške in trebanjske občine, medtem ko se članstvo v Beli krajini in Posavju ne odziva. Na občnem zboru so predlagali, da bi poslej posvetili večjo pozornost delu slavistov v sameznih občinah s tem, da
1	samo društvo predvsem usklajevalo uresničevanje nalog po skupnem delovnem načrtu.
S temi in drugimi vprašanji se bo moralo ukvaijati še bolj novo vodstvo Slavističnega društva Dolenjske z novo predsednico Vlado Eržen in podpredsedniki, ki zastopajo v izvršnem odboru slaviste iz posameznih občin. Vodstvo bo moralo poskrbeti, da bo uresničen dosedanji program dela ter oblikovati program za novo obdobje, kakor ga je nakazala razprava na občnem zboru.
-	an
SEVNICA: SE TRETJA PREMIERA
Oder mladih pri sevniškem gasilskem društvu bo uprizoril v ponedeljek, 23. aprila, ob 19. uri v gasilskem domu že tretje letošnjo gledališko delo: Marinčevo komedijo „Ad aeta”. V vlogi režiserja in igralca nastopa Bojan Novšak. Igrali bodo še Rudi Filej, Dušan Senica, Saša Vavtar in Majda Radišek. Bera amaterskih gledaliških predstav v občini je bila v tej sezoni ena najštevilnejših zadnja leta.
UČITELJEM
O	VARSTVU OKOLJA
V	novomeški športni dvorani se bo začel jutri ob 18. uri tradicionalni zbor delavcev iz vzgojnoizobraževalnih organizacij v novomeški občini. Zbranim bo o varstvu okolja predaval dr. Avguštin Lah, nato pa bo kulturni program in tovariško srečanje. Tradicionalni zbor tudi tokrat organizirata občinska izobraževalna skupnost in občinski odbor sindikata delavcev vzgoje in izobraževanja.
MINUS DOGOVARJANJU
Na Dolenjskem ugotavljajo, da je kultura še vedno ostala v mejah posameznih občin, čeprav si je zlasti skupnost dolenjskih občin prizadevala odpraviti tako stanje. Vsi napori, da bi prišlo do večjega sodelovanja in povezovanja pri kulturnih akcijah, so bili zaman, saj niti koordinacijski odbor še ni bil ustanovljen. Samo pri organiziranju regijske Spomeniškovarstvene služb, je bil narejen korak naprej, pa še pri tem dlje kot do prvih pogovorov niso prišli. Vse to je premalo, da bi lahko govorili o kaj prida ..sporazu-mevanjski letini**.
Tisoč pevcev
Danes in jutri v Novem mestu občinska revija pevskih zborov
V	Novem mestu se začenja danes tradicionalna občinska pevska revija, na kateri bodo sodelovali otroški, mladinski in odrasli zbori. Sodeč po številu prijavljenih zborov bo to naj vetji pevski nastop do zdaj. Podatek, da bo na reviji sodelovalo kar 1.030 pevcev in pevk, je presenetil celo prirediteljico
-	Zvezo kulturnih organizacij v Novem mestu.
Revija bo pod geslom „S pesmijo v pomlad”, spored pa bo potekal dva dni. Danes ob 16. uri bodo na oder Doma JLA v Novem mestu stopili otroški in mladinski zbori. Častni gost prireditve bo znani slovenski skladatelj in dirigent Radovan Gobec, ki praznuje letos 70-letnico rojstva. Jutri ob 19.30 bodo prav tam spored nadaljevali odrasli zbori. Med njimi bo prvič mešani pevski' zbor IMV, ki so ga ustanovili pred meseci.
Tako množičen nastop ne bo samo izjemen pevski dogodek za nastopajoče in poslušalce, ampak tudi dokaz, da zborovsko petje na Dolenjskem doživlja pravi pomladanski razcvet. Čeprav ne gre brez težav, povsod namreč še vedno primanjkuje zborovodij, so pevci zvesti pesmi in jim lahko le malokaj zmoti njihovo ljubezen do lepih melodij. Slednjič velja tudi zanje: kdor se enicrat slovenski pesmi zapiše, ji nikoli več ne pokaže hrbta.
KULTURNI VEČER S PREŠERNOVIM NAGRAJENCEM
Jutri ob 19. uri bo v Dolenjski galeriji v Novem mestu kulturni večer s pesnikom Janezom Menartom, letošnjim Prešernovim nagrajencem. Zanimivo srečanje z znanim slovenskim književnikom pripravlja Klub novomeških študentov.
KURIRČKOVE SLIKANICE
Pri založbi Borec je izšlo v zbirki Kurirčkova zgodovinska slikanica petero barvnih slikanic. Zgodbe zanje so napisali slovenski pisatelji Anton Ingolič, Ivo Zorman, Branko Soemen, Mile Pavlin in Leopold Suhodolčan, ilustrirali pa so jih Marjan Amalietti, Božo Kos, Matjaž Schmidt in Aco Mavec.
APLAVZ PEVCEM IZ GIMNAZIJE
Po večletnem premoru je za brežiško občinstvo minuli teden ponovno zipel gimazijski pevski zbor. Nastopil je s samostojnim koncertom, ki ga je z dijaki tudi tokrat naštudiral profesor Josip Klepač. Pevci so predstavili privlačen izbor pesmi iz zakladnice naših narodov tja do najsodobnejših borbenih in drugih napevov. Doživeli so vrsto navdušenih aplavzov, kakršnih v Brežicah zlepa ne pomnijo.
KONČNO SPET KINO
V	kostanjeviškem kulturnem domu bodo spet začeli predvajati flp me. Prva bo na sporedu zgodba o Cankarjevem Martinu Kačurju „Idealist“, ki si jo bodo obiskovalci lahko ogledali v soboto, 21. aprila, ob 19. uri. Že ob 15. uri bo v kostanjeviškem kulturnem domu gostovalo Mladinsko gledališče iz Ljubljane z igro „Sen zelenjavne noči** Svetlane Makarovič. Kulturni dom je zdaj končno usposobljen za vse vrste prireditev. Obnova je trajala dve leti in veljala domala 2,5 milijona dinarjev, ob pomoči krške kulturne skupnosti pa jo je izpeljal Dolenjski kulturni festival.
r
TURISTIČNE INFORMACIJE
lnfterexport
INEX
LJUBLJANA
POTOVALNA AGENCIJA TRAVEL AGENCY
POTOVANJA V DOMOVINI
— V NEZNANO, 1 dan, odhod 2Z 4. (bus)
— OHRID, veriga letov od 20. 4. dalje (letalo)
— SKOPJE—DOJRANSKO JEZERO, odhod 17. 4. (letalo)
— PO POTEH AVNOJA, 3 dni, odhod 25. 5. (bus)
POTOVANJA V TUJINO
— ATENE, različne variant«, veriga letov od 29. 4. dalje
— TUNIZIJA, več variant, veriga letov od 23. 4. dalje
— ISTANBUL, 2 dni, odhod 25. 4.
— MAROKO (Casablanca — Mohamedia) 5 dni — mini počitnice, odhod 28. 4.
—	MAROKO — planinska tura na visoki	ATLAS	—
TOUBKAL 4.165 m) 7 dni, odhod 21. 4.,	samo	5.600
din
— ŠPANIJA (Andaluzija), odhod Z5..6.5.
— GRČIJA (Makedonija in Tesalija) vlak, bus, 6 dni, odhod 1& 5.
— TOSKANA-UMBRIJA, 5 dni, bus, odhod 28. 4.
—	AŽURNA OBALA, 6 dni, bus, odhod 27. 4.
—	LIECHTENSTEIN, 3 dni, bus, odhod 27. in	29. 4.
STROKOVNO POTOVANJE
— PENTEHNICA, odhod 23. maja, Muenchen
— INTERSTOFF, odhod 15. maja, Frankfurt
— NOVOSADSKI SEJEM, od 18. 5. do 20. 5., cena 1.200 din
LETNI DOPUSTI
Na voljo so programi letnih dopustov doma, v TUNIZIJI, GRČIJI in ŠPANIJI.
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX Ljubljana, Titova 25, tel.: 312-995, 327-947 INEX Maribor, Volkmarjev prehod 4, tel.: 24—571, 24—579 INEX Novo mesto. Novi trg 4, tel.: 23—773
AKTIV KMEČKIH 2ENA NA GORENJSKEM SEJMU
500-letna tradicija gorenjskega sejma v Kranju mu daje poseben položaj med sejmi kot močno poslovno tržišče z močno kupno močjo. Posebnost letošnjega mednarodnega kmetijskega sejma, ki je trajal od 6. do 16. aprila, je prikaz kmetijstva, gozdarstva, varstvo okolja, prehrane, živinoreje in trgovine.
V okviru kmetijske in gozdarske razstave so letos prvič vključili tudi lovstvo kot povezovalec v naravi. Pozornost pa je vzbudila tudi vzgojna razstava flore in favne.
Letos se je Gorenjskega sejma udeležil tudi aktiv kmečkih žena iz novomeške občine. Kmečke žene so razstavile preproste kmečke jedi in kmečke specialiteta Sprva je bila ta razstava predvideva samo za en dan, na zahtevo obiskovalcev in uprave sejma pa so jo razširili na ves čas trajanja sejma in jo dopolnili še s pokušnjo jedi in pijač. To je bil eden prvih prikazov dolenjskih kmečkih kulinaričnih umetnin izven Dolenjske, ki je naletel na zelo ugoden odmev med obiskovalci. Če še povemo, da je bil njihov razstavni prostor ves čas trajanja sejma nabito poln, je to še eden izmed dokazov, da je dolenjska kmečka kulinarika zelo priljubljena. Hkrati pa takšna predstavitev služi razvojnim priza-' devanjem dolenjskega kmečkega tu. rizma.
Razstavo so dopolnili z orodjem in posodjem iz kmečkega vinskega hrama.
J. a
S Kompasom na letni oddih
V naši poslovalnici v Novem mestu na Novem trgu št. 8 so vam na voljo programi letnih oddihov ob morju in na celini, kakor tudi naši redni programi v domovini in tujini.
Za skupine nad 20 oseb izdelamo posebne programe izletov po domovini in tujini.
Nudimo vam železniške in letalske vozovnice za domače in mednarodne linije.
Informacije in prijave:
Kompas Novo mesto, Novi trg 8, telefon: (068) 21-333
_y
TURISTIČNO DRUŠTVO KRŠKO
telefon 068-71-217
tek. rač. pri SDK Krško št. 51600-678-65282
IZID
žrebanja
ODBOR ZA IZDAJO »PUSTNIH NOVIC" PRI TD KRŠKO SPOROČA IZID ŽREBANJA ODGOVOROV NA ZAGONETNO SLIKO „KAJ IN KJE JE TO?" IZ LETOŠNJE ŠTEVILKE ..PUSTNIH NOVIC":
1. NAGRADA 300.- DIN SOTELJSKO 6. KRŠKO
2. NAGRADA 200.- DIN AŠKERČEVA 2, KRŠKO
3. NAGRADA 100.- DIN BRESTANICA 39
Vsi prejmejo nagrade po pošti.
ANICA COLNER, MILAN VAHClC, MOJCA KOSAR,
Odbor za izdajo PN.
vitanova
Vitanova je osvežujoč vitaminski napitek. Žličko Vitanove raztopimo v vodi ali čaju. Tako pripravljen napitek deluje osvežujoče in nadomesti enodnevno potrebo človeškega telesa po vitaminih.
KRKA, NOVO MESTO
lesna
gozdarstvo in lesna industrija
slovenj gradeč o. sol. o.,o o.
Vam nudi iz svojega proizvodnega programa:
■ INTRO okna
- IZOLIR okna SUMO vrata Stenske in stropne obloge
- Omarice s PVC roletami
- Naše izdelke prodajajo vse poslovalnice Slovenijales, Lesnina, vse večje trgovine z gradbenim materialom in naša prodajalna v Pamečah ori Sloveni Gradcu	J
- Vsa ostala pojasnila lahko dobite ori
Obrtni zadrugi HRAST Novo mesto
Dalmatinova ulica 1. telefon (068) 22-802 in 23-693, ki naše izdelke vgrajuje.
OGLAŠUJTE V DL!
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NO TRA NJI PREMAZ Z
„VALV0UNE TECTVLOM”
VAM OP RA VI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRSKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 • ••••
4 - letna GARANCIJA • !•>>
TECTYL CENTER
Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št 16/67, 27/72 in 8/78) ter 25R člena statuta občine Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list št 5/79) je izvršni svet skupščine občine Novo mesto na svoji seji dne 10. 4. 1979 sprejel
SKLEP
o razgrnitvi predloga Zazidalnega načrta za širše območje Novega trga v Novem mestu.
I.
Predlog Zazidalnega načrta za širše območje Novega trga v Novem mestu, ki ga je izdelal Zavod za družbeni razvoj Ljubljane, šifra projekta 2226, marec 78 (v nadaljnjem besedilu predlog zazidalnega načrta) se javno razgrne za čas 30 dni od objave tega sklepa.
II.
Predlog zazidalnega načrta bo javno razgrnjen v avli Doma JLA v Novem mestu, Novi trg, in v prostorih skupščine občine Novo mesto, oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve. Ljubljanska cesta 2/I.
V času javne razgrnitve lahko dajo občani, delovne organizacije, interesne skupnosti in ostali zainteresirani k predlogu zazidalnega načrta pripombe, mnenja in predloge.
V torek, 24. 4. 1979 ob 13. uri bo v avli Doma JLA strokovna razlaga predloga zazidalnega načrta.
Številka; 351-1063/74 Datum: 10. 4. 1979
PREDSEDNIK IS JANKO GO LES
iiniinniunimuinniiniiniHinuHniiiiiiinniiiiniiinniinini iiiitinHiHiiiiiiiiiuiniiiniiiniiiiiiiiiiiituiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiitiiiinniiiiinniiiiHtninuiniHiiiiiiiinnn
NUDIMO VAM KOMPLETEN PROGRAM:
- VHODNA VRATA
- GARA2NA VRATA
- SOBNA VRATA
- OBLOGE
- ISO - SPAN
- OPA2NE PLOŠČE
- POHIŠTVO
H E
s §
iiiiiiiniininniiiiniiinnninnitiniiininiinniMininiiiiiiiiinniiiniiniiniinniniinniniiiinniiHiiiiii
lip bled
lesna industrija I
64260 bled, ljubljanska c.32j telefon:064-77384,	{
telegram: lip bled telex:34525 yu lipex
iriiiiiinnmiiiiniiiiiminniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiinj
OBIŠČITE POSLOVALNICE:
- LIP Bled na Zagrebškem velesejmu Bulevar Borisa Kidriča 2 telefon:	(041)
523-066 —LIP Bled na Rečici — Bled telefon: (o64) 77-944 —LIP Bled v Murski Soboti Cvetkova 1 a telefon: (069) 27-941 telefon: (069) 22-942
■»
m miniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiimiiiiiimiiiiiHiiiininiiinniiiinii1
ŠPORTNI KOMENTAR
Prostor le za trojico
frtf del v obeh najbolj kakovostnih slovenskih nogometnih skupinah je končan. Novinci v ligi, enajsteri-00 Dolenjske iz Novega me-s!a’ ki so domala vse prvenstvo preživeli na dnu lestvice, so po zadnjih uspeSnih tekmah potrdili, da spadajo fted boljša slovenska nogometna moštva. Dno tabele s° Prepustili drugim.
Vendar tekmovanja še ni toneč. Po tri najboljše vrste 12 vhodne in zahodne lige 50 se uvrstile v tako imenovano super tekmovanje. Vstala moštva čakajo novi toji. Qd 21. aprila dalje se to šest ekip v vsaki skupini bojevalo za obstanek v najmočnejših . ligah. Prostor je samo za tri ekipe. Katere so, bo pokazalo prihodnjih deset tekem. Dolenjce torej čaka Še devetsto minut hu-<tm preizkušenj.
, Novomeščani - mnogi jih 1menujejo najbolj nesrečno moštvo - niso črnogledi. V pravkar končanem prvenstvu so osvojili devet točk: 1 zmaga in kar 7 neodločenih tekem. Marsikateri ,remi’ bi
se le'z malo več športne sreče lahko končal z zmago. Zanimivo je tudi dejstvo, da so Dolenjci vedno zelo dobro igrali s favoriti in jim tudi jemali točke. S slabšimi vrstami so zaradi prevelikih želja po zmagi igrali nesproščeno, zaletavo in prav zaradi tega neuspešno.
Uprava kluba se je dodobra spoznala z napakami, ki bi kmalu v celoti pokopale obetavne Dolenjce. Za odločilni del prvenstva je s trenerjem že pripravila posebno taktiko. Zaenkrat je še skrivnost. Zagotovo pa je, da bodo novomeški dres še naprej oblačili najbolj marljivi in prizadevni mladi nogometaši, ki so z dobro in zagrizeno igro presenetili prav v letošnjem prvenstvu. Drugi del tekmovanja je zanje najlepša priložnost, da še enkrat potrdijo minuli uspeh. Sami menijo, da bodo prostor v tolažilni skupini prepustili drugim. Ali se bo njihova srčnost obnesla, lahko dokažejo že konec tedna v Kranju.
J. PEZELJ
Črnomaljci zastreljali zmago
Nova lepa zmaga ribniških rokometašev — Novi točki tudi za Novomeščanke — Belokranjci zastreljali kar šest sedemmetrovk — 71 zadetkov v Sevnici
Konec prejšnjega Rokometnega’ tedna je minil v znamenju ekip z Dolenjskega. Zmagalo je kar šest ekip, tri so bile poražene, ženski vrsti Liste in Brežic pa sta tekmo preložili. Po dolgem času so zmagale igralke Novega mesta in se rešile zadnjega oziroma predzadnjega mesta, z dobro igro pa so se znova izkazali Ribničani.
NOVO MESTO -	SEVNICA	- BREŽICE
TROKUT
13: 12(7:8)
Žal si je prvenstveno rokometno tekmo med Novomeščankami in gostjami ogledalo komaj 50 gledalcev. Videli so dokaj zanimivo srečanje, v katerem so zasluženo zmagale domače igralke. Upajmo, da so s pomembno zmago, ki je prišla zadnji čas, na dobri poti k novim uspehom.
Novo mesto: Judež, Grgič 2,
Dmitrovič 4, D. Štrukelj, Uičin,
Frančič, Perše, Kostanjšek 1, Turk,
Mršnik 6 in J. Štrukelj.
INLES - SLATINA 30: 17(16:11)
Igralci Slatine so bili preslab nasprotnik, da bi lahko omogočili lepo srečanje. Domači igralci niso igrali tako, kot znajo, vendar so navzlic temu povedli kar 27:13. Zadnje minute sta obe ekipi odigrali le s po šestimi igralci. J. Ilc in gost Relič sta namreč morala zapustiti igrišče zaradi treh izključitev.
Inles: Klun, Križman 4, D. Ilc 2,
J. Ilc 7, S. Kersnič 4, Kalajžič,
Karpov 5, Andoljšek 1, Ambrožič 5,
Tanko 1, Mate 1 in I. Kersnič.
M. G.
Podvig preprečili zapisnikarji?
Seničar
10.
3, Župevec 12 in Plantan
Novomeški košarkarji izgubili izredno pomembno srečanje — Igralci „Beti' premagali vrsto kranjskega Triglava — Nov hud poraz Kočevja
Novomeščanom se podvig proti Braniku ni posrečil. Pa ne po dobrih mariborskih košarkaijev, pač pa zaradi slabih ■®®njkov ter spretne zapisnikarske mize, ki pa ji gostje le niso P®li dokazati, da pri pisarju košev niso bili najbolj pošteni. Z so razveselili Metličani, medtem ko so Kočevci v slovenski “Rodni ligi doživeli nov prepričljiv poraz.
doma
BRANIK -NOVO MESTO 75 : 74(50:46)
V.zel° pomembnem srečanju slo-
^y^arske suPerl®e se
Največji uspeh tenisačev Kočevja
njv^Ja^k mednarodnem tekmova-
.Na VI. ________________________________
v NaKrI?,cal Julijskih Aip, ki je bilo aprila i v Ita¥ 31. marca in 1. teknmJf “Otopilo 170 najboljših “"ega teidsa iz
so pionir
l mij. .	iviuaa iz.
vali ,1 Aystnje in Slovenije. Tekmo-mošVi. Psontrfi, mladinci in člani v Z* Sl žens& konkurenci, dva tou 0ven’i° sta nastopala tudi
brata c 0valca ’z KočevLa-in s*cer Telrm~ afno bi Borut Pogorelec, ski	sta	v pionirski in mladin-
do*gSnfcCV. Zel°, ‘eP “sPeh Je mertn-T ,amo Pogorelec. V močni Pionb^ k°nkurenci ie zasedel v odli* !?. in mladinski konkurenci pionirji “etJe.mesta Borut se je pri mlad&^stil med prvih osem, pri To fp	med P™h šestnajst
obeh	gotovo zelo lep uspeh
*Wop,t&Xta v** prispevek movaniu in ^ °,vejuJe na tem tek-V mpHno , ugledu mesta Kočevje. doslei^, J° konkurenci je bil to ga nam«! naivečji uspeh kočevske-
6* namiznega tenisa.
ANDREJ ARKO
Novomeščani pomerili z vodilnim Branikom. Srečanje je bilo ves čas negotovo, gostje pa so imeli precej možnosti za zmago. Po zadnjem sodnikovem žvižgu so ugotovili, da jim zapisnikarji niso vpisali vseh košev, vendar tega niso mogli dokazati.
Novo mesto: Seničar 6, Cerkovnik 6, Munih 13, Kovačevič 12, S.
ZMAGA SEVNIČANOV
Sevniški kegljači so minuli teden odigrali prijateljsko srečanje s člani kegljaškega kluba iz Radeč. Vrsti sta se trikrat pomerili, zmagali pa so člani ekipe „Rudi Kepa" iz Sevnice s 16391 : 15849. Najboljši je bil Glavan, ki je podrl 2639 kegljev, v enem samem nastopu pa 913 kegljev.
V SPOMIN BORCEM KOLESARJEM
Kolesarska zveza Slovenije in ŠD Slovan-KK Rog Franek bosta pri-27. aprila pod Urhom pri • ‘ rsko
BETI - TRIGLAV
92: 90(51:53)
Okoli 100 gledalcev je videlo tipično prvenstveno tekmo, v kateri so bili v 1. polčasu boljši gostje, v drugem pa domači košarkarji. Po novi zmagi so Belokranjci prešli z zadnjega na predzadnje mesto, imajo pa 8 točk.
Beti: Gršič 10, Medek 24, Einsid-ler 1, Švinger 24, Šahmič 7, Nemanič 14 in Vergot 12.
ILIRIJA - KOČEVJE 108 : 89(53:34)
Za Kočevce je še ena slaba igra. V Ljubljano so prišli, sodeč po rezultatu, zgolj na izlet. Tudi igrali so nezainteresirano, zanemarjali so obrambo in vprašanje je, če se jim v sicer nezahtevni ligi še sploh splača srečati. Zdi se namreč, da se obnašajo kot precej utrujeni rekreatorji.
**. Popo-
SEVNICA
36 : 35(18:18)
V d er b (ju vzhodne lige sta vrsti povsem zanemarili obrambo, tako da je na tekmi padlo kar 71 zadetkov. Najbolj učinkovit ie bil gost Buzančič, ki je dosegel kar 13 golov.
INLES - KAMNIK 24: 21 (13:10)
Okoli 80 gledalcev je videlo zanimivo in kakovostno srečanje, v katerem so ves čas vodili domači rokometaši. Ribničani so po peti zmagi na 7. mestu.
OBALA - ČRNOMELJ
20 : 15(12:9)
Črnomaljci bi lahko v Izoli tudi zmagali Točki so Obali takorekoč podarili, zakaj zastreljali so kar šest najstrožjih kazni. Po 12. kolu so na četrtem mestu.
LJUBLJANA -STOPICE
31 : 14(15:10)
Stopičanke so se v Ljubljani izkazale le v 1. polčasu. V nadaljevanju1 polčasu. V nadaljevanju jim je pošla volja in domače igralke so jih povsem nadigrale.
PRULE - KRKA
26:21 (17:8)
Novomeščani so igrali zelo slabo v 1. polčasu, ko so dobili kar 17 zadetkov. V nadaljevanju so bili precej boljši, saj so drugi del igre celo dobili 9:13.
DOLENJSKA - ETA 19 : 14(10:8)
V zanimivi in kakovostni tekmi so bile Šentjernejke izrazito boljše v drugem polčasu. Po novi zmagi so na lestvici napredovale in so trenutno šeste.
KOČEVJE -MLINOTEST 25 : 17(12:7)
V 12. kolu je bila zelo razpoložena Jeričeva, ki je gostjam zabila kar 10 zadetkov. Po novi zmagi so Kočevke trdno na 1. mestu, saj drugouvrščeni Preddvor zaostaja kar za 4 točke.
Kočevje: Kirn 4, Smola 20, vič 4, Ambrožič 6, Baranašič Grgorič 34 in Hegler 4.
15,
MIRNA - STRAŽA 92:90(40:45)
Vrsta košarkarjev iz Straže, ki se
pravila
Ljubljani
tradicionalno kolesarsl
LEP USPEH KAVŠKOVE
vadtof	n0v°meška	telo-
Di^,Mat5lka Kavšek je nasto-
tuinir?nm	mcd2arodnem
oS“ v Košicah (ČSSR) in stojiš- 0 mesto. Na-42?ff J® namreč v konkurenci ke w? tz Evrope in Ameri-tudi m ?r,uredjtvi sta tekmovali Ilc J?.?, Kočevar in Mateja 3o’ m56. „pa sta 26- oziroma telohi Kavškova je odlično
fttale3 gred‘ ^ S° “"stil3
• PO POTEH TOVARIŠTVA"
Ljuhi; aPrda d° 12. maja bo dil, ,la!ia ponovno mesto mla-jah’h« 1 na najrazličnejših akci-potpi, v °kviru 23. pohoda „Po delov- Partlzanske Ljubljane" so-Arv? v °, okol‘ 100.000 ljudi, sicer	startali najmlajši, in
nov t t tovarištva in spomi-vi dc| 0vali in najbolj zanimi-tek r,,Pa O*? 9. maja. Za osrednji ljenih Jetel)s.tva Je doslej prijav-mest.	ip glavnih evropskih
dirko' s katero bodo počastili spomin padlih borcev -kolesarjev. Na prireditvi, in sicer 31. po vrsti, bodo lahko nastopili pionirji, ml. mladinci, člani in veterani. Prijavili so se tudi člani novomeškega Novoteksa, ki so ravno na teh dirkah dosegli nekaj lepih uspehov.
KAVELJC IN KORENINA
Udeleženci rekreativne akcije RTV Ljubljana „Kaveljc in Korenina”, ki imajo za sabo trnovski oziroma pokljuški tekaški smučarski maraton, bodo morali kmalu opraviti drugo nalogo: 9. maja bodo v okviru prireditev „Po poteh partizanske Ljubljane” nastopili na partizanskem maršu. Okoli 335 moških bo teklo na 25 km, 36 žensk pa bo moralo preteči 8000 m.
VESEL ŠESTI
Republiškega mladinskega kegljaškega prvenstva v Ajdovščini in Trbovljah se je udeležil tudi najboljši mladinec z Dolenjskega Igor Vesel. Novomeščan je osvojil dobro šesto mesto ter se tako uvrstil na državno prvenstvo, ki bo v Ljubljani. Zmami ie Kranjčan Urbanc, ki je podrl 2.718 kegljev, Vesel pa jih je 2.547.
1. OŠ STUDENEC
Sevniški šahovski delavci so pripravili občinsko pionirsko prvenstvo. Pri mlajših pionirjih so zmagali -igralci iz OS Studenec, pri mlajših pionirkah OŠ Tržišče, v konkurenci starejših pionirjev in pionirk pa so bili najboljši igralci iz Boštanja. Med posamezniki so bili najboljši Koleto-va (9 točk), Smrdelj (15), Ruparjeva (6) in Lisec (7).	j
vrsto- izgubila. Pri gostujoči ekipi lahko pohvalimo vse, saj so za Stražo v glavnem nastopili mladinci.
ZANIMIV JIUJITSU — Uprava javne varnosti iz Novega mesta je pripravila 11. aprila v športni dvorani republiško prvenstvo delavcev organov notranjih zadev SR Slovenije. Nastopilo je 11 ekip s 44 tekmovalci, izkazali pa so se tudi domači tekmovalci. Med ekipami so bili Novomeščani peti, pri posameznikih pa je bil Balabanič (PPM Novo mesto) enajsti. Na sliki: prizor s tekmovanja, ki si ga je ogledalo precejšnje število ljubiteljev jiujitsa. (Foto: Janez Pezelj)
1. KRANJEC
Na hitropoteznem šahovskem turnirju SK Milan Majcen iz Sevnice je zmagal Brežičan Kranjec, kije zbral 6 točk. Sledita Rudi Blas (6) in Derstvenšek (4 točke), oba iz Sevnice. V skupnem seštevku vodi Kranjec z 39 točkami
KAMNIK - KOČEVJE
0 : 3 (-5, -8, -5)
Kočevke so v gosteh znova zmagale ter tako osvojile že deseti par prvenstvenih točk. V boju s Kamni-čankami so ponovno dokazale,'da so med boljšimi igralkami v ligi. V 17. kolu so namreč domače povsem nadigrale in so po predzadnji tekmi v ligi na dobrem petem mestu, ki ga bodo, četudi bi v zadnjem kolu izgubile, tudi obdržale.
SPEED WAY: DOBER ZAČETEK
V Lendavi je bila 8. aprila prva dirka za slovensko prvenstvo v speedwayu. Nastopilo je kar 18 tekmovalcev, med njimi tudi varovanci Cveta Berjpnta, ki so dosegli lep uspeh. Krčan Mavsar je zasedel odlično drugo mesto in prehitel celo lanskega državnega prvaka Kekca, dobro pa je vozil tudi Kozmus, ki je bil četrti.
.nmm'
POSLEJ TRADICIONALNO - Zadnji četrtek so se ekipe Medobčinskih društev civilnih invalidov vojne, slušno prizadetih ter Organizacije slepih in slabovidnih iz Novega mesta pomerile v kegljanju. S prireditvijo, ki je bila na kegljišču doma JLA, so počastili dan invalidov. Srečanje je v celoti uspelo, zato so se udeleženci dogovorili, da bo poslej vsako leto. Uvrstitev posameznikov: 1. Djuraševič 465 podrtih kegljev, 2. Klančar 454, 3. Furian (vsi MOSS) 431 itd. Med ekipami je zmagala Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih.
REPUBLIŠKO PRVENSTVO V KARATEJU
Člani krškega Karate kluba Nuklearna bodo pripravili 21. aprila ob 9. uri v športni dvorani v Leskovcu republiško prvenstvo
v karateju. Tekmovalci se bodo pomerili za absolutnega prvaka. Gledalci bodo lahko prisostvovali še republiškemu prvenstvu v/ katah za posameznike in posameznice ter tudi za ekipe. Kvalifikacije bodo v dopoldanskem delu, finala pa se bodo začela ob 15. uri.
STRELJANJE:
1. KASTELIC
Občinska strelska zveza Krško in strelske družine so se z delom izkazale takoj po volilni skupščini v januarju. Strelci so pripravili nekaj tekem. Na občinskem prvenstvu za zlato puščico je zmagal Pribožič (DES), ki je nastreljal 503 kroge. Za njim sta se uvrstila Oj s trše k (Brestanica) s 501 krogom in Fabjančič s 487 krogi. 6. aprila pa je bila v Krškem DES otvoritev novega sreli-šča, dva dni kasneje pa tudi občinsko prvenstvo. Zmagil je Kastelic (DES) s 349 krogi, sledita Pribožič (DES) 344, Ojstršek (Brestanica) 336 itd.
C. S.
PUCUU POKAL, ŠKERLJU ZMAGA
Na aprilskem hitropoteznem šahovskem turnirju novomeškega šahovskega društva je brez poraza zmagal Tone Škerlj (13 točk), za njim pa so se uvrstili Pucelj (9,5), Stokanovič (9), Poredoš (7,5), M. Golobič (7,5), Istenič (7), Bon (6,5), M. Picek (6) itd. Pokal za ciklusno hitropotezno prvenstvo od januarja do aprila je osvojil Jože Pucelj (186,89), za njim pa sta se uvrstila Škerlj (175,80) in Stokanovič (157,71) itd.
NOVOMEŠČANI V MEDJIMURJU
Tradicionalne kolesarske dirke „Skozi Medjimurje" se je udeležilo tud devet članov novomeškega kolesarskega kluba Novoteks, ki so v konkurenci 155 kolesarjev iz 20 slovenskih in hrvaških klubov dosegli dobre uspehe. Novomeščani so nastopili v treh konkurencah. Pri članih je nastopil B. Mijajlovič in osvojil 7. mesto, Bat je bil 15. Pri st. mladincih so nastopili Bojan Stih (9. mesto) in Novak ter Papež, ki sta se uvrstila med 10. in 20. mestom. V konkurenci ml. mladincev so nastopili Zagorc, Črnič in Papež. Na cilj so pripeljali v večji skupini kolesarjev, sodniki pa so jim pripisali uvrstitve okoli 20. mesta.
Kaj, kje, kdo?
Nekaj tisoč navijačev ribniškega Inlesa je prepričanih, da bo 16. koto v II. zvezni rokometni ligi poskrbelo na lestvici za spremembe. Menijo namreč, da bo Inles v Rovinju zmagal, Zagreb, ki na lestvici vodi, pa izgubil. V tem primeru bi .lesarji’ na lestvici vodili. Novomeščanke odpotujejo v soboto k Podravki. Favoritinje so domače igralke.
Zanimivo bo tudi v slovenskih ligah. Sevničani igrajo pri Poletu, Brežičani bodo doma igrali s Celjem, v dolenjskem derbiju v Črnomlju bodo Ribničani najbrž morali priznati premoč domačinov, „Krka” pa bi morala zmagati v Ilirski Bistrici. Liščanke bodo najbrž osvojile novi točki v boju z Vuzenico, Brežičanke pa igrajo doma z dokaj slabim Ptujem. Težka tekma čaka Kočevke, ki gostujejo v Ljubljani, Stopičanke se bodo doma pomerile z močno Obalo in bi lahko presenetile, vrsta Dolenjske pa bi morala v Zagorju osvojiti nove točke.
S prvenstvom nadaljujejo tudi nogometaši. Vrsta novomeške Dolenjske igra v Kranju in domov bi se morali vrniti vsaj z neodločenim rezultatom.
