List 39.
Snetnjavo žito in sredstva, ga snetja obvarovati.
Podpisanega bo že večkrat storjene skušnje prepričale, da tiste leta, kader so se spomladi in v začetka poletja spadline iz ozračja pogostoma nahajale, se je bolezen na žita, ki jo kmetovavci snetje ali rija na žita imenujejo, kaj rada prikazovala.
Ta prikazen se je zopet iz novega poterdila, da se snetje na žito največkrat spremiujenim vremenom in zemlji pripisuje. Razun vremen pospešijo bolezen snetja tudi slabo seme, pozna setev, sirov ali frišen gnoj itd. Med vsemi sredstvi, kar jih je bilo do zdaj po raznih časnikih zoper snetje priporočevanih , so se nektere po več krajih kaj dobro obnesle, na družin pa prav slabo. Iz vsega tega smo popolnoma prepričani, da nimamo do zdaj še nobenega gotovega sredstva, po kterem bi se dala snetjava bolezen na žitu odpraviti. Po mnogoverstnih skušnjah se je zvedilo, da naravno obdelovanje žita pred snetjem skoraj najbolj ob-varje, zato pa podamo kmetovaveom naslednje vodila, po kterih naj se ravnajo pri sejanji, da se bodo, kar bo le moč, snetja znebili.
1)  Ne sej semena, ako je bilo snetjavo, na priliko: pšenice, pire ali pa ječmena na lake njive, ki so vedno močirne.
2)   Glej, da boš njivo na vozke ogone izoral, urezi ji globoke jameljče, v ktere se bo zemlja bolj in bolj in ur-oiši odtekala.
3)   Orji njivo bolj globoko kakor plitvo. V globoki brazdi se setev vedno bolj ukorenini in čversteja postane, kakor v plitvo orani; potem takem ji tudi mokrota ne bo tako škodovala, kakor na plitvi rali. Tukaj namreč setvi zdaj mokrota, zdaj pa suša v rasti nadlegova.
4)  Sej vselej le v lepem vremenu.
5)   Pazi, da ne boš leto za letom semena enega plemena na ravno tisto njivo sejal, ampak versti ga kolikor moreš. Po raznih skušnjah se je zvedilo, da se ozimina, ako se po krompirjevšči, repešči, pesešči itd. seje, večidel slabo obnaša in je tudi rada snetjava. Koristniše je tedaj, ako se na enake njive jaro žito seje,
6)  Nikar ne gnoji ozimini s frišnim še le izkidanim gnojem. Bolje storiš, če ga za krompir, repo, peso itd. oberneš.
7)  Odloči seme že pred žetvijo na polji, ktero se ti najbolje zdi, za setev. Pusti ga, da do dobrega dozori, dobro g;a posuši, preden ga omlatiš. Shrani ga na zračni in suhi žituici.
8)  Omlačeno seme jemlji za setev tisto, ki je najtežje, namreč tisto, ktero pri vejanji na podu v kot leti; spravi ga na žitnico, razsuj ga po tleh, pa ne na debelo, preme-šuj ga od začetka večkrat na dan.
9)  Preden ga seješ, prepoli ga, da ga prahu odpraviš in nasuj ga v čiste žaklje.
10J V več krajih so se kmetovavci na Virtemberškem prepričali, da pire snetje ne napada, če se med njo nekoliko reži poseje.
Omenjene vodila so se v Hoenhajmu do zdaj poterdile, in kmetovavci te okolice se ne pritožujejo, da bi jim ondi snetje žito kvarilo, kar se po več krajih pogostoma sliši.
v                v
Ze vet* let namakajo v Hoenhajmu pšenico v medenem vitrijolu, preden se seje; in napravljene skušnje so se zoper snetje dozdaj prav verlo obnesle. Omenjeno namako pa takole napravljajo: Pred setvijo ta dan vzamejo za 14 va-ganov pšenice 1 funt medenega vitrijola (Kupfer-Vitriol), ga v prah stolčejo, in ga dajo v 8 ali 9 bokalih vode raztopiti. Ko je pa vitrijol do dobrega raztopljen, poškropijo s to vodo pšenico in jo mešajo tako dolgo, dokler je vse zer-nje dovelj namočeno. Potem zgrabijo zernje nekoliko bolj skup, da se osuši.  Drugi dan ga pa nejejo.
Ondi, kjer je žito zelo snetjavo, je tudi moka slaba, torej tudi kruh iz nje ni tako dober in bel, kakor iz čistega in zdravega zernja. Zato so jeli umni kmetovavci zernje, preden ga v malen dajo, ga snetja na mnoge viže snažiti. Pri nas perejo mlinarji snetjavo pšenico v kadih, ali pa v nalas za to napravljenih skrinjah, ki imajo na dueh mrežaste sita, da voda proti odteka; v take posode na^ujejo pšenice, pa ne prav do verha, in jih z vodo nalivajo, zernje v njih tako dolgo mešajo, dokler zernje do čistega opero, potem denejo oprano pšenico na sušivnico sušiti, preden jo melejo.                        Slik, učeuik kmetijstva v Hoenhajmu.