PoStnlna plačana v gotovini! ODVETNIŠKA PISARNA OOOOOOCX OOOOOOOO OOOOOOOO OOOOOOOOOOOOCXV' J 8 Uredništvo in upravništvo § Wildenrainerjeva ul. 15/111. ^ Dopisi morajo biti podpisani § -—in frankovani. OOOOOOOO OOOOOOOOOWOOOOOOOOOOOOOOOOO XXSo GLASILO ODVETNIŠKEGA IN NOTARSKEGA URADNIŠTVA ZA SLOVENIJO OOOOOOOO OOOOOOOO 30000000 >0000000OOOOOOOO = Izhaja vsak mesec. =: § Naročnina stane za celo s leto 48 dinarjev. — Po- § samezna številka 4 dinarje, a UOOOOOOOOOOOOOOC OOOOOOOO XSOOOOOOOOOOOOOO Štev. 9.—12. V Mariboru, mesca decembra 1925. Leto XII. VSEBINA: 1. Ob novem letu. 2. Tridesetletni službeni jubilej Dragotina Gilčvert-a. 3. Konferenca v Beogradu' 4. Privatnim nameštenicima i njihovim organizacijama. 5. Tovarišu Cilenšeku v slovo. 6 Razpis volitev v Delavsko zbornico za Slovenijo. 7. Nedeljski počitek za celo državo. 8. Vzorna strojepiska. 9. Cilenšekove zbirka. 10. Društvene vesti. Ob novem letu! Zopet zaključuje mio staro 'in prestopamlo v novo leto. Zaikljlučifti bi mloralli bilanco ter ra p o ložiti pred nas načrte i jo čalk-ajo, je potrebno, da se vsak privatni nameščenec vdiruži v najbližjo strokovno organizacijo dah le te pristopijo k Federaciji-, ki naj b-ode -mogočna; zaščitnica interesov vseh vrst privatnih nameščencev. Avton-omijiai doisedaj samostojnih organizacij pri tem seveda ne-.sime trpeti. Alko se organizacijami posreči organizirati vsakega privatnega nameščenca, zamcgla ibi'se Federactijiai opirati na -čvrsto armado, broječo kakih 40—50.000 -sodelovalcev. Klat predstav'itelijica naše skupne misli hi zamogla pri zakonodaji) iimetdi pri-mteren vpliv ter delovati za doetego in izvrševanje talk ih socijailinih zakonov, ki bodo privatnimi nameščencem' zasiguTaliii ono socijallmo stališče in razvoj, -ki -mu po številu in po službenem stališču pritiče. Niai tej važni konferenci v 'Beogradu, ki pomeni preporod: našega istanovl-kega gibanja, bi Bo je tudi naše društvo po predsedniku 'Zveze tov. Valentinu A. Urbančiču' zastopano. Da Ib-oido organizacije odvetniških in not ar sikih uvad-nilkoiv po Sloveniji priimlerno zastopane tudi v Federaciji, vabiiimlo in pozivamo vfeacega posameznega uradnika in uradnico po -vseh krajih, da z novim letom1 priglasi priistop -k najbližji stanovski organizaciji, ker le takrat zaimO-remlo računati1 na po vol j no udejstvovanje naše stroke v Federaciji, ako bodemo v n joj številno zastopani. Da bodo tovariši in kolegimje po-učenii o gibanju stanovskih organizacij1 ter -o delovanju Federacije ko/ vrhovne instance, je potrebno, da se vsak naroči vsaj na naša istan-ovteikia glasila, »Odvetniška pisarna« in »Organizator« ter pri ifeftib aktivno sodeluje s pri-občevanjem 'vesti u lastnega okraja, dajanjem linicijati-vmasvetov h t. d. V bod(§čeim' letu se bodo vršile volitve v Delavsko zbornico. O važnosti te naše institucije smo v preteklih letiih obširno razpravi j alti. 'Potrebno je-, da bode naš stan 'tuidlil v bodoče zastopam v Delavi-lki zbornici. Da -bodemo složni) in jed'ini ob času valitev, je potrebno, da- smo di-eciiplilniranlii in vsi do zadnjega včlanjeni’ v 'pristojnih organizacijah, tki bodlo člalnomi dajali navodila im potrebna p-o-jaslniilla. Delavska zbornica se je že do sedaj, zlasti v zadnjem časlui ozirala na naše želje. Spomenice naših organizacij j-e s priporočilom odstopala na pristojna toeista to' Mia votlino pripravljena, da asa naše zahteve j intervenira: Izveščala je naše organizacije o važnejših uik repih ter se udeleževala' kongresov, katera so prir rejiale močnejše organizacije privatnih nameščencev. tNiaš stoj: si še mi priborili lastne uzakonjene zbornice, dasii) so Ho dosegliii mlanj številni stanovi, kakor n. pr. phlanmlacvti in dir. Radii tega je Delavska zbornic® za maisi edilna uzakonjena zaščitnica. Mezdno gibanje stopa zopet v ospredje, brezposelno,st se veča, nekvalificirano uredništvo sili v pisarne. Vise to povečuje boj za eksistenco. Pri temi pa se množijo gospodarske in posredovalne pisarne in se delijo tozadevne1 koncesije po največ visokim politični iml uradnikom, ki so predčasno stopili v pokoj. Le-ti veča je niašo brezposelnost in vplivajo na znižanje