Zadnjič bodo šle na igrišče odbojkarice iz Kočevja. Pomerile se bodo z vrsto Gotovca, ki je že osvojila drugo mesto v ligi. Tako srečanje ne bo pomembno in ravno zaradi tega si lahko gledalci obetajo zanimivo in kakovostno srečanje.
16. košarkarsko koto so ekipe v slovenski superligi odigrale že včeraj zvečer. Novomeščani so doma igrali z Domžalami, „Beti” pa je gostovala v Litiji. Konec tedna lahko Metličani osvojijo nove točke s Fructalom, zmagati pa bi morali tudi Novomeščani, ki se bodo pomerili z Rudarjem. Kočevci bodo zadnjo ligaško tekmo odigrali pred domačimi gledalci: pomerili se bodo s Cerknico in v važni tekmi bi morali zmagati. Le novi točki jih namreč uvrstita na šesto mesto.
KOČEVJE: MITING PRIJATELJSTVA
Tradicionalni mednarodni atletski „Miting prijateljstva”, ki ga ie do sedaj pripravljala ljubljanska Olimpija, bo letos v Kočevju. Ljubljančani so namreč republiški zvezi sporočili, da je njihov stadion neprimeren za tako zahtevno prireditev. In tako so veliko športno prireditev, ki bo v četrtek, 10. maja, od 16. ure dalje, dobili Kočevci. Njihovi atletski delavci so se na prireditev že začeli pripravljati, predvsem zato, ker' bodo že 24. aprila organizirali tekmovanje najboljših slovenskih ionirjev in pionirk v skoku v višino.
P.1
Ti
'ekme se bodo začele ob 16. uri.
aprila 1979
DOLENJSKI LIST
11
DVORIŠČE STOTERIH ARKAD
V vsej Sloveniji in še daleč zunaj njenih meja ni tako veličastnega in velikega arkadnega dvorišča, s kakršnim se ponaša nekdanji cistercijanski samostan pri Kostanjevici na Krki. Umetnostni zgodovinar Fr. Stele je v nekem zapisu omenil, da je arkadno dvorišče kostanjeviškega samostana prav zaradi svoje obsežnosti izredno pomembno. Skupaj s čudovito samostansko cerkvijo je ves kompleks spomenik prve kategorije.
Dvorišče oklepajo s treh strani arkadni hodniki, na četrti pa ga zapira cerkev. Vseh arkad je 234; na najdaljši stranici nasproti vhodu je 18 širokih arkad in 74 ožjih, ki so v dveh vrstah razporejene nad spodnjimi. Na enak način so razporejene arkade po vsem samostanu.
Takšnega veličastnega videza cistercijanski samostan ni imel takoj ob ustanovitvi. Samostan „Studenec blažene Device Marije4* je 1234. leta ustanovil vojvoda Bernard Spanheimski, naselili pa so ga menihi, ki so prišli iz Vetrinja. Turki in Uskoki so se večkrat pdakomnili samostanskih dobrin; najhujši napad so izvedli 29. junija 1736, ko so samostan temeljito opustošilL Roparji so torej s svojimi zlimi dejanji pospešili prezidave in gradnjo novih samostanskih poslopij v 28. stoletju. Iz tega časa izvira naš umetnostni rekorder. Pri prezidavi so namreč samostanska poslopja močno povečali ter ga na dvorišče odprli z arkadami. Cistercijanski menihi se niso dolgo sprehajali po svetlih hodnikih; 1786. leta je bil samostan razpuščen.
Med vojno so strateško vojaški razlogi pripomogli k propadu velikega stavbnega kompleksa. 1943. leta je bil požgan.
Po osvoboditvi je tudi ta umetnostnozgodovinski spomenik dočakal lepše čase. Temeljito so ga obnovili, obnovitvena dela pa še vedno trajajo.
POPRAVEK - V prvem zapisu o velikem fikusu v šmarješki osnovni šoli se je prikradla napaka: lastnik fikusa ni hišnik, ampak je učitelj. Upajmo, da nam Anton Goreč ..prekvalifikacije44 ni hudo zameril.
— Nisem vedela, da je za vozniško dovoljenje potrebno toliko fotografij.
SVETU OKOLI
SMITHOVCI - Združenje Jimov Smithov je praznovalo že osmo leto svojega delovanja. Kot je razbrati iz naziva združenja, gre za organizacijo, ki povezuje vse tiste, katerim so starši ob rojstvu izbrali razširjeno ime Jim, pa se poleg tega pišejo Smith, kar je prav tako zelo razširjen priimek v angleško govorečih deželah. Združenje šteje 590 članov. Zamislite si, kako je bilo na občnem zboru, ko so se člani med seboj predstavili!
IPSILONCI — V Franciji je vasica, ki ima najkrajše ime. Kraju se namreč pravi Y, , njegovi prebivalci pa so Ypsilov-ci. Francoski kmetje iz tega niso naredili tako donosne kupčije kot njihovi antipodi Valežani, ki na račun vasi z najdaljšim imenom služijo lepe denarje. Pa zapišimo še ime maratonske vasi: Llanfairpwl-lgwyngyllgogerychwymdrob-wllllantysiliogogogoch.
POMOTA — Margareta Achom je na pošti v Troyi dvignila velik paket, poslan na njeno ime. Toda na vožnji proti domu ji je postal zavitek sumljiv. Pogledala je še enkrat na naslov in ugotovila, da ji je pošiljatelj paketa neznan. Vsa prestrašena, da je v paketu morda bomba, je poklicala specialne policijske enote, ki so osumljeni paket odpeljale v odmaknjen predel zunaj mesta ter ga tam „od daleč odprle44 — se pravi razstrelile. Po eksploziji se je izkazalo, da so vrgli v zraik precej drago stereo hi-fi napravo.
DATUMSKE GOSI - Indi janske gosi v dublinskem živalskem vrtu se ne spoznajo samo na letne čase, ampak tudi na dneve. Pozimi, ko jih premestijo v prijaznejše okolje bližnjih parkov, kjer je vedno dovolj ljudi, ki jih hranijo, se vsako nedeljo gosja četa odpravi nazaj v živalski vrt. Racajoča perutnina ve, da je ob nedeljah v živalskem vrtu več obiskovalcev kot v parkih, z njimi pa seveda več dobrega za pod kljun. Ko so poznavalci ugotavljali, kako morejo gosi tako natančno ugotoviti, kdaj je nedelja, so odkrili, da jih po vsej verjetnosti na praznični dan spomni zvonjenje dublinskih zvonov.
Kaj so pred 80 leti pisale Dolenjske Novice.
Gospodične skrbele za ptičke
(Po h o s t ah), kjer je bilo pred 24. marcom prepevanje ptičkov vendar tako prijetno, tako naravno poživljajoče,'je zdaj vse tiho, vse mrtvo, kajti ptičke — „vzela jih je zima mraz44. Vsa čast in hvala novomeškim gospem in gospodičinam, katere so kakor udje društva za varstvo ptičev, tako blago delovale, ptičke krmile. Žal pa, da se je le zrnojedom krme pokladalo, ne pa tudi mrčesojedom. S konoplja-mi naj bi se sploh v bodočnosti ptičkov več ne krmilo, kajti za vrabiče, ščinkovce in strnade,' kteri pri nas prezimujejo, je proso in ajda popolnoma zadosdjiva krma, seničice, te prekoristne ptičice, jedo sicer konopljo, toda skušenim ptičarjem je predobro znano, da po konopljah seničice obole in poginejo.
(Novo sodnijsko) palačo,kterobodo iz bivše kosarne prezidali, so začeli delati Stavbo je po javni zmanjševalni dražbi dobila tvrdka Toennies iz Ljubljane. Ob obeh konceh so sedaj mali del stare stavbe podrli, da jo k zidanju pripravno store. To je trdna stavba in ni
Neznani očetje
Nevarnosti umetne oploditve — Zgolj nečimrnost mož
Raziskovalna skupina wisconsinske univerze je nedolgo tega javno opozorila na nevarnost, ki preti bodočim generacijam Američanov zaradi patriarhalnih
Eredsodkov današnje druž-e. Gre namreč za vse pogostejšo umetno oploditev; vsako leto se v ZDA 20 tisoč žena zateče k temu jnekološkemu postopku, t zaradi neplodnih mož ne morejo imeti o trde. Takšna pomoč sama po sebi ne pomeni nevarnosti, pač pa je vprašljiva pomanjkljiva dokumentacija o tistih, ki darujejo svoje seme.
Razidcovalci trdijo, da darovalci semena ostanejo neznani in da zaradi tega prav lahko pride do krvoskrunstva in s tem do možnih genetskih okvar bodočih generacij. Ob vse pogostgših umetnih oploditvah zakoni med polbrati in polsestrami niso zgolj teoretična predvidevanja. Še več, možno je celo, da zdravniki večkrat uporabijo same darovalca, ki je genetsko bolan. In ker so preiskave zdravstvenega stanja darovalcev površne, je nevarnost toliko bolj možna.
Strokovnjaki torej zahtevno natančnejši nadzor nad umetno oploditvijo, temeljite zdravstvene preglede darovalcev in popolno dokumentiranost. Darovalec semena naj bi ne ostal v temi, ampak naj bi se za vsakega njegovega otroka vedelo, da bo tako mogoče preprečiti poroke med ožjim sorodstvom.
„Ne vidim razloga za anonimnost,44 je zapisal v časopisnem poročilu dr. S. J. Behrman. „Ščiti samo nečimrnost mož!44
Poleg tega predlagajo strokovnjaki varnejše metode umetne oploditve. Menijo, naj bi zdravniki uporabljali le zamrznjeno seme, katerega je mogoče pošiljati v oddaljene konce dežele in tako preprečiti večkratne nosečnosti od istega darovalca semena v ozkem okolišu.
Rešitev prejšnje križanke
	- » i" 2		«	JL.	HMH,		J—		...		MM	r
			S	O	P	t	T		K.	R.	K	A
- i			—	K	O	M	A	TZT	£	A	R.	L
				S	T	O	R.	i	M	3	A	K
1 H			e:	A	O	R	T	A	'ZZ		M	A
			>A	L	P	£	A	D	R.	1	A	•tu,
	sTjf	S	L	A	—	T	R	st	u	A/	R	A
	m	£	&	T	0	to	0	C*	R	A	3	A
	L 0	3		f	?				<*	Hi	f	L
S	A T	£	M	T	A	T	ZL	O	L	1	M	r
Sc	jjo	M	t	O	L	A		■R	A	AJ	J	0
	o|r	u	»m	K	A	L	S	A	K	N	€	
Ameriški ris in sokol sta se vpisala v listo ogroženih živali -povpraševanja po krznu, oziroma po živali sami. Risovo J0®, ljubijo bogate gospe, sokole pa kupujejo bogati šejki BHUr vzhoda za lovski šport.
Denar je živalim vladar
TOlUUUt
ku
Domišljavost je ovira napred-
Kupčija z redkimi živalmi še vedno cveti — 40 držav zaščito divjega življenja - Na listi tudi rastline
BiON
Cariniku tenkega sluha na nekem ameriškem letališču se je zazdelo, da se enemu od zabojev kolca. Ker pač ni verjel, da bi zaboji kolcali, je stvar preiskal in pod dvojnim dnom odkril tihotapsko blago - papige, omamljene s tekilo. Podobno se dogaja tudi pri pregledu sumljivih popotnikov, le da pri njih najdejo omamljene ptice, prilepljene ob noge. Cernu tihotapljenje ptic? Ker se tihotapcem posel splača! K. Berlin z Oddelka za zaščito divjih živali meni, da se tihotapljenje redkih živali bolj splača kot tihotapljenje mamil.
Seveda niso na žalostnem seznamu samo redke ptice. Pretekli teden so v Bremenu odkrili ilegalno pošiljko 141 nosorogovih rogov, kar pomeni, da je najmanj toliko živali odpisanih z liste, na kateri so že tako na vrhu ogroženosti. Želve, krokodile, vrsto divjih in velikih mačk, orle, slone, sokole, nekatere opice, vse to plenijo brezvestni lovci in trgovci, ua bi zadostili potrošniški požrešnosti zahodnega tržišča. Okoli 400 različnih živali in 50 rastlinje na sezftamu ogroženih, trgovanje z njimi pa prepovedano. Vse kaže, da bo spisek čez nekaj dni, ko se bo zaključilo srečanje predstavnikov 40 dežel v Kostariki, še daljši. Na srečanju namreč preučujejo, kako stopiti na prste trgovini, ki ogroža redke živali.
Železni zakoni tržišča so neusmiljeni; bolj ko je žival redka, več je vredna, huje je ogrožena. Papiga makao, ki je na črno stala pred šestimi leti
samo 40 dolaijev, je
dolenjski ust pred 20 leti
jo lahko rušiti. N strehi je mnogo strešne opeke z letnico j 829, k itera ni čisto nič okrušena.
(M u z i k a1 i č e •) čudež. V Budim Peštu so muzikalični si rok ovni krogi te dni videli čudež. Petletni dec«.k je na klavirju igral najtežavnejše umetne skladbe. Poslušali so ga profesorji i ravnatelj ondotne akademije ter so vsi strmeli. Mati dečka še živi v Kotošu, je vdova po umetniku na klavirju.
(Ogla s.) Trgovčeva sveta dolžnost je, da vstreže svojim odjemalcem kar največ mogoče z dobrim blagom in primernimi cenami. V to podal sem se na Dunaj, da stopim v direktno zvezo z najgjasovitimi tovamimi, kajti le pri tovarnah z velikim prometom sije trgovec svest, da ne dobi preležano blago. Slavno občinstvo najuljudneje vabim, da si blagovoli ogledati mojo sedanjo zalogo ter prepustim sodbo vsakemu posameznemu.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 15. aprila 1899)
vredna že nekaj tisoč doM Nedolgo tega so za po^jj , redko papigo iztržili c 30.000 dolarjev.
Mnoga življ« »tvasol
zadovolj-TEOFRAST
CRj je eden, cest pa tisočero.
I. CANKAR
Slinavka za paiof
nas pisatelj »jodovi -narfjosip)
zbiranje podatkov o nefcem
republikav
afriki
antično ime sev.ljudstev
nzevo
žganje
racman
testemca
živalska
vrsta
nmsKi-B
knrsakova
navoimca
. evr.
okrasna
rastlina
tsovjsah.
velanojster
vrsta
svilena
kMH£
nepnznava nje reda
estonec
Naprava za bolnike s ^ sladkorno boleznijo.
IIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IUII1IIIIIIIIIIIIIIII
lllllllllllllllllllllill!lllllllllllllllllllllllllllllllll!illllllllillllllll'l"'ll*llll'lllllll'llllllllllllll^l""""'""""^""""*^'il
Ljudje s hudo slad boleznijo morajo vsak dafl predpisano injekcijo ins% vendar tudi ta ne zadoML enakomerno količino slad*. ^
v krvi preko celega dne, ^ prihaja kljub injekciji do ob , ne slepote, bolezni tedvi^j srčnih napadov. Edina tdfj za take nesrečnike bi \ stalno dovajanje insulina. to pa je uspelo narediti stroK njakom yalske univerze. »
Izdelali so insulinsko črpaj co, ki jo je mogoče nositi stal za pasom. Naprava, katj poganja baterija, tehta slaW pol kilograma, z bolnikom p8 povezana s tanko plastično ce' in iglo, zabodeno pod kožo1 trebuhu. Naprava črpa v bol' kovo telo neprekinjeno, podr_
vi in ponoči, določeno koli isulina. V primeru, da b začuti poslabšanje bolezni, roma nevarnost katere od sf; i mljevalnih težav, pritisne, poseben gumb in s tem poj! količino dovajanega insu*8 Enako lahko naredi pred dJJ. nim obedom, ko telo n#*, potrebuje snov za razgrajeval sladkorja v krvi.	J.
Zaenkrat so umetno tre ,j no slinavko preskusili na bolnikih. Dobro se je obn j Po nekajdnevni uporabi nap seje bolezen celo izboljšala- ^
Pred množično uporab0 > treba napravo še temeljit0 > skušati.
Okamenele stopinje iz davnine
Bitje, ki je že hodilo pokonci, je pred 3,6 milijona leti pustilo sled svojih stopinj v vulkanskem pepelu — Znanstveniki so jih odkrili šele sedaj
Kdaj se je davni človekov Prednik postavil na noge in postal Prvo in edino visoko razvito bitje s Pokončno hojo? Ta, na videz majhna sprememba, je bila v resnici pravo revolucionarno dejanje. Človekov prednik si je s Pokončno hojo osvobodil roke za tisočera druga opravila, ob katerih je začel bistriti pamet in na razvojni lestvici stopati klin za klinom višje, Antropologinja Mary h. Laekey je v začetku tega meseca podala izčrpno poročilo o izredni najdbi, na osnovi katere g lahko zanesljivo trdimo, da je že | Pred 3,600.000 *) leti direktni g človekov prednik hodil pokonci. 1 V okamenelem pepelu je na id,''-: obmo6»».i.LaetoUja v Tanzaniji jjJf - fl odkrila stopinje Človečnjakov.
.	Okamenele	plasti vulkanskega
Pepela v Tanzaniji so že nekaj deset let bogato najdišče prastarih °stankov živali. Paleontologi so doslej našli lepo zbirko fosilnih ^0st* izumrlih živali, zato ni nič udnega, če so pobrskali po eziščih tudi antropologi z željo, <la bi našli kaj, kar bi pomagalo ZaPolniti velike luknje v poznava-nlu razvoja človeka.
Antropologinja Laekey je že 1935 skupaj z možem dr. Luisom preiskala Laetoli. Našla sta nekaj fragmentov fosilnih kosti, vendar le tisti čas veliko več obetalo raziskovanje v Olduvaiju, zato sta
na
m
območje zapustila. Nekaj let kasneje se je v Laetoliju eno leto mudila nemška raziskovalna odprava, vendar kaj važnejšega niso odkrili.
Se dvakrat sta se zakonca Laekey vrnila, a brez uspeha. Sele 1974, ko je slavni antropolog Luis Laekey ležal že v grobu, je Laetoli
čel odkrivati svoje skrivnosti.
EN SAM ZOB
Laekeyeva se je tega leta podala območje Laetoli z močno raziskovalno odpravo. Iskanje se je izplačalo; našli so fosilni zob, ki je po starosti prekašal vse, kar so do takrat našli. Kalg-argonov test je pokazal, da je fosilni zob star 2,400.000 let Po njegovih značilnostih strokovnjaki sklepajo, da je nekdaj rasel v čeljusti človekovega prednika. Najdba je pospešila raziskovanja in jih podaljšala še v naslednje leto.
Kot mnogokrat pri znanstvenih iskanjih je tudi tokrat priskočilo na pomoč naključje. Eden od članov ekipe je med zabavo našel kos vulkanske kamenine ter na nji zapazil nenavadne sledove. Natančnejši pregled je pokazal, da gre za odtiske živalskih stopinj.
Najdba je obetala, da najbrž ni edina.
„ČISTO
ČLOVEŠKI!"
Antropologom se ne mudi tako zelo kot večini smrtnikov. Laeke-yeva je raziskovanja nadaljevala v letu 1976, ko je njen sin Philip ob pomoči strokovnjaka za kamnita orodja Petra Jonesa našel prve človečnjakove stopinje. Odtisi so ležali med plastema, katerima so namerili 3,6 oziroma 3,8 milijona let.
Lansko leto se je veliki lov povzpel na vrh. Trimesečno delo na planjavah Laetolija je rodilo lepe sadove. Dr. Paul Abeli je izkopaval okamenele sledi nosoroga, ko je zapazil nove stopnje, močno podobne človekovim. Razkrili so vrhnjo plast in naši: 23 metrov dolgo sled. Jesensk deževje je preprečilo, da bi od'.rili še več.
Stopinje človečnjakov, okamenele v milijonih let, gredo od južne smeri proti severu. Ena vrsta pripada večjemu, druga pa manjšemu, najverjetneje ženskemu osebku. Iz velikosti stopinj ter razmerja med stopalom in palcem, ki sta se razločno vtisnila, strokovnjaki sklepajo, da gre za bitja, ki so zagotovo že hodila pokonci. Po velikosti so bila majhna, visoka okoli poldrugi meter.
Kdo jih je pustil? Sta moški in ženska bežala iz neprijaznega
kraja, ki ga je počasi zasipaval pepel bližnjega ognjenika? Ali je po isti poti eno bitje sledilo drugemu? Odgovora zaenkrat še ni, vendar dajejo neodkrite plasti veliko upanja, da bo skrivnost bolje osvetljena.
PRAVI PREDNIK
Mary Laekey meni, da stopinje pripadajo pravemu človekovemu predniku in ne katerikoli vrsti hominidov, ki so sčasoma kot stranska veja v razvoju izumrli. Podobnost stopala, kot so ga rekonstruirali iz odtisnjenih stopinj, s stopalom sodobnega človeka je presenetljiva.
Kljub velikim željam in lapornemu iskanju ni uspelo najti niti najmanjšega drobca, ki bi dal slutiti, da je laetonski horr' id poznal orodje. Imel je proste roke, orodja pa še ni znal izdelovati in uporabljati Če je bilo r«s tako, potem so edinstvene stopinje iz Tanzanije prvovrstno odkritje. Moderna antropološka znanost je na sledi pomemb lemu dokazu o razvoju človeka
IIIIIIIIIIIIIIHillllllllllllllllllllllM
.iiiliiiiiiiiiiiiiii.iniiiininimillllllMllllllllllllllllllllllllHlUllllllltllllllll|limillllWIIIHim8mi88IHIIIIimillllBIIIIIB
Antropologinja Laekey meri širino stopinje.
    1*1111« ■»ur
„Junake”med krvodajalce
RES JE, da je število pretepov, teh fantovskih ..junaštev44, v lanskem letu poraslo. Tudi nerazumevanje in ljubosumnost med fanti določenih vasi in v zvezi s tem umetno negovana ..fantovska čast44 sta sopovzročitelja takih kršitev zdravnih družbenih odnosov. Priznati pa spet moramo, da je že mnogo vasi, ki so se svoj čas postavljale z junaki nožev, pa so opustile take neslavne tradicije. Tako se lahko le pohvalimo, če primerjamo današnje stanje s stanjem v bivši Jugoslaviji, ko skoro ni minilo žegnanje brez prelivanja krvi. Koliko bolje bi bilo, če bi se vročekrvneži izkazali kot prostovoljni krvodajalci.
V DRAGATUŠU KRČIJO steljnike, na katerih je do zdaj v senci brez, jelš in hrastov uspevala le stelja. Kmetje sproti pospravljajo podrto drevje. Na že ozeleneli okolici je videti temnorjavo področje nekdanjih steljnikov skoro neobičajno. Toda še letos bodo na tej površini rastli oves, lupina, detelja in travna mešanica. Hmelj se bo kmalu začel vzpenjati po žicah v novih nasadih in buldožer bo kmalu izruval zadnje jelše in. breze v steljnikih. Italijanka bo pripogibala v vetru težko klasje. 'Jeseni bo več kruha, zato bodo vsi zadovoljni.
TLAKOVANJE oziroma asfaltiranje skozi Metliko je najhujši problem, ki muči meščane že vsa leta po vojni. Prav zaradi tesnega proračuna občine in okraja se bo morala ta pereča zadeva umakniti še za eno leto. Pač pa je mestu letos zagotovljena kanalizacija glavne ceste, nakar bi prihodnje leto prišlo na vrsto asfaltiranje.
ODKAR SO mesečni prejemki odvisni od kvalifikacije, je v trgovski stroki opaziti živahno zanimanje delavcev za opravljanje izpitov in pridobivanje nazivov.
(Iz DOLENJSKEGA LISTA 16. aprila 1959)
»♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦*»»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦
%
i
r-
73-
Prihrumelo je	p»sli'
kanih Indijancev, »‘po So	Pusc.ca.
Nesrečno kaplarjev® jiplpita.. 1 1 In nato njo in mrtve voj»k'	V	»b
tem strašnem prizor"> ^	hkrati	pa
se je domislila, da se	a3 odprta.
Zbrala j« vse moH, d*V	*>1. te.luj
p. so vrota že	8,ud,la	« >« “
kolena.
74.
Tako je ždela v smrtni grozi, toda čez nekaj trenutkov je zaslišala, da so se vrata, spodaj spet zaprla in zapahnila. Vstala je in prisluhnila. Tedaj se je iz odprtine loputnih vratec pomolila črnolasa indijanska glava. Mabel je odskočila, potem pa obstrmela v radostnem neumevanju. Bila je Junitau, ki je prihajala na pomoč, in Mabel ji je padla okrog
75.
Ko se je Indijanka razgledala po hiši, je bila videti zelo zadovoljna. Menila je, da je zelo varna in da jima oblegovalci zlepa ne bodo mogli do živega. Ko je Mabel izrekla bojazen, da bi utrdbo lahko tudi zažgali, pa jo je Junitau pomirila, češ da je les preveč moker in da bi dim prav gotovo opozoril Mabelinega očeta. O usodi Kapa in Muira ni vedela nič.
*
i
I
*
S S
s * *
1
Ko so se uvrščali pari za izprehod po sobi, je prihitel Pavel k Vibanojki.
„Tako pozno prihajate? 44 je dejala ona, kakor je bil rekel nekoliko prej njen soprog.
„Da,da, to je nemarnost, silna nebrižnost!44 pristavi notar, otirajoč si pot s čela.
„Tebi je vroče, Valentin,44 deje adjunkt, „dovoli, da spremljam gospo! Dovolite li? 44 Ančka ne zine besede, nego naglo položi roko v Pavlovo. Valentin zadovoljno odide.
Vrbanojka je bila še vsa razvneta po končanem urnem plesanju in sije venomer pahljala vroče lice.	„
„Težko sem vas že čakala!44 izpregovori hipoma, ko Pavel ^ dolgo ne ve ogovora.
,Mene? Zakaj? 44 jo vpraša osuplo.	-	5
.JPovedati vam moram nekaj!44
Ne da bi odgovoril, krene Pavel iz kolobarja, v katerem se 5 izprehajajo dvojice, in pokaže na kotiček pri oknu, kjer je J bila napravljena iz smrečja in bršljana majhna lopa. Dva stola ^ sta bila v njej. Vrbanojka nekoliko postane, preden vstopi. ^ „Vam li ne ugaja? 44 vpraša Pavel.
,Ne, ne - vendar bodi! Le sediva semkaj - nalašč sedi- 5 va!44 šepne Ančka. Svoj stol potisne tako, da lahko zre po % vsej širni sobani, Pavel pa se umakne nekoliko v ozadje. Kot ^ je bil kakor ustvarjen za tajen razgovor, ali prav zato je bil J tudi popolnoma pripraven, da so vanj in v tista dva, ki sta si ^ ga izbrala, leteli vsi postranski pogledi mimo šetajočih plesal- S cev in da so se ju tikale vse zlobne in zbadljive opazke.	^
,JCaj mi boste povedali? 44 prične Pavel, ko sodnikova go- ^ spa venomer gleda mimo šetajoče dvojice, in to nekam bo- ^ ječe, kakor bi ji bilo žal, daje šla v ta kotiček. In prav v tem ^ trenutku pride mimo Orlova Julka. Vodil jo je domači uči- J telj in ji pripovedoval o svojih učnih uspehih.	^
Vrbanojka se obme, toda dobro čuti skoro pazne poglede J onih dveh.	^
,JCaj ste dejali? Koliko šolskih zamud? 44 vpraša potem * Julka svojega spremljevalca. Preslišala je bila vse, kar je oni s ravno govoril.	^
,K°j ste dejali? 44 deje sodnikova soproga v tistem trenut- t ku svojemu sosedu.
,,Jaz? Nič! Čakam samo, da mi kaj roveste. Obetali ste j mi vendar!44	^
,Pa, da, povedati vam moram! Ali tajno je, tajno — a jezi ^ me, grozno me jezi; pa vi boste molčali!44	^
.Kakor	^
,J4o, le čakajte, saj vem, da boste molčali! Ta Julka, ta ^ poštama gospodična iz zagoriških hribov si je nekaj izmislila! ^ Glejte, kako ste bili sinoči nerodni, neumni!44 „Gospa! Kdaj? 44 hiti Pavel.
,No - tam gori v gozdu, potem pa pri kresu!44 „Ne umejem vas!44
„Skoromeboste umeli!44	J
Vrbanojka vtem utihne, zakaj oni učiteljski par sc zopet ^ bliža in, dasi ni bilo vetje jio, da more kdo čuti njiju tihi J razgovor, si vendar ne upa izpregovoriti, dokler sta ona dva « blizu.	J
Pavel je to slutil in je naglas govoril o prelepih uspehih, ki « jih ima in ki jih mora imeti nocojšnja slavnost.
Sedaj sta bila Julka in učitelj že nekoliko korakov od lope « in Vrbanojka je zadovoljno opazila, da sedata v drugi kot k J peči, ki je bila takisto zastavljena s smrečjem in zelenejm i kakor ta lopa
,J, glejte jo, ta starikavo devico! Sedaj pa prav tako sedi 1 za plotom, kakor je trdila —44
,Kaj je trdila? 44	]
„1, kaj? Pravila je danes, da sva se midva sinoči tam gori , poljubljala!44
„Vi se šalite - gospa!44
,Ne. ne, prav nič se ne šalim! Minče mi je povedal in on zve vse; govorilo se je o tem, večjadružbaje bila zbrana — ti študentje, trgovci - stavila bi, da davkarjeve že vedo vse to!44
Glas se ji je tresel in iskala je robca, da si otre solze, ki jih ji je silila jeza v oči.
,,In - Julka je sprožila to govorico? 44 pravi Pavel, ne da bi kazal kaj razburjenosti ali nejevolje.
,Da, da, Julka! Ne vem, kaj je videla.44 „Videti ni mogla ničesar, slišati tudi ne, potolažite se, Ančka!44
Ogovoril jo je nocoj prvič zopet z nje krstnim imenom, kakor je bil temu prej vajen.
,fa vendar ste krivi vi — vsega govoričenja!44 ,Nikar ne mislite več na Minčetovo blebetanje! Čakajte, sam ga vprašam, potem pridemo stvari na kraj!44
,Kakor velite! Toda, Ančka, najsi bi bilo to resnično —44 ,Kaj resnično? 44
,Da bi vas bil smel, da bi vas bil mogel poljubiti .Pustite me!44
.Nikar ne vstajajte! Glejte, v tisti lopi pri peči so vedno oči odprte in zro semkaj v naju.44 Godba prične z mazurko.
.Milostljiva gospa - ta ples? 44 konča Pavel prejšnji svoj opomin.
Plesala sta molče, ne da bi se ozrla drug v drugega; ampak sklenjene roke - nje desnica in njega levica - so govorile jezik, umeven vsakomur na prvi pogled.
Čakalo je že več drugih plesalcev, ki so hoteli izkazati današnji .Jcumici44 vso čast, kolikor so je mogli. Adjunkt je poiskal druge gospe in gospodične, a vse po natančnem preudarku: je li plesati s to ali z ono? Kotiljon — brez tega bi bila vsa Veselica ničeva — je plesal zopet z Ančko.
Med odmorom je bilo napitnic v izobilju; kjer so doslej starejši gospodje, tržani, gasilci in drugi pili pivo in vino ter kvartali, so uprizorili plešoči mladeniči naglo obednico; tu so imeli pečeni purani izprva največjo nalogo, potem pa se je pričelo nazdravljanje. Sodnik in njega soproga, notar Valentin z ženo in Julko, Pavel, učitelj, davkarjevi in jurist-reditelj so sedeli skupaj in sedaj se je ravnalo vse tako, kakor bi ne bilo zavisti ali zlobnosti, mržnje ali hudomušnosti na svetu, ampak vse zgolj dobrovoljna veselost,nocoj pa le čust-„ vo zadoščeno, da je vsakdo zastavil svoje moči v sijajen £ prospeh te veselice.
POTA IN STn?
&
Mesec dni sladkega življenja
Drago Kastrevc in Mira Pavšelj sta z nepokritimi čeki ogoljufala Jugobanko Ljubljansko banko za več kot 110.000 din — Velika ljubezen in odkrito priznanje
in
Senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto je obsodil 18-letnega Dragi Kastrevca na 2 leti in 7 mesecev, 21-letno Miro Pavšelj pa na 1 leto in S mesecev zapora. Skupaj sta vnovčila 48 nepokritih čekov Jugobanke in Ljubljanske banke.
	dežurni -- - — — *	i
I	poročat	u
NESPODOBNO OBNAŠANJE -10. aprila so brežiški miličniki pridržali do iztreznitve 24-letnega Branka Čučurskega iz Brežic. Ču-čurski je razgrajal, kričal in se nespodobno obnašal v bifeju Marketa. Posredovati so morali miličniki, ki so razgrajača odpeljali na hladno.
GORELO ZA TRGOVINO - V petek nekaj pred polnočjo je za trgovino „DoIenjke“ na Glavnem trgu v Novem mestu začelo goreti. Gasilci, ki so jadrno prihiteli in seveda tudi ukrepali, so ugotovili, da je oger\j nastal v odpadnem papirju, ki je bil zložen na lesenem vozišču za trgovino. Požar se je razširil na lesene stopnice in okvir vrat. Zakaj je začelo goreti, še ugotavljajo.
TRAKTOR GA JE POKOPAL
V soboto je 36-letni Anton firčman iz, Malih Dol pri Vel. Gabru s traktoijem oral njivo. Ko je napravil drugo brazdo, je zapeljal čez rob njive in dovozno pot na mejo sosedove njive, ki leži nekoliko više. Med obračanjem traktoija se je preneslo težišče na zadnje desno kolo, traktor se je prekucnil na pot in pokopal pod seboj Grčmana, da je bil takoj mrtev.
PO LEVI V SMRT
V četrtek ob 13. uri je 26-letni Ivan Kranjc iz Hojdoš pri Ptuju vozil tovornjak od Črnomlja proti Vinici. V Draga-tušu mu je pripeljal po levi strani nasproti z osebnim avtom 43-letni Viljem Šikonja iz Črnomlja in silovito treščil v tovornjak. Šikonja je bil tako hudo ranjen, da je umrl na kraju nesreče.
Drago Kastrevc in Mira Pavšelj sta se spoznala lani. Bila je tako imenovana ljubezen na prvi pogled. Kastrevc je bil vajenec trgovske stroke, doma iz Šmihela pri Novem mestu, Mira Pavšelj iz Družinske vasi pa je delala v Industriji motornih vozil. Ko sta se seznanila, je bila Pavšljeva na bolniškem dopustu. Drago je nehal obiskovati šolo, preselil se je k Miri na dom.
