38. stev. Novo inesto, 17. septeinbra 1909. XXV. letnik. DOLENJSKE NOYICE Izhajajo vsak petek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Cena jim je 8 pos'tnino vred za celo leto naprej 3 K. Naročnina za Nemcijo, Bosno in druge evropske drzave znasa 3'50 K, za Ameriko pa 450 K. Dopisc sprejema urcdnistvo. naročnino in oznanila tiskarna J. Krajcc nasl. v Novem iiiestii. 8e Gospodarstvo. Leto§nja trgatev. Nasi vinogradi nam Ze tretje leto dobro rode. Vendar 8e z Ieto8[)jo letino ne moremo ta trenotek tako pohvaliti kakor smo se lansko ali predlansko. Neugodno vreme sp^<»tnladi. ob cvetju in pozneje je vzrok, da je trta za-8UU v 8\ojem razvoju in da ni tako enakomerno in dobro 0(%vela kakor druga leta. Te toZbe se sliaijo povsod, ne sanin pri naH , aD,pak tadi po drugih krajih. Opravic'eno 8e je zxrwUu'g* bati, da nam letos trta ne bo tako do-z°nla k. kor lam in da bo letosnji pridelek v obce slabBi. V tem Zaju si ne moremo drugega Zeleti kakor ugodnega vrermna, kakor dolge in lepe jeseni, kajti edino ta nam z*more popraviti, kar sta zakrivila spomlad l" poletje. Nujno nam je treba gorkega in solncnega vrenaena in g..rkih noci, da bo trta dobro dozorela. ^ Na bolje ri< zorevanje grozdja lahko vplivamo tudi in to st tudi pri nas godi, ali kaj posebno izdatnega veda ne moieaio storiti. Primerno skrajsevanje trt in dobro obdelovtinje zemlje gotovo vpliva na bolje zorenje grozdja; Haj ni \ sejedno, ali je trtje v goscavi, tako, a aolno hi,,,,, ne more; ali je pa vsled skraj sevanj a odprto N pi Nu Holnea in zraku. Pa tudi to ni vsejedno, ali je Zftnja ped trtami obdelana, cista in ralila ali je zelena sannga pltvela in trave! Na noben nacin si pa De srnerno p..magati tako, kakor se tu in tam vidi, da ffoapodarji trtam oblozenim z grozdjem kratkomalo vse 8tJe krog grozdja porezejo, tako da pride grozdje cisto na, golo. Kako pa naj grozdje zori, kako pa naj sladkor P^dobiva, ako nřu odvzamemo potrebno listje za proizvaJanJe sladk(,rjA? Letos bo treba s trgatvijo pocakati, dokler se bo dalo! To je v ttm trenutku najva^nejsi nauk, ki ga P0(lajamo naKim vincgtadnikom. Ne prenaglimo se toraj ln ne trgajmo v prvi priliki, kakor se to pri nas redno do-^aJa. anjpak pocakajmo, da bo grozdje za trgatev dosti zrelo. A omisliti je. da nam grozdje prav v zadnjem casn najbolj Tz°reva in da dobimo le iz dobro dozorelega grozdja ^In°i ki bo pri danasnji konkurenci dobro za kupcijo. Le veliki posestniki lab ko pocakajo, pocaka toliko la^je mal> poHestnik. ki Bpravi veliko lazje svoj pridelek kakor v^liki poseatnik. Zato se pa ne prenaglimo, ampak cakajrno J trgatvijo toliko casa, da nam grozdje dosti dozori. Ce paso je izkoriscati pa tudi deteljisca in strnisca. Kar se da zelene krme spraviti, naj se spravi za zimo. To velja za zeleno turscico, za domaco in nemsko deteljo. Vsak naj pazi, da spravi kar najvec za zimo in da porabi za paso, kar se da in dokler je vreme ugodno. Pri paii sami je pa gledati, da ne trpimo na ta ali oni nacin skode. i'e je vreme dtzevno, ztmlja premoceoa, potem ni delati skode na travnikih, ker nam zivina v takem oasu prevec pohodi in zgazi. Zlasti travnikov v bolj vlaznih legah se je ogibati. Paziti je pa tudi na to, da mokra pasa zivini ne skoduje. To se godi posebno rado pri detelji. Mlada deteljisca so naravnost nevarna za zivino, ce so mokra. Strniscna detelja je pa sploh nevarna, tudi ce je suba. Na tej detelji se pripeti vsako leto najvec nesrec in skoraj vsako leto, vzlic temu, da imamo zadosti bogate in zalostne izkusnje. Glede jesenske pase na detelji si je dobro zapomniti, da ne smemo lacne iivine nikdar spustiti na struiscno deteljo, tudi ob subem jremeuu ne, ker se na taki detelji navadno preobje. Ce je treba to deteljo popasti, po tern naj se Zivina do malega na travniku napase in se le potem 2ene na strnišcno deteljo. Sicer je pa najbolje, pocakati s paso na strniscnici dotlej, da jo slana dobro opari; se le potem zgubi namrec ta detelja svoje skod-Ijive lastnosti, a tudi v tem casu jo je previdno rabiti, najbolj nazadnje, ko se je zivina ze drugod nekoliko nasitila. Po mokrih mladili deteljiscih pa divine splob ni pasti. Ob slani je iivino zganjati se le pdtem, ko je slana izginila. Potrebno je tudi, da predlozimo zivini ob takilj jutrih nekoliko suhe krme v jasli. Prav je namrec, da ne pride Zivina s tescim zelodcem na mrzlo in mokro paso. Skrbni gospodarji predloze ob mrzli jutranji rosi sploh nekoliko sulie krme, ker ugaja zivini, ce ne pride s praznim Zelodcem na mokro paso. Oe se Zivina na pasi ne naZre do sitega, potem je treba doma nekoliko pokladati, kajti Zivina mora biti sita, da nam daje potrebni uZitek. —r— tr ba podobirati, naj se pa podobira! Jesenska pa^a. Pri letosnjem pomanjkanju krme bo treba jesensko Pa8« zopet dobro in do zadnjega izkoristiti. Ko nam po poraste trava, naj se iivina pase po travnikih. Za Politični pregled. Tostranski polozaj se je zoj>et poostril. Za zdaj so je vse oziralo, kako uspcjo konforence radi sklicanja ceskega de-zcinema zbora. A stalisce, ki ^a zavzcmajo Neinci, je za Oehe nesprejemljivo. Narbrz bodo Nemci v ceskein zboru ob-struirali, tako da ne bo prislo do resnega dela. — Ofronj strasti neti zatA'orjcnje ceskih sol na Nizje Avstrijskein. in ncinsko za-htcvanje, da sc sankcijonira lex Axman, ki j>a je v nasprotju z drz. solskim zakonom. — Bienertova vluda se kaze zmir l)olj jednostranska, neniska. Kakor dela Cehoni krivico, je uprav zdaj zopet udarila po Slovencih. Zadnja porocila trdijo, da je ze ukazano premestitev slovenskega uciteljisca iz Kopra v Gorico zoj)et odlozila. Italijani so preprecili to potrebno premescenje. Slovencem dane besede vlada ne drzi. Vse okoliscine silijo Slovane, da se zdruzijo in vrzejo to njim tako krivicno vlado. Tem bo|j razveselilno jo, da „Poljska ljudska stranka" na svojein shodii v Slotvinu izjavlja, da naj se za naprej vstraja v boju proti sedanjemu ministrstvu in naj se vse nKolo poljsko" pribliza n81ovanski Enoti", da se onemogoeijo vsenemske teZrrje po hog-emoniji. S tern pa hi vlada gotovo j>ri'sla v drz. zboru v manjsino. Zato je vladinim listom kar sapo zaprlo! Skupiii ministrski svet je razpravljal o drzavnem proračunu Avstro-Ogrske za 1. 