plač, s tenu, da odjemi jejo od'vet n iške im notarske posle in sicer po maJjiveč ono delto, ikiatero navadno izvršujejo takozvani isoticitatorji. Na ta način se zmanjšuje delo po odvetniških iinl notarskih pisarnah in s temi pdtrelbla po kvalificiranih uradnikih. Da to povečuje tsoci jatno bedb in sili’ n a š e o r g a n 1 z a c i j e n a o d '1 o e e n b o ji iprotit temu opa-netmiu sovražniku, mami ni 'treba še posebej povidarjati, Visa ta im neb roj drugih vitalnih vprašanj pa spadajo predi Delavsko zbornico, da se potonil iste1 doseže remedlura ter zboljša nevzdržno stanje odvetniškega in notarskega, uradiništva. Tudi pokojninsko in bolniško zavarovanje m,ora zainteresirati vsakega ‘odvetniškega iln notarskega uradnika. Podrobnosti bodo n atol jasne le, ako se s teto vprašanjem intenzivnih baviimo. Res so tozadevni prilslpeviki' za nas težko' breme. Todiai če v slučaju bolezni upoštevamo v ii-oke zdravniške honorarje, draga zdravila, imoramo bolniško zavarovanje imenovati vendar mašo đ’cbrotnieo, katera natal v bolezenskih dinevihi iln vi sil lučaju smrti. daje tiudiii denarne prispevke. Dobrote pokojninskega zavarovanja pa so v zadnjih letih pričeli' vživati že nekateri naši čllami im njiih vdove. Skroimlnl so isiiicer ti dbhodklil, vendar je nekaj', pred letom 1se uradništvo pri njem hitro menja. Zlasti je stavit naravnost velikrmsfce zahteve na pisarniškega vod jo im nil imic še1 videli takega, ki bi mu bil po volji in kos njegovim zahtevam, pa tudi; ne, ki bi bil vztrajat pri ujemi eno leto, iMii Goričami se kajpada, dobro' poznajo« vse Dr. Staničeve lastnosti, nismo potegovali za' službo pisarniškega vodje pri njem, zato je Dr. Stanič z blestečimi ponudbami privabljat uradnike s Kranjl-ike in Štajerske. 'Fa tudi ti so ,ga razočarani zaporedoma zapuščali, zaito r'itno smatrali trudil našega novega tovariša za zopetni' »'Versuchsikaniinehen «. * ' * * * Do leta 1890 se je v Gorici večinoma po vseh uradih luiradbvalo italijanski in nekoliko nemški. Šele z uvedbo novega civilnopravnega1 reda leta 1808 je dobita slovenščina vstop v sodni ji.,ke uirade. Dr. Stam'lč je bit takrat v najlepši moški dobi. — kakih, 4.r) tet — in na vrhuncu svoje sreče 'ih stave. Kot talentiran jurist je vodil z vso ognjevitostjo vztrajno in brezobzirno boj- za «1 »venski jezik. Naravno, id'ai je bil vsled tega pri uradnikih, ki so biilii po ogromni večini tu je narodnosti, obsovražen 'im da je imela njegova pisarna povod težko stališče. Ker ‘pa je imel zaslombo na Duna ju, uo se ga uradniki tudi zelo ib ali, ljudje pa so, poznavajoč njegovo neizprosno naravo naiprami uradnikom tu je narodnosti1, kar je oso-bito ugajalo v takratni dobi narodnega gibanja, radi zahajali v njegovo pisarno. Opažalo se je zlasti ob tržnih) dlneviih pravcato romanje kliijentov v Dr. Staničevo pisarno, ki se je biilai mahoma razvila v eno največjiih na 'Primor kem. Dr. Stanič je zelo dosti, potovat in vedelo sie je v Goriči, da je prepotovat že četo Evropo in da je zlasti rad hodili na Francosko. Naš nov tovariš Gilčvert naun je tudi kmalu' po nastopu stužlbe povedal, da je njegov šef :za nekaj mesecev odtpotovat menda na Švedsko ali Norveško in da imn je izročil na odgovornost veliko pisarno1, ki je povsem drugače vodjema kot štajerske. — Obupaval je čestokrat, zlasti!, ker m'u je šef zabieiil, da mora to velikansko pisarno, Iki je bita menda precej zanemarjena, spraviti do njegovega povratka zopet v red. Iu to niihillo ravno lahko za novega uradnika, ki ni poznal ne razmer, no Italijanskega jezika in vrhu tega odi šefa ni imel najmanjših navodil. Spominjam se še dobro, ko sem! prišel večkrat v pisarno, 'kakšne velika,u- i-ke arhive z zmešanimi akti je imel Dr. Stanič im koliko debelih ekspenzarnih knjig je ležalo po raznih pultih, da me je kar zona 'Spreletavala, ko sem1 vse to gledali in mislil, če bi moral jaz kedaj tako breme vzeti na svoje rame. Zdela se mifi je tal pisarna kot kalk Avgijev hlev, za katerega očiščenje bi bilo treba Heraklesia po' uma in živčevju im dvomit sem, da bi ta takrat navidezno tako šibki Gilčvert mogel to zmagati. Pa ,motili tsem »e korenito. Gilčvert