Tam se je utrnila misel, da je do denarja mogoče priti tudi z nepokritimi čeki, z goljufijo. Mirinih 6.000 din prihrankov (vsak po 3.000 din) sta vložila na tekoči račun: on pri novomeški podružnici Jugobanke, ona pa pri Ljubljanski banki' -temeljni banki Novo mesto. Denar sta dvigala, dokler jima ni zmanjkalo blanket. Ko se je to zgodilo, sta spet vložila nekaj denarja ter na debelo nadaljevala z dviganjem.
Prigoljufani denar sta porabila za življenje v dragih hotelih, za potovanja, obleke, vožnje s taksiji itd. Čez čas se je Dragu zazdelo, da je Jugobanko že dovolj „ožel“, preselil se je k Ljubljanski banki. Račun je odprl s prigoljufanim denarjem.
Skupaj je Drago Kastrevc vnovčil
28	nepokritih čekov. V škodo Jugobanke za 49.730 din, Ljubljanska banka pa je bila ogoljufana za
21.000	din. Pavšljeva je vnovčila 20 nepokritih čekov, s tem je Ljubljansko banko oškodovala za 43.000 din.
MAGISTRALA TERJALA ŽIVLJENJE
V	četrtek je 29-letni zdomec Djurač Grujič peljal z osebnim avtom zahodnonemške registracije po magistrali proti Zagrebu. Pri Šentjerneju je moral silovito zavirati, ker mu je nasproti v škarje pripeljal tovornjak. Za Grujičem je peljal avtobus ter ga porinil s ceste po nasipu navzdol. Za volanom je bil 33-letni Erich Kieseweter iz ZRN. Grujičev sopotnik 29-let-ni Žarko Gajič iz Slavička pri Banjaluki se je med prevračanjem tako hudo ranil, da je na mestu nesreče umrl. Voznika tovornjaka, ki je prehiteval v škarje, še iščejo.
Življenje na veliki nogi je trajalo dan manj kot en mesec. Goljufije s čeki sta zastavila 18. decembra lani, klavrno pa se je končalo 17.
PO DOLENJSKI DE2ELI
• Te dni popoldne je 63-let-na F.K. v Zakotu pri Brežicah v sobi zadremala. Zasluženi počitek je izrabil tat in ženski iz omare zmaknil 4.000 din. Preiskovalci sumijo, da seje denarja polakomnil moški srednjih let, ki se klati po brežiškem območja
• V nedeljo zvečer so imeli avtomobilisti v Vavpči vasi opravka z neprijetnim pešcem. Drago Patarič (21 let) iz Semiča se ga je nalezel, kolovratil po
A
cesti in oviral promet. Vse bi mu še nekako spregledali, če se ne bi z brcami lotil avtomobilov. Ravno pri močeh pa mladenič ni bil, po skoraj vsaki brci je padel na tla. Sodnik za prekrške bo ugotovil, kako in kolikokrat.
•	Redžep Ibričič (25 let) iz Novega mesta se je v ponedeljek prim^jal v gostišče Na trgu in začel otožno razbijati kozarce. Miličnikom, ki so ga odpeljali, je zaupal, da ga bo sodnik za prekrške najbrž oprostil. Steklenina je šla v nič, ker ga je zapustilo dekle.
ZDRKNIL PO NASIPU - V petek dopoldne je Avdo Mujnovič iz Vel. Založja pri Bihaču vozil z osebnim avtom z nemško registracijo proti Zagrebu. Pri Šentjerneju je začel prehitevati, tto mu je nasproti z osebnim avtom pripeljal Brežičan Zdravko Kuharič. Ta je zaviral in se umikal, pri tem je zdrknil po nasipu.
r
Pred bencinskim postom
Zadeva „parne in neparne številke" je prvi ukrep, ki naj bi v Jugoslaviji zavrl pretirano porabo goriv
Zvezni izvršni svet je sklenil uvesti posebne omejitve v cestnem prometu, da bi tako omilil težave v zvezi z državno plačilno bilanco. Pričakujejo, da bo ZIS ustrezen odlok objavil v zadnjih desetih dneh aprila, veljati pa bo začel osem dni po natisu.
Hitrost potniških avtomobilov na avtomobilskih cestah naj bi odlok omejil na največ 100, na drugih cestah pa na 80 kilometrov na uro. Potniške avtomobile z registrsko številko, ki se konča parno, naj bi izključevali iz prometa ob ponedeljkih, z neparno ' zadnjo številko ozaljšana vozila pa ob četrtkih. Ničla je po mnenju ZIS parna številka.
Ta določila ne bodo veljala ob državnih praznikih, za vozila sekretariata za notranje zadeve, JLA, diplomatskih predstavništev, za vozila, ki inugo prednost v prometu, in za vozila s tujo registracijo.
ZIS je odločil tudi, da bo konec prvega tedna v mesecu prepovedana vožnja s tistimi potniškimi avtomobili, ki imajo parno zadnjo številko na registrski tablici; konec zadnjega tedna v mesecu pa bo
isto veljalo za avtomobile z neparno zadajo številko.
Za kršitve omejitev hitrosti in prometa v prepovedanih dnevih so predvidene kazni, ki jih bodo prometniki izrekali na kraju samem. Za zasebne kršitelje je tarifa 1.000 din, za organizacije združenega dela pa so znatno višje.
Z omejitvijo hitrosti motornih vozil in prepovedjo vožnje ob določenih dnevih za osebne avtomobile bi po mnenju ZIS na leto prihranili 300.000 ton motornih
goriv, kar pomeni, da bi bilo treba uvoziti okoli 600.000 ton surove nafte manj. Tako bomo bojda privarčevali 74 milijonov dolarjev.
Kot so poudarili na tiskovni konferenci, ki sta jo sklicala komite za promet in zveze SR Slovenije ter republiški komite za energetiko, pa je vse omenjeno šele prvi ukrep, ki naj bi zavrl pretirano porabo tekočih goriv. V kratkem lahko pričakujemo predpis, ki bo prepovedal graditi toplotne elek-
0
trarne, toplarne in druge energetske naprave, ki bi jih poganjala kurilna olja. Tako naj bi smele termoelektrarne, ki jih poganja tekoče gorivo, obratovati samo v nujnih primerih. Torej ob konicah in izpadih.
V	Sloveniji pripravljajo tudi
pravilnik o toplotni izolaciji, ki bo od gradbenikov teijal vgrajevanje več izolacijskih snovi. S tem bi preprečili velike izgube toplotne energije. Veijetho bodo že prihod-
njo zimo sprejeli predpis, ki bo zahteval v stanovanjih in uradih, ki jih ogrevajo toplarne, temperature okoli 19 stopinj Celzija. To je dve stopinji manj kot doslej.
S temi ukrepi, vseh niti omenili nismo, naj bi dosegli (tako predvidevajo), da rast porabe tekočih goriv ne bi bila tako nagla kot v zadnjih treh letih, ko smo vsako leto porabili za 1S odstotkov več kurilnih olj. Načrtovali pa smo kvečjemu petodstotno večjo porabo.
To nekako naj bi bil približen odgovor na izredno veliko zanimanje javnosti na vest, da zvezni izvršni svet pripravlja sklep o omejitvi hitrosti vožnje na cestah in o prepovedi vožnje ob določenih dnevih v tednu oziroma ob koncu tedna, odvisno pač od tega, ali je številka registrske tablice parna ali neparna.
Med podrobnostmi, ki pa to niso, je tudi vprašanje, kdaj natančno se začne konec tedna ali vikend, kot to rečemo po tujem kopitu. Mnenje je, da se bo konec tedna uradno začel v soboto opolnoči, končal pa v ponedeljek ob 6. uri zjutraj.
Zanimivo je, da so pri zavzemanju stališč o uvedbi omejitev pri uporabi avtomobilov (beri porabi bencina in nafte) razmišljali tudi o nekaterih drugih možnih rešitvah. Tako so razpravljali o sistemu omejitev vožnje tudi po številkah (avtomobili z zadnjo številko 1 na primer ne bi vozili 1., 11. in 21. v mesecu, avtomobili z zadnjo številko 2 pa bi ostali doma 2., 12., 22. itd.), dalje je bil govor o uvedbi kuponov, s katerimi bi določili porabo bencina, premlevali so tudi, naj bi bil bencin za dodatne vožnje dražji. In tako naprej.
Na končuje'istal samo nakazani ukrep, ki bo postal, tako trdijo, veljaven nekje v začetku maja, osem dni po objavi v Uradnem listu.
januarja letos, ko so zaljubljeni par prijeli v novomeškem hotelu Metropol. Dopotovala sta s starim avtomobilom. Pri Dragu so preiskovalci našli še dva neuporabljena čeka.
Na glavni sodni obravnavi sta Drago Kastrevc in Mira Pavšelj odkrito priznala očitana dejanja. Posredi da je bila velika ljubezen, ki sta jo hotela zaužiti v pblni meri. Pri tem jima je šla na roko sorazmerno preprosta, vendar kriva, protizakonita in kazniva pot do denarja.
Da je poslovanje z bančnimi čeki še res okorelo in počasno, potrjuje tudi primer iz zadeve Kastrevc-Pav-šelj. Po skoraj treh mesecih novomeška podružnica Jugobanka še nima vrnjenih vseh nepokritih čekov, ki jih je vnovčil Kastrevc.
Novomeški senat je pri odmeri kazni Kastrevcu in Pavšljevi štel v olajšavo njuno odkrito priznanje, dosedanjo nekaznovanost in mladost Poleg tega je Mira Pavšelj že pred obravnavo vrnila Ljubljanski banki na račun škode 21.000 din. Sodba še ni pravnomočna.
ZA VELIKO ŽLICO STRAHU
Osemletni Martin Avbar z Dol. Ponikev se je 10. aprila dopoldne peljal na kolesu od doma proti Mirni peči. Pri Ponikvah je zavil v levo pred avto, ki ga je vozil Stanislav Jarc iz Trebnjega. Avto je kolesarč-ka s sprednjim delom zadel in zbil na tla, nato pa zapeljal s ceste an trčil v drevo. Jarca so ranjenega odpeljali v novomeško bolnišnico, fantič pa je zaužil samo veliko strahu. Škode na avtu je za 15.000 din./
S tujo denarnico je izginil v noč
Sumijo, da je Alojza Avguština napadel in oropal Ivan Stare iz črmošnjic
V	Novem mestu so 11. aprila priprli 24-letnega Ivana Stareta iz Črmošnjic. Sumijo ga, da je
8.	aprila oropal Alojza Avguština iz Križevske vasi.
Kot smo že poročali, je Avguštin tistega dne zvečer obiskal gostilno Pri grozdu v Metliki. Okoli pol devete je k njemu prisedel neznanec. Beseda je dala besedo, kramljala in pila sta dobro uro, nato pa krenila proti Avguštinovemu domu. V nekem trenutku je, tako kaže, Stare kresnil Avguština po glavi, mu vzel denarnico s 7.800 dinarji, nato pa gaje vzela noč.
Novomeški kriminalisti in metliški miličniki so s pomočjo Metličanov Ivanu Staretu zelo hitro prišli na sled. Pomagal je tudi dober opis.
ROKA MED ZOBNIKI
Med dopoldansko izmeno 9. aprila se je v črnomaljski Opremi poškodoval pri delu 34-letni Dušan Kosec iz Lokev. Kosec je delal na transporterju za deske. Na rokah je imel rokavice. Ko je prijel za desko na transporterju, ga je veriga zgrabila za rokavico in potegnila roko med zobnike. Prste leve roke so Koscu uredili v novomeški bolnišnici.
KLADIVO MU JE VRGEL V OBRAZ
9.	aprila sta se med delom v tovarni prikolic IMV v Brežicah sprla 16-letni Roman P. in 57-letni Karel Petrišič iz Šetle-narta. Roman se je nad sodelavca spravil z besedičenjem, žalil ga je. Po daljšem času je Petrfši-ču prekipelo, fantinu je vrgel v obraz skoraj pol kilograma težko leseno kladivo. Romana so odpeljali na zdravljenje v novomeško bolnišnico, Petrišič pa bo moral pred sodnike.
-V*- ^
m
STEKLENA MAGISTRALA — V ponedeljek je Radovan Nikoliči2 okolice Daruvara peljal s tovornjakom proti Ljubljani. Pri Biču je i* neznanega vzroka zapeljal v levo in oplazil tovornjak, ki ga j* nasproti pripeljal Janez Barle z Most pri Komendi. Z Barietoveg* tovornjaka so popadale steklenice. Promet na magistrali je bfl zaradi črepinj enosmeren tri ure. (Foto: J. Primc)
V temi napadel soseda
Benjamin Pavlovič iz Armeškega Franca Laha ni mogel udariti po glavi leže - Napadenemu so komaj rešili
življenje
— - ■■   - -  . .	—*
Benjamina Pavloviča iz Armeškega pri Brežicah je senat novomeške enote temeljnega sodišča Novo mesto obsodil na 2 leti in 8 mesecev zapora, ker je z močnim udarcem hudo poškodoval p® glavi soseda Franca Laha.
Soseda Pavlovič in Lah nista živela v dobrih odnosih. 13. julija 1975 je Frančiška Z. okoli 22. ure poklicala na pomoč Pavloviča, češ da jo nekdo napada. Pavlovič je na sodišču izjavil, da je, ko je slišal klice na pomoč, prihitel na Frančiškino dvorišče, tam pa ga je v temi nekdo udaril po hrbtu. Padel je na tla, pobral neki predmet in z njim preko rame nazaj udaril napadalca. S čim ga je udaril in koga, ne ve.
Bistveno drugače so izpovedale priče. Vsekakor je res, da se je na Frančiškinem dvorišču tisti večer nekaj dogajalo. Pavlovič, ki je tudi pritekel, pa je na dvorišče najprej posvetil. Potem, ko je tam očitno videl Franca Laha, s katerim se že nekaj časa nista pogledala, je po besedah prič izrabil priložnost za obračun.
Hudo ranjenega Laha so odpeljali v novomeško bolnišnico. Življenje mu je rešila pravočasna zravniška pomoč. Posledice udarca pa so ostale: Lah slabo vidi in sliši, pa tudi dojemanje je zmanjšano.
Zdravnik izvedenec je povedal, da je bila Lahova poškodba
smrtno nevarna ter da je bil udarec zadan s trdim, težki«1 predmetom in veliko silo. Udarec je prebil lobanjo in prizadel možgane. Po zdravnikovem mnenju tako hude rane ni bilo mogoče zadati leže, kot trdi Pavlovič. Potreben je bil močafl zamah.
Senat ni upošteval Pavlovičevega zagovora, njegov zagovornik pa je posebej poudarjal, češ da je šlo le za prekoračen silobran. Sodišče je verjelo izvedencu in pričam, ne nazadnje tudi zato, ker je bil Pavlovič že nekajkrat kaznovan za nasilni' ška dejanja. Obtožencu v dobro pa je senat štel časovno odmaknjenost dogodka ter dejstvo, da so v Armeškem vaške razprtije, ki se končajo na podoben način, žal, preveč pogoste. Sodba še ni pravnomočna.
PLAMEN IZ OBLANJA
V	ponedeljek okoli poldneva je začelo goreti v prizidku hiše Jožeta Marodinija v Gor. Brezovem pri Sevnici. Marodini ima v prizidku priročno mizarsko delavnico. Malo zatem, ko je nehal delati, je opazil, da se iz oblanja na tleh kadi, pojavil se je tudi plamen. Marodini je skušal zublje zatreti z vedrom vode, vendar je bil ogenj hitrejši. Polotil se je ostrešja. Požar so pogasili sevni-ški gasilci. Škode je za 10.000 din.
ŠKODE ZA 250.000 DIN
V	četrtek popoldne je 23-letni Drago Treiber iz Maribora vozil osebni avtomobil z novomeško registracijo od Rakovnika proti Mokronogu. V Bistrici je avto zaradi neprimerne hitrosti začelo zanašati, vrnil se je na bok, drsel še nekSJ metrov naprej, se še enkrat prevrnil in obstal na kolesih. Voznik Treiber« ki je bil pripet s pasom, je odnesel celo kožo, na pločevini in tistem, iz česar je še avto, pa je za 250.000 din škode.
V	TOVORNJAK - Jože Praznik iz Grmovelj je v petek vozil tovornjak od Metlike proti Novemu mestu. Pri Trnovcu mu je v ovinku pripeljal nasproti z osebnim avtom zdomec Bajro Hrnčič iz okolic® Velike Kladuše. Hrnčič je vozil Z neprimerno hitrostjo, med srečava-njem ga je zaneslo v levo v tovor-' njak.
TRČIL V SKALO - Ivan Papež iz Sevnice je 10. aprila ob 1.30 vozil osebni avto od Malkovca proti Tržišču. V ovinku ga je zaneslo v levo na neutrjeno bankino. Trčil je v skalo, odkoder je avto odbilo še v kup gramoza. Papež je padel iz aVta in obležal na travnika Odpeljali so ga v celjsko bolnišnico. Gmotne škode je za 30.000 din.
V	SEMAFOR - Vlado Sedlar in Željko Jurak iz Zagreba sta 11 aprila zjutraj vozila z avtom drug za drugim proti Ljubljani. Ko sta pripeljala pri Čatežu po klancu navzdol, sta prepozno opazila, da je zaradi del na mostu promet enosmeren. Ker je na semaforu gorela rdeča luč, je več vozil čakalo.- Sedlar je sicer zavrl, ni pa mogel pravočasno ustaviti, zato je mimo avtomobilov zapeljal na desno bankino in po njej vozil do semafora. Za njim je zapeljal tudi Jurak, trčil v zadnji del Sedlarjevega avta in ga porinil v semafor. Ranjena je bila Jurakova
sopotnica Biserka Bolarič iz Zagreba, nekaj odrgnin pa je dobil tudi Jurak. Škode je bilo za 11.000 din.
PREHITRO NA CESTO - 7. apr»' la se je 14-letni Damjan Gorenje & Šentjanža peljal s kolesom skozi domačo vas proti Krmelju. Nenadoma je pred njim stopila na cesto 40-letna Leopoldina Nahtigal & Šentjanža. Kolesar jo je zadel in zbil na tla. Oba so odpeljali v bolnišnioo-
ZAMAN TROBIL - Slavko Sutar iz Dol. Stare vasi je v četrtek zjutraj peljal z osebnim avtom po magistrali mimo Otočca, ko je pred nji®1 nenadoma skušal prečkati cesto 36-letni Friderik Kosi iz Podgorcev pri Ormožu. Sutar je močno zaviral in trobil, kljub temu je neprevidnega pešca zadel in zbil na tla. Avtomobil seje zaradi zaviranja prevrnil. Ranie' nega Kosija so odpeljali v novomeško bolnišnico, na avtu pa je z3
20.000	din škode.
DOLENJSKI LIST
Št. 16 (1b49) Vl9. aprila 1979
ŠETRTK0V INTERVJU
Vsi bi bili radi prvi
Sole in krajevne skupnosti zahtevajo, naj bo prednostna lista za gradnjo šol znana, še preden bo glasovanje
Ko so se 13. aprila zbrali delegati občinske izobraževalne skupnosti v Novem mestu, so največ razpravljali o novem referendumu za uvedbo samoprispevka v korist gradnje šol.
Kot je bilo videti iz razprave na odlično obiskani skupščini, nikjer ne razpravljajo ali referendum ali ne, ker predlog za uvedbo ponovnega samoprispevka povsod načelno podpirajo, pač P3 je večina resnih pripomb 111 pomislekov usmerjena v sestavo prednostne liste za gradnjo ali obnovo šol.
Zelo glasna je zahteva, naj po pravično odločeno, kje jn kdaj bodo začeli gradnjo
združenih sredstev samoprispevka, še preden bodo šli ljudje na volišča. Druga Pripomba, v kateri so, kot kaže, najglasnejši Stražani, je v oporekanju montažni gradnji tipa Marles. Vprašanje pa je, če so tako šolo že videli v krajih, kjer se montažne gradnje branijo. Brusniška nova šola je te vrste in jo hvali vsak, kdor si jo je ogledal. Je namreč sodobna, funkcionalna, lepa in hitro postavljena. Zlasti pa je cenejša. Prav zato bi kazalo brusniško šolo pokazati predstavnikom krajev, kjer je taka gradnja predvidena v novem programu. Če bi povsod zahtevali! klasično gradnjo, potem seveda ne bo dovolj denarja za vse šole, ki so predvidene v novem programu. Za novo šolsko po-stopje se zdaj zahteva 2500 m2 površine s pripadajočim zunanjim prostorom, zato že zavoljo prostorske stiske montažna gradnja ni možna v vsakem kraju.
Teže bo že zdaj sestaviti Prioritetno listo gradenj, kaj
Iz številnih tabel, priloženih gradivu za uvedbo novega samoprispevka, je videti, da je stiska s prostorom največja v mestu, kjer je tudi največji priliv novih učencev. Če pa bi upoštevali kvadratni meter površine na učenca po šolah, bi bila lista spet drugačna. In spet noy razpored se ponuja, če gledamo samo sicemejše razmere na šolah in varnost.
Vsekakor — so poudarjali na skupščini - pa bi morala biti prednostna lista sestavljena po samoupravni poti in po merilih, ki bodo najpra-, vičnejša za vse prizadete.
Več pismenih pripomb pa je prišlo na skupščino že z raznih strani. Vse bodo proučili in jih skušali upoštevati, če bo le mogoče. Že zdaj pa je znano, daje bila v škocjanskem primeru očitno narejena napaka v predlogu osnutka, ker sta planirani dve učilnici premalo.
Delegati so dobili pojasnilo, da je šentjemejska šola že v gradnji, da je vse pripravljeno za začetek del v Stopičah, medtem ko za ostale gradnje za zdaj še ni nič določnega. Uradni pred-! log glede določitve prednosti pri gradnji je tak, naj bi za vsako leto posebej po samoupravni poti določili, katere šole gredo v gradnjo glede na potrebe in možnosti. Ne gre pozabiti, da je potrebno pred gradnjo zagotoviti razen sredstev še vse potrebne „papirje“, kar tudi ne gre tako hitro.
Pet dni šentjernejskega slavja
V počastitev 1. maja, krajevnega praznika Šentjerneja in hkrati praznika dela, se bo zvrstilo niz kulturnih in drugih prireditev
v.;
Vsako leto se Šentjernej čani spomnijo spopada IV. bataljona Cankarjeve brigade s sovražno enoto 16. marca na Javorovici, ustanovitev Gorjanske čete aprila 1942 ter ustanovitev Gorjanskega bataljona 13. maja 1942. Za vse te dogodke iz zgodovine NOB pa so našli najprimernejši datum za vsakoletno praznovanje - 1. maj.
Letos se bodo prireditve v čast temu dnevu začele že v petek, 27. aprila, ko bodo v osnovni šoli Šentjernej odprli ob 19. uri razstavo „Gorjanski bata-
ljon v delih naših umetnikov". ■ Razstava bo odprta tudi v soboto in nedeljo dopoldne.
V soboto, 28. aprila, bodo popoldne na vrsti kar tri počastitve: ob 16. uri bo otvoritev vodovoda Sračnik-Šentjernej; ob 17. uri bo svečana seja skupščine krajevne skupnosti; ob 20. uri pa bo koncert moškega pevskega zbora Brestanica ter domačega Šentjernejskega okteta.
V nedeljo, 29. aprila.bo ob 8. uri otvoritev razstave zaščitne in reševalne opreme v Gasilskem domu, ob 10. uri pa odkritje
spominskega obeležja v Ledeči vasi.
V ponedeljek ob 20. uri bodo v Šentjerneju zakurili prvomajski kres, v torek, 1. maja, pa bo ob 11. uri na Javorovici osrednja slovesnost. .Domačini bodo počastili delavski in krajevni praznik z množično udeležbo, sledila pa bo svečanost ob obletnici bojev na Javorovici s prihodom udeležencev pohoda „Po poteh Gorjanskega bataljona. Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Šentjerneja vabijo krajane k čimvečji udeležbi.
Jri pr&dnosUma več obrazov.________________ R.	BAČER	J	*
Ne gre metati vseh v en koš
V novomeški občini izumirajo čevljarji, krojači, šivilje, mlinarji in kovači, mrgoli pa avtoprevoznikov in lastnikov gradbenih strojev; narašča tudi proizvodna obrt
Drobno gospodarstvo v novomeški občini je bilo v obširni analizi sedanjega stanja prvič prikazano občinskemu komiteju ZK. Sprejetih je več stališč, kako v bodoče gledati na tovrstno gospodarsko dejavnost in kako ukrepati, da bodo želje in zahteve potrošnikov zadovoljene.
10. aprila je komite ZK kot osrednjo točko zasedanja posvetil obravnavi drobnega gospodarstva, ki doslej sploh ni imelo točno določenega razvojnega programa v občinskih planih. Vsekakor te napake ne gre več prenašati v novo plansko obdobje, zato je potrebno z dobro pripravljenimi in usklade-nimi načrti pravočasno začeti ta del novega družbenega plana.
Ugotovljeno je, da je zadnja ■ leta proizvodna in storitvena obrt v občini sicer naraščala, toda ne v želeni smeri. Medtem ko se širijo proizvodna obrt, posebno plastičarstvo, pa avto-prevozništvo in usluge z gradbenimi stroji, je vse manj obrtnikov, po katerih je največ povpraševanja. Skoroda ni več čevljarjev, krojačev, šivilj, ne mlinarjev in kovačev. Ob modernizaciji in mehanizaciji gospodinjstev pa je tudi prava
umetnost dobiti hitro na dom popravljalca pip, strojev, televizorjev itd.
V bodoče naj bi po mnenju komiteja v vsaki novi soseski načrtovali tudi lokale za usluž-nostno obrt, po zgledu soseske na Cesti herojev, ki je prvi tak primer. Na področju obrti pa je še vrsta neizkoriščenih novih
Brezposelnosti skorajda ni
^ novomeški občini je bilo ob koncu 1978 prijavljenih 216 iskalcev zaposlitve, po drugi
  ^rani pa je bilo še 618 prostih delovnih mest — Poudarek zaposlovanju invalidnih
. 11.
aprila je novomeška skupščina za zaposlovanje tehtala O~“k°letno poslovno poročilo in sprgemala letošnji delovni načrt, obf 31 80 *ntereSRe skupnosti za zaposlovanje organizirane po delo ^ ne ve^ reg‘js^°> je tu(h med delegati več zanimanja za
šolo, tehnikov in nekaj z visoko izobrazbo.
Po podatkih, ki so jih dobili delegati od strokovne službe skupnosti za zaposlovanje, lani tudi ni bilo odhajanja v tujino zaradi zaposlitve, razen v nekaj primerih, ko so šli naši delavci za naše firme kot strokovnjaki začasno na delo v tujino.
Pač pa se je vrnilo domov 21 zdomcev in se zaposlilo v domači občini.
Pomemben uspeh je bil lani dosežen pri zaposlovanju in usposabljanju invalidnih oseb, pri čemer so največ razumevanja pokazali kolek-
kon n?Vome®ki občini je bila ob leta 1978 brezposelnost glede sj! ev*’° prebivalstva in ostale ka-Pri;„. ,.najni^ja na območju regije, javljenih je bilo vsega 216 obča-
je bite šiaJcev,službe' med temi pa vih « l	60 teže zaposlji-
imain ^ takim štejejo občane, ki no mi s?.cialne težave, kategorizira-
1,101 ^jarnf0 *** Z z<ixavstven‘nl*
strani lakota pa se je po drugi stmv« Preteklem letu pokazala po delav u kadrih, sicer pa po novih {j-j . nasploh. V novomeški ob-
ProstiL!r?‘Žen0 del° Pijavi1® 5156 bil* li •» Vnih mest- potrebe pa so Po l,,j iV 4538 Primerih. Potrebe lin 50 sev primeri z letom povečale za 16 odstotkov, av tako je bila novomeška obči-»l-j Preteklem letu prva v regiji
dobilonlV.ih ,“P°slitev- ^ Je P™5 .. delo 1970 oseb, iz šolanja je
832 itd. Pri vseh dniD-k zaPosl’tvah pa so delavci iz stotv ,tIePublik udeleženi s 47 od-j. \ Ugotavljajo tudi, da se iskalci Ijafo *Z drugih republik ne jav-tj v® samo na prosta nekvalifici-niim; * *ei^ka dela, marveč je med _^diže precej ljudi s poklicno
tivi IMV, Novoteks, Industrija obutve, Pionir, Splošna bolnica ter zasebna obrtnika Peric in Gorkič.
Prav tovrstna dejavnost bo imela v letošnjem planu prednost, so poudarili na seji, ko so sprejemali delovni načrt. V razpravi pa so se delegati zaustavili predvsem pri alkoholizmu in se zavzemali, da bi morali na neki način vsaj mlajše alkoholike pripraviti do tega, da bi se zdravili.
ŠENTJERNEJ: ŽE IMAJO PREDLOG
Ob predvideni dograditvi šentjer-nejske šole bo stara šolska stavba zraven Iskre izpraznjena, ker pouk ne bo več raztresen po vsem naselju. Ker krajevna skupnost, družbenopolitične organizacije in društva ter celotna dejavnost SLO že več let gostujejo v majhni sobi poleg krajevnega urada, menijo, da bi staro šolsko stavbo morali nameniti družbenopolitičnim dejavnostim kraja. Za ta predlog se v kraju močno ogrevajo.
PESTER
INFORMATOR
V začetku tega tedna je izšla 5. številka Informatorja, glasila Občinske konference ZSMS Novo mesto. Mladinsko glasilo je od številke do številke boljše in prinaša tokrat kopico zanimivih vesti o delu mladih v novomeški občini. Med drugim opozarja na srečanje mladih iz krajevnih skupnosti, ki bo v maju v Novem mestu, predstavlja mladinsko politično šolo, seznanja bralce s tekmovanjem od SKOJ do ZSMJ itd. Urednica Informatorja je Vida Rataj.
organizacijskih možnosti, ki bi lahko bistveno vplivale na rast in napredek storitvene obrti. Novomeška obrtna zadruga Hrast je na primer dosegla napredek, vendar je potrebno nove odnose in usluge preko zadruge bolje razviti.
V politiki do drobnega gospodarstva bo v bodoče potreben tudi nov veter. Postopek za pridobitev dovoljenja ob odprtju obrti bi moral biti zlasti za uslužnostno obrt enostavnejši in hitrejši, pa tudi davčnega vijaka ne gre privijati pri vseh obrtnikih enako. Potreben je odločnejši boj proti šušmarstvu vseh vrst, poostren nadzor inšpekcije in vrsta drugih ukrepov, ki jih bodo natančneje opredelili ustrezni organi.
R. B.
1
MAR SO V ILEGALI?
Iahuradni.. podatek je včasih v n° 1Vartjiv. To ugotavljajo tudi stan'° toplicah. V analizi o novJU drobnega gospodarstva v meški občini namreč piše, Toplicah kar 18 rednih !a|n*“v’ ljudje pa vedo samo VDmV' .0 * se začela pojavljati UrariSai^a’ je Prišlo na dan, da se di w° Štejej° med obrtnike tu-*aJani, k* oddajajo tujske
— 19. aprila 1979
FOTOGRAFSKI TEČAJ ZA ZAČETNIKE
V tem mesecu bo novomeški Foto-kino klub pripravil trideseturni fotografski tečaj, na katerem bodo začetnike uvedli v skrivnost fotografije. Tečajniki se bodo seznanili z osnovami pravilnega fotografiranja in izdelavo fotografij. Informativni sestanek vseh zainteresiranih bo v petek, 20. aprila, ob 16. uri v Klubskih prostorih pri avtobusni čakalnici.
POČASTITEV
60-LETNICE
Odbor za organizacijo proslav ob 60-letnici Partije, SKOJ in enotnih sindikatov, ki ga v novomeški občini vodi Franci Borsan, je na prvi seji določil okvirni program prireditev. Zaključek vseh počastitev bo osrednja prireditev v okviru praznovanj občinskega praznika 27. oktobra v Športni dvorani. Takrat bodo organizirali kvalitetno kulturno prireditev v novomeški Športni-dvorani, zatem pa bo srečanje predvojnih komunistov in članov ZK s 30 in večletnim partijskim stažem.
% *
■
Dobra ocena
Plodno delo Rdečega križa je sad prizadevnih aktivistov
Na nedavni skupščini Rdečega križa v Novem mestu je obveljala ugotovitev, daje program te organizacije iz leta v leto bogatejši in tudi zahtevnejši.
Množično usposabljanje v prvi pomoči odraslih, preventivna vzgoja, tekmovanja na občinski, medobčinski in republiški ravni, usposab; ljanje ekip za socialno delo, krvodajalske akcije in pridobivanje krvodajalcev so dejavnosti, s katerimi se RK vključuje v akcijo „Nič nas ne sme presenetiti."
Vsakoletna organizacija letovanja otrok iz socialno šibkih družin ali bolehnih otrok je sestavni del organizirane skrbi za otroka, brigada Rdečega križa pa bo letos že četrtič delala v Suhi krajini. Razen materialne in praktične pomoči suho-kranjskemu človeku, je pomen brigade v tem, da privzgaja čut za solidarnost in skrb ljudi za ljudi.
Program Rdečega križa je vsako leto predstavljen interesnim skupnostim, prav tako družbenopolitičnim organizacijam, ki ga, eni bolj, drugi manj, vključujejo v svoje delovne in finančne načrte.
Ustanavljanje aktivov RK v organizacijah združenega dela ter novi način orginiziranja po krajevnih skupnostih na območju Novegi mesta se je že pokazalo kot dobra poteza za še uspešnejše delo v prihodnje in boljše sodelovanje z delovnimi kolektivi. V Novem mestu1 so največ razpravljali o novem referendumu za uvedbo samoprispevka.
NERODNO ZA POŠTARJE IN GOSTE
Šentjernej ni več kraj, v ka-1 terem bi vsakdo zlahka našel pravo hišo in njene stanovalce. V kraju je že 50 novih hiš brez hišnih številk, izdanih je vrsta novih lokacij, zato bi bilo nujno poimenovati ulice. Krajevna skupnost je že pred več meseci poslala na občino predlog, a odgovora ni. Medtem pa imajo poštarji težave, stranke ne dobivajo pošte, gostje pa večkrat zaman iščejo znanca.