1910. Poleg navadnih troskov pride se v po'stev izvenrednih izdatkov: 54 milijonov K za odškodnino Turčiji, mobilizacijski troski, vkupno 216 milijonov. Mornarica zahteva 4 nove ladije. Os?ri igrajo jako premeteno krizo, radi bi zopet izsilili voja.ske in gospodarske koncesije. Ministra Kosut in Andrassy si nasprotujeta; vsak je izdelal svojo volilno reforrao, katero pa vsi vkup v istini le zavlacujejo. Kranjski dezeliii zbor je sklican na 23. septernbra. Caka ga ogromno dela posebno gledo vodovodov iu raclioracij. ,,Narod" pozivlja, naj se 20. September v Ljubljani praznuje kot zalni dan v spomin lanskih narodnih zrtev. Ko bi ne bila demonstracija tako ocividna, bi narodnjak res zaloval; a kdor ve, koliko so prej in slej uprav „NTarodovci" zagrcsili glede onega zalostnega dogodka, ki je Slovencem neizrnerno skodoval, mora le obzalovati liberalne kolovodje, ki nerazsodno mladino zopet tirajo v nesreco. sami se pa poskrijrjo v svojih salonih. Ne slepite ljudstva! — Sicer je pa vlada radikalnemu dijastvu v Ljubljani dne 17. in 18. septembra propovedala vse javne priredbe. Istotako za 20. September napovedani shod za obrambo mejnih Slovencev. Stajerski dezelni zbor se je snidel 16. septembra.. Dez. glavar je imenovan zopet grof Attems, njegov namestnik pa slovenski poslanec dr. Jankovic. Istrski dozHni zbor je zacel ze prej svoje seje. Upati je, dajnod Italijani in Slovani pride do sporazuma. Cesko je zadela velika nesreca. V nedeljo je bila v okolici Hofic silna nevihta s toco, povodenj je odnesla poslopja, nekatere hise so se podsule. V Trebovicah je 300 ljudi brez strehe. Vec ljiidi utonilo, iskode cez 200.000 K. V Zagrebu se veleizdajska obravnava bliza svojemu koncu. Drzavni pravnik je par dni govoril ter dokazoval krivdo obtozenih Srbov. Za 5 najbolj osum^enih je konecno predlagal po § 59 kaz. zak. smrt na vislicah, za vse druge obtozence pa tezko jeco od 10 do 20 let. V Srbiji so na dnevnem redu vedni razpori zdaj mej strankami, zdaj mej kraljem in zarotniki. Zadrrji imajo se zmir veliko nioc; kralj je takorekoc zvezan, kajti po pravici rau zarotniki predbacivajo, da bi brez rrjih ne sedel na prestolu. Na Grskeni si je castnistvo pridobilo prevelik upliv na vlado. Odstranili so kraljevske prince iz armade. Med kraljom in prestolonasleilriikom je nastal razpor. Kralj baje kani odstopiti. V Helgiji se je pojavila kolera. V Bruselju je umrla zanjo neka zena in en mornar. Iz Melile se poroca, da so Spanci blizu Seluana v vrocem boju premairali Kabile, katerih je padlo okrog 1200. Mej liusi in Vor/A je prislo do ljutega spopada pri Arde-belu in Kavkajasu. Obojni imajo znutue izgube. — Rusija je pomnozila vojasko strazo ob mandzurski zeleznici. — Nemski konzul v Harbinu prizna [)a samo nadoblast Kitajske, ter je prepovedal davkc |)Jacevati Rusom. V juzno-atncriskih republikah Peru in Bolivija so nastali prepiri radi mej. Zabavi in poulcu. Odmevi iz Velehrada. II. Velehradski shodi imajo tudi zato velik pomen, ker ho-cejo i ljudstvo pridobiti za to veliko katolisko delo. Zbrani duhovniki so se posvetovali, kako bi vse katolisko Ijudstvo vneli, da bi z molitvijo in dejanjem podpiralo delo za zedinjenje raz-kolnikov. Moravsko tjudstvo je ze vneto za to stvar. Mod shodom ucenjakov in duhovnikov se je v nedeljo dne 1. avgusta vrsil velik shod ,,Apostolstva sv. Cirila in Metoda", ki so se ga ude-lezile velike mnozice moravskega ljudstva. Apostolstvo ST. Cirila in Motoda. Na Velehradu ima svoje sredisce ,,Apostolstvo sv. Cirila in Metoda", ki je na.semu Jjudstvu ze znano, ker se ravno v zadnjih tednih vpeljuje v nasi skofiji. ,,Apostolstvo sv. Cirila in Metoda" je apostolska bratovScina, je pobozna misijonska druzba, ki z molitvijo in malimi denarnirni prispevki (po 24 vinarjev na leto) dela za razsirjanje katoliske vere med Slovani. Natancneje je o namenih ,,Apostolstva" pisal ^liogoljub" v letosnji 6. in 7. Jtevilki; vsa potrebna pojasnila so natisnjena tudi na sprejeuinih podobicah, ki jih dobijo udje, ko se vpisejo. Na Velehradu so vsi zatrjevali, da je ,,Apostolstvo" ena najpotrebncjsih in najlepsih bratovscin, ki naj bi se med vseini vernimi katoliskimi Slovani razsirila. Duhovniki iz Husije in Bolgarije so zatrjevali, da bi se dalo veliko storiti za razsirjanje katoliske cerkve, ako bi vsi katoliski Slovani z molitvijo in dejanjem podpirali to delo. Za ,,Apostolstvo" naj bi se zanimali tudi nasi moije in mladenici, posebno tisti, ki so v izobrazevalnih in podobnih drustvih, ,,Apostolstvo" bo potem lahko veliko storilo. da se pri nas pozivi prava verska in narodna zavest in razsiri prava izobrazba. Pri nas jezelo razisirjeno ccscenje sv. Res'njega Telesa in Device Marije. Castivci .sv. Resnjega Telesa, naj bi sc radi spO; ■'minjali vzhodnih Slovanov, ki so se loceni od prave cerkve. Tudi tarn imajo sv. Resrije Telo. Jezus je tarn v sv. R. T. pokoren duhovnikom, ki pravzaprav niso pravi njegovi sluzabniki, ker so loceni od prave Kristusove cerkve; tarn mora Jczus v sv. R. 'I1-pretrpeti veliko ponizanja in necasti, ker ljudstvo ni prav po* uceno. In vendar bi se mocno pomnozilo stevilo gorecih castivcev sv. R. T., ce bi se vzhodni Slovani zedinili s pravo cerkvijo! -Kako bi se povecala slava Device Marije, ce bi se razkolni Slovani, ki so^bili vedno vneti za cast Marijino, zedinili s katolisko cerkvijo. Oastivci sv. R. T., castivke Device Marije, .,Marijine druzbe" naj se torej rade pridruzujejo ,,Apostolstvu" in po svojih moceh pod[)irajo njega namene. Oglasi se vsak lahko pri svojih dusnih^ pastirjih. Coscenje sv. Cirila in Metoda se da toraj prav lepo zdruziN z naisim izobrazevalnim delom, z naso katolisko in versko organizacijo. Tako nam tudi Velehrad ni nekaj tujega in oddaljenega, ker nam vedno zbuja misli in spomine, ki so naseim1 Jjudstvu tako pritjubjjeni in v tako tesni zvezi z nasim verskim ziv^jenjem. Velehradski roinar. D o p i s i. Precna. Zgradba novc zupne cerkve. Tcsarsko delo. Ta stroka je pri cerkvenih stavbah najnevarneja, bolj se kot krovsko ali kleparsko delo, ker te dve imata oporo na zvrseneio tesarskem delu in zidarskem odru. Tesar ima pa v zacetku dela samo prazno votlo zidovje. Sem in tje mu je zidarski oiier v pomoc, veckrat pa tudi v napotje. V visocini mora zaceti svojo delo na praznem zidu, pa po posamnih ozkih tramih hoditi, pl^* feati, tezko