se je lotil s silno energijo čiščenja in urejevanja in ko seiml pozneje zopet prišel v pisarno, se nisem mogel dovolj načuditi taki 'spremembi' im lepemu redu. Seveda je ibillo v 'tej pisarni nešteto njegovih čez-uradmih in nočnili uir, ker, če je hotel zmagovati delo, je ■morali ostajati v pisarni čez uradne ure in jo poi eeati tudi po noči. Keidaj je imel čas učiti se poleg tega še italjainščine, brez katere tudi mi bilo miogočo izhajati; mi je še danes nerazumljivo. J az sami sem bi l takrat še stenograf v pisarni Dr. Frankota iu sem z dragimi tovariši vred občudovali Gilčvertovo energijo,in požrtvovalnost za pisarno ter se nisem ravno strinjal z nazori o čezurnem, osehito ponočnem!, uradovanju. No, pozneje ko se,m postal sami vodja, če tudi skoraj nove in urejene pisarne, sem moral tudi sam svoje mnzore menjati, ker niseimi boljše godalo. Ce sem hotel, da pisarna funkeje-nira, moral siem, kakor tovariš Gilčvert, delati čez uradne ,u,re in neštetokrat tudi ponoči. Dat se povrnem zopet k Dr. Staničevi pisarni, moram omeniti, da smo bill po preteku leta na sploh vsi razočarani: Gilčvert je vztrajal pri Dr. Staniču* kojtegal so se ,sicer visi bali. Seveda' je začet veti z Giitčvertomi v pisarni tudi drug veter. Opažati n,i bilo le reda pri aktih im knjigah, marveč tudi pri osobju, ki je postalo točno itn disciplinirano. Gilčvert je dtržal v ipisami naravnost. vzorno' evidenco in eksekucija, to najvažnejše odvetniško' delo, je prišla do svoje veljave. Začel je razvijati svoje talente v dotedaj' zanemarjenem izvršilnem referatu im ni čui-da, če je pislairna1 zaslovela1 po celi deželi1, da1 j® najboljša za 'točno iztirjevianje. Gilčvert je' bit priznan tudi pri sodnikih in odvetnikih in na glaBh kot najboljši pisar -niški' vod ja, naravnost špecialist pa- za izvršilne zadeve. Ko je leta 190B1 prevzel Dr. Staničevo pisarno gosp. Dr. Treo, je prevzel tudi Gilčverta kot pisarnovodjo, čegar zvezda 'tudi v tej' pisarni mi zatemmeila, za kar je najboljši' dokaz pohvala', ki' sem jo večkrat sam' ču'l iz ust njegovega: šefa, da je njegov pisarniški vodja nepre-kobljiv. Če omeniml še njegov brezhiben nastop, do 'katerega mu ni' v mlalli meri pripomogla impozantna! pe-staiva, sem' le površno naslikal vrtine našega nawtav'ljen-cakot odlvetniškega pisarn iškega vodje. Moral bi še dosti napisati, a za enkrat se omejim na kraitlko lastno in splošno sodbo, dat je on mož ilzvanredne intelligence in zmožnosti v te ji svoji kakovostni Hočem isle nadalje dotakniti nekoliko njegovega zasebnega življenj® kot gospodar in dlnužabniik. Kot inteligenten im priden mladenič, je Gilčvert v onih pičlih urah, ki si jih je miogel privoščiti za oddih, vodno bi razmotriival tudi gospodarska vprašanja, zlasti je iline'1 vedlno pred očrnili svojo prihodu jost. Razpravljali je O' tem predmetu vedno poleg stanovskih zadev ;n delal načrte za, bodočnost. Če je bil tudli prepričan, da je dober pisarniški vodja naravnost duša' vsake pisarne in da i® <>d njegovega delovanja več alti manj odvisen obstoj liste, je po drugi strani tudi vedel, da človeški živci enkrat opešajo, in da postane s tem momentom! tudi najboljši' »uradnik svojemu šelfu Ibalaist, in dal se ga skuša znebiti na ta ati oni način. Dd Ibi mu ne bilo treba past i 'komu v breme1, začel je štediti' in je 'Spravljal visiak zaslužen krajcar, pokier ,ni »prihranki kupil v Bukovici v bližani Gorile© l epo aromdlirano posestvo, kamor se j e hotel preseliti, ko bi ne mogel ali1 hotel biti več v pisarni. Investiral je lepe denarce v to posestvo in bil je 'vedno main je ponosen, češ, to ibo moj' dom kot vpokojenec-Kot družabnik in tovariš je bil Gilčvert na Goriškem vedno priljubljen, zlasti Iker je bil zelo veselega značaja iin kavalir skozi, in skozi; živo so mi še v spominu lepe urice, ki sva jih skupaj prebila. Sprehajala sva se čestokrat po lepi gorišfcii okolici, zlasti po Brdih, in se vračala včasih prav dobre volje domov; če se ni nama zdelo potrebno poseliti še kavarno Schwarz ali Evropo, 'kjer sva se na zelenem polju (na biljardu) poskusila. Dogodilo se nama je tudi, da so naju slonokoščene krogle silo malo ubogale