HVALA ZA POMOČ! Delegatska skupščina občinske organizacije RK v Novem mestu je ocenjevala preteklo delo. (Foto: Pavlin)
Novomeška kronika
TRGOVINA NA PROSTEM - Taki prizori so v Novem mestu vsakdanja praksa. Pod milim nebom prodajajo vse, od marmornih plošč do samokolnic, železa in strojev ter gradbenega materiala. „Tri četrt našega skladišča je zunaj,“ je povedal tudi prodajalec v trgovini Kmetijske zadruge v Bršljinu (na sliki). (Foto: R. Bačer)
SPET JUCKANJE - Fantje, ki se v spomladanskem roku pripravljajo na služenje vojaškega roka, so ga prejšnji teden spet „'kronali‘* po mestu, kot je bilo nekdaj v navadi. V okrašenih avtomobilih s harmoniko in močno podprti z ma ligi ni so nekatere skupine mladih kolovratile po lokalih.
NAMESTO GRDIH ŽAB - Po mestu so se začeli pojavljati lični koši za smeti. Najbolj opazni so na vsej poti proti železniški postaji. Če bo mesto na enak način smetarsko opremljeno, bo to vsekakor odličen nadomestek za kamnite žabe, v katere naj bi pred leti metali smeti, pa so največkrat ležale zraven.
PONOČNI OBISKI NA VRTOVIH - V zadnjem času se je okrog Mestnih njiv večkrat zgodilo, da so zjutraj vrtičkarji opazili sledove nočnih gostov. Kradejo in pulijo sadike okrasnega grmičevja, lomijo veje ln trgajo cvetje. V noči od petka na soboto so na primer množično trgali tulipane.
TUDI MEŠČANI DELAJO -Ljudje s podeželja radi očitajo meščanom, da sc ne udeležujejo prostovoljnih delovnih akcij, vendar taki očitki niso več resnični. Stanovalci Prisojne poti so namreč pred dnevi spet družno urejali nasip nad podpornim zidom, ki so ga sami zgradili lani.
SAMO TRIJE NOVI - Pretekli teden so v mestni porodnišnici rodile samo tri Novomeščanke: Ljudmila Krevs iz ulice Pod Trško goro 61 - Igorja, Marija Kastrevciz Segove 68 - Jano in Tamara Dunato z Zagrebške 15 - Dejana.
OBRTNIKOV VEČ KOT KMETOV - Na novomeški tržnici je bil v ponedeljek kramarski del zaseden do zadnjega kotička, medtem ko na zelenjavnem in živilskem trgu ni bilo posebne ponudbe. Spet je primanjkovalo solate, sicer pa bilo največ prometa s sadikami in semeni. Jajca so bila po 3 din, jabolka po .18 din, kumare po 50 din itd.
Ena gospa je rekla, da prodajalcem, ki na novomeški tržnici ponujajo sadje in zelenjavo tudi ob sobotah in nedeljah, zadnje čase vseh 24 ur na dan $eda pod prste samo še luč javne razsvetijave. Očitno je svedoba edina, ki v Novem mestu še ni dobila banane ali jabolka več.
DOLENJSKI LIST
15
PREDLOG ZA RAZPIS REFERENDUMA ZA UVEDBO SAMOPRISPEVKA V KRAJEVNIH SKUPNOSTIH NA OBMOČJU NOVEGA MESTA
Gradnja komunalnih objektov in naprav v naši občini zaostaja za rastjo in razvojem gospodarstva. S povečano investicijsko dejavnostjo na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti ter ob povečanem obsegu gradnje stanovanj se razkorak med potrebami in možnostmi še povečuje.
Sredstva za investicijsko vlaganje, modernizacijo in vzdrževanje komunalnih objektov in naprav se oblikujejo na več ravneh:
— pri komunalnih organizacijah združenega dela posebnega družbenega pomena (vodarina, kanalščina in amortizacija), v ceni električne energije in ptt storitev;
— pri samoupravni komunalni skupnosti iz rednih prihodkov, kot so pristojbine za ceste, sredstva od prodaje bencina, prispevek za uporabo mestnega zemljišča, odstopljeni del stanovanjskih sredstev, bančna posojila in drugo;
— v krajevnih skupnostih, kjer je glavni vir prispevek občanov.
Zaostajanje pri gradnji komunalnih naprav in objektov za potrebami, ki jih terjajo nujna sanacijska dela, razvoj gospodarstva in stanovanjska izgradnja, zahteva iz leta v leto več sredstev. Da bi vsaj deloma ujeli korak s potrebami, najemajo komunalne organizacije in skupnosti bančne kredite. Zato je pri vlaganjih vedno večji delež bančnih posojil, vendar ima zadolženost ob nizki akumula-tivnosti komunalnih organizacij tudi svoje meje.
V občini Novo mesto postaja vsak dan bolj pereč problem odvajanje in čiščenje odpadnih voda. Močni rasti industrije ter stanovanjskih in ostalih gradenj v preteklih letih ni enakomerno sledila skrb za komunalno ureditev, zato je ta veja gospodarstva ves čas v zaostanku. Probleme odvajanja odpadnih vod smo reševali posamič in kratkoročno, čiščenju voda pa je bilo sploh posvečeno premalo pozornosti.
Odplake neočiščene v Krko
Danes niti eno urbaniziranih naselij v občini nima kanalizacijskega omrežja niti čistilne naprave. Kanalizacijski vodi se večinoma povsem neprečiščeni izlivajo v potoke in v Krko, industrijske čistilne naprave pa le delno opravljajo svojo funkcijo in jih tudi nihče ne nadzoruje. Kaj pomeni to za naše okolje, zlasti za vodotoke, lahko vidimo na vsakem koraku, saj je čedalje več voda hudo onesnaženih.
V letu 1979 bo po planu vloženih v kanalizacijsko omre^e v občini čez 40 milijonov dinaijev. Z delom teh sredstev bo v Novem mestu zgrajena druga faza centralne čistilne na-
prave, del glavnega zbiralnega kanala S, kanalizacija do Šmihela ter kanalizacija po Zagrebški cesti. Z razpoložljivimi sredstvi in krediti le postopoma, predvsem pa prepočasi gradimo kanalizacijske sisteme, tako da vse to postaja ovira za celotno nadaljnjo gradnjo.
Rešitev je samoprispevek
Edina možnost za hitrejše reševanje najbolj perečih komunalnih zadev, pri čemer so na prvem mestu kanalizacijsko omrežje in čistilne naprave, je v združevanju sredstev s samoprispevkom občanov. Z uvedbo predlaganega samoprispevka v višini 1 odst. čistega osebnega dohodka posameznika in 1 odst. katastrskega dohodka občanov bi v letih 1979 — 1983 združili v 11 krajevnih skupnostih v	Novem	mestu
50,118.000 dinaijev. Približni izračun kaže, da bi zbrali v posameznih krajevnih skupnostih v naslednjem petletnem obdobju s samoprispevkom:
Osrednji kanal najvažnejši
Kanal S imenujejo v tehnični dokumentaciji glavni sušni zbirni kanal, ki bo potekal ob levem bregu Krke od Cegelnice skozi mestno jedro do centralne čistilne naprave v Ločni. Na ta kanal bodo priključeni ostali kanalizacijski vodi posameznih mestnih področij, že razbremenjeni deževni vod, tako da bodo le sušne odplake izpeljane v čistilno napravo. Manjši del tega kanala je že zgrajen, to je odsek Novoteks-Stadion in del kanala v Ločni.
V letu 1979 bo hkrati z rekonstrukcijo Ceste herojev zgrajen tudi okrog 600 m dolg odsek kanal S, ki poteka ob rekonstruirani cesti. Vendar tak način gradnje ne pomeni rešitve za mestno kanalizacijo. Celoten objekt, to je okrog 6.000 m cevovoda velikih dimenzij (pretežno 0 100 cm), dve črpališči
Zap.	Krajevna
št.	skupnost
1.	Bršljin
2.	Center
3.	Drska
4.	Gotna vas
5.	Kandija—Grm
6.	Ločna-Mačkovec
7.	Majde Šilc
8.	Mestne njive
9.	Regerča vas
10.	Šmihel
11.	Žabja vas
SKUPAJ S KS NOVO MESTO
Za porabo zbranih sredstev iz samoprispevka predlagamo, da: — polovico sredstev, 25 milijonov, bomo vložili v izgradnjo glavnega kanalizacijskega omrežja;
Znesek	Struktura %
6.165.000	12,3
3.809.000	7,6
6.365.000	12,7
2.305.000	4,6
9.672.000	19,3
2.255.000	4,5
8.620.000	17,2
4.260.000	8,5
2.004.000	4,0
2.205.000	i 4,4
2.458.000	4,9
50.118.000	100
- polovica sredstev ostane krajevnim skupnostim za reševanje komunalnih problemov po njihovih programih.
I
OBJEKT BREZ KANALA - Čistilna naprava v Ločni je v gradnji več let in jo bodo tudi dokončali, ampak če se ne bo vanjo iztekel osrednji kanalizacij&i sistem, bo imela le delen učinek. (Foto: R. Bačer)
(Stadion in Žaga), tlačni vod, dvojna povezava kanalizacije mestnih območij desnega brega Krke na kanal S, predstavlja investicijo, ki jo-bomo s sredstvi sedaj razpoložljivih virov gradili še celo desetletje, če se ne odločimo za pospešeno gradnjo s pomočjo samoprispevka.
Ocena stroškov gradnje tega sistema je brez odseka ob Cesti herojev naslednja:
- stroški gradnje kanala S
32.000.000 din
- črpališče Stadion
3.500.000 din
- črpališče Žaga 7,000.000 din
- tlačni vod in ZBDV ob črpališču Žaga	3,000.000 din
- povezava kanalizacije desni breg na S kanal
12.000.000 din
- stroški odškodnin, nadzora, projektov	2,600.000 din
- prispevek za energetiko
2.300.000 din SKUPAJ:	62.400.000	din
Ocena je izdelana po cenah v letih 1978- 1979.
Novo mesto brez centralnega zbiralnika deset let gotovo ne bo moglo izhajati. Čistilna naprava v Ločni bo v letih 1979 in 1980 v drugi fazi dograjena, nanjo pa bodo priključeni le tovarna „Krka“,novo stanovanjsko naselje ob Cesti herojev, tovarna Labod ter del Mestnih njiv. Mesto pa se širi predvsem na desnem bregu (Irča vas Brod, Šmihel, Regerča vas, Žabja vas, Cikava, IMV), vse odpadne vode iz teh predelov pa gredo v Krko neočiščene. Začasna mehanska čistilna naprava v Kandiji je tako obremenjena, da praktično nima več pravega učinka.
Projektna dokumentacija za kompletni sistem z objekti je v delu. Projekti se izdelujejo po fazah, v celoti pa bodo dokončani do srede leta 1980. Zadržek za gradnjo so torej le manjkajoča finančna sredstva.
Primarni vodi, ki se navezujejo na osrednji kanal S
a) Kanal K s črpališčem:
Vsa nadaljnja stanovanjska gradnja v predelu Irča vas -Brod je odvisna od gradnje tega kanala in črpališča, za kar je potrebno zagotoviti 11,5 milijona dinaijev.
b) Kanal R od Šmihela do Gotne vasi:
Ta kanal je potrebno dograditi zaradi odvodnjavanja predvidenih novih stanovanjskih površin, zlasti regerških košenic. Predvideni stroški znašajo 7,5 milijonov dinaijev.
Ohranimo čisto Krko!
Zaradi nagle rasti prebivalstva, hitrega razvoja proizvodnje in potrošnje so se začeli pojavljati problemi onesnaženja okolja. Ne da bi dovolj poznal zakonitosti posameznih ekosistemov, se je človek začel obnašati kot gospodar narave, posledica tega pa je prekomerno onesnaženje okolja. To se kaže posebno v vznemirljivem poslabšanju kvalitete voda. Čeprav je voda snov, ki se lahko popolnoma obnavlja, pa je oskrba s kvalitetno vodo, potrebno za človekovo aktivnost, omejena z razpoložljivimi količinami Tako računajo, da je le 0,002 odst. celotne količine vode na razpolago za človekovo aktivnost. Če se bo onesnaževanje nadaljevalo, predvidevajo, da se bo človeštvo čez nekaj let znašlo v velikih težavah zaradi pomanjkanja vode. Ne bo mogoče več zadovoljiti ljudskih potreb, s tem pa bo ogrožen splošni ekonomski razvoj.
Prav zaradi tega se je z vso resnostjo lotiti akcije, da bi ohranili razpoložljive zaloge kvalitetne vode. Pri tem ne smemo pozabiti, da moramo obravnavati problem pitne ter odpadne vode skupaj in da upoštevamo njen naravni krogotok.
Čeprav leži novomeška občina na porečju Krke, reke, ki je v primerjavi z drugimi rekami sorazmerno malo onesnažena, se moramo zavedati, da je onesnaženost Krke vsak dan večja.
Tako je bila že v letih 1968-1969 izdelana primerjalna študija o odvajanju in čiščenju odpadnih voda Novega mesta. Rezultat te študije je bil izbor skupnega» (centralnega) čiščenja komunalnih in industrijskih odpadnih voda. Tak sistem čiščenja pa zahteva, da morajo posamezni industrijski obrati imeti svoje naprave za predčiščenje odpadnih voda, ki se ne bi mogle čistiti na glavni čistilni napravi. Skupno čiščenje komunalnih in
industrijskih odpadnih voda pa zagotavlja tudi boljše čiščenje odpadnih voda iz industrije.
Čiščenja odpadnih voda pa se ne moremo lotiti samo z gradnjo čistilne naprave, 'ampak moramo hkrati reševati tudi problem gradnje kolektorskega omrežja, pre-črpavališč in drugih spremljajočih objektov. Gradnjo zbiralne kanalizacijske mreže za odpadne vode je potrebno časovno uskladiti z gradnjo čistilne naprave, ker bodo v nasprotnem primeru zgoščeni izpusti odplak močno onesnažili posamezne odseke vodotokov. Poleg Novega mesta so v sistem za odvajanje in čiščenje odpadnih voda vključena še naslednja urbana središča s svojo industrijo: Žužemberk, Dolenjske Toplice, Straža, Šmarješke Toplice, Škocjan in Šentjernej.
Raziskovalna naloga, ki jo izvajamo v Dolenjski regiji, je pokazala, da je reka Krka še vedno razmeroma čista. Velike količine	odplak,
predvsem organskega izvora pa tudi anorganskega, in sorazmerno trda voda povzročajo hitro usedanje in prekomerno rast vodnih rastlin ter druge spremembe. Vse to neugodno vpliva na rečno strugo, ki se dviguje in po-< meni nevarnost za nastanek poplavnih področij.
Občani Novega mesta se moramo zavedati, da je gradnja sodobne čistilne naprave za reko Krko gradnja za nas, predvsem pa za naše potomce in je izredno pomembna, če želimo živeti v zdravem okolju in če želimo, da bi bila naša prihodnost lepša. Prav v občini Novo mesto smo se še vedno pravočasno osvestili, za to obvarujmo našo lepo Krko, sicer nas lahko doleti podobna usoda kot nekatera druga industrijska mesta, kjer je zaradi premajhne skrbi za varstvo / okolja normalno človeško življenje že nevzdržno.
Občinska raziskovalna skupnost
c) Kanal S od Mačkovca do čistilne naprave v Ločni:
Kanal bo služil za dovod odpadnih vod Mačkovca, naselja ^od Trško goro, kasneje pa tudi Bajnofa na čistilno napravo v Ločni. Dela bodo veljala 12,5 milijonov.
d) Kanal A od Kamene do Bučne vasi:
Del kanala je že zgrajen, od javnih skladišč do kanala S. Za povezavo velike Bučne vasi in Kamene pa je potrebno zgraditi še okrog 2.200 metrov kanala in črpališče. Predvideni stroški: 14 milijonov dinaijev.
e) Kanal Al od Potočne vasi do kanala S pri Novoteksu:
Za odvodnjavanje Potočne vasi, Muhabeija in Bršljina je potrebno zgraditi 2300 metrov kanala s črpališčem. Ta dela so ocenjena na 14 milijonov dinarjev.
Vsi primarni vodi (od a do e) bodo veljali 59 milijonov 500 tisoč dinaijev, sistem osrednjega kanala S 62 milijonov 400 tisoč dinaijev, skupaj pa b? potrebno za celoten kanalizacijski sistem blizu 122 milijonov dinaijev. /
Ta gradnja bi bila financirana iz naslednjih virov:
Zap. Vir		Znesek	Struktura
št.			%
1.	Investicijski del kanalščine	17.066.000	14
2.	Pristojbine od priključ.	8.533.000	7
3.	OVS dotacije	18.285.000	15
4.	Del sredstev za stan.izgrad.	15.000.000	12,3
5.	Soudeležba OZD	13.157.000	10,8
6.	Del prispevka iz dohodka TOZD		
	za komunalo (1 %)	6.000.000.	4,9
7.	Bančni krediti	17.800.000	14,7
8.	Samoprispevek občanov SKS	25.059.000	20,6
9.	Samoprispevek občanov KS		
	Bučna vas	2.000.000	1,7
	SKUPAJ PROGRAM	121.900.000	100
Dvakrat na volišče
Na referendumu za krajevni samoprispevek, ki bo 20. maja 1979 od 7. do 19. ure na običajnih glasovalnih mestih (voliščih) se bomo odločali vsi občani posameznih krajevnih skupnosti, tudi zaposleni, ki bodo že p-tj oddali svoj glas za izgradnjo šolskega prostora 17. maja 1979 na glasovalnih mestih, kjer so zaposleni.
Glasovali bomo za petletni samoprispevek, ki ga bomo plačevali v času od 1.d. 1979 do 31. 5. 1984. Od samoprispevka zbrana sredstva predstavljajo le del potrebnih sredstev za načrtovane investicije v p^ sameznih krajevnih *“P' nostih.
Orehovica :
- asfaltiranje cest oz. odsekov: Pristava - Gor. Mokro polje, Loka - Maharovec, Zapuže
—	Orehovica, Gradišče - Pra-proče,
- asfaltiranje in ureditev šolskega igrišča v Orehovici,
- asfaltiranje medkrajevne ceste Orehovica — Gor. Stara vas - Šentjernej,
- napeljava vodovoda v Cerovem logu in na Tolstem vrhu,
- napeljava telefona v več vasi.
Birčna vas:
- priprava za asfaltiranje ceste Potok - Vrh pri Ljubnu -Petane,
- asfaltiranje ceste Ruperč vrh
- Stranska vas — Lakovnice,
- priprava za gradnjo pokopališča v Stranski vasi, priprava za ureditev in napeljavo telefonskega omrežja,
- priprava in začetek gradnje vodovoda.
Bučna vas:
- asfaltiranje cest: Muhaber-Potočna vas, Kamenje, Dole-nje-Gorenje Kamence, Kar-teljevo, Hudo, Daljni vrh, Cesta od Kolenca do Ostermana,
- rekonstrukcija cest: Muha-ber-Dolnje Kamence, Hudo
- Gornje Kamence, Dolnje Kamence - Bučna vas, mimo studenca od Kolenca do Ostrmana,
- ostala dela: vodovod v Kamenje, gradnja doma za gasilce in krajevno skupnost, razširitev pokopališča v Dolenjih Kamencah, ureditev pločnika v Bučni vasi.
Dolenjske Toplice:
- asfaltiranje cest: Dolenjske Toplice - Uršna sela, Dolnje Polje - Dol. Toplice, Gabrje
- Stara šola v Soteski, križišče za Drenje,
- dokončanje razširitve pokopališča v Dol. Toplicah,
- telefon in asfaltiranje priključkov na glavno cesto za Meniško vas, Podhosto, Loško vas, Suhor, Sela in Podturen,
- telefon v Poljane, Občice, Stare žage,
- telefon oz. javna razsvetljava v Dol. Gradišče in Polje.
Mali Slatnik:
- pokopališče na Potovem vrhu,
- telefon v krajevno skupnost,
- dozidava gasilskega doma na Potovem vrhu,
- izgradnja novega gasilskega doma v Smolenji vasi,
- asfaltiranje poti in ostalih vpadnic na Malem Slatriiku in v Smolenji vasi,
- izgradnja športnega igrišča pri osnovni šoli na Malem Slatniku,
- vzdrževanje vaških poti v krajevni skupnosti (Krka, Potov vrh, Vel. Slatnik).
Otočec:
- gradnja povezovalnih cest,
- napeljava telefona v vsako vas,
- gradnja vodovodnega siste-
NOVO MESTO-
IZBO^
Wv
,VfAl A 9UCHA)
CENTRALNA ilSTILNA NAPRAVA NOVO MESTO ‘ \ '
Straža:
— modernizacija ceste Hruševec
-	Zalog - Loke, Rumanja vas — Praproče — Mraševo,
— kanalizacija v Dol. Straži in Rumanji vasi ter Jufki vasi, Potok,
— Vavta vas, Gor. Straža.
Uršna sela:
— izgradnja vodovoda Gor. Su-šice — Uršna sela — Laze,
— ureditev odlagališča smeti,
— napeljava javne razsvetljave na Uršnih selih,
— asfaltiranje ceste Birčna vas
-	Laze,
— napeljava telefona v več vasi.
iVO MESTO
Žužemberk:
- asfaltiranje cest: Sadinja vas
- Mali Lipovec, Mali Lipovec
- Sred. Lipovec - Ajdovec,
- v Žužemberku desni breg, trg
- Vrtec, levi breg mimo Zdravstvenega doma, levi breg trg - most; cesta Žužemberk — Stavča vas, Dvor, Šmihel,
- vodovodi: Šmihel - Dešeča vas - Poljane, Dešeča vas -Žužemberk, Križi, Vrh, Vrhovo, Rebet, Zalisec, Gradenc, Veliko in Malo Lipje, Lašče ter območje Ajdovca,
- napeljava telefona: Žužemberk - Križi - Sadinja vas - Lašče,
- rekonstrukcija električnega omrežja v Velikem Lipovcu, Podgozdu, Budganji vasi,
- kanalizacija v naselju Žužemberk in delno na Dvoru,
- pomoč pri gradnji gasilskih domov v Križih in Lipju,
- javna razsvetljava v več naseljih,
- urejanje pokopališč.
Predlog programov ostalih
krajevnih skupnosti, ki bodo v celoti ah delno financirani s sredstvi samoprispevka, so občani že ali pa bodo podrobno obravnavali na zborih občanov v posameznih krajevnih skupnostih.
«V'*rv.'v! •, v !• v'
• »flo-»> •	"8'V • * 3
PRIMARNA KANALIZACIJA
Novega mestva r \
k -	>	v__.
OBSTOJEČA PRIMARNA KANALIZACIJA
projektirana, primarna k*nalizacua
ČRPALIŠČE
{.mimi i. nconiA vAi oo!«^
ČISTILNA NAPRAVA
ZADRŽEVALNI BAZEN DEŽEVNIH VODA
KANAL OD CIKAVE DO ZBDV IC ANDI JA
»on
KANAL OD CEGELNICE DO ČN LOČNA
KANAL OD KAMENC DO BUČNE VASI
KANAL OD POTOČNE VASI DO S KANALA
KANAL OD TRŠKE GORE DO ČN LOČNA
KANAL OD IRČE VASI DO ZBDV KANDIJA
KANAL OD GOTNE VASI DO ŠMIHELA
- napeljava javne razsvetljave v stari del Irče vasi, novi del Drske, stari del Broda, novi del Broda in Lebanove in del Ulice Mirana Jarca,
- izdelava projektne dokumentacije za komunalno ureditev naselja Drska, Irča vas, Brod
Gotna vas:
-r gradnja kanalizacije v naselju Gotna vas, Jedinščica in ulice Ivana Roba - sofinanciranje
Ločna—Mačkovec:
- gradnja kanalizacije v naselju Mačkovec do gostilne Pavlin in dokončanje kanalizacije do mlina,
gradnja kanalizacije v Ločni,
- napeljava javne razsvetljave v naselju Pod Trško goro,
- gradnja oz. asfaltiranje pločnikov v naselju Pod Trško goro,
- gradnja otroškega igrišča. Majde Šilc:
—■ gradnja prostorov za družbe-no-politične organizacije in KS, družbeni dom - sofinanciranje,
- asfaltiranje ceste v naselju Ragovo,
- napeljava vodovoda do Grabna,
- dokončna ureditev otroškega igrišča ob Ragovski ulici,
- ureditev okolja blokov ob Zagrebški cesti — sofinanciranje
Valantičeve ^ ulfce, Gubčeve ^	^
ju krajevne skupnosti.
nim zidom in ograjo na delu	\
Koštiak ve ulice <”i križišča	-
ureditev Prisojne pon	'X$k.
napeljava in obnova javne	HČjL'	''	r
cestne razsvetljave po večjem |j»3>	^
delu krajevne skupnosti (Cankarjeva ulica, Prisojna pot. Lirnutova, Kostialova,
Mestne njive privatne hi-
- gradnja ali ureditev skupnih mB||I
prostorov za delo organizacij	j|
in društev v krajevni skupno-sti, predvsem za sestanke kra-
- ' manjše ureditve (zaščitne Bjr! az	jS
mreže igrišču, dodatna	‘TbVt-	■	«
igrala, kanalizacijski priključki za hiše pod cesto v spod-
njem delu Cankarjeve ulice),
- dela v Cankarjevi ulici in delu	NARAVNOST V ZELENO KRKO — Posnetek je narejen sredi
Prisojne poti, ki so se začela	mesta na travniku pod sodiščem. Na tak način pa se vse mestne
že lani, bodo v letošnjem letu	odplake izlivajo v Krko. Takih kanalov je še več okrog in okrog
končana	mesta. (Foto: Janez Pavlin)
Regerča vas:
- gradnja sekundarnega voda kanalizacije Regerča vas Šmihel - sofinanciranje
Šmihel
- asfaltiranje neurejenih cest in ulic na območju KS Šmihel,
- ureditev in napeljava javne razsvetljave na območju KS Šmihel,
- ureditev avtobusnih postajališč,
- ureditev telefona v naselju Škrjanče in Boričevo
Žabja vas:
- napeljava javne razsvetljave na Drejčetovo pot in v ulico Na Lazu,
- ureditev-posodobitev ulic na območju krajevne skupnosti (poti na Gorjance, Na Trate, Na Lazu in Drejčetove poti ter priključka v Lobetovi uli-
Kandija-Grm:
- soudeležba pri gradnji igrišča odprtega tipa za predšolske otroke in za potrebe vzgojno-varstvene ustanove,
- soudeležba pri gradnji igrišča malega stadiona odprtega tipa za šoloobvezne otroke in za potrebe celodnevne šole,
- sofinanciranje programa gradnje otroškega vrtca,
- soudeležba krajevne skupnosti pri komunalnem urejanju
17
DOLENJSKI LIST
namerava jevanje zui
nnogih las1' Širša akcij*'
slehegfl : sode'0 z moč'-
Volilcev v brežiški občini zlepa še ni kaj tako razvnelo kot razprava o četrtem referendumskem programu. Delegacije so naslovile na skupščino izredno \diko pripomb in zahtev, zato je razumljivo, da so se na prvem skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščin petih interesnih skupnosti odločili za nadaljevanje javne razprave, tem da so predlog programa prevrednotili v osnutek.
Nikakor ne smemo prezreti tega, da \ občani niso bili ne prej ne pozneje proti samoprispevku, le v sodbah glede potreb in vrstnega reda nekaterih investicij so se razhajali.
Ob veliki zagretosti seje seveda tudi dogajalo, da so ponekod pristajali na referendum le, če bodo tudi oni kaj dobili, ob čemer so marsikje prezrli, kaj že imajo in pa to, da je večina predvidenih investicij namenjenih za skupno dobro. Zelo težko bi nam-
V	DRUŠTVIH DELA VELIKO OBČANOV
V	krajevni skupnosti Leskovec je društvena dejavnost zelo živahna. Največ občanov je vključenih v Društvo prijateljev mladine, v Leskovcu je 440 članov, v Velikem Podlogu pa 233. Po množičnosti in aktivnosti se odlikujeta še društvi „Parti-zan“ s 127 člani iz vrst športnikov in ljubiteljev športa in pa „Rdeči križ" s 160 člani. Na tem območju se dobro uveljavlja tudi Lovska družina Veliki Podlog, posebej pa velja omeniti izredno prizadevna gasilska društva, ki imajo že dolgoletno tradicijo.
reč dosegli poglavitne cilje, če bi šli po taki poti in razdrobili zbrano vsoto.
Pogovor iz oči v oči na prvem skupnem zasedanju zborov občinske skupščine in skupščin interesnih skupnosti je bil po vsem tem le koristen in je pripeljal do spoznanja, da vsake želje ni mogoče spraviti pod referendumsko streho. Tako so delegati SIS za šolstvo, za komunalno in cestno dejavnost, za otroško varstvo, zdravstvo in kulturo pooblastili predsedstvo občinske skupščine, da pripravi dokončen predlog v sodelovanju z občinsko konferenco SZDL.
Ta je bil napravljen in takoj razposlan delegacijam. Dokončno besedo o njem bomo slišali 23. aprila na drugem skupnem zasedanju občinske skupščine in SIS. Če se zbori tudi tokrat ne bodo dokopali do enotnega mnenja, se bo razprava o referendumu nadaljevala v jeseni.
Novi predlog upošteva najtehtnejše pripombe in najpogostejša stališča iz dosedanje razprave. Pri osnovnem šolstvu je obveljalo vodilo, da je treba čimprej omogočiti enoizmenski pouk vsem učencem. V programu zato ostaja dograditev šol na Dolini, v Globokem in v Brežicah
VAJA DELA MOJSTRA. Na občinskem prvenstvu v počastitev 30. obletnice organiziranega usposabljanja mladine je v soboto sodelovalo 18 ekip, od tega 9 osnovnošolcih, 8 iz Šolskega centra in ena iz vrst mladine, kije že zaposlena. (Foto: JožicaTeppey)
NOVO V BREŽICAH
DRAGE, A GREDO ZA MED -Na vrtnariji na Čatežu so prodali že nad deset tisoč lončnic, čeprav se ob tem času običajno sezona šele začenja. Po.tolikšnem prometu lahko sodimo, da bodo okna in balkoni poleti kar kipeli v cvetju. Sadike so to pomlad zelo drage, tako da marsikomu vzame sapo, ko zve za ceno. Nazadnje le seže v žep, saj so lončnice že zda. skoiaj pošle. Naprodaj so po 40 din kos. Kdor jih vzame več kot osem, jih dobi po 35 din. Na trgu so cenejše, po 25 oziroma po 30 dinaiiev. Tako kot na čateški vrtnariji in v cvetličarnah tudi na trgu velja popust le za nakup nad osem rastlin.
PO POLŽJE - Varstvene ustanove norajo zaradi pomanjkanja prostorov vsako leto odkloniti nad sto otrok, največ seveda v Brežicah. Če ne bodo vrta v hitreje širili, bo to oviralo nadaljnje zaposlovanje žensk v občini. Zbori občinske
BREŽIŠKE VESTI
ter gradnja nove šole v Dobovi. Iz referendumskih sredstev bo zagotovljen tudi delež za dozidavo novih učilnic v Šolskem centru. Za šole je namenjenih nekaj nad 42 milijonov, za ceste 32, za zdravstveni dom in bolnišnični trakt 25, za kulturne objekte 4,9 in za otroško varstvo
2,5	milijona dinarjev.
Otroško varstvo je dobilo v novem predlogu večjo vsoto kot prej, ker sc varstveni oddelki prepočasi širijo in ker je stiska za prostor v njih iz leta v leto večja. Iz programa so črtani izdatki za raziskave pitne vode in oskrbe z njo, zato naj bi zbori na zasedanju 23. aprila pooblastili izvršni svet in komunalno interesno skupnost, da zagotovita druge vire. Tega namreč nikakor ne bi smeli več odlagati, saj kar polovica vaških vodovodov nima zdrave pitne vode.
J. TEPPEY
SREČANJE KOZJANCEV JESENI NA SILOVCU
V	zadni številki smo pisali o prvem krajevnem prazniku, ki ga Sromljam letos slavijo v počastitev 35. obletnice ustanovitve Kozjanskega odreda. Proslava z odkritjem spomenika padlim domačinom bo 29. aprila, medtem ko bo tradicionalno srečanje borcev Kozjanskega odreda 15. septembra na Si-lovcu. Organizira jo občina Brežice, ld je prva podelila odredu domicilno listino. Proslave se namreč izmenoma vrstijo v šestih domicilnih občinah.
skupščine so zato priporočili skupnosti za otroško varstvo in delavcem v združenem delu, naj te izredno pereče probleme hitreje urejajo in sproti iščejo denarne vire za nove varstvene prostore.
LASTNIKI TRAKTORJEV OPROŠČENI - V novem predlogu za zbiranje samoprispevka v naslednjih petih letih, so upoštevani le prispevki od osebnih avtomobilov in motornih koles. Traktorji in tovorni avtomobili so izpuščeni, ker so to delovna sredstva, tako kot na primer v tovarni stroji. Po zdajšnjem predlogu naj bi lastniki osebnih vozil do 1000 kubičnih cm plačevali letno po 500 dinarjev, lastniki avtomobilov od 1001 cm3 do 1500 cm3 po 700 dinarjev, lastniki težjih osebnih vozil pa celo po 1000 dinarjev na leto. Za motoriste je tudi v tem predlogu predviden letni prispevek 250 dinarjev.
HITREJE NAPREJ!
Občinska skupnost za zaposlovanje v Brežicah ima v predlogu prednostnih nalog za tekoče leto tudi ustanavljanje delavnic za usposabljanje in zaposlovanje invalidov. Na področju poklicnega usmerjanja pa si bo skupnost prizadevala za urav-novešenje s potrebami gospodarstva in drugih delovnih področij. Naravno je, da bo temu sledila tudi štipendijska politika v občini. Pri zaposlovanju bo skupnost strogo zahtevala spoštovanje minimalnih standardov za življenjske in kulturne pogoje delavcev.
VEČNAMENSKI DOM
V	Pišecah nimajo prostora za delo družbenopolitičnih organizacij, za sestajanje krajanov in za kulturne prireditve, zato so sklenili zgraditi kulturni dom. V novem središču družbenih dejavnosti in kulturnega življenja bi imeli tudi zdravstveno postajo in pošto. Kulturna skupnost v Brežicah je sprejela gradnjo doma v novi referendumski program. Iz samoprispevka bi krili 1,5 milijona dinarjev izdatkov, to je enak delež, kot ga daje Kulturna skupnost SRS, razliko pa bodo prispevali še krajevna skupnost, PTT Novo mesto in občinska zdravstvena skupnost.