nosti ali pa vsaj prav z mocjo vleci in drzatif nikjer ni nobene opore, ne na desno, ne na levo, pod njinj pa je vrtoglava globocina, samo en malo naj zdrsne ali V^ narobe stopi, pa je — po njem. Pri velikih cerkvah, ki iiriaj0 vec ladij je laglejo zaceti tcsarsko delo. Se bolj ncvarno je Pa to. delo pri visokein in ozkem zvoniku. — Pri takih zgradbab cloveku nikoli no zmanjka skrbi, vsaki dan ima nove in proved Kadar sem po potrebnih potih odhajal od doma, so me trie take skrbi: kako bo, ko se vrnem nazaj, ali pojde delo po sreci, med potjo sem se oziral nazaj na stavbo, veckrat, dokler sem J° videl, nazaj grode sem pa ze od dalec premotrival, ali so se do* lavci na njej, pa ce ni bilo kakc nesrece. Vse pav sem izroceval b. varstvu. Tesarski mojster Janez Grandlic iz Cemsa, zupniJe Mirna j)ec, je pri nasi stavbi izvrsil to delo spretno, dobro i° tudi srecno. Hiteti je bilo treba radi jesenskega vron^l111.' da ne bi nalivi stavbe razmakali. Popred ze je pripravil stre«"J stol za cerkev, in isti dan, ko so bili zidarji gotovi, je zacej pri prave za dviganje tramov. Od zgoraj je vprek ladije potetf11! 18 m dolg in mocan tram, ga dobro pritrdil in ]>odprl. Spod^>0 j»ri zidarskem odru je pripel lescn granik, enkrat zunaj, dru^"10 zopet znotraj stavbe, kakor je bolj prijalo, ter ga spravil v zvo/5° z gornjim tramom. Na mocne vrvi so pripenjali tezke tramov^N pa jih dvigali kvisko. Kako mogocno so plavali v zraku ti likani, dokler niso prisli v trde rokc krepkih tesarjev, ki vložili vsakega Tia svoje mcsto tcr jih trdno zvezali. Mali trajnici pa so hiteli kvixko po vrveh ter Švigali ko travnate bilke, m prijazno vtripali, da smo se kratkoCasno jim smejali, pri teZ-kih smo se Cudili pa strahoma bali, da bi kateri preveC z moCjo ne vdaril na zidarski oder ali zdrsnil nizdoli ter ne poskodoval stavbe ali ljueii. — Delo je .slo urno spod rok, v nekaterih dneh je stal stresen stol ponosno na cerkvi, sestavljen pa zvezan z nioenim zelezjem, pa tudi obit z deskami in latami pravilno kakor je treba za streho z eternitom. — Zvonika 1. 1907 nismo dozidali do vrha, arapak do sleraena eerkvenoga stola, potem 1Jiu naredili streho z desk za ziino in prihodnje 1. 1908 delo nadahevali. — Vinavas v (jorjaneih. (Cestna zadeva.) Ako z druzih krajov nDol. Novice" prinasajo razne pritozbe, potrebe in težave, ki tarejo ljudstvo, zakaj se ne bi tudi mi zapusceni hri-"°vei enkrat oglasili in prosili, da se stranska cesta, ki se nad *-2ajeem" odcepi od glavne proge Novo mesto-Metlika in drzi Ba Vinovas, Podgrad itd. zbopa in zravna. Dva klanca pred yinoyasjo in tretji pod zupniseem so tako strrni, da se je le feuditi, kako da se vee nesree ne pripeti. Klanci so kratki pa strmi kakor po strebi doli, prvi pa se zavit, da noben zavor ne jnore voza pridrzati, da ne bi bliskoma zdrsnil navzdol. Nedavno vi se bi) kinalu podgrajski g. zupnik, ki ze 15 let tu pastiruje, torej tudi poti in eeste natanko pozna, na prvem klaneu pred yinovasjo ponesret'il, in to pri belem dnevu. Zavrl je, kar se je dalo, a vkljub temu je voz skokonia odletel po kamniti strmini ln se prekopienil. Ni kazalo druzega kot napete konopee po-rezati in tako konja na noge spraviti; potem pa iti v bliznjo Va» iskat pomoci. Vrli posestnik in odbornik vSurla", krepak Hioz v narboljsi dobi, je poniagal junaskemu zupniku voz vzdig-DlH in odvesti v Podgrad. Ako more taka nezgoda doleteti do-jflaeina, vajenega voznika, kaj sele tujca, ki redkokedaj zaide v ta stranski kor, podgorskega ozemlja. , _ Tu je |»ae nujua potreba, da se trije imenovani strmi Klaneki zravnajo in opozarjamo s temi vrsticami dotieno oblastvo na to zadevo. Stroski za prelozitev eeste bodo neznatni, dobrota nepreeentjiva. Dragoceno zivjjenje g. zupnika in njegovih fa-ra"ov, kj Inorajo v ^ oddaljenib gorskih krajih, kjer noben studenec ne zubori, noben potok ne sumlja, tudi zemljo obdelovati, SaJ _ njih zjvljenje ne bo v novarnosti. Privoscite dobrim Pod-tfi'ajeem tudi gladko cesto do njih samotnib vasic in do fame Cj'i'kve. Saj bo s tern ustrezeno tudi marsikateremu uradnikn in ot>('inskemu glavarju, ki tupatam v uradnem poslu prihajajo v te £°rjanske rebri. Mil. g. prost je objjubil sodcek vina za svecani jjan, ko bo eesta v Podgrad uravnana. Torej na noge, gospodje, ' imato moo in besedo! V Mokroiiogu bo prihodnjo nedeljo (19. t. m.) slavnost Ustanovitve Marijine druzbe. L'ovabjjen je visokoeastiti g. prelat general-vikar ,1. Klis lyj Ljubljane, da bo druzbo slovesno vpeljal prvi oddelok elanie sprejel. Zbrale so bodo k slavnosti vse Gruzbe bliznjih zupnij z banderi in voeliterji. Tako bodo vse 2upnije trebanjskega dekanata imele vsaka svojo Marijino druzbo, ln krasni venee Marijinih otrok bo dobil zadnji list, ki ga je se manjkalo., — Na /alost.ni gori bo isto nedeljo poreijunkula. . V St. Itu]MM-t ])riliaja slednje leto obiskat svoj grad Skrjjevo 1° on(ij bivajoeo mater dr/avni poslanec, dvorni svetnik dr. Skedl. ima svoje pravo bivalisee kot vseuciliski profesor v Bukovini, emlar no pozabi domovine svojih prednikov in prijazne St. ru-Perske doline. Lotos si je ogledal tudi veli'eastne gorenjske plain znamenite kraje v njih podnozjti, jezera in slapove. V ''J'uzbi duh. svotnika in zupnika Mrveea je obiskal v Dovjem I)Janinskega varuha prec. g. Aljaza, vodopad Pericnik in potoval "°. Vrat pod Triglavom. Velezanimiva in v prirodnem oziru ,"}lJO(ilienisa dezeliea Kranjska mu i>ostaja eimdajye milejsa. Pri-iJ0"nj'e leto pa na vrh Triglava! Naj bi se tudi bojj zavedal sv°jega slovenskega pokolenja! ^"tara vas pri Skoeijanu. Pozar je upepelil 11. t. m. polelue ),otim posestnikom njih stanovalisea s pridelki do tal, aterih stirje so bili zavarovani za inanjse svote, eden pa baje *jlc- Novarnost ol) pozaru /-a vas je bila velika; ogenj je nastal sredini vasi, ki je poverini 8 slumo krita. J>e z. najvecjim na-J^om se jo pozar lokali/.iral; hvala i^ogu, da ni l)ilo sape, dru-bi bila vsaka eloveska pomoc izkljucena! Delovali sta na .vlcu mesta pohvalno domai-a, skoeijanska in pozneje dosla po-^nia bramba iz Bele cerkve. Cast pozrtvovalnosti v j)Oinoe Jj'znjega. la oddaljenejsih studencev so domace in iz bliznjo °k°lieo dekleta in zone z nadelovesko pozrtvovalnostjo donasale Voclo za brizgalne in za na strehe, kjer so do