in dal so vse drugo počenjal©', nego se zadevale druga ob drugo, tako da sva morala prezgodluje ure in ker nisva ‘hotela zamuditi pisarne, prekiniti partijo kot neizvojevamo. Nad'al je moram še' zelo pohvalno omeniti Gilčvertovo udejstvovanje kot narodnjak in na: društvenem polju-Takoj po svojem prihodu v Gorico je vstopil kot član v vsa narodna društva, ki slo takrat že obstojala, kot »Sokol«, »'Čitalnica«, »Bralno in podiporno društvo«, »Kmetijsko dlruštvo«, in ko se je ustanovilo pozneje »'Pevsko in 'glasbeno dlruštvo«, je seveda1 pristopil tudi k temu. N:i pa bil! le plačujoči član, marveč po večini v vseh društvih tuji odbornik po največ tajnik ali blagajnik in prii pevblkem 'budil pevec. Bil je tudi1 izvaljen članom Gospodarskega sveta v Bukovici, kot občinski odbornik občine Vrtojba, kjer je- imel posestvo in na katerem -se je bavil z vinarstvom in z živinorejo do izbruha vojne. Znamenje tedaj, d'a so imeli tudi1 sosedjo njegovega posestva itn njegovi soobčani vanj zaupanj©'. Svetovna vojna- tudi njemu ni prizanmesla. Iztrgala ga je najprej iiz njegove nove domovine in ga vrgla v splošni metež. Kjegov dom in lepo izdelane vinograde, 'travnike in gozdie pa je uničila popolnoma. Gledal sem te ruševine An žalost me je obšla. Lepe velike hiše in stale z moderno napravljenimi svinjaki, vinogradov im gozda ni v-eč. Od stavb štrli le še nekaj' zidovja Iz tal, vinogradi1 so opuistošeni inlkaikor travniki polin velikih jam, kii so jihl izkopale granate. Da se žalosten utib poveča, je sreda, posestva še vojno pokopališče, kamor so polagali! Avstrijci svoje padle junake, menda nekega artilerijskega polka, 'ki je v onem, sektorju operiral. Tovarišu Gilčvert u nii bilo uL-ojeno uživati lepega posestva — sadov dolgoletnega in napornega truda, kajti vojna vihra mu je uničila vse. Ker nii rojen na Goriškem in ni italijanski podanik, mu itali jamska villaJda tiuidii- ni prilznalai niti beliča vojne odškodnine, talko d® svojega nekdanjega doma in posestva' na; Goriškem! ni mogel zopet vzpostaviti. Dragotin Gilčvert, predsednik Društva odvetniških in notarskih uradnikov v Gorici (14. X. 1905). Kljub vsem 'Viharjem, ki iso 'šili 'preko njegal, ni klonil dluibom, marveč lotil se je po vojni z vso vnemo in naravnost mladeniško silo svojega poklica ter vstopil v pisarno po celi Sloveniji znatnega odvetnika gosip. Dr. Pranja Rosimiai v Mariboru, v kateri pisarni je še dandanes in sicer po smrti prvotnega šefa pri nasledniku g. Dir. Vurniku Rapotcu. Predmo preidem h koncu, moram omeniti najvažnejšo in najilepšo lastnost oziroma zaslugo našega tovariša Gilčverta in sicer ono, kii mu brez vsakega dvoma gre za njegovo dlelovanje na polju stanovske organizacije Nedlostalje mlii besed, da bi pravilno označil in ocenil to njegovo delo, rečem le: »Klobuk doli pred takim tovarišem!« Ko je prišel Gtillčvert v Gorico, se nismo še pravzaprav zavedali svojih dolžnosti do stanovske organizacije im začel je on orati ledino. Vedno im povsod je pov-dlalrjal veliko važnost stanovske organizacije, brez kafer mi misliti, da' bi dosegli svoje pravice, itn bodrili' nas je mevmomo do združenja. Kakor je število slovenskih odvetnikov naraščailto, tako se je naravno množilo tudi število uradnikov im Gilčvert ni miroval, dokler se ni ustanovilo društvo. Pri ustanovnem občnem zboru, h kateremu smo bili povabili tudi' tovariša Ivana Bovho, tega Nestorja Društva odvetniških in notarskih uradnikov na Štajerskem; smo izvolili enoglasno tovariša Gilčverta predsednikom!, katero funkcijo je obdržal, doktor je društvo obstojalo. Po njegovi inicijativi se je doseglo lepe vspebe na stanovskem polju, izmed katerih' naj bo omenjen popolem nedeljski in prazniški počitek, kil je veljal prej kot neizvedljiv, izboljšanj? plač 1.1 d. 1 Id. Polagoma je dosegel, dat se je preneslo iz Celju oz. Ljubljane v Gorico tudi uredništvo stanovskega glasila »Slovenska pisarna«, katero je tudi on sam1 urejevali ilin izdajal. Sodelovali: so sicer pri listu razni odvetniki, kondpijenti in tovariši, vendar je padlo glavno deilo im odgovornost vedno na tovariša Gilčverta, kii je vkljub neprestani' zaposlemnosfi