KAJ NAČRTUJEJO
V	PEČICAH?
Krajevna skupnost Pečice-Križe se ubada s številnimi komunalnimi problemi, vendar jih sama težko rešuje. V celoti se razteza na narazvitem hribovskem območju, od koder imajo (judje zelo daleč do delovnega mesta, pa še brez rednih prometnih zvez so. Avtobus vozi samo v brežiško smer. V načrtu imajo dograditev ceste do vasi Križe in naprej do Koprivnice, da bi tudi na to stran sčasoma vpeljali avtobusno progo. Tako bi se namreč povezali s Senovim in Brestanico, kjer je dosti možnosti za zaposlitev. Se prej pa računajo na dokončanje ceste proti Šapoli in Zdolam, da bi se delavci lahko vozili v Krško. Za letos imajo tudi obsežen načrt za ureditev krajevnega središča. Staro šolsko stavbo bi uporabili za potrebe družbenopolitičnih organizacij, društev in enot za teritorialno obrambo. O svojih programih bodo razpravljali še v okviru interesne skupnosti za komunalno in cestno dejavnost.
KOT IZ ŠKATLICE — Prehrana otrok je potrebna še posebne pozornosti. V novi kuhinji osnovne šole je veljala samo oprema 18 milijonov dinaijev. (Foto: Železnik)
Prehrana otrok v dobrih rokah
   1 —  —
IMova kuhinja v krški osnovni šoli Jurija Dalmatina med najsodobnejšimi v republiki
Malo je šol, ki se lahko pohvalijo z resnično urejenimi šolskimi kuhinjami. Nova kuhinja v osnovni šoli Jurija Dalmatina na Vidmu je vedno znova in znova cilj raznih strokovnih ogledov, zakaj o njej gre glas, da je nekakšen vzorec celo v republiškem merilu.
Nova kuhinja je povezana s vrtca in, kajpak, matične šole
šolo, z zmogljivostjo 2.100 do 2.500 obrokov naj bi bila kos nasititi vso mladež, ki obiskuje šole v mestu: šolskega centra, osnovno šolo dr. Mihajla Rostoharja, povečanega otroškega
Karte na mizi
Most v Stari vasi bodo znižali, cesto asfaltirali do konca
Most nesrečnega imena v Stari vasi, zaradi katerega je bilo med občani toliko hude krvi, bo v kratkem dokončan. Po zagotovilu podpredsednika občinske skupščine Cirila Pluta bo delo steklo najkasneje v 20 dneh. Zadevo je pojasnil takole:
- Most je za 30 do 40 cm
višji, kot je predvideval načrt. Napako je treba zdaj popraviti.
V	tem času smo dobili tudi načrt za regulacijo starovaškega potoka in prišlo je do spremembe vodnogospodarskega soglasja. To pomeni, da je treba most znižati še za nadaljnjih 25 cm. Priskrbeti si moramo tudi soglasje republiške skupnosti za ceste za dvoodstotni nagib mostu in ne za nagib 5 do 7 cm, kot ga je predvideval načrt. Soglasje pričakujemo v najkrajšem času. V roku dvajsetih dni bo Cestno podjetje Novo mesto - tozd Krško dokončalo cesto na obeh straneh mostu, tega pa znižalo.
Tovariš Plut je odgovoril tudi na vprašanje, kaj bo s cesto od novega mostu čez Savo do Kovinarske. Pojasnilo so namreč zahtevali delegati na seji občinske skupščine.
- V petletnem programu za modernizacijo magistralne ceste Krško - Drnovo je bil le odsek od Kovinarske do avto ceste. Po pogodbi s Cestnim podjetjem Novo mesto bi moralo biti delo opravljeno oktobra lani, pa, kot vidite, ni prišlo na vrsto ob dogovorjenem času. Vendar ta trenutek že lahko povem, da ne bo treba več dolgo čakati, modernizacije so se že lotili.
Za odsek od Kovinarske do mostu čez Savo v Krškem pa moram povedati, da bi bil v petletnem programu. S Skupnostjo za ceste Slovenije smo se dogovorili, da iz petletnega programa za modernizacijo republiških cest preusmeri potrebno vsoto za obnovo tega odseka, vendar dela ni mogoče začeti brez načrta. Te dni pričakujemo soglasje k lokacijski dokumentaciji in upamo, da bomo v kratkem dobili lokacijsko dovoljenje. Takoj zatem se bo projektivni biro pri Savi lotil projekta. Cesto bomo obnavljali v avgustu, če bo načrt narejen prej, pa morda že v juliju.
- Ali to pomeni, da do takrat ne bo nihče krpal lukenj?
- Ne, s Cestnim podjetjem smo se dogovorili za makadamsko vzdrževanje tega odseka. Za večji del ceste je namreč predvidena nova trasa, zato nima smisla, da bi zdaj vložili za asfaltiranje več starih milijonov.
J. TEPPEY
Jurija Dalmatina, tudi ko bo ta prešla na celodnevni pouk. Vodstvo tega lepega objekta je zaupano predmetni učiteljici gospodinjstva Mariji Sedaj. podobna kuhinja, kot je naša, omogoča resnično kar najbolj pestro pripravo prehrane za otroke. Groba priprava hrane, toplotna obdelava, predvsem pa priprava malic so medsebojno ločene. Omogočena je tudi kulturna delitev hrane v novi jedilnici,“ opisuje novo pridobitev. Hkrati pohvali osebje kuhinje, ki se je doslej vedno izkazalo, tudi ko je bilo potrebno poprijeti za dodatna dela.
ZBORI SPET KMALU SKUPAJ
V	sredo, 25. aprila, bo v Krškem zasedala občinska skupščina. Zbori bodo loCeno razpravTJair m Sprejeli vsak svoj delovni program. Tokrat bodo pretresali že tudi poslovanje gospodarstva v prvem četrtletju ter razpravljali o poročilih občinskega sodišča, postaje milice in sodnika za prekrške. Na dnevnem redu je še podpis dogovora o štipendiranju in sklenitev družbenega dogovora o ustanovitvi in delu informacijsko-dokumentacijskega centra v občini.
Ni lahko zagotoviti vso p® trebno hrano za tako veliko kuhinjo. Marija Sedaj ob tel” opozaija, kako bi se moral' preskrbe Krškega z zelenjave lotiti grosisti. Tako velika kuhi’ nja vsekakor ne more, denifflO’ nabavljati mesa v maloprodaji’ Doslg so si pomagali z vseffi>: od Mercatorja in Merxa do Prf skrbe in Agrokombinata. V* večji odziv je tudi med kmef Ko bo kuhinja delala z vit zmogljivostjo, bo vsekakor up*j števanja vreden partner.
a.	železniK 	
ZLATI IN SREBRNI ZNAKI OF	|
Republiško priznanje z zlatim znakom Osvobodilne fronte bo iz krške občine letos dobil predvojni revolucionar in še vedno prizadevnih družbenopolitični delavec Karel j
Šterban.
Občinsko priznale - s
znakom of pa t>odo na slovesnost* v počastitev 27. aprila prejeli: Občinska konferenca SZDL Baj**1^ ^ št a, krajevna organizacija Zve* združenj borcev NOV Brestanici Branko Pirc i* Krškega, Jožica iz Leskovca, Alojz Mlakar in J°*e Kuplenik iz Kostanjevice, Ant°n Horjak s Senovega, Jože Račič Krškega ter Sindikalna godba / pihala iz Tovarne Djuro Salaj * Krškega.
KRŠKE NOVICE
RES MNOŽIČNO - Okoli 800 učencev iz vseh osnovnih šol krške občine se je udeležilo uvodnih orientacijskih tekmovanj z reševanjem številnih nalog, ki so jih pripravili ob 30-letnici vzgoje mladih za SLO. Minuta soboto je bilo še zaključno občinsko tekmovanje, na katerem je nastopilo najboljših 20 petčlanskih ekip.
VSE V BRESTANICO - Na občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu" - bilo je v Leskovcu — so tokrat vsa prva mesta zasedli pionirji z osnovne šole v Brestanici. Tako sta bili njihovi ekipni zmagi pri starejših in mlajših pionirjih, iz njihovih vrst pa sta tudi najboljša posameznika v obeh skupinah: Bojan Jevšnik in Uroš Šerbec. K temu naj še dodamo, da so na tekmovanju manjkali pionirji iz Koprivnice.
ŠTIRI MEDALJE - Tri druga mesta in eno tretje je bera nastopov Tončke Škafar na minulem republiškem plavalnem prvenstvu za mlajše pionirje. Starejši pionirji na enakem tekmovanju niso bili tako uspešni, saj so osvojili dve tretji mesti, po eno pa Marjan Stok in štafeta.
ŠE LETOS! - Tako upajo v krški enoti celjskega „Izletnika“, kjer smo jih povprašali, kdaj bo nared avtobusna postaja, ki naj bi jo postavili v delu Krškega na levem savskem bregu, nasproti železniške postaje. Gradnje še ne morejo pričeti, ker nimajo vseh soglasij, četudi so jim kot zadnji datum, ko naj bi jih dobili, napovedali konec marca.
ZA VARNO POT so lani poskrbj li člani markacijske sekcije sen« skega PD Bohor na številnih plai^ skih poteh z obnovljenimi marka^ jami. Letos nameravajo pri koči Bohorju postaviti veliko zemljetfj no karto tega območja, med drug'? pa naj bi začrtali še traso „po po*^ Štirinajste divizije in Kozjansk« bataljona", na ozemlju krške obču* seveda.
MOST DO PRAZNIKOV - Mil"1! lo zimo je bil že mogoč profl^ preko novega mostu čez Savo f Brestanici. Ta zveza obeta tem ^ jem še mnogo živahnejši utrip povezanosti s spominskim park°J Kumrovec — Kozjansko. Ta čas J most ponovno zaprt, kajti topl£n vreme omogoča polaganje vrhnjj sloja na vozišču in peš poteh most in drugo. Most naj bi " povsem nared do 1. maja.
SPET TEKMOVANJE -turistično društvo spet pripraviti ocenjevanje podobe hiš in vrtov. Lani ocenjevanja ni bilo, vendar zgledno zavzetost kov hiš in stanovalcev, predvidena za prihodnje leto.
NA USTREZNO MESTO zadnjem zasedanju občinske ščine je več delegatov streslo tiste občane, ki odlagajo kjerkoli. Stare štedilnike in odslužene znake potrošniške je mogoče videti v moznicah in domala v bregu. Inšpektorji so brez nja občanov ponavadi brez
DOLENJSKI UST
Za korak bliže k odločitvi
Se bo referendumsko usklajevanje dokončno posrečilo? Upoštevane le nujne potrebe
fRiSRČEN SPREJEM - Letošnji osrednji sprejem ku ište v sevniški občini je bil minuli četrtek pred osnovn ioštanju. Domačini in predstavniki ostalih pionirskih od pripravili lepo Droslavo na prostem. Na siki: folklorna
j^dcemmoviic Sole. (Foto: Železnik)
Dovolj delavcev
‘“te, j. ™ed njimi je večina sinte-°genj - r* postala en sam velik nevšečnim črnim dimom.
Razvoj ne bo zaobšel Blance
Vrsta zamisli, ki bodo, če jih bo mogoče uresničiti, temeljito spremenile KS Blanca
Nezadovoljna z odgovori na svoja delegatska vprašanja je krajevna konferenca SZDL na Blanci 6. aprila povabila predstavnike občine in občinske konference SZDL. Večurni pogovor je osvetlil vrsto zadev, ki težijo krajane te tudi po zakonu priznane manj razvite krajevne skupnosti. Za nadaljnje akcije je pomembna tudi pobuda s tega shoda, kako se kaže lotevati povsem delovnega reševanja nalog preko samoupravnih interesnih skupnosti . v tem primeru posebno komunalne skupnosti.
Izteka se to srednjeročno ob- v tem mesecu ustanovili Rudnik dobje, Blančani pogrešajo vlaganja gospodarstva na svojem območju. Najdlje je trenutno tako imenovani konzorcij za izkoriščanje nekovin. Po izjavi direktorja Otona Šketa naj bi še
sortiranje sadja. Govor je tudi o silosih materialnih rezerv za žito, sadnih hladilnicah in podobno. Skratka, zamisli in načrtov ne manjka. Že bližnja prihodnost bo pokazala, kaj bo mogoče tudi uresničiti.
A. ŽELEZNIK
bi
NE LE O DELITVI
Občinski sindikalni svet v Sevnici vključuje v svoje delo tudi posebne svete. V ponedeljek je pričel z delom novi svet za razvojno politiko, načrtovanje, oblikovanje in delitev dohodka. Svetu bo predsedovala Jožica Miklavčič-Kerševa. O stališčih republiškega sindikalnega sveta 23 pridobivanje in razporejanje dohodka ter uveljavljanje načel o delitvi po delu je do te seje obravnavalo 20 osnovnih sindikalnih organizacij. V razpravo se je vključilo tudi predsedstvo občinskega sveta na včerajšnji seji.
nekovin Blanca . Sprva naj pričeli izkoriščati peske potrebe gradbenikov. Manjša separacija bo postavljena na Blanci in ne (kot so se bali domačini) drugje. Številne doslej izpeljane raziskave obetajo zaradi mnogih prednosti v prihodnjih letih še mnogo novega. Zaloge peskov so ogromne, možnosti uporabe in predelave pa ravno tako vsestranske.	.
Sevniški Stilles sec^ledup po primernem zemljišču (od 3-4 hektarjev), Iger bi lahko postavili tovarno masivnega stilnega pohištva. Ob sodelovanju s krajevno skupnostjo bodo po vsej verjetnosti lahko prišli do primerne lokacije. Sevniški Kmetijski kombinat naj bi se še letos lotil gradnje skladišča za
Blanca: 230 ljudi primernih za zaposlitev?
kurirčkove osnovno šolo v odredov so
Predsednik krajevne konference SZDL Blanca Franc Zorko je na sestanku s predstavniki občine postregel z mnogimi podatki. V starosti od 16. do 50. leta je na območju krajevne skupnosti kar 230 občanov, ki nimajo zaposlitve. Predsednik občinske skupščine Janko Rebernik je pojasnil, kako se vrsta sevriiških kolektivov že sedaj otepa s pomanjkanjem delavcev. Prosta mesta so posebno v sevniški Lisci, dovolj delavcev tudi ne more dobiti Tovarna konstrukcij, ki ima pred seboj zanimive programe za kemijske naprave. Blančani menijo, da je na malo širšem območju pod Bohorjem teh delavcev nad 300. Če bi imeli do delovnih mest bliže, bi se po vsej verjetnosti laže odločali za zaposlitev.
Kako do njih, se znova postavlja vprašanje cest. V krajevni skupnosti zbirajo za to poseben samoprispevek. Koristna je pobuda, da bi razpoložljivi denar oplemenitili s posojilom. Ali je bilo dovolj storjenega pri delih na cesti za Poklek, bo moral razčistiti poseben sestanek cestarji. Šofer avtobusa na tej progi je v izredno nezavidljivem položaju in pred veliko odgovornostjo za življenja delavcev in otrok, ki se prevažajo po tej progi.
Občani in delovni ljudje blan-ške krajevne skupnosti so v preteklosti znali zavihati rokave. Kot so poudarili na sestanku, ima vodovod sleherna vas in zaselek. Vodovodno omrežje meri že 21 km.
OBLETNICA RDEČEGA KRIŽA
Občinska organizacija Rdečega križa v trebanjski ni-čini se pripravlja na akcijo, ki bo posvečena 35-letnici RK, mednarodnemu letu otroka in bO-letnici SKOJ in KPJ.
V okviru te akcije bodo letos sprejemali nove člane v organizacijo Rdečega križa po nekoliko spremenjenih pravilih. Tako bodo v podmladek Rdečega križa sprejemali že učence 1. razreda, med člane pa učence 7. in 8. razredov.
VOLITVE V SKUPŠČINE
V trebanjski občini potekajo te dni volitve v skupščine krajevnih organizacij Rdečega križa. Volitve, ki morajo biti po programu končane do konca aprila, bodo v trebanjski občini zaključili že do 10. tega meseca.
IZJEMNA
DOVOLJENJA
Člani občinskega izvršnega sveta so na seji minuli četrtek Potrdili zapisnika komisije za Urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, ki si je to zimo na terenu ogledala zemljišče, kjer ljudje prosijo za izjemna lokacijska dovoljenja. Skoraj deset strani obeh zapisnikov dokazuje še vedno precejšen pritisk na take riadnje. Razlogi so različni, večina ljudi želi graditi pač na ^uji krpi zemlje in se tako ^ogniti dragim prispevkom za komunalno urejanje. Kjer je to ‘e ^ogoče, bodo graditeljem iz-lokacijsko dovoljenje.
Mnogo nerešenega na vasi
V kmetijstvu manjši uspehi od pričakovanih
Konec marca je občinska konferenca SZDL v Sevnici pripravila posvetovanje o uresničevanju družbenoekonomskih odnosov na vasi. Na njem niso mogli mimo ugotovitve, da v zadnjih treh letih po problem-dti konferenci SZDL v kmetijstvu doseženi uspehi vseeno niso takšni, kot so pričakovali.
Huda ovira sodobnejšemu kmetovanju je še vedno razdrobljenost zemlje. Kar dve tretjini gospodarjev je starih nad 55 let. S pozornostjo so spregovorili tudi o položaju
PRIPRAVE NA SLO - Učenci mirenske osemletke so izkoristili lep spomladanski dan za tekmovanje, kdo med njimi najdlje vrže kamen. Tovarišica, ki jih je vodila, je povedala, da se tudi na ta način pripravljajo na splošni ljudski odpor. Vse kaže, da so učenci že zdaj dobro pripravljeni, saj so najboljši med njimi vrgli kamen kar 25 m daleč.
Ponovno o zaključnem računu
V razprave o zaključnem računu vnesti več stalnih in aktualnejših pokazateljev uspešnosti — Nobena delovna organizacija ni končala z izgubo — Zagotoviti prostor za
gradnjo	________
11. aprila je bila v Trebnjem skupna seja občinskega sveta Zveze sindikatov in komiteja občinske konference ZK, na kateri so obravnavali uspeh akcije „Zaključni računi*1, naloge, ki jih bodo morali izpolniti v okviru akcije „Nič nas ne sme presenetiti** in osnutek načrta in družbenega dogovora o prehodu na ekonom&e stanarine. Kot gosta sta na seji prisostvovala Lojze Šterk, sekretar medobčinskega sveta ZK na Dolenjdto, in Adolf Šuštar, predstavnik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije.
Na seji so sprejeli ugotovitev, uspela, čeprav sodeč po poroči-
SEVNIŠKI PABERKI
80 k0r»i? mA^.IGA? ~ Iz ”Lisce“
0stankr>u odpadkov. Gora teh
Jja (U-fJe dvigovalo v zrak in nosilo hanii, vSira" P101* Dolenjemu fteden K- do Je podtaknil ogenj, **Ui ni,P1 te nevšečne ostanke zait dalei 0-. Očitno je bilo le to, da t#dna. v,naokmg smrdelo za konec »t*. sliki: ogenj na robu me-
yabu° - Let°5nh
n* ples bo v soboto. Priče-
tek ob 20. uri v sevniškem Ajdovcu. Prireditelji so veterani.
CAS IZLETOV - Planinsko društvo Lisca ima v načrtu za ta mesec kar osem izletov po naših planinah. Planinci se bodo kot eno po članstvu najmočnejših društev v občini vključili tudi na pohod na Lisco 27. aprila. Izleta članov 1. in 6. maja na Lovrenc imata tudi drug namen: zaščititi svetoči encijan. Sedaj se je namreč mogoče že prav do cerkvice pripeljati z avtomobilom. Med temi obiskovalci žal ne manjka takih, ki ne znajo ceniti teh cvetlic v naravi. Predvsem člani kluba za zaščito narave bodo skušali preprečiti, da bi to edinstveno rastišče o pustošili.
Se nekaj vročekrvnežev
- Ribiči so, kot določa dogovor med družinami v Zasavju, uspešno očuvali minuli dve drsti podusti v Dolenjem Boštanju. Trojico krivo-lovcev so izročili miličnikom, ti pa jih bodo poslali še k sodniku za prekrške. Nekateri si niso mogli kaj, da ne bi svojega „poguma“ kazali v noči tako, da so na čuvaje drstišča z železniškega nasipa metali kamenje.
M:vyiši:i vestnii
da je akcija sorazmerno dobro
kmečke žene. Se vedno v mnogo-čem zaostaja za delavko. Omenjene male površine kmetij ovirajo dolgoročnejšo usmeritev v specializirano proizvodnjo. Kmetje si niso mogli kaj, da ne bi ponovno opozorili na neustrezne ceste. To je lepo ponazoril kmet Pompe iz Orešja: pred petimi leti je bilo dovolj, če je dal za repromaterial dvoje govedi, danes so štiri premalo.
Kmetijska zemljiška skupnost si prizadeva poiskati neobdelano zemljo in zbrati še vrsto zanimivih podatkov, a je odziv na anketo po krajevnih skupnostih premajhen. Delež hranilno-kreditne službe v | preteklosti ni bil majhen: od začetne trojice usmerjenih kmetij se jih je bilo lotilo gradnje hlevov nad sto. Iz tega naslova imajo kmetje 27 milijonov posojil. Služba bi bila lahko močnejša, če bi jo združili s podob-1 no pri gozdarjih.
Nikoli z zemlje
Polproletarci živijo od zemlje in dela v tovarni — Sami priznavajo, da ne slabo —
Kaj je polproletarec, je v resnici zelo težko določiti. Ni povsem jasno, ali je to delavec, ki doma obdeluje še košček zemlje, ali je to kmet, ki hodi na delo v tovarno, da bi si pridobil pravico do socialnega zavarovanja in pokojnine. Dejstvo je, da bi nam manjkalo še veliko več delovne sile, če bi ..primorali” polproletarce samo k delu na kmetijah, še huje pa bi bilo, če bi „ukinili” njihovo delo na domačih njivah- Več kot 40 odstotkov slovenske zemlje bi zaradi tega ostalo neobdelane, za toliko pa bi se zmanjšala tudi naša sposobnost, da se sami prehranimo.
NAJBOLJŠI MED DOBRIMI -
Enajsto občinsko tekmovanje šolarjev „Kaj veš v prometu*' minuli petek pred sevniško osnovno šolo je pokazalo dobro znanje udeležencev. Sevniško občino bo na republiškem tekmovanju v Slovenj Gradcu zastopal Danilo Jazbec iz sevniške osnovne šole; nabral je le 13 kazenskih točk. Na sliki Jurij Pesjak ml. med ocenjevalno vožnjo na poligonu.
Stane Golob
Eden izmed takih polproletar-cev je tudi Stane Golob iz Sela, majhne vasi pri Mirni, ki že 17 let dela v mirenskem tozdu IMV, doma pa ima še nekaj zemlje in glav živine. Pravi, da samo od zemlje ne bi mogel živeti, brez nje pa bi bila njegova življenjska raven precej nižja. Zato tako kot mnogi njegovi sodrugi opravlja delo na dveh frontah, pri čemer mu zelo pomaga žena. Če ne bi bilo nje, delo na kmetiji ne bi bik) nikoli opravljeno. Nikoli pa ni pomislil na to, da bi zemljo zapustil.
„Seveda brez plače, ki jo dobim v IMV (okoli 5.000 dinarjev znese), ne bi mogli živeti tako, kot živimo. Prav tako ne bi mogli popravljati hiše, ne bi mogli kupiti traktorja. Z delom na kmetiji pridelamo najnujnejše za življenje, tako da nam plača ostaja za naložbe,” je povedal Golob. Naložbe gredo skoraj vse v kmetijo, pa tudi v šolanje otrok. Starejša hči je končala višjo ekonomsko šolo, sin pa zdaj obiskuje srednjo šolo, za katero dobiva štipendijo mirenske Dane.
..Zaradi dela doma na kmetiji moje delo v tovari še ni nikoli trpelo. Včasih sem malo utrujen, če dopoldne delam doma, pa imam v tovarni popoldanski „šiht”.
J. S.
lu, ki je bilo dokaj kritično, tega ne bi mogli reči. Vsekakor je bil letos dosežen velik napredek v primeijavi s prejšnjimi leti tako v razpravah kot v gradivih, kjer je bil dosledno upoštevan vidik primeijalnosti. Opozorili so še, da to le ni dovolj. Potrebno bi bilo v razprave o uspešnosti gospodarjenja vnesti več stalnih pa tudi aktualnejših pokazateljev, s pomočjo katerih bi lahko sproti spremljali uspešnost gospodarjenja. Zgodovina poslovanja namreč za tekoče leto ne pomeni dosti, saj so pogoji gospodarjenja vsako leto drugačni. Prav tako je bila izrečena kritična misel o vedenju družbenih dejavnosti in samoupravnih interesnih skupnosti, ki se niso v to akcijo vključile tako, kot bi se morale. Na seji so med zaključke sprejeli tudi pripombo, da so v akciji premalo sodelovale inšpekcijske službe in odbori samoupravne delavske kontrole.
Po poročilu, ki gaje pripravila SDK, posredoval pa predstavnik izvršnega sveta občinske skupščine Trebnje, so bile vse delovne organizacije iz trebanjske občine tudi gospodarsko uspešne, saj nobena med njimi ni bila v izgubi. Čisti dohodek se je povečal za 37 odstotkov, kar znese 33 milijard starih dinarjev. Podrobnejše poročilo o gospodaijenju bomo objavili v naslednji številki.
Predstavnik koordinacijskega odbora za izvedbo akcije „Nič nas ne sme presenetiti** je povedal, da akcije ne bodo izpeljale posamezne družbenopolitične organizacije, temveč bo njihova naloga, da bodo nudile vsestransko pomoč pri tej akciji. Čeprav časa za priprave na
akcijo ni preveč, ga je vseeno dovolj, da se v trebanjski občini vsi pripravijo na akcijo. Nekaj ukrepov in nalog pa je zanjo že izpolnjenih.
Javna razprava o prehodu na ekonomske stanarine se je v trebanjski občini že začela, tako da v tem primeru Trebanjci niso v zaostanku. Na seji je bilo kljub temu opozorjeno, da bi morala Stanovanjska skupnost v prihodnosti več pozornosti posvetiti reševanju perečih vprašanj. Med temi je na prvem mestu, da v večjih krajih trebanjske občine manjka gradbenih parcel za družbeno, pa tudi zasebno gradnjo.
J.S.
SPOROČILO
Občinska skupščina Treb-, nje sporoča občanom, da bo občinska uprava namesto v 1 ponedeljek, 30. aprila, izjemoma delala v soboto, 21. aprila.
MALOMARNOST JE KRIVA - Medtem ko bi ponekod vsako kilo cementa skoraj z zlatom odtehtali, te za gradbeništvo tako nujne surovine, kije pogosto zmanjka, pri Splošnem gradbenem podjetju Grosuplje ne cenijo kaj preveč. Pretekli teden je namreč v Trebnjem padlo z njihovega tovornjaka okoli 10 vreč. Res je, da so ga potem pobrali, res pa je tudi, da bi se taki nezgodi lahko izognili, če bi bil cement na tovornjak prav naložen. Tudi tu bi lahko varčevali, ne samo pri bencinu nafti. (Foto: Simčič)
in
IZ KRAJA V KRAJ
KDO BO DIREKTOR? - V trebanjskem zdravstvenem domu že nekaj časa iščejo direktorja. Bržkone bi ga že našli, če bi vedeli, kaj mora biti po stroki. Nekateri hočejo, da bi bil zdravnik, drugi spet, da bi bil ekonomist, tretji, da bi bil pravnik. Debata okoli tega velikega problema poteka že dalj časa, zato bo verjetno treba vrlim zdravstvenim delavcem nekako pomagati. Samo težko se bo odločiti, kdo naj jim pomaga: pravniki, ekonomisti?
NE POTREBUJEJO POMOČI -Da, da, Veliki Gaber je očitno edina krajevna skupnost v trebanjski občini, ki je rešila vse svoje komunalne probleme. Občinska konferenca ZSMS je ponudila pomoč brigadirjev pri popravilu cest, pa se kremeniti Gabrčani niso kaj prida zmenili zanjo. Tako je propadla tudi dvo-
dnevna delovna akcija, ki je bila predvidena za letošnji dan brigadirjev, propadla je pobuda mladincev za priprave na letošnje delovne akcije. Po nekaterih izjavah sodeč, akcije ni bilo zaradi denarja, potem čas ni bil ustrezen in kdove kaj še.
ZACELI SO S CESTO - Cateška Elma se resno pripravlja na začetek gradnje. Te dm gradijo delavci pot do prostora, kjer bo stala nova tovarna. Dela na objektu pa naj bi se začela takoj po 15. maju. Do tedaj bodo namreč že zgradili cesto.
UPAJO NA USPEH - Vaščani Sel pri Mirni upajo, da bo referendum za krajevni samoprispevek uspel. Z uspehom referenduma, ki ga bodo v mirenski krajevni skupnosti kmalu izpeljali, povezujejo svoje želje in upe za asfaltiranje ceste proti Selom.
TREBANJSKE NOVICE
NARAVNOST H KUPCEM — Pred potopitvijo je bila naj večja mesečna proizvodnja v kanižarskem rudniku 14.100 ton, kar je sploh največ, kar so nakopali v zgodovini tega edinega belokranjskega rudnika. Februarja letos pa so rudaiji nakopali 13.100 ton premoga, kar zgovorno priča, daje rudnik popolnoma saniran. Ves premog prodajo sproti.
MOTOKROS NA NOVI PROGI V BREZJU
Tradicionalna prvomajska dirka v motokrosu, ki jo že ved let prireja AMD Bela krajina iz Črnomlja, bo letos v nedeljo, 29. aprila, ob 14.30, in sicer na novi progi ob partizanski magistrali v Brezju pri Crmošnjicah. Nova proga, ki so jo pripravili s prostovoljnim delom člani društva, je zelo lepa, urejena pa so tudi parkirišča za avtomobile. V razredu
1	25 kubikov bo največ pozornosti gotovo veljalo dvoboju državnih reprezentanc Italijv in Jugoslavije, pomerili pa se bodo udi dirkači iz Nemčije, Švice in Avstrije. Dirka v razredu 50 kubikov bo štela za državno prvenstvo; prijavljenih je okoli 40 tekmovalcev. Prizadevni organizatorji so poskrbeli tudi za avtobusni prevoz iz Metlike, Črnomlja, Žužemberka in Novega mesta preko Dolenjskih Toplic.
Kanižarica dela s polno paro
Kanižarski rudnik je lansko leto zaključil brez izgub — Še vedno premalo rudarjev, ki so v drugih rudnikih bolje plačani — Niso se odpovedali plinski napravi za avtomobile
Kar se proizvodnje tiče, je bil letošnji februar eden najuspešnejših mesecev v zgodovini kanižarskega rudnika sploh. V tem mesecu so kanižarski rudarji nakopali 13.100 ton premoga, kar so pred vdorom vode v jamo le redko dosegi.
Nasploh je letos proizvodnja	za več kot 10 odstotkov. Načrt
v rudniku zelo velika. Tako so v	za celo leto predvideva, da
prvih treh mesecih presegli plan	bodo nakopali 120.000 ton
{ Žaiiaj je plahnel navdih j
Kvaliteta kot nov vzgon črnomaljskega jurjevanja £
Leto ali dve nazaj se je zaradi manjših spodrsljajev in neprijetnosti pri organiziranju največje folklorne prireditve ne samo v Beli krajini, marveč na Dolenjskem sploh, črnomaljskega jurjevanja, govorilo, da je ta vsakoletna prireditev v krizi, da je potrebno spremeniti program, da je nastop folklornih skupin vsako leto enak in podobno.
Da bi stvari prišli do dna, je črnomaljska Zveza kulturnih organizacij pred kratkim sklicala ses'anek, na katerem so govorili izključno o jurje-vanju in prihodnosti tega folklornega festivala. Na koncu, se je izkazalo, da ni v krizi jurjevanje kot tako, kot sama prireditev, kot nastop belokranjskih folklornih skupin, marveč je zaškripalo pri organizaciji oziroma v organizacijskem odboru.
Jurjevanje pripravljajo v Črnomlju že od leta 1963, in to vsako drugo soboto in nedeljo v juniju. V začetku je pripravljalni odbor delal z navdušenjem, zagnanostjo, ki pa je sčasoma plahnela. V zadnjih treh letih se je v tem odboru izmenjalo kar 45 ljudi Res je, da je prvi odbor pred več kot 16 leti izdelal koncept jurjevanja, ki je ostal vsa ta leta v bistvu nespremenjen, kar je v nekaterih lahko vzbujalo občutek, da je prireditev vsako leto enaka, da se ponavlja ali celo da postaja dolgočasna.
Vendar velik obisk številnih gledalcev tako iz Bele krajine, kot iz drugih krajev naše domovine, to vsako leto sproti spodbija. Zanimanje za ljudsko izročilo je živo in privlači vedno nove ljudi. Jasno pa je, da ne more od desetih stalnih folklornih skupin, kolikor jih deluje v Beli krajini, nihče zahtevati, da si zato, da bo prireditev „pestrejša”, izmišljajo nove „ljudske" plese in pesmi Prireditev je veliko vredna že zato, ker to lepo in bogato izročilo goji, gft ohranja in plemeniti, prenaša na mladi rod, posreduje širokemu krogu obiskovalcev.
Dogovorili so se, naj ostane vsebina jurjevanja enaka, bolj pa naj pride do izraza kvaliteta, ki jo bodo folklorne skupine izboljšale s stalnim delom, vadbo, pomlajevanjem svojih vrst, seveda pa tudi z večjo gmotno pomočjo. Prav tako naj bi belokranjske skupine več nastopale na podobnih prireditvah v ostali Sloveniji in Jugoslaviji. Poslej naj bi na jurjevanju ne predstavljali več le jurjevskih obredov, marveč tudi belo kranjske ljudske pesmi, ki jih še danes zbirajo in zapisujejo. Predlagali so tudi, naj bi prireditev za en teden prestavili, da ne bi sovpadala s podobnimi folklornimi Mokronogu Slunju
srečanji v in hrvaškem
A. BARTEU
ČRNOMALJSKI DROBIR
OGROŽENI SPOMENIKI - V Črnomlju je več stavb, ki jih štejejo med kulturnozgodovinske spomenike, žal pa je večina izmed njih v dokaj slabem, če ne celo kritičnem stanju. Med najpomembnejše take spomenike v občini sploh spada cerkvica sv. Duha, ki je res nujno potrebna celovite zaščite.