skrajnosti vztra- jali nekateri mozje in fantje. Med drugimi je tudi v pomirjenje nesrecnega prebivalstva in k qmejitvi pozara uspesno pripomogel skoeijanski strazmojster g. M. Zagar. Zivo smo pa eutili potrebo bas ob tej nesreci, da bi vsaka skupna vas napravila, in to z malimi stroski, kak vodostaj, da bi bilo za vsako priliko preskrb-tjeno in da bi se za slueaj kakega ognja no masile brizgalne vsled blatnate luzne vode. Sicer pa, ko je ogenj zahteval svojo zrtev, se prizadeti priporoeajo blagohotni podpori usmiljenih oko-lieanov in poslaneem S. L. S. v pomoe. Litija. -- Ker vso „Dolenjske Novice" objavile poziv na Orlovo prireditev v Smartnem, naj naznanijo tudi dolenjskemu svetu, kako se je ta slavnost obnesla. V nedeljo okrog 9. ure se je vvrstil z litijskega kolodvora lep sprevod, v katerem je korakalo nad 100 Orlov v kroju in mnogo drugih brez kroja, vec^ bratskih drustev in drugih somisljenikov. — Do-spevse v ymartno je pozdravljal slavolok, ]>ri katerem je mladinsko organizacijo nagovoril poslanec Mandelj, ]>otein so dekan Rihar in smartinski zupan. Imenom telovadnih odsekov se je zahvalil brat Podlesnik. Vsa mnoziea se je podala v prekrasno cerkev, katero so ptuji gosti obeudovali, k sluzbi Bozji. Nato pa je sprevod odkorakal na prostorno dvorisee pred dekanijo, ki je posebno primerno za zborovanja. Na shodu so govorili gg. dekan, drz. poslanec Povse in brata-telovadea Podlesnik in Jelocnik. — Po vecernieah se je zbrala ogromna mnoziea gledalcev na telovadnem prostoru. S pozornostjo so ljudje sledili raznim telovadnim nastopom, j)osebno je zaiiimalo „sabljanje'1. Zadovoljnost vseh je izrazil deeek v vezani besodi Orlovemu naeelniku ter mu v znak hvaleznosti izroeil duhtee sopek. — Razvila se je prav zivahna prosta zal>ava, pri kateri so se razlegali prijetni glasovi zagorske godbe, ki je ves dan izborno svirala, in domaeega ]>evskega zbora, ki je izvrstno prednasal mile narodne pesmi. Lo prehitro je jirisel cas odhoda na litijski kolodvor. V slovo telovadcem in gostom so spu.seali rakete. V Smartnem kakor v Litiji so so culi posamezni zvizgi in Meukiw, in po grmovju so se j>otikali nekateri zajci v dokaz, da se hudobija boji luci. Posurovelost malega dela iimartinsko-litijske mladezi kaze, kam pelje izobrazevanje ondotnih naprednih pro-svetljeneev. Vsi trezno sodeei zdaj vidijo, kje je izobrazba in naj>redek, kje pa podivjanost in spridenost. — Severna stran Dolenjske je vstala — zdaj pridete na vrsto v sredini Dolenjske! Iz Lurda pise odlicen dolenjski rojak svojemu znancu, kar bo zanimalo tudi sir.se kroge, zato iz pisma povzamemo nekoliko ertie. Bil sem }>rvikrat v Lurdu -— a eo Bog da, gotovo ne zadnjikrat! Tri dni smo bili v tern svetem kraji molitve, solz, vesetja, hvaleznosti in ginjenosti. Tudi jaz sem molil za vse, pa tudi za se, ne za bogastvo in east, za zdravje, ce je Bogu jjubo in ako ne — za sreeno smrt, Lepo je bilo, nopopisno lepo — poleg tega prijetna druzba, in se drugi lepi kraji. — V soboto in nedeljo se je zgodilo isest eudeznih ozdravljenj — dva sem na lastne oei videl. To je bilo vrvenjo, navdusenje — eudez, eudez — hosana, hosana, molitve, vskliki, petje! — Zadovoljen sem prisel nazaj z zeno, pot naju ni nie utrudila. Prodno koneam, naj se pripomnim, da sem v jami lurske Matere Bozje pri sv. masi za avstrijske romarje ministriral! Prav je prislo, da sem se tudi to v mladosti naueil. Belokranjski glasnik. Z Yrlia pri Vinici. (Vojaske vaje.) Velike vojaske vaje so na oni strani Kolpe, t. j. na Hrvaskeni. Sinoei je bilo slisati strelanje iz Ogulinskih hribov, a danos je narbrz glavna )>itka v prostrani Jozefovi dolini. Ta dolina se prav lepo vidi od vrhov-ske zupne cerkve. Kakor receno celo noe in od zjutraj rano se slisi mogoeni strel topov in strojnih pusek, tudi sedaj, ko to pisem ^10. septembra. Criioinelj. Kakor znano, je naisa Belokmjina v krseanski organizaciji skoro najbolj zaostala. Treba jo zbirati vse sloje k izobrazevalnemu delu. Osobito mladini se inora nuditi priloznost, da pokaze svoje zmoznosti in najde vesejje v postonih zabavah! Bistri naj si urn in blazi srce. Tak dan je bil zanjo 5. September._ V drustvenem domu se je najprej predstavljala igra ,,za letovisre". Vsi poslusalei so hvalezni igraleem, ki so svoje uloge tako izvrstno pogodili in nudili prijetno zabavo. — Pod vodstvom g. visokoiolea Malnerica so vrle Crnomaljke zapele nekaj krasnih pesmi. — G. kapelan Cerar je pojasnil pomon telovadbe, ker so je ta dan osnoval ..Orel". Mladonei so si izbrali telovadi.see na prijaznem gricu nekdanjega crnoma^jskega gradu. Ondi so je zbralo dokaj občinstva, ki jc pazno sledilo raznim vajam telovadcev. G. Janko Hocevar, Orlov zastopnik iz Ljubljane, je govoril o pomenu mladeniske organizacije, katere sredisce obctajo postati Orli. Novi tclovadni odsek je ustanovljen — vrlim inla-denicem v vcse^je. — Prosta zabava se je zak^ucila z narodnim plesom rkolo". — Govorilo se je, da se v Rodinah namerava sulferajnska sola. Kolikor se nemskega reda tice, on pri tem ni nic prizadet. A slovenski starisi naj bodo na strazi, da se ne vsedejo kakim nemskim agentom na limanicc. — Istega dne se je sostavil pododbor slovenske dijaske zveze za Belokrajino tako: kand. iur. M. Malneric, predsednik, eksp. akad. M. Tezak, tajnik, abit. A. Plevnik, blagajnik. — G. Tezak je na slavlju crnomaljskega Orla nabral za obmejne Slovence 6 K. — V nasem mestu je odprl pisarno metliski rojak odvetnik dr. Sturm. Saj ne bo treba drugod iskati odvetnikov. v V Dragiiinlji vasi suhorske zupnije umrl je dne 26. avg. t. I. Stefan Kambic v starosti 63 let. Bil je moz vedno krscanskega misljenja, marljiv in vzgleden gospodar ter zvest bravec Mohorjevih krrjig- in ,,Domoljuba'\ Vse ga je spostovalo. kar je prical tudi njegov pogreb, katerega so se sosedje vdelezili v obilnem stevilu. Svetila mu vecna luc! — Iz Semica. Zadnjo nedcljo so osrecili s svojim pohodom se-miske prebivalce crnomaljski in metliski sokoli in seveda, ker bi bilo sarnim v Semicu predolgocasno — pripeljali so s saboj tudi sokolice. Oboji pa so sc zbrali in prisli v Semic na aranzma in povabilo tuk. dijaka III. razr. novomeske gimnazije, ki se bojuje se v pricetku algebre. Od zraage je menda odvisno, ako se do-ticno dijasce povspne po preteku pocitnic