v veliki pisarni, pri družini in posestvu, katerega je obdeloval v lastni režiji; še vedno našel čas za delo pri stanovski organizaciji. Občudovali smo njegovo pridnost in njegove jeklene živce, da je bil v istdnu zmagovati toliko dela, in neštetokrat sem čul iz ust priznanih strokovnjakov hvaliti njegovo energijo in nesebičnost v lem pogledu- Da min je skupni stanovski blagor pri sreu, je tovariš Gilčvert) dokazal v polni meri po vojni, ko '-e je zopet povrnil v svojo domovino. S tako kvalifikacijo, kakoršno ima on, bdi mu gotovo ne bilo težko dobiti za svojo osebo ikborpo in dobro dotira.no mesto, vendar on ni miroval in se ni vstrašil ne dela ne boja, dokler mi zopet svojih tovarišev in tovarišic na novo organiziral in tudi m njo dosegel enake ugodnoKt.ii kot zase. Mislimi, da mi mi treba omenjati obilo lepih vspohov, ki jithl je dosegal, kajti' živo morajo biti še vsemi v spominu. Ko zaključujem te površne spomine na našega to-vanišaHslavljenoa, mislim, da govorim iz srca vs3h tovarišev, alko mu želimi, da bil nam ostal še dolgo vrsto let čvrst tn dober tovariš, kakor je bil dosedaj. Vam pa tovariši % tovarišice priporočam, da si ga vmimete v vzgledi kot tovariša strokovnjaka, osobito pa kot delavca na polju stamovske organizaci je. V Gorici, meseca oktobra 1925. Tonca Klavžar. Konferenca v Beogradu. Konferenca organizacij privatnih nam.iCeucev iz cele onavr. „ Umiranje „Federacije organizacij privatnih nameščencev". 'Po dolgotrajnem delovanju v praven konsolidacije gibanja privatnih nameščencev je bili v zadnjem, času 'V tern oziru storjen znaten komik naprej. (Dne 18. okt 1926 se je vršila v Beogradu konferenca vseh organizacij privatnih nameščencev, ki obstojajo v .naši državi. Pio svojih zastopnikih «o se konference udeležile sledeče organizacije: Organizacija zasebnih natmešeen-oev Slovenije Ljubljana (lOZlNS), Shvez bankarskih, tr-govačkib i iindnsitrijsklihi čitoovnika Jugoslavije Beograd) (ISIBTIIC), Savez bančnih činovnika i namešteaika Jugoslavije, (Zagreb (SlBiOINiJ), Savez privatnih name-štenilka Jugoslavije Zagreb (SPNJ), Savez trgovačkih pomočnika i privatnih činovnilka Beograd (STPIPĆ), Udruženje bankarskih osiguravajučih trgovačkih i industrijskih činovnilka INovii iSadl i(UBIOTIIC), Udruženje bankarskih čimovnika Beograd (UBiČ), Udruženje trgo-vaca-patmikal u Kralj SHS, Zagreb (UTP), Udruženje trgovačkih maimieštenika, Bela Ctfkva, V ojvodi na (UT N), Zveza društev privatnih nameščencev Slovenije Ljubljana (ZDPNS). Pio teh orgiahiiZacLjalbi je bilo na konferenci zastopanih skupno 15-792 privatnih nameščencev, kar zuaoi zelo lepo število, če se upošteva; da je od 50.000 privatnih nameščencev v našii državi organiziranih komaj 16 dč 17.000. Na konferenci so bile razen 'tega zastopane tudi sledeče oblast i:, institucije in korporacije: iMimistarstvo soeijalne politike; MimistaPsItvo pravde, Središnji ured za osdgmramje radlniika; Pcnzijoni zavod za nameščence; Bolesmička blagajna »Merkur«; Centralni sekretarijat radničkih Ikomorai; iZaigrebačka Radnička komora, i Ujedlinjenje Radnički Sindikalni Savez Jugoslavije. Konferenco je v imenu sklicateljev otvoril Vladimir Pfeifer, predsednik Saveza privatnih nameštenika Jugoslavije, kateri' je poleg Radomira Arandjeloviča (SfBTHiC) i Valentina A. Urbančiča (ZDPN), ki sta bila obenem z njim izvoljena predsednikom, tudi vodil konferenco. Razvem omenjenih ,sk> bili v biro Konferenc izbrani še siledteči: Jovan Gager (SBTIIC) im Fadil Kur-tagič (SBČIN1J) kot tajnika, ter Miilorad Mirovič, (SBCilNJ) in Branko Solarič (ISTPLFČ), kot overovate-lja zapisnika. Poleg referata Fadile Kurtagiča o »Akciji za konsolidacijo pokreta privatnih nameščencev Jugoslavije«, ki je bil' najvažnejši, in o zakonskem reguliran ju službenih odmošajev privatnih) nameščencev 1 razširjen je in izboljšanje Zakona o trg. nameščenci^ iki velja za Slovenijo in Dalmacijo). II. SocUoino zavarovanje. O tej 'točki je ref eri ral Fadiill Kurta,gič (SBCNI). Razpravljal je o vprašanjih, ki iso v zvezi z zavarovanjem za slučaj 'bolezni ib. i e-zgode, za zavarovanje za brezposelnost in z zavarovanjem za starost, onemoglost in smirt (razširjenje in izboljšanje Zakona o pokojninskem zavarovanju privatnih nameščencev, ki' j© v veljavi v Sloveniji in Dalmaciji). III. Davčna bremena. V tem referatu je Vlad. Pfeifer tStBNI) obširno kritiziral -naše davčno zakonodaj-stvo, posebno pa out del!, kli se nanaša na privatne nameščence. IV. Delovno tržišče. 