V Črnomlju že nekaj časa govorijo, da bi v tej cerkvici kasneje uredili neke vrste koncertno dvorano. Zaradi svoje visoke starosti je pomemben tudi tako imenovani viniški dvorec, sedanja Balkovčeva hiša v Črnomlju, v kateri naj bi po odkupu in obnovitvi uredili muzejsko zbirko NOB in zbirko pomembnih Belokranjcev. V zelo slabem stanju je tudi Kobetičev grad, ki je potreben čimprejšnjega temeljitega popravila oziroma vsaj zavarovanja pred nadaljnjim propadom.
DOBER TRENING - Ljudje, ki poznajo ceste v občinskem središču, se prav nič ne čudijo, da sta v samem vrhu jugoslovanskega motokrosa kar dva Cmomaljčana. Če se človek samo dvakrat na dan zapelje na dveh ko.ssih skozi mesto, je to že kar naporen trening, poleg tega pa je treba upoštt vati se, da se je treba spretno* izogibati na vseh mogočih in nemogočih krajih parkiranih avtomobilov.
ZADNJE POČIVALIŠČE? -Pred tehničnim servisom v Loki že lep čas počiva razbita „škoda“. Lastniku so jo sredi beluga dne izpred hišj ukradli mladi zlikovci in jo nekaj >to metrov za tem razbili. Čeprav je menda lastnik avta in tehničnega servisa človek, ki zna marsikaj narediti, tisti, ki razbiti avto bolj podrobno pogledajo, dvomijo, da mu bo uspelo se kdaj peljati se z njim.
premoga. Po dosedanjih uspehih sodeč, ga bodo gotovo dosegli, če ne celo presedi Seveda tudi s prodajo premoga ni nobenih težav, saj je povpraševanje vedno večje, kot lahko nakopljejo. Kanižarski premog prodajajo v glavnem v Sloveniji, manjši del pa tudi v bližnjih hrvaških krajih.
Sanacija rudnika je očitno povsem uspela, saj je dotok vode v jami tak kot pred potopitvijo, se pravi minimalen; kanižarski rudnik pa že vseskozi velja za suhega.
Sedaj je v rudniku 434 zaposlenih, od tega dela v jami 201. Tudi fluktuacija, s katero se v tem kolektivu že dalj časa otepajo, je zadnje čase malo upadla, kar pripisujejo dgstvu, da so v rudniku osebni dohodki med najviLjimi v črnomaljski občini. Povprečni osebni dohodek znaša 5.960,din, vendar poudarjajo, da je to še vedno' najmanj med slovenskimi rudniki. Rudarjev je v Kanižarici še premalo, tako da bi takoj zaposlili kakih 40 delavcev.
Prihodnji mesec bodo v obratu Industrija gradbenega materiala začeli proizvajati stropne opažnobetonske plošče, v Suhorju pri Vinici pa bo začel delati nov kamnolom apnenčevih agregatov.
Kljub znanim težavam se kolektiv ni odpovedal načrtovani investiciji za izgradnjo, tovarne plinskih napraiv za avtomobile, v kar so do sedaj vložili že 2,60 milijona dinarjev, ki so jih dobili kot solidarnostno pomoč zaposlenih v dolenjski regiji. Dva prototipa te naprave so že izdelali in več kot enoletna preizkušnja je dala ugodne rezultate. Sedaj so v delu še štiri plinske naprave a. B.
CESTA BO BOLJŠA
Gotovo je ena najslabših cest v občini cesta Omota - Gradnik -Vinji vrh. Viator je zagrozil, da bo na tej cesti ukinil avtobusno progo, če je ne bodo popravili. Občinska komunalna skupnost je popravilo ceste že naročila pri GOK, tozd Komunala.
Cisterne namesto lesenih kadi
Modernizacija Vinske kleti v Metliki bo imela več ugodnih posledic za vinogradništvo *»
Do začetka letošnje trgatve, točneje do 15. septembra, računajo na brez pecljev stehtani v metliški Vinski kleti, bo nared sodobna sprejemnica za grozdje, do takrat naj bi imeli tudi novo predelovalnico, medtem ko bo za povečanje vinske posode poskrbljeno že do začetka avgusta.
Celotna investicija bo veljala okoli 28 milijonov dinarjev, proti koncu tega meseca pa bo zadnjo besedo rekla SISEOT, ker je Vinska klet pri nabavi vezana na nakup v tujini in ji mora ta deupnost odobriti potrebne devize, medtem ko so druge institucije, tudi Gospodarska zbornica, na to že dale pristanek.
Z nabavo novih vinskih po sod iz nerjavečega jekla bodo povečali kapaciteto kleti od sedanje 1,9 milijona litrov na 3,2 milijona litrov ali na 320 vagonov. Gre za 22 cistern — največ-
Krivda je v nas
Ko se takole vozičkam s svojo katarino naokoli od vrha Gorjancev do Semiča, Vinice, Dragatuša, skratka, po deželici, ki nosi ime Bela krajina, sem vedno znova razočaran zaradi množice smetišč. Divjih, takšnih, ki so jih naredile malomarne roke, nepekoča vest, civilizirana neodgovornost do narave, ki nam bi morala biti v okras, v veselje, za oddih.
Nad Jugorjem, na primer, so odvrgli ljudje nekaj izropanih in zarjavelih avtomobilov, malo pred Semičem je velik kup vsega, česar ljudje ne potrebujejo, ob pritoku Sušice v Kolpo na metliškem kopališču ležijo prazni pločevinasti sodi, štedilnik, polomljene otroške sani, na vejah dreves ob Lahinji plapolajo kot zastave v vetru krpe, raztrgane srajce, hlače, polivinilaste vrečke, na Gav-gen hribu je tik ob cesti velik kup nepotrebnosti, le nekaj metrov od Primostka proti Črnomlju tudi. In tako naprej. Kamor koli se ozreš: smeti, navlaka, neurejenost.
Ne, ne, niso krive službe, ki naj bi po naši miselnosti čistile to, kar mečemo od sebe. Krivi smo vsi, naša nevzgojenost, naša navada: imeti pred svojim pragom čisto, sosedje pa se lahko zadavijo s krpicami, lahko se spotikajo ob razbite lonce, ob crknjene štedilnike. In to v trenutku, ko na vse kriplje govorimo, kako veliko nam je do varstva narave in človekovega okolja, ko ustanavljamo komisije in si zadajamo visoko doneče naloge. Vsa zadeva se najbrž prične v nas samih. In ko bomo prišli do tega, da ni prav, ako ponoči, ko nas nihče ne vidi, zvlečemo iz avtomobila kup svinjarije in jo zmečemo za prvo drevo, smo že naredili majhen korak. Potem bomo tudi lahko glasneje grajali delovne organizacije, ki spuščajo v vode izplake, da mole ribe trebuhe na površino, hrupneje bomo lahko nastopali zoper po zraku valeči se dim in zoper bobnenje kamionov skozi mesto.
TONI GAŠPERIČ
| Poleg vina tudi jedi j
Na razstavi v Semiču se bodo predstavile tudi dobre kuharice z značilnimi belokranjskimi jedmi
V	okviru letošnje razstave belokranjskih vin v Semiču bo tudi razstava belokranjskih jedi, in to od 28. aprila dopoldne do naslednjega dne popoldne. Razstavljene jedi si bodo obiskovalci lahko ogledali v gornjih prostorih muzeja, nekatere teh jedi pa bo moč naročiti v penzionu Smuk. Strokovno vodstvo po razstavi je prevzel novomeški Šolski center za gostinstvo.
Prireditelji želijo, da bi se prijavilo čim več belokranjskih kuharic s predlogi za domače jedi, lako vsakdanjih kot prazničnih. Seveda bodo pomoč teh kuharic potrebovali tudi pri pripravi jedi. Prijave še vedno zbira prireditveni odbor v Semiču, gospodinje pa se lahko;
prijavijo tudi odbornikom Društva vinogradnikov. Ker slovi Bela krajina tudi po izvirnih jedeh in dobrih kuharicah, so prireditelji prepričani, da bodo imii obiskovalci kaj videti pa tudi pojesti.
Prvi dan razstave belokranjskih vin v petek, 27. aprila, bo v Smuku družabni večer samo za vinogradnike in njihove družine. Za kulturni program bodo poskrbeli znani umetniki Vilma Bukovčeva, Rajko Koritnik in Silvo Mihelčil. Ker je število omejeno, organizatorji pozivajo vinogradnike, naj se za ta družabni večer prijavijo svojemu odborniku društva;rezervacija, v kar je všteta, tudi večerja, znaša 170 dinarjev za osebo, zadnji rok za prijave pa je 22. april.
ja bo lahko sprejela 264.000 litrov — ki bodo zamenjale sedanje lesene kadi. Tri od teh cistern bodo toplotno izolirane, tako da bo v njih stalno enaka temperatura; v teh cisternah bodo stabilizirali vino za buteljke.
V	Vinski kleti imajo namreč v načrtu, da bodo poslej laški rizling in eno od rdečih sort prodajali tudi v buteljkah. Cisterne pa bodo lahko uporabljali tudi kot vrelne posode, saj je jeklena pločevina najprimernejši material za to; zaradi velike propustnosti toplote se mošt ne ogreje, če pa vre pri nižji tem-, peraturi, je kvaliteta vina boljša. Teh lastnosti pa les in beton nimata.
Na licitacijo za novo sprejemnico grozdja se ni javil nobeden od domačih proizvajalcev kletarske opreme, dali pa so tudi izjave, da tega niso sposobni izdelati. Vendar je postopek za uvoz zelo dolg. Nova sprejemnica bo tehtala grozdje brez pecljev in avtomatsko merila stopnjo sladkorja. Tehtanje brez pecljev bo hkrati tudi natančno pokazalo, kakšen je pridelek posamezne sorte grozdja. To bo po besedah vodje Vinske kleti inž. Julija Nemaniča vinogradnike prisililo, da bodo bolje zaščitili vinograde, da bi tako pridelali čim več zdravega grozdja. Seveda bo odkupna ce-
TEHNICNI PREGLEDI TRAKTORJEV
Črnomaljski SAP-Viator bo
3.	in 4. maja na metliškem kopališču ob Kolpi opravljal tehnične preglede traktorjev in traktorskih priklopnikov za lastnike iz metliške občine. Pregledi bodo ta dva dneva od 7. do 16. ure, hkrati pa bodo lastniki traktorjev lahko opravili tudi vse v zvezi z zavarovanjem.
na uici pcuijcv siciiM***;* grozdja temu primerno višja- 23 Nova sprejemnica bo iwe|*ire( štiri sprejemna mesta (seda# jj| ima samo eno) in bo la®®| sprejela vsak dan 25 do < t0, vagonov grozdja (sedaj n3iv?%d 8,5 vagona na dan). Možna"0 14 selekcija grozdja iste sorte, ta*0 It da bodo slajše grozdje iste sort* bo usmerjali v drugo vrelno po^ ^ do, kot tisto, ki bo slabše do^ ^ relo. Tako bodo z višjo odW ob no ceno spodbujali vinograd1"' ^ ke, da si bodo prizadevali Pti boljšo kvaliteto grozdja, i11 Ha nižjo ceno zavirali prideloval pr, nedozorelega grozdja. Hkif ji bodo v Vinski kleti s porrW Ko nove sprejemnice kar se da K Pf> koristili posamezno letino, s0j' to in razlike med sortami C
ja‘	a.b	1
KS Dobravice med najmanj razvitim^
Največja želja je asfalt štirimi vasmi
4I
lievo* v
V	nedeljo, 22. aprila, b prebivalci krajevne skupn Dobravice proslavili kraje' praznik, ki ga praznujejo vspf (*(; min na 17. april 1942, kor italijanski okupator požgal G°J Tr nje in Dolnje Dobravice, naslejj! (p njega dne pa so belogardist zverinsko umorili prvega akt>vl' sta v tem kraju Mihaela Žuntf3 Na območju te krajevne nosti je v letu 1942 delova)8 tudi oficirska šola GŠ NOV ®! POS, pripadniki šole pa so la^ v Geršičih postavili sp ' J"‘ obeležje.
Pl
K
luajvTiia iUvuj/imov	,	q1
združuje vasi Dol. in Gor. Dobia''1' ce, Geršiče in Krivoglavice, štej* nekaj manj kot 200 prebiv*lceV’ . zaposlenih je 53 krajanov, največ v je Metliki, nekaj pa tudi v sosednji črnomaljski občini. Ta KS spada, p med najslabše razvite v metliški ob- } čini. Največja želja krajanov je asfal- ^ tiranje ceste, ki povezuje njihove l-( vasi, za to že od 1976 ljudje plačuje*
jo samoprispevek.	|L;
Gasilsko društvo, kije lani prosi*"!1 vilo 50-letnico obstoja, si je nalogo zastavilo dograditev svojega1 L doma in gradnjo garaže pri domu. 1 ' ALOJZ STEFANI C
   ____
SAMO RAHEL ZASTOJ? — Odkar je nova proizvodna dyoraJ>a IMV na Suhoiju pod streho, so dela malce zastala. Kljub temu P® investitor zatnuje, da bo nared v pravem času. To je res nuj1}0’ kajti še ene tako hude zime, kot je bila zadnja, suhorski delavciv sedanjih prostorih veijetno ne bi radi prebili.
SPREHOD PO METLIKI
AEROKLUB BELA KRAJINA bo pripravil 21. aprila pri vasi Otok medklubsko modelarsko tekmovanje, posvečeno 35-letnici pristanka prvih zavezniških letal na partizanskem letališču v Otoku. Na tekmovanju bodo nastopili najboljši člani aeroklubov iz Novega mesta, Brežic, Mirne, Ptuja, Ljubljane, Kočevja pa še člani Aerokluba Bela krajina. Pričetek zanimivega tekmovanja, katerega pokrovitelj je delovna organizacija „Beti“, bo ob 8.30. Gledalcev gotovo ne bo manjkalo.
V	STARI METLIŠKI KINO DVORANI so nastopili pred dnevi Džo Maračič-Maki, Tomislav Ivčič, ansambel Nočni skok iz Kopra ter Rose Day, gostja iz Londona. Vzdušje v dvorani je bilo prijetno, nekaj mladoletnic je padlo ob prepevanju v trans, vendar so odnesle celo kožo. Prireditev je pokazala, da si mladi želijo tovrstnih gostovanj, kjer se lahko poleg poslušanja tudi zvijajo in se drugače izživljajo.
BIFE PRODAJALNE ŽITO se ^
more pritoževati, da nima gostov- I glavnem prevladujejo moški, ki rijo po čem močnejšim, medtem * { lepše polovice kupujejo v drugel‘ prostoru kruh in pecivo. Loto*1 \ prijetno urejen, strežno osebje V pr^azno, zato se ne gre čuditi so1* nemu obisku. Problem je edin« parkirni prostor, vendar se šo*®^ zadovoljijo s pločnikom. Pešci navdušeni.
V	BETINI TOZD K0DRAN#£ IN VOLNA ustanavljajo mladi je nogometne ekipe, ki se bo PPVj, govala za prvo mesto na delavs*^ j športnih igrah v občini. Mladen* so vzeli stvar zelo resno, najprej V se bodo opremili z dresi in s koPa ■
kami, potem bodo pričeli tren^jL In ni hudič, da ne bodo nekega*?^ pili iz zmagovalnega pokala. UP*Vje samo še to, da jih bodo P11'‘L. posr-jmati druge temeljne orga***'^ cije združenega dela, da pa bo P°* zmage nekoliko trša.
.ti- '
metliški tednik
DOLENJSKI LIST
»Kurirčkova pošta” prihaja
m
L_________________________________________________________________
vo   Obrambna vzgoja pionirjev — Raziskava o SKOJ
n$ P° kočevski občini bo letos . j?r	kurirčkova pošta od
n«j* jJ-	26. aprila. Pionirski od-
anj» ,150 za to priložnost pripravijo °gate programe.
tort,-	iz Strug bodo
ve [ od n00 prevzet> 23. aprila ob 11. uri W P^nirjev iz občine Grosuplje. Ob akO 2e|:Uri.3° bodo sprejeli že pionirji v alt* bo * 1'la območje Stare cerkve
Difi ob 17 inisti dan 0b 16,30 (Jasnica)> .J hp pa bo v Stari cerkvi, kjer #- Prenočila.
J. Kočevje
ob in~vc,je b0 prispela 24. aprila dU “ *u. o •
j S Jer b0
ari, v Livold pa ob 13. uri,
1 - p-j,.. Prenočila in kjer se ji bo D ! hia-i1*! stranska proga iz Mozlja.
Jlji pricn i ’ dan ob 9. uri bo pošta ■jfi jj u do javke v Štalcerjih, kjer se ,AjO v„x° Pttključila stranska proga iz
l it’ Prisnei Reke' 0b 11 1111 ho ^	v	Faro,	kjer	bo	prenočila.
mmm ^
j,
V Osilnici bo pošta 26. aprila ob 10. uri, na Travi ob 13. uri in v Podpreski ob 16. uri. Tu bo velik miting pionirjev iz tega dela kočevske občine in pionirjev iz Loškega potoka, ki bodo v imenu pionirjev ribniške občine prevzeli torbico iz rok kočevskih pionirjev. Ta proslava bo posvečena tudi dnevu OF in prazniku dela.
V vseh krajih, kjer bo potovala kurirčkova pošta, bodo mitingi.
Pionirji iz Stare cerkve bodo imeli na Jasnici še pouk o varnostnih in obrambnih veščinah ter razgovor s predstavniki Ljudske milice. Bogat program akcij so pripravili pionirji iz Vasi - Fare, ki so akcije ob „Ku-rirčkovi pošti 79” začeli že prejšnji mesec, trajale pa bodo še skoraj ves april.
J. P.
Draga: novi načrti
Pred kratkim smo obiskali KS Draga in vprašali nekatere občane, kaj so v minulih letih zgradili s samoprispevki in kaj naj bi zgradili po njihovem mnenju z novim — seveda če bo referendum 13. maja uspel - ter kaj menijo oni o predlogu za uvedbo novega samoprispevka.
LOJZE POJE, Draga: „V Dragi sem šele štiri mesece, zato ne vem, kaj vse je bilo tu s samoprispevkom narejeno. Vem pa, da je bila lani glavna akcija vodovod; gradimo pa še novo bencinsko črpalko, ki bi morala biti končana že lani, ter novo sravbo za pošto in krajevni urad, v njej pa bodo tudi stanovanja. Potrebno bo urediti še marsikaj: zgradi-
1*1
? £H0D MLADIH PLANINCEV - Mladi kočevski planinci so ^iTta *eP° pomladansko soboto 7. aprila za celodnevni izlet na «d' fi? I!110 §or°. Dohiteli smo jih v vasi Vinice v bližini Nove Štifte, isti lF°to: Primc)
U' up al*
* api
Načrti naših planincev
1'
Pfidobiti mladino in usposobiti vodnike — odpreti kočo — Varovati okolje
Za 1.
Marljivo
Planinsko društvo
’ .	imelo pred	kratkim
aVl’ v-,-..1?1 d>or, na katerem so iz-*	novi odbor,	ki so ga
x v ie 0 pomladili. Predsednik , Ji'	Kaligarič.
a(ja fcen a skrb društva bo posve-0b- Ln* Pionirskim sekcijam na ;fal* v, °Vrbb Šolah in to ne samo v ove i-] temveč Judi na podeže-uj«f Usposobili bodo čim več
,0Vl‘l vodnikov in mentorjev. „ iste, ki že imajo tečaje, bodo zJ sposabljali naprej po načrtu
6831 WaJ LZveze Slovenije- 0r8u-i hr>H„ veg strokovnih
41C
S
10*
p*
1 Oi
j V
reda vi
bodo
anj, ki bodo v bodoče
hiestr. CVna	Kočevje -
dan lma vsako ,et0 4- maja, na pj Osvoboditve mesta, svoj sUvin*. Na letošnji osrednji pro-POd	bo na sam praznik, bodo
nem	priznanja Ks- V kultur-
ni ^^^rarnu bo nastopil mo-zbor. Na svečanost po>. Vabljeni tudi predstavniki loka tanih mest oz. KS Škofja Ttns’ko °kUplle 'n h10''1 ^a8reb‘
PRAZNIK
Kočevja
bolj redna. Čimveč članov in ostalih občanov bodo vključili v akcijo „Čuvajmo naravo pred onesnaževanjem”, posebno skrb za bodo posvetili tudi varstvu okolice društvene koče pri Jelenovem studencu.
Planinsko kočo bodo usposobili za obratovanje že za 1. maj. V okolici koče bodo uredili nekaj objektov in površin za šport in rekreacijo. Organizirali bodo tudi društvene izlete v planine. Prvi naj bi bil v Dolino sedmerih jezer. Udeležili se bodo še republiške akcije „Kreda-rica” in organizirali planinski dan.
ANDREJ ARKO
LOJZE POJE
ti- novo zdravstveno postajo z asfaltom povezati še odseke med vasmi, ki ga še nimajo od Lazca preko Drage do Srednje vasi; seveda pa je treba dokončati tudi vodovod. Nekaj tega bomo uredili s samoprispevki, nekaj pa iz drugih virov.’”
FRANC ŽAGAR, Srednja vas 2: „Pri nas smo doslej o uvedbi samoprispevka razpravljali na zboru delegatov KS, na zboru občanov na Travi in na zboru kolektiva tozda Gozdarstvo Draga. Povsod so se delovni ljudje in občani zavzemali za uvedbo samoprispevka, ker bomo le tako lahko rešili mnoge pereče komunalne probleme. Tako je treba zgraditi predvsem vodni zbiralnik za Podpresko, vodovod
FRANC ŽAGAR
za Pungert, zajetje za Lazeč. Staremu in Novemu Kotu izbolj šati cesto, povezati pa je treba z asfaltom tudi vse vasi ob glavni cesti skozi Dragarsko dolino. Če samoprispevka ne bo, potem bo treba iz tega načrta marsika črtati. Zgradili bomo še zdravstveno postajo, ki pa ne bo šla iz glavnega samoprispevka, ampak bomo zanjo prispevali še posebej.”	J.	P.
Divjad krmiti ali ne?
Oboje ima svoje zagovornike — Lovci del ljudske obrambe — Urejajo si lovski dom v Kostelu
Člani lovske družine Banja-loka v kočevski občini so se na nedavnem izrednem občnem zboru pogovorili o svojih nalo-
DROBNE IZ KOšEVJA
H«;
■.Vi
eid£
t
-i
lid-
pl«
eri1
liso
KA
Hit■
i
;!
in«
il
PREDAVANJE -dan«	Kočevje	bo prire-
java?^’ v četrtek, 19. aprila, Šitnnazii« n mab dv°iani kočevske Weze ^aVal b0 član ^nm-^nincivaK°VeniJe iz Ljubljane, j m a 'J° 03 predavanje svoje 'ladiiio ‘e občane, predvsem
^ažuje ***
%
medved odgovarja
i zait d«
0ove Po fcan sklepaš, da bodo $2&L močne organizacije de|07 v mestu krepko poživile
se je na našem terenu Dih v ni Pm^laganih in izvolje-w«i. ...“močni odbor eden celo ®ora občanov.
ČEBELE - Čebelnjakov je po naših vaseh in naseljih vse več. Če se pelješ proti Ljubljani, že iz avtobusa vidiš na vrtovih pri več novih'stanovanjskih hišah tudi lične čebelnjake. Tudi po novih zaselkih na obrobju samega Kočevja je mnogo novih čebelnjakov raznih oblik in velikosti. Cebelarijo razmeroma mladi lastniki novih hiš pa tudi mladina se precej zanima za to. Je pa nekaj čebelarjev v okoliških vaseh, ki ne gojijo čebel samo za razvedrilo, temveč so to' že kar veliki „obrati”, ki imajo na desetine najsodobnejših panjev.
KAŽIPOTI SO POTREBNI -Kažipoti, ki bi povedali, kako priti do kegljišča in stadiona z avtomobilom, so nujno potrebni, da ne bi tudi gostje zgubljeno tavali po mestu, kakor se dogaja zdaj. Tudi kažipot, ki bi opozoril avtomobilista, kako priti po Podgorski ulici na cesto do planinske koče, bi bil potreben. Oba bi bila lahko na steni gostilne Pugled. Druga tabla bi bila potrebna za smer do Doma telesne kulture do pokritega bazena in do telovadnice pri osnovni šoli. To bi bilo potrebno urediti čimprej.
Kočevske novice
Živahno o načrtih - in hibah
Podoba je, da delovni ljudje še niso bistveni nosilci načrtovanja_
O programu dela krajevnih skupnosti za letos in o predlogih za spremembo dogovora o temeljih družbenega načrta občine za obdobje 1976 do 1980 je bila na zadnji seji izvršnega sveta občinske skupščine Ribnica 12. aprila zelo žhahna razprava.
Ko so razpravljali o načrtih krajevnih skupnosti, so ugotovili, da sta načrtovanje zelo resno opravili KS Ribnica in Sodražica manj pa ostale, medtem ko jim KS. Velike Poljane sploh ni poslala svojega načria. Nadalje so menili, da načrti obravnavajo preveč le komunalne zadeve, manj pa ostala področja, ter da sta zapostavljeni tudi ljudska obramba in predvsem družbena samozaščita. Opozorili so, da nekatere OZD - pri tem so omenili Inlesove tozde - kažejo premalo razumevanja za financiranje potreb krajevnih skupnosti.
Tudi pri predlogih za spremembo dogovora o temeljih družbenega
POHOD SPOMINOV
,,Pbhod po poteh prijateljstva in spominov”, posvečen dnevu OF, organizira 22. aprila ob 9. uri Teles-nokulturna skupnost Kočevje. Start in cilj bo pri domu telesne kulture v Kočevju. V tekmovalnem pohodu lahko sodelujejo le 3-č lanske ekipe OZD, sindikatov, KS, društev, klubov, hišnih svetov, šol itd. Namen pohoda je širiti množičnost v športu in rekreaciji, krepiti obrambno sposobnost občanov, obujati spomine na NOB in revolucijo ter prenašati borbene tradicije na mladi rod. Prijave za pohod sprejemajo le še danes.
načrta občine za obdobje 1976 do 1980 je bil spet omenjen Inles kot tista OZD, ki uresniči najmanj načrtovanih investicij. Za tako stanje v Inlesu so res tudi zunanji vzroki, vendar je nekaj prav gotovo notranjih, na primer: slaba organi-
VISOKO JE DO LUČI - Javna cestna in ulična razsvetljava se tudi v Ribnici pogosto kvari. Žarnice pa so dosegljive le s posebnimi za to prilagojenimi vozili in napravami. (Foto: J. Primc)
Kos bo zastopal občino
[ Zmagal je na občinskem tekmovanju mladih kolesarjev, zdaj gre na republiško
gah v akciji „Nič nas ne sme presenetiti”. Sprejeli so zelo dober načrt o dejavnosti LD v tej akciji, varnostno oceno LD in načrte samozaščitnih varnostnih ukrepov. Svojo pomoč so ponudili tudi KS Kostelsko, saj so ugotovili, da je sestav članov LD tak, da lahko pomagajo tudi KS.
Nadalje so sprejeli načrt dela in gospodarjenja v lovišču, ki predvideva med drugim nakup dveh električnih pastirjev za zaščito poljščin pred divjadjo. Po načrtu odstrela naj bi na območju LD padlo letos 35 jelenov, 66 srn, 10 divjih prašičev, en medved in dva gamsa. Posebno živahna razprava pa je bila o krmljenju divjadi in režimu odstrela. Tako so na primer nekateri menili, da je treba divjad krmiti, saj bodo le tako nekatero (naprimer divje prašiče) obdržali v svojih revirjih, spet drugi pa so opozarjali, da bo največ divjadi, če jo bodo gojili na naravni način, saj se naredi divjadi več Škode kot koristi, če jo eno leto krmiš, drugo pa ne.
J. PRIMC
ZAMENJANA NASLOVA
V 15. številki Dolenjskega lista (12. aprila) je tiskarski škrat zamenjal na 20. (kočevski) strani besedili pod naslovoma „Večje davke kritizirali, a sprejeli” in „Pozabljeni kmečki turizem”. Bralcem, ki so zamenjavo gotovo opazili, se za napako opravičujemo.
Marko Kos iz osnovne šole Ribnica je zmagal na občinskem tekmovanju „Kaj veš o prometu1*, kije bilo 7. aprila v Loškem potoku. Udeležilo se ga je 30 tekmovalcev iz osnovnih šol Ribnica, Sodražica in Loški potok.
Mladi kolesarji so tekmovali v izpolnjevanju testne pole o poznavanju prometnih predpisov, v vožnji po cesti in praktičnem upoštevanju predpisov ter v spretnostni vožnji. V skupini tekmovalcev 5. in 6. razredov so bili najboljši: 1. Drago Mohar, 2. Igor Voljč (oba Ribnica), 3. Marko Novak (Loški potok) iti; v skupini tekmovalcev 7. in 8. razreda pa 1. Marko Kos, 2. Aleš Šipka (oba Ribnica). 3. Janko Turk (Sodražica) itd.
Najboljši tekmovalec je bil Marko Kos, ki bo zastopal ribniško občino republiškem tekmovanju „Kaj veš o prometu? ”, ki bo 20. in 21. aprila v Slovenjgradcu.
Na tekmovanju v Loškem potoku je sodelovalo še 6 pionirjev -prometnikov iz Ribnice, ki so usmerjali promet na progi, kjer- so se | .tekmovalci pomerili v praktični vožnji. Tudi trije mladi prometniki (Roman Kromar, Rok Debeljak in Jernej Kovač) bodo sodelovali na republiškem prvenstvu v Šlovenj-
gradcu, vendar se bodo ti pomerili v znanju iz prve pomoči, poznavanju zgodovine Slovenjgradca in v orientacijskem pohodu, združenem s streljanjem.
Čeprav potekajo občinska kolesarska tekmovanja že 11 let, je bilo letos prvič tekmovanje v Loškem potoku.
zacija dela, ne najboljša kakovost itd. Ostale OZD bodo svoje načrte investicij v glavnem uresničile, Riko pa celo občutno presegel.
Na seji izvršnega sveta so razpravljali in sklepali še o delovnem programu IS pri pripravi srednjeročnega in dolgoročnega načrta občine, o ustanovitvi medobčinskega računalniškega središča v Kočevju, o družbenem dogovoru o štipendiranju, o lani zbranih samoprispevkih in drugih zadevah.
J. PRIMC
Muzikalni april
V Ribnici kar štiri kvalitetne prireditve
April je letos v Ribnici mesec glasbe. V okviru revije „Poletje in pesem** so se najprej v dvorani športnega centra predstavili pevci zabavnih melodij Tomislav Ivičič in Džo Maričič, vokalno-instrumentalna skupina ,,Nočni skok“ iz Kopra, kot gostja pa je nastopila še plavolasa angleška pevka Day Rose. Dvorana ni bila povsem zasedena. Vstopnina je bila 70 din. Lahko rečemo, da je bil to prej slab kot dober zabavni večer.
Uredništvo ..Krošnjarja** pa je organiziralo v domu JLA nastop Andreja Šifrerja. Z nastopom tega dobrega glasbenika je bila publika zadovoljna. Za sinoči, 18. marca, je bil v dvorani športnega centra napovedan nastop Avsenikov.
29. aprila bomo v dvorani športnega centra videli „priredi-tev leta“: nastopil bo popularni sarajevski ansambel „Bjelo dug-me“, ki je bil pred dvema letoma prepričljivo najboljši ansambel in je prodal tudi največ plošč. V zadnjem letu dni je ansambel zamenjal nekatere člane, med njimi bobnarja, ki je bil obsojen na tri leta zapora zaradi tihotapstva mamil.
M. GLAVONJIČ
'mt
il
'M
■bBI
SPRETNOSTNA VOŽNJA — Na tekmovanju šolarjev kolesarjev v Loškem potoku je vzbudila največje zanimanje gledalcev spretnostna vožnja. (Foto: Jože Primc)
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Papir je odpadek pa tudi surovina
23. in 24. aprila bodo v Ribnici zbirali odpadni papir. Akcijo organizira in vodi občinski odbor Rdečega križa Ribnica. Zbiranje starega papirja je hvalevredna akcija, ki prinaša več dobro znanih koristi. Še posebno pa je pomembno, da vedno več organizacij združenega dela, ustanov, hišnih svetov in občanov načrtno zbira papir. Za ta namen so v blokih ali zasebnih hišah že določili posebne prostore. Tako je vedno manj tistih, ki odme-tujejo papir vsepovsod in tako onesnažujejo Ribnico in druge vasi ter njihovo okolico. Upamo, da se bodo kmalu pridružili tistim, ki načrtno zbirajo papir in ga oddajajo ob nabiralnih akcijah. -Tudi zbiranje starega papirja je namreč ena izmed akcij varčevanja in pametne porabe surovin, ki prispeva k stabilizaciji gospodarstva.
MINIRANJE OSTANKOV - Pri gradnji novega čevljarskega mostu v Ribnici so ostali še ostanki starega. Te ostanke bodo zaminirali, vendar šele, ko bo Bistrica nizka. Morda bi kazalo to miniranje izvesti tudi v okviru vojaške vaje? Seveda pa je vsekakor treba vse izpeljati strokovno, da ne bo prišlo do nesreče oziroma nepotrebne škode.
CESTA RAZPADA - Minulo jesen so asfaltirali del ceste od Loškega potoka poti Sodražici. V glavnem so uspeli položiti le grobi asfalt. Huda zima novemu asfaltu ni prizanesla, saj je v njem že precej velikih lukenj.
KAJ S TRGOVINO NA GORI? - Poslovodja trgovine na Gori, ki posluje v sklopu KZ Ribnica, je dal odpoved, ki je že potekla. KZ je iskala nekoga, ki bi trgovino prevzel in vodil kot zasebnik. Interesenti za to so bili, a so se nekateri umaknili, drugi pa nimajo pogojev za pridobitev obrtnega dovoljenja. Občinski izvršni svet, ki je o tem na zadnji seji razpravljal, je vztrajal, naj KZ sama ali s pomočjo drugega trgovskega podjetja uredi oskrbo na tem območju.
SMEUSČA SE NI - Krajevna skupnost Loški potok si že dolgo prizadeva urediti smetišče. Doslej še niso dosegli soglasja z lastnikom tega zemljišča, upajo pa, da ga bodo kmalu.