za razred vi.se, ali pa pade nazaj v svoj dosedanji razred kot rep. Vsekako je odziv na povabilo zelo uljuden. Da se vsaj nekoliko resi blamaza sokolskega liberalnega sestanka v Semicu, morala je — samo ob sebi unijjivo — ,,na pomoc" pozarna bramba iz Semica. Moc in poklic pozdrava pa je zacutil v scbi tukajsnji dacar, ki je dosle sokole in sokolice pozdravjjal v imenu sem. pozarno brambe, a vsled netaktnosti tudi v imenu sem. prebivalstva, za kar ga pa nihce ni^ pooblastil. Zastave v pozdrav so razobesili hotelir Bukovec, Coflovke in vzorni trgovec Zurc. Cela slavnost sokolske prireditve se je izvrsila tocno ob polu 7. s tihini in precej ohlajenim odhodom sokolov iz Semica. Na zdar! DomaČe novice. Osebno vesti. G. Fran Novak, kapelan v Stopicah, je prestavljen v St. Vid pri Zaticini. Na njegovo mesto pride novo-inasnik Feliks Funtek. — Tukajsnji rojak vie. g. Zorko, zupnik v Zvorniku v Bosni, biva tu na odmoru. Solstvo v Novem mestu. Te dni prihajajo od vseh strani dijaki, da zopet zascdejo solske klopi. Giumazijci bodo se v starem poslopju tudi s paralelkami. — Deska sola se jim umakne v novo samostausko poslopjc s 4 razredi. — Petrazredna do-kliska sola dobi 1 sobo v Fajdigovi hisi. Ondi bo tudi novi 6. razred. Te ucenke imajo v soboto ob pol 8. sv. maso; potem se zberejo v solski sobi, kjcr se jim bo naznanil ucni red, ucila itd. K solski sv. masi se vabijo tudi starisi. Prihodnji teden pa se na vseh solan pricne redni pouk. Ljudsko solstvo na Doleujskem. — Zacasna uciteljica Vida Vrezec pride na Studenec pri Krskem. — Za zacasnega ucitejja v Smihelu pri Novem mestu je iz^ Stopic prestavljen Karol Perko. Kot zacasna ucitejjica v St. Janzu je s Kala prestavljena Matilda Jager. — Naducitejjem v Mokronogu je imenovan Ivan Pirnat, v Dobrepo\ju Matej Peterlin. — Eno-razrednica v Grosupljem so razsiri v dvorazrednico. — Zacasni ucitelj v Hinjah je postal absolvirani kandidat Stanko Vrhovec. — Absol. ucitejjska kandidatinja Ivana Kalin je namescena kot zacasna uciteljica na vsporednicipctrazrednice v Radecah, Angela Kumetj pa na stirirazrednici V St. Jerneju. — Zacasnim ucitetji-cam in voditeljicam na Prezganju je imenovana absol. kand. Roza Gospodaric. Za zacasno uciteljico v Črnomelj Pavla Bayer, za sol. voditejja v Uobljicih pa Josip Gorisek. — V solskem okraju Novo mesto so do 26. septembra razpisane v stalno namescenje sledece sluzbe: ucitepko mesto na enorazrednici na Selih, nad-ucitetjsko in ucite^jsko mesto na dvorazrednici v Hinjah. — C. kr. okr. solski svet novomeski je imenoval proviz. uciteljico Valentino Vidic iz Sv. Ivriza pri Kostanjcvici v Hinje, ucit. kandidata Viktorja Sotensek za proviz. ucitejja na Mirni. — C. kr. o. s. s. crnomaljski pa je imenoval suplentko Ano Brzin v Semicu za proviz. ucitc^jico istotam. V bolnico usmiljenih bratov v Kandiji je dose I c. g. ziipnik Val. Jakelj. Služboval je mnogo let v hribovski ztipniji Sv. Kv\'i nad Jesenicami. Zaradi bolezni je prosil zacasnega uniirovyenja. Ako mu bo ugajalo, utegnc ostati v bolnici cez zimo. n Darovi za cosarice Klizabote bolnir.o v Novem mestu. Za cesarice Elizabete bolnico v Novem mestu so darovali: cc. oo. Kartuzijanci v Pleterjah 1 zaboj paradiznih jabolk in drureprogo, gdc. Katarina Rome je darovala 200 jajec, KAnton Osolnik, Muhaber, g. Janez Kramarsic, Dol. Stra/.a st. 67, g. Marija Zorko, Sr. Grcevje 6, g. Franc Medle iz Gaberja st. 17, vsak od teh stirih vecje mnozine raznega sadja. — V denarju so darovali: g. E. Fuchs v Metliki 3 K 60 v, g. Peter Itoncok v Adlcsicih 2 K. — Vsem blagim dobrotnikom prisrena hvala. Srebrna verizica se je najdla na Trski gori. Kdor jo je izgubil, naj se oglasi v zalogi Singer-jevih sivalnih strojev v Novem mestu. Tzlet na Gorjance. Dne 5. t. m. se je vrsil vkljub slabcniii vremenu izlet na Gorjance, ki je bil tudi ob enem protestni shod proti svobodomiselstvu, cegar zastopniki so ravno to nedeljo zborovali v beli Ljubljani. Udelezili so se nekateri iz Novega mesta, iz brusniske in sentjernejske fare. V obilnem stevilu ao prihiteli pogumni Orli iz sv. Kriza ter mnogo drugih ljudi. # njimi sta prisla vrli g. kaplan Fatur ter navduseni g. novomasnik Kom^janec, ki je tudi daroval po dokoncanem glavnem opravilu sv. maso. Ob desetih je bila sv. masa z govorom. Sklicatelj izlota je kazal v navdusenih besedah na onega, ki biva visoko nad Gorjanci, na Gospoda Kristusa — ki je bil nedosegljiv ideal ter kremenit znacaj. Po dokoncanem duhovnem opravilu jo biln prosta zabava. Predno so se razsli izletniki, je povedal sklicattilj vzrok danasnjega izleta, omenjajoe, kaj vse zelijo svobodomiselci namrec — svobodno solo — svobodni zakon — seziganje mrlicev i. t. d. Poslusalci so zanimanjem poslusali govor ter so se veckrat slisali klici ogorcenja. Pozdravil je tudi Orle, ki so v prvi vrsti poklicani boriti se z brezverstvom. Krizevska gospoda potem nariseta se posledice svobodoini-selstva, kakor so se kazale nedavno na Spanskora. Slednjic J0 se govoril g. zupan Kramaric iz Radovico. V svojem navdusencni govoru izraza svoje ogorcenjo nad krutim ])oćetjem svobodomi" selstva. Nas ponos so cerkvice na visokih hribih, ki so znak trdne vere nasih pradedov, v comer naj jih posnemamo tudi p^ tomci. — Brusniski vg. zupnik Nemanic je bil izvrstna podporft pevskemu zboru. — Zalibog prehitro so minule kratke uricc na prelepih Gorjancih. Prcd odhodom smo si se ogledali jezero ter smo se razsli z nado, da se drugo leto zopet vidimo v veliko vecjem stevilu. Novinci. Vsi od zreba 2/1. do zreba 139/IL starostnega razreda potrjeui (kateri niso na jmdlagi kake ugodnosti oprosceni) bodo uvrsceni v 31etno dejansko vojno sluzbo stalno armade. oni od zreba 142/11. do zreba 576/11. starostnega razreda pa v 2 df 3 lotno dejansko vojno sluzbo pri dozolni brambi. Od zreba 593/Ik do zreba 463/JII. starostnega razreda potrjeni j>a pridejo v n*" domestno rezervo stalne vojne, vsi drugi pa od zreba 468/ltf razroda na[>roj v nadomestno rezervo dezelno braml)e. Umrl je dijak tukaj sne gimnazijo Ivan Glavic. Hil je ne* navadno krepak, a vendar ga jo smrt pobrala 8. t. in. po tri" dnevni bolezni in vzola tako njogovi ubogi materi cdino uparyc in bodoco pomoc. — Zuzemberski dijaki so mu pripravili krasci1 pogreb in mu zapeli dve zalostinki. N v