0 ‘tem predmetu fini «ice.r posebno z ozirom na priv. nameščence je re-fer-iral Radomir Aran-ii jelovi^ (SBTTĆ). ‘Govoril je o gospodarski stagnaciji, brezposenoleti privatnih nameščencev, o privatnih trgovskih šolah, o reformi' strolkovne izobrazbe in tujih delavskih močeh. Po vseh >teh referatih' so bile' predložene resolucije, katere so se predale posebnim komisijam1, ki so o njih 'Obvezno razpravljale, nakar so bile 'dišite ottf plenuma konference sprejete. O teh resolucijah bodemo naknadno poročali. Danes želimo govoriti saimo o najznačilnejši resoluciji, ki je 'bila '.sprejeta z ozirom na V. točko* dnevnega- veda; o jedioistivlu organizacij priv. nameščencev,. Ta resolucija nalmreč določa, dia se v isvrho -kousio?i-dacije pokreta priv. nameščencev osnuje »Federacija Organizacije Privatnih Nameščencev Jugoslavije« kot provizorna in začasna enoita JO iM^lm-ga organizacijskega njedinjenjai privatnih nameščencev cele države. Te enoto organizacij predstavlja njen vrhovni' ur ]>ravnili organ: »Centralni miedorganiZačijiski odbor«, ki je po Zemeljski Konferenci najstare jše upravno telo federacije. V Cent rail n i Me-( !o rganirziaci .ji 3k i Odlbor po-šLje vsaka organizacija, ki se priključi federaciji, po enega delegata. Izvrševatnlm organom Centralnega Medorganrizacijskega Odbora smatra se: Ekselkiutiva Centralnega Medorganizacijiskega Odbora, ‘ki sestoji iz onih zastopnikov Saveza privatnih nameščencev Jugoslavije, Saveza Bankovniih Činovnika i Namještetliik-a' Jugoslavije in Save-z Bankarsik'ih TrgovaSkiilh i Industrijskih Cinovn'ika, ki kot delegati v Centralnem AteJ-organizacijskem; Odboru vrše svoje funkcije. ‘Ekselkiutiva te provizorične federacije mora n ajda-Ije v roktu 6 mesecev izdelati osnovo ujedamjenja potem; Statuta pravilnik in poslovnik (bodočega ujedlin-j-enegai Saveza Privatnih Nameščencev Jugoslavije. — Celi ta po Eksekiuitivi izdelani načrt -mora biti potom njenih organov poslan vsem organizacijam1 privatnih nameščencev v državi v svrho prediagdnja izprememb in dlopollntiil. Po, vsem tem se Ima sMicati- Kongres Uje-dinjenja Organizacij Privatnih Nameščencev. Vprašanje Bledeža centralne nprave bodočega uje-dinjienega Saveza priv. nameščencev, kakor tudi vprašanje njegove mednardne ordjentadje in odnošaje na-pram delavskemu sindikalnemu -gdlblanju, mora rBŠiti kongres -Ujedlilnjenj-a Z nadpolovično večino glasov. Pri item se otoeneml naglasu, da1 §e ima ujedihjenje privatnih luatoieščenoev cele države isprovei^i tako, da se oblastnim organom; njedinjenega Saveza omogoči večji delokrog v praven organizacijskega delovanja ih is« mora) v zvezi « tem' navedenim organom staviti na razpolago 'tudii večja finančna svota. Ujedinjenii Savez Privatnih Nameščencev Jugoslavije se mora držati smernic razrednega bojia in mora v polni meri, obdržati princip neodvisnosti' od vseh političnih strank, a vse svoje delovanje mora osredotočiti m'a pospeševanje in čuvanje ekonomskih in socijalniih interesov svojih članov. iS temi isklepii konference je izvršene zgodovinsko delo, kii more postati, meja v usodi' pokreta privatnih nameščencev. O nadaljinem razvoju konsolidacije v pokretu l>ri-vatnih nameščencev bodemo v glavnih potezah prihodnjič poročali, podrobnosti pa se bodo proučevale na od-borovtih sejah: S85fl9<5^a9®ssiS)®5Ss®®esa9®«saB6C5as6i®a9si55a96«®is Privatnim nameštenicima i n| iti o vi m organizacijama! TJ -doba teške elkoinomi-lke situacije: m vreme neza-pamčetie ibes'posliice; u dolba, kad,a poslodaveii i vlasto-d'ršci stalno jiurišaju na tek ovine tešlldilh borava -radii ičke klase; -u vreme besposliee, redukcije i1 snizavanja plata — sastali bu se dlainašnjeg dana predstavnici' — na žalost mnogo trojnih — organizacija privatnih nameštenika, na svojo j- II. Zemalj-slkoj Konferenci', da razpravlja ju o