TELEFON V VSAKO VAS -Vasi v Loškem potoku dobivajo telefone. Kaže, da bo nova'ATC kmalu marala dobiti še več številk. Samo za Mali Log je rezerviranih 20 številk, a je že 14 oddanih.
občan
vpraš
c pA-
‘K V-
mm'
? n ^ V/mad
odgovarja
— Zakaj morajo učenci nositi v šolo tako težke torbe?
- Da bodo v kasnejših letih laže prenašali obilni dele material.
legatski
RESET0
DELOVIMA ORGANIZACIJA „Trimo", n. sol. o., Trebnje, Prijati jeva 12
I.
Delavski svet DO
RAZPISUJE dela in naloge:
1.
4.
PREDSEDNIKA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA Člana kolegijskega poslovodnega ORGANA ZA OPERATIVNO VODENJE DELOVNE ORGANIZACIJE ČLANA KOLEGIJSKEGA POSLOVODNEGA ORGANA ZA RAZVOJ, TEHNOLOGIJO, INVESTICIJE IN PROJEKTIRANJE DELOVNE ORGANIZACIJE ČLANA ZA PLAN IN ORGANIZACIJO DELOVNE ORGANIZACIJE
Pogoji za predsednika in člane:
—	visoka ali višja strokovna izobrazba organizacijske, pravne, ekonomske ali tehnične smeri
— 5 let delovnih izkušenj pri vodenju samostojnih organizacijskih enot,
— družbenopolitične in moralno-etične kvalitete,
— znanje enega svetovnega jezika
Kandidati za predsednika in člane kolegijskega poslovodnega organa morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu. Kolegijski poslovodni organ se imenuje za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev sprejema razpisna komisija za imenovanje kolegijskega poslovodnega organa 15 dni po dnevu objave razpisa.
DELAVSKI SVET „TRIMO", n.sol.o., TREBNJE - TOZD MARKETING, n.sol.o. TREBNJE
RAZPISUJE dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba organizacijske, tehnične ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— moral no-politična neoporečnost,
— znanje enega tujega jezika
III.
DELAVSKI SVET „TRIMO", n.sol.o., TREBNJE - TOZD JKP, n.sol.o. TREBNJE
RAZPISUJE dela in naloge:
-	INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
— visoka strokovna izobrazba organizacijske tehnične ali ekonomske smeri,
— 5 let delovnih izkušenj,
— moralno-politična neoporečnost
Kandidati za direktorje TOZD in DSSS morajo poleg navedenih pogojev izpolnjevati tudi pogoje, določene v 511. členu zakona o združenem delu.
Direktorji TOZD in DSSS se imenujejo Za dobo 4 let.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisanih pogojev sprejema razpisna komisija posameznega TOZD oziroma DSSS 15 dni po dnevu objave razpisa.
V.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD JKP, n.sol.o., TREBNJE
OGLAŠA dela in naloge:
V	EC KV KLJUČAVNIČARJEV IN KV VARILCEV ZA DELO V PROIZVODNJI
VI.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD MARKETING, n.sol.o., TREBNJE
OGLAŠA dela in naloge:
-	VEC vodij gradbišč za delo na
OBMOČJU SR SLOVENIJE IN HRVATSKE
Pogoji:
-	višja ali srednja izobrazba gradbene ali strojne smeri z najmanj 2-letno prakso; zaželen je strokovni izpit. Za opravljanje del in nalog morajo kandidati imeti osebni avtomobil.
VII.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA DSSS „TRIMO", n.sol.o., TREBNJE
OGLAŠA dela in naloge:
1. VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA
2. VEC KNJIGOVODIJ IN REFERENTOV V FINACNO-RACUNSKEMSEKTORJU
Pogoji:
Pod 1: višja izobrazba ekonomske smeri s 5-ietno ustrezno prakso na enakem ali podobnem delu.
Pod 2: končana ekonomska srednja šola. Želena delovna praksa v finančni službi.	,
VIII.
KOMISIJA ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA TOZD JK, n.sol.o., DOBOVA
OGLAŠA
dela in naloge:
- VODJA DELKA
FINANČNO—RAČUNSKEGA OD-
Pogoj: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri, 5-letna praksa na enakih ali podobnih delovnih nalogah.
Poseben pogoj za opravljanje del in nalog, navedenih od V — Vlil., je trimesečno poskusno delo.
Kandidati za opravljanje del in nalog naj svoje ponudbe z dokazili predložijo komisiji za medsebojna razmerja ustrezne TOZD oziroma DSSS.
Oglas velja do zasedbe prostih del in nalog.
DELAVSKI SVET „TRIMO", n.sol.o., TREBNJE - TOZD JK, n.sol.o. DOBOVA
RAZPISUJE dela in naloge:
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA TEMELJNE ORGANIZACIJE
Pogoji:
—	jcot pri III.
IV.
DELAVSKI SVET „TRIMO", n.sol.o., TREBNJE - DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLU2B
RAZPISUJE dela in naloge:
—	DIREKTORJA DELOVNE SKUPNOSTI SKUPNIH SLU2B
Pogoji:
- visoka strokovna izobrazba organizacijske, tehnične, ekonomske ali pravne smeri,
- pet let delovnih izkušenj,
- organizacijske sposobnosti in sposobnosti vodenja ter moralno-poiitične kvaliteta
SVET DELOVNE SKUPNOSTI UPRAVNIH IN DRUGIH ORGANOV SKUPŠČINE OBČINE KRŠKO
RAZPISUJE
/. prosta dela in naloge
1.	STROJEPISKE
POGOJI:
a) dveletna administrativna šola,
b) eno leto delovnih izkušenj,
c) preizkus znanja iz strojepisja,
d) dva meseca poskusnega dela.
II.	kadrovski štipendiji
a) ŠTIPENDIJO NA VIŠJI GEODETSKI ŠOLI,
b) ŠTIPENDIJO NA FAKULTETI ZA SOCIOLOGIJO, POLITIČNE VEDE IN NOVINARSTVO, smer — splošni ljudski odpor.
Pismene vloge z dokazili o izpolnjevanju navedenih pogojev sprejema svet delovne skupnosti skupščine občine Krško v 15 dneh po objavi razpisa.
O izidu razpisa bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
2p. casppipa
„Trimo" n.sol.o., Trebnje
OBJ A VLJA
LICITACIJO
za odprodajo osnovnega sredstva: ENOLADIJSKA HALA (DVOKAPNICA) s tlorisno površino 15 x 5 m.
Objekt je izdelan 'iz jeklene konstrukcije ter strešne in fasadne Sendvič obloge z vgrajenimi „hramonika" vrati širine
1,80 m in višine 4 m.
Licitacija bo v torek, 24. aprila 1979, ob 14. uri v Trebnjem, Prijatljeva 12, kjer si interesenti objekt lahko ogledajo. Izklicna cena znaša -70.000 din. Kupec plača prometni davek.
Interesenti morajo položiti 10-odst. varščino do 13. ure na dan licitacija
V
J
raiaisiira
SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE „PIONIR' NOVO MESTO, Delovna skupnost skupnih služb
objavlja naslednja prosta dela in opravila:
1. 1 NOSILEC NALOG ZA INŽENIRING POSLE
I	(za komercialno predstavništvo Krško)
2. 1 TAJNICA (za komercialno predstavništvo Krško)
3. 2 FINANČNA REFERENTA KUPCEV ( za finančno operativo)
4. 1 ADMINISTRATOR II (za finančno operativo)
5. 1 TEHNOLOG LASTNIH INVESTICIJ ( za razvojni oddelek)
6. 1 TEHNOLOG I
7. 1 TEHNOLOG II
8. 1 TEHNOLOG III
9. 2 KNJIGOVODJA I
10.	2 KNJIGOVODJA II
11.1 KNJIGOVODJA III
POGOJI za sprejem:
1. končana višja gradbena šola in 5 let delovnih izkušenj ali končana srednja gradbena šola in 10 let delovnih izkušenj
2. končana upravno—administrativna šola in 3 leta delovnih izkušenj
3. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
4. končana administrativna šola in 2 leti delovnih izkušenj oz. nedokončana administrativna srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj
5. končana gradbena fakulteta s 5 leti delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit
6.	končana gradbena fakulteta s 4 leti delovnih izkušenj in strokovnim izpitom ali končana I. stopnja gradbene fakultete in 5 let delovnih izkušenj ter strokovni izpit ali končana gradbena teniška šola in 7 let delovnih izkušenj in strokovni izpit
7. končana gradbena fakulteta in 2 leti delovnih izkušenj ali končana I. stopnja gradbene fakultete in 3 leta delovnih izkušenj ali končana gradbena tehniška šola in 4 leta delovnih izkušeig
8. končana gradbena fakulteta in 1 leto delovnih izkušenj ali končana I. stopnja gradbene fakultete in 3 leta delovnih izkušenj ali končana gradbena tehniška šola in 4 leta delovnih izkušenj
9. končana ekonomska srednja šola in 4 leta delovnih izkušenj
10. končana ekonomska srednja šola in 2 leti delovnih izkušenj
11. nedokončana ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu s polnim delovnim časom, za nedoločen čas in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela.
Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom ip dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP „PIONIR", kadrovski oddelek, Kettejev drevored 37, Novo mesto.
Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh p° zaključku oglasa.
Tovarna celuloze in papirja „DJURO SALAJ" KRŠKO
objavlja
prosto delo v TOZD KOMERCIALA za DELAVCA V SKLADISCU SUROVIN IN MATERIALA Pogoji:
— končana osnovna šola
— 3 mesece ustreznih delovnih izkušenj
Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi.
Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 30 dneh po izteku roka za sprejemanje prijav.
St 10 "ive) - m. apr Ir
/—
J
—\
..SOP" KRŠKO, SPECIALIZIRANO PODJETJE JA INDUSTRIJSKO OPREMO - TOZD IKON, KOSTANJEVICA NA KRKI KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD 'KON, KOSTANJEVICA NA KRKI
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
'•OPRAVLJANJE ZAHTEVNIH SKUPINOVOD-SKIH ELEKTRICARSKI H OPRAVIL - 1 delovno mesto /
Pogoji:
~ delovodska šola, 3 leta delovnih izkuienj, zaželena praksa na področju avtomatike, ali:
- K elektrikar, nad 5 let delovnih izkušenj, zaželena praksa na področju avtomatika
■(•ZELO ZAHTEVNA ELE KTRI CARSKA OPRAVILA — 1 delovno mesto Pogoji:
~ K elektrikar
~ 5 let delovnih izkušenj (zaželena praksa na področju avtomatike).
ZAHTEVNA ELEKTRICARSKA OPRAVILA - 1 d<aovno mesto
Pogoji:
" K električar
" 3 leta delovnih izkušenj (zaželena praksa na področju avtomatike.
'H. ZAHTEVNA KLJUCAVNlCARSKAOPRAVILA
*	delovna mesta
Pogoji;
- končana poklicna šola
- 3 leta delovnih izkušenj,
IV. KONSTRUKTER - STROJNA SMER Pogoji:
" TSS — strojna smer " 1 leto delovnih izkuienj,
KONSTRUKTER - ELEKTRO SMER Pogoji:
~ TSŠ - elektro smer - jaki tok ~ 1 leto delovnih izkušenj,
v. KONTROLOR V PROIZVODNJI
Pogoji:
- srednja šolska izobrazba - strojna smer " 1 leto delovnih izkušenj.
Pod točko I, II, III, IV in V sta pogoj še:
- odslužen vojaški rok
~ 3-meseč no poskusno delo
Del o se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, tsd po samoupravnem sporazumu O delitvi OD. Kandidati naj vložijo prijave z dokazili o izpolnjevanju pogoja v 15 dneh po objavi na naslov:
..SOP" Krško kadrovska služba, CKŽ 141, 68270 KRŠKO. u ^biri bodo obveščeni v 30 dneh po objavi oglasa
..SOP", SPECIALIZIRANO PODJETJE ZA INDUSTRIJSKO OPREMO, KRŠKO, KOMISIJA ZA dELOVNA RAZMERJA DSSS, CK2 141
°bjavlja Prosta dela oziroma naloge
JJEFERENTSKA OPRAVILA V SLU2BI ZA pLAN IN ANALIZE
Pogoji:
" pednja šola ekonomske oziroma ustrezne smeri " * ,et> delovnih izkušenj delo za nedoločen čas
Pismene prošnje sprejema kadrovska služba „SOP", Krško, Ka~i! 1- 15 dni po objavi oglasa.
andidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po objavi °fliasa.
J
Sm IER ZA IZOBRAŽEVANJE IN KULTURO TREBNJE
izpisuje prosta dela in naloge:
TAJNIka-administratorja
Pogoji:
— končana srednja ekonomska šola ~ 2-mesečno poskusno delo
~ delo se združuje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom ~ nastop dela takoj
2- 2 STROKOVNIH DELAVCEV - organizatorjev ■zobraževalnih oblik Pogoji:
~ prosvetni delavec s strokovnim izpitom
— vsaj 5 let prakse na vzgojno-izobraževal nem področju delo se združuje za nedoločen delovni čas s polnim delovnim časom
" nastop dela s 1. septembrom 1979
P‘smene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih Plojev pošljite na CENTER ZA IZOBRAŽEVANJE IN £uLTURo, TREBNJE.
.0 Prejetju prošnje bodo kandidati obveščeni o rezultatih |*bire v 30 dneh.
\«Pis velja do zasedbe razpisanih del in nalog.
„NOVOTEHNA" trg. podjetje na debelo in drobno p. o. Novo mesto.
Glavni trg 11 Razpisna komisija
razpisuje prosta dela in naloge s posebnimi pooblastili in odgovornostmi
1. INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA delovne organizacije
2. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA
Poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakoa morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1)
— da imajo visoko, oz. višjo izobrazbo ekonomske ali pravne smeri in 5, oz. 10 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije, ali
— da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri in 15 let delovnih izkušenj pri opravljanju del in nalog delavca s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije,
— da so moralno politično neoporečni d 2)
imajo višjo izobrazbo ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj v stroki, ki je predmet poslovanja delovne organizacije, ali
da imajo srednjo izobrazbo ekonomske smeri, oz. VKV izobrazbo trgovske stroke in 10 let delovnih izkušenj v stroki, oz. komerciali, ki je predmet poslovanja delovne organizacije,
da so moralno politično neoporečni.
Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Poskusnega dela ni. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 4 let.
Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v roku 30 dni po objavi.
Vsi kandidati bodo v roku 60 dni po objavi pismeno obveščeni o izbiri kandidata.
DOM POČITKA IMPOLJCA 68290 SEVNICA p. p. 69
Na podlagi sklepa delavskega sveta objavljamo naslednja prosta dela in opravila;
ENOTA KRŠKO:
1. MEDICINSKA SESTRA
2. KV KUHARJA (Možnost razvrščanja za delo v enotah)
3. KUHINJSKA POMOČNICA - določen čas (čas porodniške)
4. STREŽNICE
5. EKONOMA za delo v enoti Krško in Brežice ENOTA BREŽICE
6. SERVIRKE
POGOJI
pod 1: končana srednja medicinska šola, opravljen strokovni izpit in 2 leti delovnih izkušenj pod 2: končana gostinska šola in 2 leti delovnih izkušenj pod 3: končana osnovna šola
pod 4: končana osnovna šola in 6 mesecev delovnih izkušenj pod 5: končana poklicna trgovska šola šoferski izpit B kat., osebno vozilo, 2 leti delovnih izkušenj pod 6: končana gostinska šola (smer natakar), 2 leti delovnih izkušenj
Kandidati bodo pridobili lastnost delavca s polnim delovnim časom za nedoločen čas in s pogojem dvomesečnega poizkusnega dela razen pod točko 3 Ponudbe z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema Dom počitka Impoljca, 68290 Sevnica p. p. 69, 15 dni po objavi.
Kandidate bomo o izidih razpisa obvestili v 15 dneh po zaključku oglasa.
OSNOVNA SOLA XV. SNOUB-BELOKRANJSKA V METLIKI OBJAVLJA NASLEDNJA
PROSTA DELA IN OPRAVILA:
Zakonski par (mož in žena):
1. HIŠNIK IN KURJAČ
— za nedoločen čas, končana poklicna šola kovinarske, lesne ali elektro smeri, zaželeno nekaj prakse; 3-mesečno poskusno delo.
2. ČISTILKA
— za nedoločen čas, smisel za red in čistočo, 3—mesečno poskusno delo.
Na razpolago je dvosobno hišniško stanovanje pri šoli. Informacije dobite v ravnateljstvu šole ali po tel. 77169 (ali popoldne ravnat. 77356).
Komisija za delovna razmerja sprejema prijave do vključno
4.	5. 1979. Nastop dela 15. 5. 1979 oziroma po dogovoru.
V7
dolenjka
obiščite DOLENJKO
, KOVINARSKA'1
TOVARNA INDUSTRIJSKE OPREME IN KONSTRUKCIJE, KRŠKO,
objavlja naslednja prosta dela in naloge:
1. KOMERCIALNO—PRODAJNEGA REFERENTA I. ali II.
Pogoji: visoka šola, 4 oziroma 2 leti delovnih izkušenj, znanje tujega jezika.
2. ADMINISTRATORJA - STROJEPISCA J. (I. ali III.
(v projektivno-konstrukcijskem sektorju)
Pogoji: srednja šola administrativne oz. ekonomske smeri, 1 leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja, za II. poklicna šola administrativne smeri, 1 leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja, za III. osnovna šola + strojepisni tečaj, 1 leto delovnih izkušenj - znanje strojepisja
3. REFERENTA IZVOZA - UVOZA I
Pogoji: višja ekonomska šola ali zunanjetrgovinske smeri in 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj ter aktivno znanje tujega jezika, strokovni izpit za VŠ ekonomske smeri.
4. POMOČNIKA DIREKTORJA v tehnično-pro-izvodnem sektorju
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 5 oziroma 10 let delovnih izkušenj.
5. VODJA TEHNOLOŠKE PRIPRAVE
Pogoji: visoka ali višja izobrazba strojne smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj.
(Stanovanje po dogovoru)
6. INŠPEKTORJA v servisni službi
Pogoji: VS ali VŠ izobrazba strojne oziroma elektro smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj - znanje tujega jezika (prednost nemščina).
7. MANIPULANTA PREJ. IZD. MENIC IN DRUGIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV II.
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
8. VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA-BILANCISTA
Pogoji: višja oz. srednja izobrazba ekonomske smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj.
9. SAMOSTOJNEGA KNJIGOVODJA
Pogoji: srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj.
10. VODJA - ORGANIZATORJA v oddelku za obdelavo podatkov materialnega obračuna Pogoji: višja oziroma srednja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj.
11. VODJA - ORGANIZATORJA AOP v oddelku za obdelavo podatkov AOP
Pogoji: visoka oziroma višja izobrazba ekonomske ali tehnične smeri in 3 oziroma 6 let delovnih izkušenj — specializacija AOP.
12. 20 KLJUČAVNIČARJEV I., II. ali III.
Pogoji: poklicna šola oziroma KV in 3, 2 oziroma 1 leto delovnih izkušei^.
13. 5 STRUGARJEV I., II. ali III.
Pogoji: poklicna šola oziroma KV in 3,2 oziroma 1 leto delovnih izkušenj.
14. ELEKTRIČARJA - VZDRZEVALCA l„ II. ali III.
Pogoji: poklicna šola oziroma VK in 4 leta delovnih izkušenj za I.
poklicna šola oziroma KV in 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj.
ZA OBRAT ANTIKOR ZAŠČITE pa objavljamo dela in naloge: 1. OBRATOVODJA v
Pogoji: VŠ, SS oziroma VK kemične smeri; 2, 4, 6 let delovnih izkušenj in izpit iz varstva pri delu.
2. SKUPINOVODJA I., II. ali III. - 2 izvajalca Pogoji: VK in 4 leta delovnih izkušenj za I., poklicna šola in 5 let delovnih izkušenj za II., KV in 7 let delovnih izkušenj za III.
3. PLESKARJA L, II. ali III. - 3 izvajalce
Pogoji: poklicna šola oziroma KV — pleskar in 3 oziroma
2	leti delovnih izkušenj ter KV oziroma PŠ in 1 leto delovnih izkušenj za III.
4. ANTIKOROZISTA I., II. ali III. - 6 izvajalcev Pogoji: KV antikorozist in 3 oziroma 2 leti delovnih izkušenj ter PK in 3 leta delovnih izkušenj za III.
5. POMOŽNEGA DELAVCA - ANTIKOR. ČISTILCEV I. ali II. — 6 izvajalcev
Pogoji: PK, NK 1 leto ustreznih delovnih izkušenj.
Na vseh delovnih nalogah je delo za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim rokom. Objava velja 15 dni po objavi. Prijavljene kandidate bomo pismeno obvestili o izbiri v 30 dneh po poteku objavljenega roka. Pismene-ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo na naslov: ..KOVINARSKA", Krško, kadrovsko organizacijska služba Prijav brez priloženih dokazil ne bomo upoštevali.
^OBVESTILA ■
GRADITELJI! V soboto, 21. 4. ob 10. uri, bo naprodaj stanovanjska hiša (bivši internat) na Trdnjavi
SK6
13 v Kočevju. Stavba je pretežno udi
Četrtek, 19. aprila - Ema Petek, 20. aprila - Neža Sobota, 21. aprila — Simeon
BREŽICE: 20 in 21. 4. angleški barvni film Nuna pribežnica. 22. in 23. 4. libijsko-kuvajtski barvni film Pod Mohamedovo zastavo. 24. in 25. 4. ameriški barvni film Fedora.
Nedelja, 22. aprila - Leonida Ponedeljek, 23. aprila - Voikc Torek, 24. aprila - Jurij
. ajsaua — J 1*11J
Sreda, 25. aprila - Marko Četrtek, 26. aprila - Zdeslav
KRŠKO: 21. in 22. 4. angleški film Vročica sobotne noči. 25. 4. jugoslovanski film Pes, ki je imel rad vlake. 26. 4. jugoslovansko-nemški film Old Suzehand.
LUNINE MENE
19. aprila ob 19.30 - zadnji krajec 26. aprila ob 14.15 - mlaj
MIRNA: 21. 4. film Grozdila proti Magalonu.
MOKRONOG: 21. in 22. 4. film Nenavadne priložnosti.
BRESTANICA: 21. in 22. 4. ameriški barvni film Profesionalci.
NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 20. do 22. 4. italijanski barvni film Canterburyjske zgodbe. Od 23. do 27. 4. domači barvni film Okupacija v 26 slikah.
RIBNICA: 21. in 22. 4. hongkon-ški barvni film Čudežni karate.
SLUŽBO DOBI
NUJNO POTREBUJEM dekle za delo v gostilni. Pogoji po dogovoru. Oglasite se na telefon (068) 71-345, Gostilna „Majolka“ Krško.
IŠČEM žensko (do 60 let), ki bi bila
pripravljena skrbeti za bolnico, priklenjeno i
na posteljo. Hrana in stanovanje v hiši, mesečna nagrada 4.000,00 din. Naslov v upravi lista (1654/79).
GOSTIŠČE „ HENČKOV DOM“ išče-samostojno kuharico in dekle z veseljem do dela v kuhinji, za priučitev. Hrana in stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Naslov: Henčkov dom, Novo mesto, p.p. 27, telefon (068) 23-770.
TAKOJ zaposjimo KV kuharico ali natakarico. 7-urni delavnik. Možnost stanovanja v hiši. Osebni dohodek po dogovoru. Gostišče Pavlin, Mačkovec 31, Novo mesto.
TAKOJ ZAPOSLIM KV ali priučenega zidarja in enega NK delavca. Jože Vrščaj, Otočec 79.
TAKOJ zaposlim KV elektromeha-nika za previjanje elektromotorjev. Ivan Priselac, Bršlin 11, Novo mesto.
STANOVANJA
ENOSOBNO STANOVANJE z uporabo kopalnice in možnostjo ku-
. hanja iščeta mlada zakonca v
.' Novem mestu ali v neposredni •bližini. Naslov v upravi lista (1639/79).
V KRŠKEM prodajam zasilno enosobno stanovanje po zelo ugodni ceni, možna adaptacija v večje stanovanje. Ponudbe pod „UGODNA CENA“.
Motorna vozila
PRODAM traktor Ferguson 58 KS, 1500 ur, registriran. Ogled vsak dan. Avgust Gabrič, Senovo 96 b.
UGODNO prodam zastavo 101, letnik 74 ali zamenjam za novejši letnik. Naslov v upravi lista (1712/79).
PRODAM JAWO, 350 ccm, po ~	n,	V.
ugodni ceni. Bojan Deželan, Brusnice 70, telefon 22-022. PRODAM tovorni avtomobil TAM 5000, letnik 1971, prevoženo z motorjem 32.000 km. Informacije dobite v Gor. Straži št. 26.
AMI 8, 1975, prodam po delih. ~ G ........................
Gorenc, Gor. Gradišče 1 a, Dol. Toplice.
UGODNO prodam škodo 110 LS, 52 KS, obnovljeno, letnik 1974, registrirano do 10. marca 1980. Informacije so možne po telefonu 23-396 v popoldanskem ali večernem času.
PRODAM dobro ohranjen traktor Zetor s prikolico. Janez Ucman, Vel. Cerovec 12, Stopiče.
PRODAM zastavo 101, letnik 1976, in zastavo 101, letnik 1975. Alojz Mežic, Mali Podlog 17, Leskovec pri Krškem.
PRODAM GLAS BMW 1700. Drska 48, Novo mesto.
PRODAM zastavo 750, letnik 68, po ugodni ceni. Oglasite se vsak dan od 15. ure dalje. Jože Stani-ša, Šegova 32, Novo mesto.
PRODAM 126 P, letnik 1976. Informacije po telefonu 21-830 od 18. ure dalje.
PRODAM AUDI 100, letnik 1971. Anica Barbo, Smolenja vas 68/a, Novo mesto.
PRODAM DIANO 6, letnik 1977. Informacije: Bevec, Germova 3, /nad kegljiščem).
PRODAM zastavo 101 lux, letnik september 1977. Rajo Kneževič, Žabja vas 32, 68000 Novo mesto.
PRODAM PRINZA /1000, letnik — - -	-	i	21-316.
1971. Telefon L. ....
PRODAM dobro ohranjeno škodo 1000 S, letnik 1970, registrirano do februarja 1980. Ogled možen
?2
DOLENJSKI LIST
vsak dan po 16. uri. Viktor Zu-
Sančič, Regerča vas 86 a, 68000 ovo mesto.
PRODAM avto Opel kadett ekonom, letnik 1978, dodatno
opremljen. Naslov v upravi lista  9/79).
(1629/
PRODAM škodo 1000 MB, letnik 68, za 4.000,00 din. Martin Perše, Brezovica 19, 68220 Šmarješke Toplice, Novo mesto.
PRODAM fiat 1300, registriran, v nevoznem stanju, primeren za rezervne dele. Miran Jurca, Hruše-vec 18, Straža pri Novem mestu.
PRODAM tovorni avto (2 toni) fiat 620 B, registriran za eno leto. Nemanič, Podgrad 28, Stopiče.
PRODAM dobro ohranjen avto Ford Escord, letnik 1971. Križan, Gradac,
PRODAM LADO special, letnik 1975, prevoženih 50.000 km. Franc Menart, Potok 27, 68351 Straža pri Novem mestu.
PRODAM po ugodni ceni Z 750, letnik 1968. Ogled v popoldanskem času. Jože Medic, Rakovnik 9 pri Birčni vasi.
PRODAM 126 P, star dve leti, prevoženih 22.000 km, za 44.000 din. Registriran do marca 1980. Vprašajte na DL 23—611 Kupec.
PRODAM zastavo letnik 74, odlično ohranjeno, prevoženih 39.000 km. Franc Malerič, Ulica Lojzeta Fabjana 5, Črnomelj.
UGODNO prodam maio rabljen tra-' ktor Tomo Vinkovič (18 KM), letnik 1977. Vincenc Balkovec, Drenovec 20, 68344 Vinica.
PRODAM avto 850, letnik 71, registriran do 27. januarja 1980. Janko Šegina, Ločna 5, Novo mesto.
AMI 8, letnik 71, lažje karamboli-ran, prodam tudi po delih. Telefon 24-468.
FIAT 850 special, letnik 70, pro-
'efoi
dam. Telefon 22-565 od 14. do 16. ure.
PRODAM traktor Normag (18 KM), brez hidravlike, v voznem stanju, dvoosno prikolico, greben za koso, plug, lesene težje brane, lažje železne brane in železni plug po ugodni ceni. Franc Kovač, Bršljin 21, Novo mesto.
PRODAM Austin 1300, letnik 1970. Zglasite se pri Legan Zlatka, Ragovska 21.
PRODAM
PRODAM nove italijanske grablje Sonce po ugodni ceni. Janez Bučar, Sela 11, Dol. Toplice.
PRODAM kosilnico BCS, snopove-zalec in traktorske grablje Favorit. Peter Malenšek, Maline 17, Semič.
UGODNO prodam 100 strešnikov (rjave) Novoteks, 2 rabljeni TV anteni Ljubljana-Zagreb in hladilnik Bosch (80 1). Brank, Novo mesto, Prisojna pot 8.
PRODAM pse mladiče, nemške je. Tc
ovčarje. Tone Zagorc, Gor. Bre-zovica 37, Šentjernej.
PRODAM enotarifni trifazni števec še v garanciji Laharnar, Nad mlini 55 a, Novo mesto.
PRODAM rezervno kolo za avto BMW 2002, letnik 1974, 13x165. Telefon 85-375.
PRODAM čoln T 300 in pomožni motor 5 KS. Tomaž Lampe, Šentjernej.
PRODAM rezkalni stroj manjšega tipa z delilno glavo in z vsemi pripomočki. Naslov v upravi lista (1648/79).
POCENI prodam nov traktorski plug Slavonc. Naslov v upravi lista (1652/79).
PRODAM več tisoč kilogramov suhega sena in otave ter košnje za leto 1979. Anton Hrastar, Bršljin 17, Novo mesto.
PRODAM prikolico za osebni avtomobil. Šlak, Šmihel 11, Novo mesto.
PRODAM rabljeno motorno žago Stihi. Anton Kirn, Goriška vas 8, Škocjan.
PRODAM psičko, 9 tednov staro, špringel-španjel, odličnih staršev. Naslov v upravi lista (1670/79).
PRODAM garažo v bloku na Ragov-ski ulici in avto Austin 1300, december 1971, registriran do decembra 1979. Telefon (068) 22-326.
PRODAM camp prikolico s predprostorom. Informacije na telefon (068) 83-113 od 17. ure dalje. OVCE SOLČAVKE odprodam. Pre-
več se jih je namnožilo. Ogled pred večerom. Mirko Cvar, Jelo-
vec, Sodražica.
PRODAM rabljeno spalnico. Informacije popoldne. Senica, Pot na Gorjance 10.
PRODAM diesel motor IM Rakovica, 50 KM. Naslov v upravi lista (1689/79).
PRODAM'obračalnik Maraton za BCS. Jože Žagar, Jablan 35, Mir-
na peč. 30Df
UGODNO prodam čoln 1-400 Elan s prikolico in motorjem Tomos 4 KŠ in čoln Gliser GT 400 Elan s prikolico in motorjem Tomos 18 KS, oba malo rabljena. Vse informacije in ogled pri Edu Kršaku, Brežice, Zakot 49.
PRODAM nov uvožen električni bojler, ki greje vodo takoj ob pritoku (kot plinski bojler). Velikost bojlerja je 24 x 46. Ivan Skender, Šegova 7, Drska.
PRODAM brezhiben gumijast čoln Gliser SMS Beograd Šport. Novo mesto, Nad mlini 50, telefon (068) 25-048.
TV COLOR Gorenje prodam za cca 15.000 din. Avbar, K Roku 15, telefon 22-669.
PRODAM sadike žive meje. Po-korny, Novo mesto, Drejčetova pot 11.
UGODNO prodam harmoniko in hladilno omaro. Slavka Mrkšič, Bršlin 46, Novo mesto.
KUPIM
KUPIMO kmečko hišo v okolici Otočca, Šmarjete ali Bele cerkve. Ponudbe pošljite na KGP Novo-grad, Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija.
KUPIM 18 m2 ISO SPAN zidakov. Laharnar, Nad mlini 55 a, Novo mesto.
KUPIM NSU 1200 brez motorja od letnika 1970 dalje. Ivan Grm, Mestni vrh 11, 68290 Sevnica.
POSEST
ZEMLJIŠČE prodam v Otočcu pri Novem mestu. Informacije Ljubljana, Zaloška 8.
PRODAM parcelo, primerno za vikend, v Bosiljevem, 6 km od Vinice. Ivan Priselac, Drska 50, Novo mesto.
ZARADI ODHODA v tujino prodam izpod Artič pri Brežicah hišo, gospodarsko poslopje, vrt in manjšo njivo. Obe poslopji sta prazni in takoj vseljivi. V stavbi je vodovod in elektrika. Vse informacije dobite pri Stanetu Kržanu, Zidarstvo, Brežice, Črne 39.
PRODAM 10 arov vinograda, primerno tudi za vikend, v Trški gori Zglasite se v nedeljo, 22. aprila, na naslov: Martin Osterman, Šmihel 50 pri Novem mestu.
PRODAM posestvo s hišo in gospodarskim poslopjem, primerno za
obrtno dejavnost v neposredni ta. Nasi
bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1637/79).
PRODAM 10 a vinograda v Vinjem vrhu ob cesti, 100 litrov vina in 16-colski gumi voz ali zamenjam za vinski sod. Naslov v upravi lista (1640/79).
PRODAM staro kmečko hišo ob asfaltni cesti, primerno za vikend, v okolici Šentjerneja. Naslov v upravi Usta (1647/79).
PRODAM vinograd (30 a), možno za vikend. Voda, cesta na parceU, elektrika bUzu, Gornji Leskovec nad Blanco. Ludvik Mirt, Dobrava 26, Senovo.
PRODAM travnik (46 a) Hadenje pri Dobravi. Naslov v upravi lista. (1662/79).
RAZNO
IZGUBLJENO žensko torbico, dne 13. aprila 79 mod 20. in 21. uro med Vrhom pri Pahi in Otočcem do Alojza Kuplcnika št. 64, vrnite proti nagradi na naslov: Mimi Kuplenik, Otočec 64.
Željko gerbec, novo mesto, Ul. M. Šilc 19, posestnik in uživalec pare. št. 1106/2, k.o. Šmihel, v Irči vasi prepovedujem vsako uporabo te parcele za prehod ali dostop komurkoli. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
SLAVKA TURK, Ostrog 32, Šentjernej, prepovedujem delanje kakršnekoli škode in pašo kokoši po moji parceli v Grabnovcih.
Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjala.
JURIJ GRGURIČ iz Srednje vasi št. 12 obžalujem, ker sem dne 9. 3. 1979 v prostoru osnovne šole na Travi žalil Jožeta Miheliča in njegovega sina Ivana iz Trave in se jima zahvaljujem, da sta odstopila od tožbe.
lesena. Na voljo je tudi veliko zidakov in kritine. Hiša je namenjena rušenju. Kot kupec lah-‘ ko nastopi tudi več interesentov hkrati. Plačilo po dogovoru. Dom Dušana Remiha, Kočevje.
SERVIS GANDI - pod garancijo in izven garancije, pralni stroji, pomivalni stroji in ostali gospodinj-
VALILNICA PETELINKAR v [
gelnici 20, Novo mesto obvesf^ cenjene stranke, da imamo v j sezonski prodaji po ?natno znu ni ceni (6,90 din) enodnevi piščance, bele težke - krojlerFj rjave nesnice. Se priporočan# Informacije po telefonu 23-38
ski stroji izven garancije in vsi  --------------------------Pril
SPOMIN
mrnmm
rezervni deU za stroje. Priporoča Nikola Dančulovič, C. kom. Staneta 3, tel. 24-314.
SEDAJ je mogoče tudi takrat, če zdravila niso bila uspešna, na
S
aPrila ie minilo žalostno ^ odkar je prenehalo utripati preu‘ Jeno srce mojega moža, očeta, st ga očeta in dedka
znanstven način po metodi pogo-viti močer
ISKRENO čestitajo ANI KULOVEC iz Vavte vasi za njen 70. rojstni dan vsi, ki jo imajo radi.
ATU in MAMI MARTINU in ANGELI KOŠMRLJ s Potovega vrha 6 za zlati jubilej, 50-letjnico skupnega življenja, želijo vse najlepše, predvsem pa zdravja, hčerka Štefka, sinovi Stane, Jože in Tine, devet vnukov in pravnukinja Karmen.
jenega refleksa ozdraviti mo cenje v posteljo z elektronsko napravo Artur, ki jo dobite pri Elektro-mehaniki ARTNAK, Celje, Lopata 11, tel. (063) 28-966. Pošiljam tudi po pošti.
NOVOST! Vrtnarska dela, načrtovanje, novogradnja in vzdrževanje z večletnimi izkušnjami v Švici, pričnem izvajati avgusta. Informacije: VRTNARSTVO Franc Nečemer, Veliki Podlog, 68273 Leskovec, ali cvetličarna Kerin, Krško.
ANTONA OGOREVC/ iz Dednje vasi pri Pišecah
Se vedno tih in praženje dom na) j Ivoj, odkar za vedno si kot naslt ,
vaj zaprl vrata za seboj. Spomin , ebe v naših srcih še živi, med nat
boš in z nami si.
Žalujoča: žena Cilka, hčet-Marija, Brigita, sinovi Ton# Niko z družinami, vnuki in pra" vnuki
,
ZAHVALA
Globoka bolečina se je zlila v naša srca 9. aprila 1979, ko je ugasnilo življenje našega dragega sina in brata
JOŽETA MUCA
iz Gor. Lokvice 11
Komaj v 21. letu starosti ni mogel premagati kratkotrajne, hude in zahrbtne bolezni. 11. aprila
smo ga nepričakovano pospremili na njegov prerani grob. Vsem, ki so ga pospremili na zadnjfpoti in sočustvovali z nami, iskrena zahvala. Še posebej se zahvaljujemo OO ZSMS Lokvica, vsem
n/\ «4 *> .Ir/, »v, 1/ T O i 1	Im	—	I---_  _ X i _ _ _ s~\ y“v rr irn t t	■—v W	■ m
sorodnikom, KTŠ Grm in njegovim sošolcem, OO ZKS Lokvica, DPO Lokvica, GD Lokvica, OK ZSMS Metlika, TGP TOZD Transport in Tonetovim sodelavcem, metliški godbi ter vaščanom za podarjene vence in cvetje. Lepa zahvala govornikom Anici Plut za govor pred domačo hišo in Milanu Travnikarju in učencu KTŠ Grm za govor pri odprtem grobu. Najtoplejša zahvala tudi vsem, ki ste mu z obiskom v bolnici olajšali bolečino.
Žalujoči: oče Anton, mati Vida, brat Tone, sestra Majda in drugo sorodstvo
ZAHVALA
V 43. letu starosti je dne 13. aprila 1979 ob 13. uri tragično preminil naš dragi mož, oče, brat in stric
VILKO ŠIKON JA
iz Črnomlja, ul.21. oktobra 18
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata in strica se iskreno zahvaljujemo dobrim sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih, še posebno sosedoma Jevškovima, Geltarjevim in Bahorjevima za vso pomoč. Posebna zahvala kolektivu Begrad in Komunala GOK Črnomelj, IMV obrat Črnomelj, Iskra Semič, Kadetnica LM Ljubljana, osnovni šoli Črnomelj, godbi na pihala Metlika in vsem ostalim za podarjene vence in cvetje. Posebna zahvala tov. Juretu Miheliču za tako velik organiziran pogreb, tov. Stanetu Jevšku za govor pred domačo hišo in govorniku tov. Rudiju Grabijanu pri odprtem grobu ter vsem ostalim, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti v Vojno vas.
Žalujoči: žena Nežka, sinovi Vili in Robert, hčeika Vilma, brat Pavle z družino, sestra
Marija z družino in sestra Olga
Črnomelj, dne 13. aprila 1979
II BRtŽIŠKI.,*;^ I PORODNIŠNICE •
V času od 7. do 14. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Jožica Volovec z Male Doline - Vanjo, Ljubica Krivec iz Kraljevca - Ksenijo, Jadranka Gabrič j Senovega -Primoža, Pavla Majcen iz Samobora
- Danijela, Ružiča Slavic iz Ledine
- deklico, Matida Bajruž iz Bakoviče - Violeto, Zdenka Cipi iz Bošta-nja - Samirja, Pjekni Nedeljka iz Sentlenarta - Zlatka, Jožefa Dimc iz Stranja - deklico, Terezija Ko-pinč iz Globokega — Jožeta, Dragica Abram iz Bedra - dečka, Vida Vučanjk iz Brežic - Kristino, Viktorija Kolar iz Kremena - Aleksandro, Durda Jagodič iz Šipačkega Brega — Danico, Gabrijela Brajdič iz Drnovega gozda - deklico, Anica Volčanjšek iz Okljukove gore -Vesno, Andreja Jankovič iz Hrasto-vice - Benjamina, Maca Raič iz Raičev — dečka, Ludvika Koprivc iz Sentlenarta - Sandija, Ana Marija Polšak iz Leskovca - Barbaro, Marija Kukovič z Velikega Kamna -Marka, Cvetka Volovec iz Gaberja -dečka. - ČESTITAMO!
V istem času so v brežiški bolnišnici umrli: Avgust Malus, voj. voj. inv. iz Bizeljske vasi, star 61 let; Franjo Horvat, upokojenec iz Grad-ne, star 65 let; Franc Martini, kmetovalec iz Brezovice, star 77 let.
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST.Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Bre"
žice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto. Ribnica, Sevnica in Trebnje.
IZDAJA IELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Prcdsed-nik: Slavko l.upšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni ured' nik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačer, Andrej Bartclj, Marjan Bauer, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago Rustja. Jožica Teppey, Iva" Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Duwn Lazaf-Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 6 din, letna najočnina 238 din, polletna naročnina 119 din, plačljiva vnaprej — Za inozemstvo 480 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti)	Devizni	račun-
52100- 620-107- 32000-009 8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 130 din, 1 cm na določeni strani 160 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na p1?1 strani 250 din. Vsak mali oglas do 10 besed 50 din, vsaka nadaljnja beseda 5 din - ^a vse druge oglase velja do preklica cenik št. 10 od y 1. 1979 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS skupšet" ne SRS (št. 421 1 /72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu-52100-603-30624 Naslov uredništva: 680C1 Novo mesto, Uli?a talcev 2, p.p. 33, telefon (068) 23- 606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto. Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-61 1. -Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo Časopisni stavek, filrni jn prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.	,
ZAHVALA
premnoge izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeli ob težki izgubi našega nepozabnega, očeta, deda, pradeda in strica
JANEZA GRIČARJA
X
iz Otočca ob Krki
» zahvaljujemo vsem, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali toliko cvetja in našega dragega očeta spremili na
poti. še posebej se zahvaljujemo dr. Starcu, sestram jn ostalemu osebju oddelka za intenzivno nego Splošne bolnišnice Novo mesto za izredno pozornost in nesebično nego. Zahvaljuje-™° se sosedoma Olgi in Jožetu za vse, kar sta storila za nas, hvala delovnim kolektivom Dolenjke, Krke, PO in PSTO ter Cestnemu podjetju za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Najlepša hvala župniku za opravljeni obred.
Vsi njegovi Otočec ob Kiki, 11. aprila 1979
ZAHVALA
Izmučena od hude bolezni nas je v 72. letu starosti zapustila naša nepozabna ljuba mama, stara mama, prababica in teta
MARIJA HROVAT
roj. RAK iz Zajčje gore pri Sevnici
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem ln vaščanom, ki ste jo med njeno hudo boleznijo obiskovali na Domu počitka Impoljca. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Gradisu, vsem sestram in vsemu strežnemu osebju doma počitka Impoljca za skrbno nego in lajšanje bolečin v času bivanja v domu. Iskrena hvala vsem, ki ste ji ob smrti darovali cvetje m vence, nam izrekli sožalje in tolažilne besede, ter pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Srčna hvala gospodu župniku za lepo opravljeni obred in iskrene poslovilne oesede. Hvala kolektivu Stilles Sevnica in Elektru Sevnica za Ppdaijene vence in cvetje.
Hvala vsem, ki so ji v njenem življenju kaj dobrega storili, ob smrti pa z iskreno mislijo počastili njen spomin. Prav vsem še enkrat velika in iskrena hvala.
Žalujoča: sinova Tone in Rudi z družinama
ZAHVALA
ot> fcoieČTlžgutu nuioga dragega dobrega moža, očeta, starega očeta, brata in strica
Mihaela Markoviča
iz Vira pri Stični 34 a kfei1!0 “hvaljujemo vsem sorodnikom, prij
,	.	. — -------------------- r..j .jem m znancem
»c* ve> 1 s*6 m.u 8a prinesli v zadnje slovo. Hvala za številne na,!!® n! P.me?e j2™26 sožalja, ter vsem, ki so sočustvovali z mi. Prisrčna hvala govorniku tov. Busarju in tov. Maroltu ter Pevcem m župniku za opravljeni obred. Pbsebej se zahvaljujemo
Tn%'^ IMV c°x° uu’ TOZD Zmaj Sentvid P« Stični in Oprema Soča Ljubljana m vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči; žena Frančiška, hčerka Mari, sinovi Jože, Tone, Andrq in hčerka Fani z družinami, brat Francelj z družino, sestra Ančka ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob smrti našega ljubega, nepozabnega moža, očeta in dedka
IVANA HOČEVARJA
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so v težkih trenutkih sočustvovali £ nami. Iskreno hvala dr. Frlanu, ZZB Kostanjevica, tov.
eseviču, Baznikovim, govornikoma za poslovilne besede, pev-«m, godbenikom in vsem, ki so darovali vence in cvetje in ga v «ko velikem številu spremili na zadnji poti.
Žalujoča žena Ana in sinova Ivan in France z družinama Kostanjevica na Kiki, 13. aprila 1979
Komisija za delovna razmerja TOZD OS VELIKA DOLINA Jav'ia za nedoločen čas s polnim delovnim časom ^osta dela in naloge: Uharice
^°9°ii za sprejem: ^ val ifikacija z najmanj triletno prakso s "mesečno poskusno delo Kranja ni. Nastop službe takoj.
dos h	na^ vlo^i° Pr°šnje z dokazili o kvalifikaciji in
Ve| i/ani' 2aPOslitvi v 15 dneh po objavi na naslov: OŠ 0 . Polina, 68261 Jesenice na Dol. raz'|b'	bomo kandidatke obvestili v 30 dneh po preteku
ZAHVALA
Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice
JUSTINE
DOLMOVIC
izVd.Mraševega 18
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in ji darovali vence m cvetje. Zahvaljujemo se sosedom za nesebično pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala zdravstvenemu osebju novomeške bolnišnice za skrbno nego in lajšanje bolečin ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat topla zahvala.
Žalujoči: mož Janez in hčerka Rija z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, svaka in tasta
FRANCA MORAVCA
iz Podklanca 9, Vinica
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, podarili vence in cvetje, nam izrazili sožalje ter sočustvovali z nami Posebno se zahvaljujemo ZB Vinica za poslovilne besede, izrečene pred njegovim domom, GD Vinica za sprevod in poslovilne besede ob odprtem grobu, sosedom za izkazano pomoč, DO Viator Črnomelj, Industriji import Ljubljana, Astri Ljubljana, OO ZSMS Vinica, zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Vinica za lajšanje bolečin, pihalni godbi Črnomelj in duhovniku za pogrebni obred. Vsem Še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Kristina, sinovi Janko, Mirko, Tihomir, France z družinami, sin Jože in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega sina in brata
JANEZA
BUTALA
z Griča pri Črnomlju
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom za nesebično pomoč. Hvala železniški postaji Črnomelj, DO GOK Črnomelj za podarjene vence. Zahvaljujemo se pevskemu zboru in župniku za tako lepo opravljen obred, kakor tudi MA Dobliče za poslovilne besede ob odprtem grobu in vsem, ki ste imeli Janeza radi ter ga pospremili na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivi: njegova Katica, mama, oče, bratje Jože, Lojze, Branko in drugo sorodstvo
Z A,H VALA
Ob boleči izgubi naše ljubljene ' mame, stare mame, sestre in tete
FRANCKE MIŠMAŠ
iz Trebnjega
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, upokojencem in pevcem za cvetje, vence in izrečeno sožalje. Hvala tudi sosedom za vsestransko pomoč. Posebna zahvala dr. Starcu, dr. Fornazariču in vsemu strežnemu osebju novomeške bolnice za pomoč in potrpežljivost ob njeni bolezni. Hvala dekanu Mikliču in kaplanu za opravljeni obred in poslovilne besede.
Žalujoči: otroci z družinami
II
V	SPOMIN
Boleča je misel na 4. april, ko je minilo dve leti, odkar si nas mnogo prezgodaj zapustil, naš ljubljeni mož, oče, brat in stric
VIKTOR JUREJEVClC
iz Črnomlja, Cankaijeva 1
Daleč si, a vendar živiš z nami. Tiho se sprašujemo, zakaj si odšel od nas, poln načrtov, želja in ljubezni do življenja. Ne moremo verjeti, da te ni. Tvoj grob pa nam nemo priča, da si se za vedno poslovil. Kadar hočemo s teboj govoriti, Te obiščemo, le Ti molčiš, ne čutiš prelitih solza, ne vidiš potrtih src, vory tisočerih cvetov Te ne prebudi.
Vsem, ki prihajate na njegov mnogo prerani grob in se ga spominjate ter mu prinašate cvetje in sveče, naj lepša hvala!
Za njim žalujejo: žena Olga, hčerka Jolanda, brat Jože, sestre Zofka, Mima, Angelca in Amalija ter drugi sorodniki
OSMRTNICA
V	globoki žalosti sporočamo, da nas je mnogo prezgodaj zapustila naša ljubljena žena, mami, babika, sestra in teta
BETI BRANK
rojena ABRAM
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 19. 4. 1979, ob 16. uri na pokopališču v Ločni.
Žalujoči: mož Franci, hčerka Eli z družino, sestra Slava in drugo sorodstvo Novo mesto, Dobrava pri Kostanjevici, Ljubljana, 17. aprila 1979
ZAHVALA
Ob smrti
VIKTORJA KOTARJA
upokojenca iz Novih Lazov
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Se posebej se zahvaljujemo tov. Lavriši in tov. Klunu za govor, Zvezi borcev, Društvu upokojencev in Lovski družini.
Žena Ivanka in sorodstvo Novi Lazi, 28. marca 1979
ZAHVALA
V	82. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi mož, oče, stari oče in dedek
FRANC DREMELJ
iz Senovega
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu darovali vence, cvetje in se tako poklonili njegovemu zadnjemu spominu. Posebna zahvala še OOS Metalne Senovo, Društvu upokojencev Senovo in hišnim prijateljem.
Žalujoča žena Ivanka, hčerka Zofi, sin Drago ter drugo sorodstvo Senovo, 3. aprila 1979
V	SPOMIN
21. aprila bo minilo žalostno leto, odkar si nas zapustil, dragi mož, ate, dedek, brat in stric
JOŽE ŠVIRT
iz Jelš pri Otočcu
Tih in žalosten je nuš dom brez tebe. Odšel si in nikoli več ne boš med nami. samo bolečina v naših srcih bo ostala. Nikoli te ne bomo pozabili, še vedno živiš z nami in mi smo vedno s teboj.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, brata in strica
RADETA PARAŠA
se iskreno zahvaljujemo tovarni zdravil Krka, Komandi garnizona Novo mesto, vsem sosedom in znancem, ki so nam v težkih trenutkih izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnika spremili na njegovi prezgodnji zadnji poti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Olga, brat in sestre ter drugo sorodstvo
DOLENJSKI LIST
J	umaknil	zaradi bolezni, ni	trdil	da sem njegov nečak iz
J	P° obmirovaL Preselil seje v	Pišec.	Krenil sem za šolo.
-	Brežice,	kjer so ga leto dni	Tam	me je že čakal osedlan
pozneje	že izvolili za pred-	konj,	s katerim sem odjezdil
sednika občinske organizaci-
je ZZB NOV. To dolžnost opravlja še danes in kopico drugih povrhu. Na počitek ne misli Pri delu je natančen in dosleden. Ničesar ne obljubi tjavdan in kar reče, to velja. Te vrline je prinesel iz vojske in sodelavci ga cenijo zaradi njih, pa tudi zaradi požrtvovalnosti, s katero se odziva mladim pri obujanju tradicij NOB. Kamorkoli ga povabijo, pride, razlaga, oživlja spomine. Najbolj mu je pri srcu Kozjansko, ki ga je kot partizan prehodil po dolgem in počez. V Kozjan-i| skem odredu se je boril od S aprila 1943. dalje.
I
3 oče je imel trgovino in po-
I
Milan Kostevc je doma iz Globokega pri Brežicah. Ko se je začela vojna, še ni dopolnil 17 let. Bil je gimnazijec. Gibanju Osvobodilne fronte se je pridružil že 1941. leta, ko se je povezal z aktivistom Marjanom Tomincem z Malega vrha. „Prvi sestanek smo imeli že konec maja ali v začetku junija 1941,“'se spominja. Milanov
Sto. Zaradi pošte družine niso takoj selili, s svojo namero so Nemci počakali do marca 1942, ko so pošto premestili drugam. Milan je takrat na konju pobegnil v Pišece. Takole pripoveduje.
Februarja sem hudo zbolel in zaradi sklepne revne sem mesec dni ležal v brežiški bolnišnici Niti potem, ko so me zaradi pomanjkanja postelj dali domov, nisem mogel stopiti na noge. Doma me je tiste dni obiskal sošolec Ivan Požar, ki je -0 pobegnil iz taborišča. Dogo-J vorila sva se, da mi bo ose-£ dlal konja, če nas bodo
* Nemci prišli selit. Pri nas je ^ tedaj stanoval Hotkov Janža. J Delal je v rudniku. Nekega 4 jutra, ko se je vrnil iz nočne £ izmene, je za njim vstopil v
* hišo policist. Ko sem zaslišal J nemško besedo, sem bil v £ trenutku zdrav. Skočil sem t iz postelje, zaklenil sobo, se J oblekel in se skozi okno
v Pišece.
V partizansko vojsko je Milan vstopil aprila 1943. Sodeloval je v napadih na vse postojanke in se mesec dni pred koncem vojne udeležil dolgega pohoda Kozjanskega odreda v Hrvaško Zagorje, Slavonijo in Prekmurje. Tedaj je postal komandant I. bataljona Kozjanskega odreda.
Spomini na kozjanske boje Milanu kar vro na dan, spomini na dramatične dogodke, kot je bil na primer tale:
„20. decembra 1943 smo počivali v Šulčevi hiši na Preski Okoli 11. ure dopoldne so nas presenetili Nemci Izkoristili so gosto meglo, ki je tedaj zakrila pokrajino. Priplazili so se do hiše in jo zasuli z ročnimi bombami. Mi smo jih pobirali in jih metali Nemcem nazaj, še preden so eksplodirale. V hiši nas je bilo kakih 25. Med napadom sem skočil iz sobe v kuhinjo in zagnal med sovražnike svojo ročno bombo. V tistem hipu je njihova bomba, ki se je križala z mojo, priletela med drva. Nisem je več mogel' pobrati Eksplodirala je ter ranila mene, gospodinjo ter enega soborca. Zračni pritisk me je vrgel v krušno peč. V nekaj sekundah sem prišel k sebi in s petimi soborci jurišal iz hiše. Prebili smo nemški obroč. Sovražnika je tedaj napadla tudi četa Zagorskega bataljonal_ Naslednji dan sem bil ponovno ranjen, ko smo prebijali sovražni obroč na Drenovcu. Od tam smo šli na Hrvaško. V Sotli sem se utapljal Nesla me je 150 metrov daleč, ko sem se končno ujel za vrbovo vejo. Potem so me odpeljali na zdravljenje v De-sinič. “
Taki dogodki ne smejo v pozabo. Zato jih tovariš Kostevc zvesto zapisuje, zato se s tako voljo zavzema za urejanje spominskih obeležij in spomenikov NOB.
JOŽICA TEPPEY
Rakete z manj skrivnostmi
Junija na Lisci jugoslovanski posvet izvedencev
>■
Znanje narašča, množičnost peša
pionirji štirih šol -	naVepubNško	tek	m	Sanje	vSIoJen/crad^	raZdel'h
Sevniški astronavtično-raketar-ski klub Vega bo v začetku junija gostitelj drugega srečanja strokovnjakov o astronavtiki, raketni amaterski tehniki in modelarstvu iz vse države. Na seji organizacijskega odbora v soboto v Sevnici so pregledali dokaj zajeten seznam prijavljenih predavanj številnih vrednih strokovnjakov iz vse držale.
Posvetovanje na Lisci, ki bo od 7. do 10. junija, naj bi pripomoglo k širšemu seznanjanju javnosti o do-ježldh na tem področju.* Znani
letalski konstruktor in popularizator astronavtike pri nas inž. Milivoj Jugin iz Beograda je že prijavil predavanje, v katerem bo ocenil minuti dve desetletji poseganja človeka v kozmos. Dipl. inž. Srdžan Pelagič iz Vojvodine bo predvidoma spregovoril o razvoju raketnegi modelarstva pri nas in v svetu. Med drugimi so sodelovanje prijavili prof. dr. Fran Dominko, prof. dr. Lev Randič iz Zagreba in vrsta drugih strokovnjakov.
A. Ž.
Tradicionalno občinsko tekmovanje „Kaj veš o prometu? “,ki ga že nekaj let zapored prirejata svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Sob Novo mesto in Zveza prijateljev mladine, je bilo letos 13. aprila pri osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu.
Čeprav je vsakoletnaodlika tega	Med kolesarji, ki so se morali
tekmovalnega srečanja pionirjev	izkazati v znanju iz cestnopromet-
množičnost, se letos z njo ne moremo pohvaliti, saj se je k udeležbi prijavilo le 82 pionirjev iz osmih osnovnih šol novomeške občine. Težko je razumeti, zakaj se k tekmovanju niso prijavile ekipe iz osnovnih šol Otočec, Bršljin, Grm,
Stopiče in Brusnice. Tudi med srednjimi šolami so nastopili le mladinci izobraževalnega centra za kovinarsko in mehanično stroko z dvema ekipama.
V orientacijskem pohodu pionirjev prometnikov po novomeških ulicah je največ znanja o poznavanju zgodovinskih obeležij, streljanju in obnašanju v prometu pokazala ekipa iz o.š. »Baza 20“ iz Dolenjskih Toplic, druga je bila ekipa o.š.
»Milke Sobar-Natale“ iz Šmihela, tretji pa pionirji iz aš. »Katja Rupena“ iz Novega mesta.
DOLENJSKO PRVENSTVO: DOBER ŠAH
Minulega dolenjskega ekipnega pionirskega prvenstva v šahu, ki je bilo v Stični 14. aprila pod pokroviteljstvom Občinske zveze za telesno kulturo Grosuplje, so se udeležile najboljše občinske ekipe. Pri ml. pionirjih je zmagala OŠ Šmarje, pri mlajših in st. pionirkah so bili najboljši igralci iz Starega trga, pri st. pionirjih pa je zmagala vrsta OŠ Grm iz Novega mesta. Prvaki pri st. pionirjih in pionirkah so se uvrstili na slovensko prvenstvo.
Vin je navdušil
Koncert angleškega glasbenika v Novem mestu
Pred pdno dvorano novo. meškega doma kulture je prejšnji četrtek nastopil angleški glasbenik Vin Garbutt ter se predstavil kot izvrsten pevec in virtuoz na kositrni piščdi.
Po koncertu je Vin dejal: „Imel sem občutek, da je občinstvo prvi del koncerta sprejelo dokaj hladno. V drugem delu se je odzvalo in mislim, da je začutilo z glasbo."
Vin Garbutt je že drugi angleški fdk glasbenik, ki je gostoval v Novem mestu. Ljubitelji tovrstne glasbe so tako lahko spoznali dva glasbenika, ki sta si v marsičem različna, hkrati pa so lahko prisluhnili že drugemu izvrstnemu koncertu.
I. G.
ZA TOČKE IN ZA ŽIVLJENJE — Mladi kolesarji so morali pokazati obilico prometnega znanja, šele potem so pomerili sveje kolesarske spretnosti po ulicah Novegp mesta in na poligonu. (Foto: J. Pavlin)
nih predpisov, v spretnostni vožnji po ulicah mesta in poligonu, so v mlajši skupini (5. in 6. razred) zmagali pionirji o.š. »Katje Rupe-na“, drugi so bili kolesarji iz Dolenjskih Toplic, tretji pa iz. Šentjerneja. Najboljši med posamezniki v skupini mlajših so bili: Toma? Zupančič (»Katja Rupena"), Boštjan Tisovec (»Baza 20“, Franci Bregič (»Katja Rupena"). V višji skupini (7. in 8. razred) paso bili' uspešni pionirji iz Šentjerneja, ,,Katje Rupena“ in Dolenjskih Toplic ekipno, posamezno pa Marko Pavlič (Šentjernej), Emil Jurečič (»Katja Rupena“) in Stojan Pelko (»Katja Rupena"). Med srednješolci so si prva tri odličja razdelili sošolci Andrg Prus, Darko Homan in Lovrenc Zalokar.
Republiško srečanje bo 20. aprila v Slovenj Gradcu in se ga bodo udeležili najboljši: Marko Pavlič iz o.š. Šentjemg, Andrej Prus (izobraževalni center za kovinsko in mehansko stroko) tek ekipa pionirjev prometnikov iz Dolenjskih Toplic.
 __________________________________ J.	P.
»Dolenjski list« v vsako družino
»Obvarujmo Kolf
Hkrati po?nt li film s ter naslovom, ki ga bodo t eni prikazali tudi Kočevskem
Spor tno-n bol ovna	zve:
Hratski je financirala snema propagr ndnega kratkometi nega 1 trviega filma »Obvarujmo Kolpi “ (»Sačuvajmo Kupu!")' Scen > i in režiser je Vep° Klof ei rilm so pred kiatidB1 prvie prikazali v Zagrebu in je. požel veliko hvalo. Kot sfflO zvedeli od Osilničanov, ki sod«’ lujejo z režiserjem Klošterko, W film v kratkem prikazan tudi v kočevski občini.
V hrvaškem časopisu »Ril10 lov“ pa smo med drugim pr* brali, da je to prvi tak film, ® Kolpo pa so se odločili zato, k« je ta med večjimi rekami razmemo najbolj čista; raz«1 tega je na precejšnjem del11 mejna reka s Slovenijo, vendar j* prebivalce obeh republik bdi združevala, kot pa ločevala.
Poseben poudarek filma j* dan prizadevanjem za ohranite* te reke pred onesnaženjem uničevanjem, pa tudi pri#' devanjem za ohranitev življa ' predvsem rib - v nja.
J. PRIMC
Kapitelj je brez ginka
Prejšnji teden je na Kapitlju v Novem mestu padel eden najstarej-
ŠE EN ANGLEŽ - Vin Garbutt je že drugi Otočan, kil je prišel v Novo mesto predstavit britansko fdk jjasbo. (Foto: Vire)
ZLATIL JE JESEN - Vsako
jesen je ginko na Kapitlju zažarel v živo rumeni barvi in z žoltim listjem posul Muzejsko ulico.
NA LOKI: PROPAGANDNI TABOR OGT
V okviru dneva tabornikov bo v soboto in nedeljo, 21. in 22. aprila, na Loki v Novem mestu manjši propagandni tabor Odreda gorjanskih tabornikov. Čez dan bodo člani najstarejše dolenjske taborniške enote izvajali del rednega programa, kot je postavljanje šotorov, signalizacijo, vaje v prvi pomoči, spretnostnih in drugih igrah, ob 19. uri pa bo ob tabornem ognju proslava dneva tabornikov s kulturnim in zabavnim programom. Delovni dnevni program je hkrati sestavni del nalog, s katerimi se taborniki pripravljajo na jesensko vajo »Nič nas ne sme presenetiti!".
Novomeški taborniki vabijo na Loko zlasti starše in mladino oglejte si živahno dejavnost ene najpriljubljenejših mladinskih organizacij!
ših ginkov na Dolenjskem. Drevo so morali lastniki hiše, poleg katere je raslo, podreti, ker je s koreninami pričelo dvigati pod. S kapiteljskim ginkom je šla ena od zanimivosti ožjega središča, pogrešali pa ga bodo vsi ljubitelji mesta.
Drevo je posadil priznani gozdarski strokovnjak Avgust Guzelj (1864 - 1931), ki je več let živel v Novem mestu in si prizadeval za dvig gozdarskega znanja med kmeti-last-niki dolenjskih gozdov. Med strokovnjaki je poznan kot prvi pomembni strokovni pisec s področja gozdarstva v Sloveniji. A. Guzelj je v vrtu Turkove hiše, zdaj je v lasti Badovihčevih zasadil prenekatero redko rastlino. Poskusil je tudi z ginkom. Drevo se je lepo prijelo in zraslo do višine preko 30 metrov.
Dreves iz diužirte umKoaceae dandanes ne bi poznali, ko bi se jih ne usmilil človek. Že davno bi jih zapisali med izumrle rastline, tako pa so ginka rešili ljubitelji drevja na Dali\jem vzhodu, kjer so ga sadili kot okrasno drevo. V Evropo je glas o ginku prinesel šele leta 1712 ambasador Vzhodnoindijske družbe na Japonskem E. Kaempfer, ki je drevo prvi natančno opisaL V nekaterih evropskih deželah je postal ginko priljubljeno drevo parkov in drevc edov. Kot vidimo, je dovolj zgodaj našel pot tu^i v naše kraje.
M MARKELJ
l.OŠ GRM
Na ekipnem šahovskem prvenst^ osnovnih sol iz novomeške občin* f nastopilo šest šoL Pri mL pionirjih? zmagala OŠ Grm, pri ml. pionirk*! OŠ Šmihel, pri st. pionirjih OŠ G<'!' in st. pionirkah OŠ Šmihel.
PRVE GOBE - Ce bi sklepali po treh mavrahih, k> j*h. Je minuli teden ob Težki vodi r | Novem mestu nabral Joie Novak iz Žabje vasi, se dolenjskim gobarjem letos obeta bo^t* letina. Trije smrčki so skupaj tehtali &oraj kilogram. (Foto:/
M. Rauer)	.	^
TOVORNJAK V PEŠCA
v
Jože Vidic iz Praprotna pri Rade-čah je v ponedeljek peljal s tovomj*' kom od Radeč proti Krškemu. Pi‘ Boštanju je nasproti prišla peš ob svojem levem robu ceste 43-letn* Marija Debeljak iz Boštanja. Vidic je zadel Dobeljakovo z desno 5trJn*"Jf kabine in jo zbil na tla- ... Debeljakovi nudili v ceUskl bolnišnJ
CL
HS6|:
RIBJA SVATBA — Minuli teden smo bSi v Krki priče disti podusti. Za to ribo, ki je med športnimi ribiči-beličaiji za platnico druga najbolj priljubljena, je značilno, da potuje na drst proti toku v velikih jatah. Če razmere v matični vodi ne ustrezajo, se p od ust dreti v pritokih. Pogoj pa je hitro tekoča in plitva voda, dno mora biti prodnato. Eno najbolj znanih dretišč podusti na Krki je pod Sekllovim jezom v Novem mestu, odkoder je tudi naš posnetek. (Foto: J. Pavlin)
STOLETNICA Z OTROCI - Na fotografiji so od leve proti desni sin Nande, mama Helena Kaplan, hčeri Marija in Angel8 ter vnuk z ženo in pravnukinja. Slednji štirje so prišli na svečanost iz Francije. (Foto: Primc)
Sto let Helene Kaplan
Obiskali so jo sorodniki pa tudi več delegacij
13. aprila je praznovala 100-letnico rojstva Helena Kaplan iz Kočevja. Na sam praznik so se na jubilantkinem domu zbrali vsi njeni otroci: sin Nande ter hčeri Marija in Angela pa tudi vnuki in pravnuki. Hči Angela je prišla na svečanost celo iz Frandje.
Ob tej priložnosti so se slavljenke spomnili tudi mnogi drugi. Tako so jo obiskale in obdarovale delegacije hišnega sveta bloka, v katerem stanuje; delegacija krajevne organizacije ZZB Osolnik-Rob, kjer je stoletnica članica in od koder jei
doma; delegacija občinskega' odbora ZZB Ljubljana-Vič-Rudnik, ki jo je vodil J°^e Zevnik (jubilantka je namreč še vedno za stalno prijavljena v rodnem Osolniku pri Velikih Laščah, ki sodi v to občino), in delegacija KS Kočevje-mesto, kjer biva jubilantka zadnjih nekaj let pri svoji hčerki oz. vnuku. Delegacije so ji prinesle tvetje in razna darila ter ji v imenu hišnega sveta, borcev in občanov želele še mnogo zdravih let.