in. p.! Tutrina. y tukajsnji zenski bolnici je hlapoc Martin G°' renec, doma iz Smarjete, okradel svojoga tovarisa, vzel m'i kovceka okrog 80 K. V nedojjo je po mestu popival, kuj>il s' uro in klobuk in jo popihal, ne ve sc kam. Do zdaj ga sc pr*' vica ni doletola. Tatvina kolosa. V nedeljo opoldnc pride ncki mladcni<^ na Paucicevo dvorisce rekoc: Kolo pomocnikovo bom vzol. Vsed0 se in od[)oyo — ne ve se kam. Sodnijsko. K zadnji notici o bratih Premru so nam P0' roca, da nista zaprta v Trstu, nego v vojaski garnizijski l>re' iskovalnici v Ljul)ljani. Sum radi kocijazov bajo ni utomoljcfl-Pojasnilo prinese sodna obravnava. Pri mojstru Malovicu J° bilo svoj cas ukradeno kolo. Pomocnik Kuntaric, doma od Ç^j Kriza pri Kostanjevici ga je bil izmaknil, pobognil z njim, ga Alojziju Koltes v Prekopi pri St. Jerneju za 20 K. Roka pravice ga je zasacila na Primorskom. Dne 10. septembra je bil prod tukajsnjim okroinim sodisccm obsojen na sest mesecev jece. 2a poskodbo kolesa pa g. Malovicu 20 kron. — Star uzmovic je Tieki Malar Androj iz Rateza, zaradi tatvin ze mnogokrat kaznovan. Vsaka roc mu prav pride, da le dobi zanjo par desetic. V eni vasi krade, v drugi prodaja, najrajsi kako orodje, ki kje zunaj hise lezi. Zadnji (-as je v Toplicah celo v cerkvi ukradel zlico zajernavko iz krstnega kamna in kljucek od tabernaklja, zlico je kupila za eno krono /-ena v Podturnu, od kljiicka pa je z'ati cofek odstranil in kljucek pod neki karaen na pojju skril. Bi'zkone je nameraval ob ugodni priliki tabernakelj oropati. Mi-"()li pondeljek je bila glavna obravnava in blizu 20 pric iz to-pliske in soteske zupnije poklicanih. Tat je obstal vse. kaj bi tadi pomagalo tajiti. Izpred tukajsnjo porote. Od 1. sept so se vrsile obravnave ]n sicer edinole radi hudodcJstva uboja. Iz porocil bodo razvideli "»si citatelji, da je pri teh zlocinih veliko ulogo imel tudi „de-ffion alkohol". Zloraba v pijaci — koliko nesrece povzro'cuje! Obtozba zoper Marka Plesec so glasi, da je doe 15. junija 1909 Qa cesti v Zeieznikih v sovraznem namenu Janezu Oberman z nozein vrat obrezal in a tern zoper njega tako ravnal, da je ta £b zivljenje prisel. Zakrivil je hudodelstvo uboja po § 140 k. z. kaznjivo po I. odst. §a 142 k. z. — Marko Plesec je znan kot flovek na^le joze, ki se rad prepira in tepe. Ze kot solar se je tacoga kazal in teh slabih navad tudi pozneje ni opustil. — jJne 15. junija je delal kot dninar v vinogradih v Slamni vasi. R&vno ta dan sta tudi Jauez Oberman in Matija Rozman, prvi 15, drugi 17 Jet star, delala v vinogradu v Vidosicih. Domu €"r«de sta se oglasila v Zeieznikih pri sivijji Mariji Suhor, ki je delala roba<-o za Obennana in kjer je imel Rozman se nek racun poravnati. — Ko sta se pogovarjala v sobi z Marijo Suhor I" njcnimi domacimi, vstopi Marko Plesec, ki je sosed Suhor-Jeve in je s Slamnevasi prisel domu. Bilo je to nekako ob dc-setih zvecer. — Marko Plesec je takoj zacel izzivati. Vprasal Je Rozmana in Obennana, kaj da sta tukaj in zacel je zdaj jjnenm zdaj drug-emu fige kazati pod nos. ces, da se jih nic ne boji. — Posebno je silil v 151etnega Obermana, mu grozil z aesno roko rekoc, naj jo pogleda, kako je mocna in pozval ga JG uaravnost, naj se gre tepsti z njim. Rozman je zaman odgovarjal, naj pusti Obermana v miru. Ko je Plesec le naprej silil v Obermana in mu, roko molec pod nos, vnovic rekel: ..Kaj ntisliS, da so to bojim, hodi se!u, je Obrman vstal in vrgel Plesca ?j* tla. Takoj je priskocil Matija Rozman ter jih razdruzil. — Matija Rjzmsin navaja, da je na to Janez Oberman skocil pri zadnjih vratih iz hise, Plesec pa je tekel za njim. Nic dobrega sluteti je tudi on hitel za njima, a zaradi teme ni videl, kam sta zbczala. — Marko Ploscc priznava, da je tekcl za fantoma, da bi jjli fnatiral" iz vasi. - Matija .Rozman pravi, da je sel po poti proti Vi-Gosicem, ker ni videl ne Obermana ne Plesca in tudi nic slisal ni. Ko Je bil kakih 200 korakov od hise, zaslisi zadaj sum. kakorsen na-stano, ce dva cloveka teceta. Koj na to je spoznal a nic ni ^ovoril. Prijel ^ je pod levo pazduho in pod-Plral, ko sta tako prisla kakih 100 korakov naprej, se je Ober-fi ZKmdil in v njegovih rokah umrl. — Janez Oberman je 11"«1 velikansko rano vreznino, ki je segala od zatilnika na desno atran 20 cm dalec na desno lice; zevala je na 7 cm siroko ter sefala 00 kosti na 5 cm globine. -- Obdukcija je dognala, da je bilo Pferezano vse vratno misicjc in do polovice svoje«?a oboda tudi fflavna vratna zila-dovodnica. Vsled te<;a je izkrvavenje povzro-wv smrt. Poskodba je bila prizadcta 'z ostrim nozem, bila na 8e»i smrtonosna in je smrt morala nastopiti. To rano je Ober-fanu H copilnim nozem prizadjal Marko Plesec, ki sam to priznava. — l;^] obravnave jo razvidno, da Plesec ni ravnal v si-Jobranu, kar kazo tudi okoliscina, da je bjla rana prizadcta od Za(laj, ko je Obermana dotekel. - Porotniki so krivdo Plesca potrdili. Sodisce g-a je obaodilo na 3 leta tezke jece, poostrene z enkratnim trdim leziscem vsake tri mosece. Urzavno pravdnistvo je vlozilo obtozbo proti Antonu Rofan, kl jo dne 4. julija 1909 na pojtu od rPrriovea proti Dol. Lokvici v sovraznem namenu Jakoba Sukljc s kolcem j>o tflavi tolkel in J '^^m zoper njetfa tako ravnal, da je ta ob zivhjenje prisel. — Zakrivil je s tern hudodelstvo uboja po § 140 k. z., kaznjivo po *• °dstavku § 142 k. z. •-- Anton Rofan se je rodil v Ameriki (l"f\ 27. april'a 1HK7 v Stelltonu ter se pred okoli 10 leti s starisi Vrnil v doniovino Ic-teh. Od tukajsnjih rojakov se je rad razlikoval na ta nacin, da je osobito, kadar je bil pijan, koj Boga preklinjal in razsajal. Vzival je zaradi tega prav slab glas. — V nedejjo, dne 4. julija 1909 je Anton Rogan tudi popival po Lokvici. Na vecer je prisel h kevdru Janeza Dragovana, kjer je bil tega oce Martin Dragovan, in prosil nekoliko vina. Martin Dragovan mu je dal dva kozarca, na to sta vsak po svoji poti odsla proti domu. — Kmalo potem se je Anton Rogan sesel z Jakobom Sukfje, ki je hodil po poti od Trnovca proti Dol. Lokvici. Anton Rogan je Sukheta s kolom, kakorsne imaj© pri trtah vvvino-gradih, opetovano po glavi udaril: na drugi udarec se je Sukjje zgrudil na tla in na to ga je Rogan na tlch lezecega vsaj se enkrat udaril po glavi. — Jakob 8ukhe je oblezal mrtev