situaciji1, u 'kojoj se ptiivatni naimeštenici naše zemlje nalaze i, o merama, koje bi trebiailo poduzefi, da se ta siluafc-ij-a —1 ko ja je rdj-ava- — popravi. Razpravljajoči o tome, naročito eu položili važnost na provedlbn radničke zaštite ii socijainog osiguranja, pa su ko ust at o v ali, da se postoječi zakoni ne sprevoda, a da naročito specijalhe potrebo privatnih namešteniika u pogledtu regulisanja njihovih službovnih odnosa nji-ho-vog o-bezbcdjcnja u starosti, iznemoglosti di smrti niso gotovo nlik alkov im zakonskim odredbama podmirene. Isto ovo ikonstato'vai'il sni i' kod ocene situacije- na1 radnoj pijači i to naročilo u pogledu zbrinjavah ja neuposlenih privatnih nameštenika, či-ji je broj — zbog prilvredne stagnacije i s njoim spojene redukcije nameštenika; zbog istovremenog prodUžavanja ra-dnog vremena; zbog istovremenog pro-dužavainja radno-g vremena; zbog ne-n-eprestanog Ibiacanja vetdlkog biroja- rdjavo spremljane radne snage po mnoigoibroj-nim privatnim trgovačkim škotama mai radlnu pija-cu; a najzad u ne rnaloji meri i zbog nadiranja veliko® ibroj-a iinostranih nameštenika, preko naših ze-mail jskiii gr arnica — u neprestianom porastu. iSve u sv emu konstatovano je-, da se zakonska zašti-ta i i-ocijai'ino oadiguranje u na la nedov oljno- J da se ono — u koliko ga,l im-ade — sabotira, a da merodavni nis-u poduzelii ni- najlpotrebnije korake, da široke radničke stojeve bar doneklc zaštite- makar i saimo od najtežilh po-silediča pri vredne krize. No, me samo- to! Konstatovano je, što više, dal, i pored takove teške situačije u životu rudnika t nameštenika, po-reski tereti — i izravnii i, nezravni- — tako pritišču- sve pot-rošače, a privatne nameštenilke- ponajviše, d'a pretil ii opastnoid, da se ne saimo njihov minimum zarade dOskora upravo u 50%, od eitrane države i, občima — n vidu izravnib i! me-izravnih po reza, prireza, cariina, potrošarina i ilniih daž-bina — konfisfcuje, več da se i potrošačka moč najširiih narodnih slbj-eva uništi-, a s -time ujtedno ii prodUkcijone moigučnostl isvedu na minimum. Oce-njujiuičii tu i taikovu- isituaciju, u koj-oj se oko 50.000 privatnih nameštenika* zaje-dno sa daljnih o ca pola mili jona radinika; nalaze, delegati od desetoro organizacija) - kojii su na (konfe-renciji predstavljali- 15,792 orga.nizovana- privatna nameštenika od! oko lfi—17.000 njih, udiruženih u raznimi organizacijama, došli- su do zaključka, da se izlaz iz te situacij e može načt samo islmišljenim! -boirbenim naistoj-anjem1 na sivim; poljihna kllaimih poitreba ra-dnifcai t nameštenika. Uvidj-ajuči to, konferenca je- ujedno i -našla, da -se snviBljena borba može Ida vod-i' samo preko j-aikih organizacija, a -da je za njihovu jakost potrebna- jedna predpostavka, a ta je: organizacijono jedinstvo! Radi toiga je i, konferenca dešla -dto odluke, da smeta priktupi obrazovanju pri vremen e zajednice svih za sadla -samoitailnib organizacija privatnih namešteniika), pod imenom-; »Federacija Organizacija privatnih nameštenika Jugoslavije«. Ova federacija treba, da nam -btude onaj! instrument, s kojiiim čemo, s jedne strane, voditi j edinstvena i istodobni! 'borbu «vih organizaeijonih jeclinica privatnih nameštenika u ciljh' popravke ekononisikoig i kulturno,^ položaja privatnih nameštenika, a prelko ,ko j eg če-m«! is druge strane, u šlo kračem rolkar ukloniti sve zapreke, i' spremiti! sve potrebno, da se preko Kongresa Ujetdinjenja ovili organizacija privatnih nameštenika, a n medjusobnimi sporazumu, ustvari. Ujedinjeni Savez, privatnih nameštenika Jugoslavije. TJpučiuijuči ovti reč II. Zemaljisfce Konference organizacija privatnih namfeštonika Jugoslavije, isvima pri-valniim nameštenicitmia i njihovimi organizacijam a, mi ih poz iv aim o U ZA JEDNICU/ predstavljcnu u: »Federaciji Organizacija privatnih na-meštenika Jugoslavije«. fetodlohno pozivamo sve klasne organizacije privatniki nameštenika n našoj zemlji' U BOEBU za opču zakonska radničku zaštitu, a za donošenje zakonskih odredaba o regulisanju služibovnih odnosa privatnih nameštenika napose! Za izgradnju postoje^ih grana ©pčeg socijalnog osi-guranja, a naročito za