na lieu mesta. Pri raztelesenju se je naslo 25 koscev lobanje v mozgane vdrtih. Glava je bila tako stolcena, da je morala smrt takoj nastopiti. — Obdolzenec se je sicer zagovarjal, da je bil pijan. a price so povedale, da se je vendar lahko zavedal svojega dejanja. — Ubiti vJakob 8ukf'e ga je Je svaril, ker je Rogan Boga preklinjal. Suklje je bil ugleden moz in v eni dobi tudi zupan. — Rogan dejanja ni tajil. Porotniki so krivdo priznali. Obsojen je: 4 leta tezke jece, poostrene z enkratnim postom in trdim leziscein Tsake tri mesece. — Gospodarske drobtine. — Kmetijski pouk. Kmetijska podruznica novomeska priredi gospodarski pouk v nedetjo 19. t. m. v St. Petru in v nedeljo dne 26. t. in. v Precni. Poučevala bodeta vodja Rohr-man v zivinoreji in adjunkt Zdolsek o trgatvi in o kletarstvu. Pouk se pricne na obeh krajih ob 3. popoludne. — ProSnjo za dezehie stipendije in za vstop v kmetijsko solo mi (innu se sprejemajo od vodstva sole do 30. septembra t. 1. Gospodarji, ki zelijo svoje sinove bolje izobraziti in za svoj stan boh' izgojiti, naj se pravocasno zglase in naj priloze prosnji vsa potrebna spricala. Vec o oddaji dezelnih ustanov in o sprejemu je bilo v zadnji stevilki povedano, zadej v ,,Razpisu". — Nakup Inurbodmske zivine. Dne 14. t. m. je prislo v St. Mihel na Zgor. Stajarskem vec dolenjskih zivinorejeev, da bi nakupili za zboljsanje domace zivine murbodenske pleiuenjake, za katcre daje tudi dezela nekaj podpore. Zivine se je sicer na semenj dosti prignalo. Nasi zivinorejci so se pa vrnili brez ple-menjakov. Vzrok tici v tern, olne, da se drevje sibi. Zlasti tepke, ki bodo dale letos mnogo mosta, so dobro obrodile. Pa tudi zimske zlahtne hruske imajo polno sadu. To sadje naj se skrbno spravi in proda. Mestoma so tudi ja)>olka dobro obrodila. Kmetijska sola na Grmu ima pri raznih sortah jabolk prav polna drevesa, tako da se vse sibi. Dobro obrodili so letos orehi in tudi kostanj je dobro oblozen. Sem in tja so tudi cesplje dale precej sadu. — Bolezni sadnefa drevja. Letos se je pokazala na drevju precej mocno bolezen, ki jo imenujemo ..fusikladij'', tudi skrlup ali listna susica. Ta bolezen nastopi na listju, ki se susi in odpado, pa tudi na sadju, ki dobi po sebi okrogli, crnosivi skrlup. Od te bolezni je napadeno jaboicno in hrusevo drevje. Bolno je pa tudi cespljevo drevje, pri katerem je listje v prizadetih krajih kar porjavelo. Proti tern boleznim prij)oroeamo skropljenje z modro galico. Treba je pa tudi, da se drevju gnoji, kajti gnojeno drevje se Jazje upira takim boleznim kakor drevje, ki je oslabljeno zaradi pomanjkanja potrebnega ziveza. — Tiirsicnsi slama za krino. Letos bo kazalo porabiti za krmo vse, kar se da. Tudi tursicna slama je dobra za krmo, zlasti ce se dobro pripravi. Treba jo je zrezati in popariti, potem jo zivina najraje zre; sicer je trda. Kjer imajo dosti take slame, imajo posebne stroje, da jo raztrgajo na drobne kosce. Na ta nacin se se bolj izkoristi za krmo. Izvrstno se pripravi tudi v parilnikih. kakorsne rabimo za i>arjenje svinjske klaje. — Sad lie iropine so tudi prav dobra krma za prasice in goved. Pokladati jih pa ni prevec, ampak po malem jih je pri-mesavati drugi krmi. Kar jih ni moc porabiti v svezem stanju, to naj se posuse in spravijo na suh prostor, da nam ne plesnijo. Goveji zivini lahko pokladamo na dan 2 do 3 kg i)osusenih tropin. — Gospodarske Sole v Aystriji. — L. 1907/08. jc bilo v Avstriji 175 gospodarskih sol z 8563 dijaki. Od teh so bile A visoke z 1077 dijaki, 3 akademije, 7 srednjih sol, 5 visjih gosp. sol, 2 visji vinogradniški soli in 1 visja pivovarska sola z 1874 dijaki. Dalje je 41 kmetijskih sol s celoletnim poukoni, 80 z zimskim poukom, 11 nizjih Gospodarskih sol, 17 nilekarskih in gospodarskih, _!4 nizjih sol za hracljarstvo, vinogradnistvo itd. ter 2 pivovarski soli. — V topliski župniji se pohvalijo z letosnjo letino, vendar pa sploh receno zaostaja za lansko. V nogradih je zapaziti mnogo gnilega grozdja, eni so ga ze obrali, drugi puscajo vse vkup do trgatve. Ako bo vrcme tako ugodno ostalo kot zadnje tedne in ako bodo vinogradniki cakali do popolne dozoritve, je upati prav dobre kapljice. Psenica se je slabo obnesla, drobna je in labka. Tudi tursica no bo tako polna in debelo zrnata kot lani. Krompir misi oglodavajo, korenstva bo obilno in prasici sc bodo lahko zredili. Da bi le imoli dopitani primeroma tako ceno kot niladici. Glede krme se nam bo godilo letos kakor lani, rnanj-kalo bo in rezanica bo pela. Morda se nas tudi letos drzava usmili in zivinorejcem da podporo. „Gospodarska zveza" ima sedaj izdatno skusnjo, ki ji bo v prihodnje na hvalo prisla. Ameriški novičar. = Pittsburgh Pa. V tovarnah za jeklo je nastal strajk, ki traja ze vec tednov. Delavci so se neusmijjeno izkoriscali. Vecina ondotnih usluzbencev je slovanska. Trust je zacel uva-zati od drugod skabc; strajkarji so sicer obkolili tovarno, a vkljub irjih paztyvosti se je tvornicarjem posrecilo uvazati ptujih delavcev. Vsled tega je prislo do krvavih izgredov. V Me Kees Rocks se je prelivala kri. Ustreljen je Hrvat Stjepko Horvat, katerega je velikanska mnozica spremila do groba. Due 22. avgusta je bil zopet ljut boj med 'strajkarji in tovarnicarji. Ubitih je bilo 5 in 40 ranjenih; med imeni se citajo tudi slovanska. = V Joliet-u sta dva slovanska decka ondotne fame sole Jozef Ziogar in Jozef Ainbrozic na ulici nasla zavitek ter ga iz radovednosti pobrala. V njem je bila vecja vsota dolarjev in nokaj listin. A postena decka sta to izrocila policiji. Ondotni list ^Republican" ju zelo hvali. =- V Me Gregor, Minn, so sklenili Slovenci, da si zidajo svojo cerkev. Priporocajo se rojakom tudi za mile darove. = Bridgeport, Ohio. Dne 27. julija je tukaj unirla po kratki bolezni v bolnisnici in sprevidena s sv. zakramenti Marija Sercol, rojena Kovacic, stara 26 let in doma iz Virov, fara Za-ticna pod Ljubljano. Zapusca tukaj zalujocega soproga in dvoje otrok; eden je star eno leto in pol, drugi pa 2 tcdna. Pokopana je bila po katoliskem obredu na Linwood Cemetary dne 29. julija. = Nopris, ehariti, ko sem vendar ze kakih deset zarocnih prstanov {>ri njemu kupila!" TRST, Loterijske številke. 11. septembra 85 16 10 19 84 Darovi za novo zupno cerkev v PreSni. Berns Fr. 1 K, Zara 1, Rifelj Fr. 1. Pikel J. 1, K. A. i, K, M. 2, Jarc Iv. I - 88, dar sv. Autona 4 80, pri uliodu III r 9 24, L M. 1OG, Smrk6 JOE. 2, Neimenojer (cetrtiii , A. Auzok 3, Sali Ana 10, Aloze Ana 10, male Hvoticn jiri kolekturi 2 20, Dobri farani 80 pri pHPnioni kolektnri darovali do 90 inernikor lepe psenice. Nekateri so po merniku darovali. Blagoslovi dobri Ii )jf vse! Tujči v Novem mestu. Hotel Koklii: Prrduvic J., IMKIIO F.. dr. Pocek F. iz Ljubljane, dr. Pegan, JI. Siulievic iz Zajjjreba. Jak§e: D--ut^>ch I. iz Danaja; A. Smrkolj iz Trata; A Pogacar i* Kamnika. Sejmi na Dolenjskem v mesecu septembru. V Novem mestu vsak pondeljek prasicji semenj; v Mokronogu 18.; v Vi'snji gori 20.; v Crnomlju in v Ribnicl 21.; v Bucki 27.; v Mirni peci 29. Trzne cene v Novem mestu. Imenovanje j Hektl. no K h Imenovanje 1. Hektl. po K J b~ §enica . . . 20 16 Leca.....1 1 11 71 Rz..... 13 Bob....... 11 71 Koruza . . . 13 — Ajda..... 11 71 Cvee. . . . 7 48 Proeo......| 12 3< 1 Jecmen . . . ■ jj 11 04 Sorsca.....1 16 91 Krompir imernik) 1 20 Lan.....- [ Fizol..... ! 12 03 Jajca po 7 za 40 vinarjev Grab..... 1 12 36 ZAHVALA. Za izkazano, iskreno socutje povodom bolezni in 8rnrti natiega iskreno Ijnbljenega woproga, oziroma brata, itrica in svaka. gospoda Franca Kiissel trgovca kakor tudi za mnogobrojno, caHtno Bprematvo pri ]>o-Krebti drazega nam rajnkega, izrr-kamo tem potom naj-iskrfneJH) zahvalo. - Srcua hvala prec. kap. dnhovHc-ini iu prei'1.. gg. oo. frandskanom, kakor VHEm ostalim, ki HO V tako ("lastnem in obilnem steviln epreiuil: prezgodaj umrleifa k zadnjemu pocitku. — Vzlanti se zahvaljujemo p. n. gg. svetilcem-trgdveem, p. n. gg. darovateljem krasnih vencev, si. merscaiiHki gardi in ne godbi. RUDOLFOVO, dne 13. septembra 1909. (210) Zalujoci ostali. Neiika Ktissel roi Lipavec naziianja v -svojem, svojega H>aka Avgusta Kiissel in vseli s Todnikov inieim prezaloHtno vest, da je ujeii iskreno ljubljeni dobri soprog, oziruma brat, stric in svak, ^o.spod Franc Kiissel trgovec danes popoldan ob 3 . uri. po doleem in muiv;nem trpljenju, jreviden 8 svetimi zakramenti za mnirajofie, v 53. letu svoje dobe. vdan v bozjo voljo, izdihnil BVCJO panefi:a po rlr .Ta-kobu Sch-jjuli, udvetniku v Novem tuextu bo due 29. septembra 1909 dopoldne Ob 10. uri, pri wpodai oznamenjeni sodniji, v izbi st. 6, 'Imzba zavezam-evih *euilj,Hc 1. stv (J0. 204, k. obt;. Hrusoa. ' «19 k. o. Ztjc)ivrh in 487 kat. obi1. Cermogiijice, obBtojeeib IZ njivnib parcel st. 4i>4, 4F)5, 451. 179r>, ia travnisk. parcel fit 1742, 1741, 1799, 1833, in i^izdne parcele At. 1309/1 s pritiklino vred. Nepremicninain, ki jih je prodati na drazbi, je dolocena vrediiost na 707 K 88 h. Najinaojsi ponudek znasa za zeraljiiea vl. st. 90 in 204 k. o. Hrniha 157 K 48 vin.', vl. stev. 619 k. o. Zajcjivrh 221 K 64 v;u., iu vl. stev. 487 k. o. OriiioRtijice 8W K 84 vin. pod tern znfskoin se ue prodaje. Drazbene pojfoje in 1 stine, ki He tiiiejo nepremicuiu (zemljifiko-knjizni izpisek, hipotekami izpisek. izpiaek iz kataHtra, cenitvene zapisnike itd.) smejo tisti, ki zele kupiti, pregledati pri spodaj ozuameujeni soduiji v izbi st. 6. med opravilnimi urami Pravice, katere bi ne pripnscale drazbe, je oglasiti najpozneje v drazbenem obr.tku pred zai;etkom drazT^e, ker bi He sicer ne mogle razreljavljati glede ne-pfemienine same. 0 nadaljnih dogodkih drazbenega postopanja se obvestijo osebe,^ katere unajo sedaj na nepremicuinab pravice ali bremena ali jih zadob6 v tekn drazbeuega Postopanja, tedaj Baino z nabitkom pri soduiji, kadar niti ne stannjejo v okolisu 8pi»laj oznamenjene sodnije niti ne imeuujejo tej v sodnem kraju stauujocega pooblBBcenca za vr '<'-be C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, odd. II., due 1C. avijnwta (211) Dražbeni oklic. Drazbeni oklic. E 299/9 8 Dne 2 oktobra 1909 drazba zavezaiict-vcia zemljisc.a vl. st, 26i k. «i» Dalnivrli obstojere^a iz stavbne jiarcele 10, 16(5 na kateri stoji lenHia s Blaiuo krita liiua. H pozidann povrnino 1 ar 5m2 in iz njivne parcele st. 1000, 111 lezi priblizuo 3 minute oddaljeno od hise 8 pritiklino vred NVpremii'iiini, ki jo je prodati na drazbi je d^loi'-ena vrednostna 736"96 K. Najinatijs'i pomvlek'«nifia 491-30 K. pod tem zneskom ne ne pr daje. . , DrHzbeiie poboje in listine, ki He ticejo nepreinicnine (zeniljiHko-ku.i zui "^P'fiek, lzpisek iz katastra, cenitvene zapisinke it-l.i stuejo tisf, ki zele kupiti, Pregledati pri spodaj oznamenjeni sodniji T izbi st 5 med opraviln mi urami. l'ravice. kat, re bi ne pripusftale drazbe. je oglaHiti pri sodniji najPozneje v drazbenem obroku pred zacetkom drazbe. ker bi se nicer ne mogle *azveljavl.jati K'eajo sedaj na iiepremir-ninali pravice ali bremena ali jih zadobe v tekn drazbe-nega poBtopanja, tedaj HHIDO Z nabitkom pri nodniji, kedar niti ne stanujejo v okoliHu spodaj oznamenjene soduije, niti ne iinenujejo t.ej v sodnem kraju *tanujocega pooblascfiica za vroc'rbe. C. kr. okrajna sodnija Rudolfovo, oddelek II., due 16. avtfUKta liiO'.J. (212) Vrejme se dimniharshi~poiGnih trozon in zvost. samostojen delavcc no cez 30 let star. Placa po ^Offovoru pri Fran (Ja^ca s srebrnim drzajein in • Ul^-lll JlllJ^IM" Hibnogjiainom ter deznik z zakrivljeno ^ kJJuko. Najditelj naj odda oboje proti nagradi v ^ostilni pri ,,Kristofuu. (2?ui-8-aj flB • I kupuje vedno in v vsaki muozini I l H n f i n H nP^"^ naidiazie tvidka: dUITL UUUlJ J KuSlan ^ ^ " ^ ^ * trgovina z dezelinmi jiridelki. Kranj - (Jor(Mi.jsko. na prodaj ! • I I WW z lepimi travniki, njivami, bnisiovo lozo, I V I I I I I velikim gospodaiskim poslopjem, za zi-I I I I I II vino- in prasicerejo pripravno. V blizini M I M I I I I tega nilina se bode gradila zeleznica.— Ccna primerna, pojioji ugodni. Kje pove upravnistvo ,,l)ol. Novic. * (195-3-3» Dva ali tri pomočnike ^ in eneg:a iicenca ^ sprcjmc Josip (iolobic, ccvljurski inoj ster v Sv. Krizu pri Kostanjevici. Placa dobro. (203-2-ii Kozolec (topler) s tremi okni in na konceh po en okenj je na prodaj v Valii vani pri JaiH'zn IMilar s^. 4. ^08 4-1) ^ boljso rodbino se sprcjmc na hrano in stanovanje pri urad-"i^ki rodhini. Vrt in kopalna sol>a na razpolariporocata (170.0-9) Znidarcit E Stepontic. Iidajateij iu zalosnik Urban Horvat Odguvorni nrednik A. Zlogar. Tiak J. Krajic nasl. *