poboljšanje osignranja privatnih nameštenika n bolesti i nezgodama; za provodjene odredaba zakona o csiguranju radnika u iznemoglosti, starosti i sm^ti, a naročito za donošenje zakonskih odredaba o penzijskom osignranju privatnih nameštenika i najzad za zakonsko osiguranje radnika za slučaj bes-poslice! Za progresivne izravne poreže na dohodak, imanje mernu popravku i izgradnju strućne nastave i za Podu-z.impnje mera glede regulisanja radne pijače! Za purogresivne izravne poreže na dohodak, imanje i naslednje, za oslobodjenje minimuma egzistencije od poreže; za ukidanje neizravnih poreza! B e o g r ai d, 18. oiktob ra 1925. Za predsedništvo; II. Zemaljske Konference org. privatnih nameštenika. Vladimir Pfeifer m. p. Radomir Arandjelovič m. p. Valentin A. Urbančič m. p. Tovarišu Cilenšek-u v slovo. M a) rdi M or, dne 16. oktobra 1925. Dragotin Giilčvert: Veličanstvo ,smrti, je presunilo, ko smo stopili Na tisto tiho domovanje Kjer mnogi spe nezdramno spanje K jer kanalu, kmalu dom bo moj1 In-------------Tvoj (S. G.) Predi injamii! sc je pogreznilo Tvoje truplo v hladen grOb. Zabobnele so grude po Tvoji krstil in zemlja Te je pred našimi očmd pričela pokrivati vedno višje1 in višje ...... Turobno so doneli' zvonovi odi frančiškanske cerkve ter Ti: pošiljali zadnje pozdrave. Jesenski veter je trosil orumenele Liste na Tvojo gomilo, solnce se je v zatona poslavljalo, odsevajoč v krvavečih žarkih, 'ko Ti je duhovnik izgovarjali pomenljive besede »pulvia es, et in pulverem reverlteris.« Mi — Tvoji prijatelji1 — pa smo nemil in otožna zrli na Tvoje zadnje bivališče, la v naši prisotnosti zasanjaš večni sen. Al’priijafla šemi nazaj Nikdlar več ne ibo-----------— Prazen je prostor, kamor so Te položili na oder tar Te odlellii z venci dn cvetkami. Življenje se je umaknilo smrti. Duh po cvetlicah je napajal ozračje, lučke okrog Tebe iso trepetale1, Tii pa si ostal nem... negiben. Prišli simo Te kropit in Ti donesli' zadnje pozdrave. Zdrznili smo se. Aliii sdi res tol Ti, ki isii nekdaj čvrsto korakal v naših vrstah, ki sii tolikokrat zboroval z nami ter presedle! cele ure pri sejnih mizahi1? Izsušeno je Tvoje telo, izmučen Tvoj ohraz. Ptozua se Ti, dia si is e vrnili iz dolgega trudov imi trpljenja polnega potovanja ter dospel na Golgoto, kjer si, obmolknil. Obnemel je Tvoj glas, ki se je v zboru tolikokrat glasil čez grobl je, ko so polagali Tvoje znance ih prijatelje k zadnjemu počitku. Sedaj »i1 združen z njimi! K bridkimi občutki ot.-;rt avl jamo Tvoj sveži grob. Vrtnice in krizanteme Te pokrivajo, ciprei-e itn' žalimjke ob-krožavajo Tvoj novi dom, mi Pa- odhajamo jeden za drugim. iStnivaj nevzdramno spanje. Josip Cilenšek, pisarniški ravnatelj v pok. Josip 'Cilenšek je bi! rojen v Celju dne 30. januarja 1875. Po prekinjenih gimnazijskih študijah je vstopil v odvetniško pisarno. Nad 30. let je služboval po odvetniških in notarskih pisarnah na Štajerskem, Kranjskem im Goriškem. Kakor večina uradništva te stroke, posvetil je tudi on vise svoje moči: raznim šefom in doživel pri nekaterih v el lika razočaranja. Visa ta izkustva pa ga niislo omajala v veri, dia so tudi med odvetniki' razlike 5n da je možen poklicni razvoj tudi' v tem stanu potom tesne organizacije uradništva ob primerni1 uvidevnosti od strani šefov1. Radi tega se je z vsemi zanimanjem, oklenil 'stanovskih organizacij' ter izvrševal podrobna dela. Ko je bilo leta 1896 ustanovljeno Društvo s)lloveai-ekih odvetniških in notarskih uradnikov v Celju (prva organizacija te vrste v Sloveniji), 'bil je Josip Cilenšek nje prvi1 tajnik. Ko je došel leta 1911 v Gorici, .bill! je član omdotnegiaj stanovskega dtrušbva ta ko se je leta 1919 lusttamovido v Marilbortu Društvo odvetniških in notarskih uradnikov, bdil jte med ustanovitelji' ta prvi tajnik našega društva ter marljiv korektor stanovskega glasila »Odvetniške pisarne«, katere pošle je opravljal do svoje težke bolezni. Ko Be bodo pisali' spomini pa rafcvoj naših stanovskih organizacij, bode se častno omenjalo ime tovariša Cilenšek®, ki je prehodil skozi 30 let vsa trnjeva pota, po 'kateri ih mora navadno stopati1 odvetniško uradni-štvo. Trudil se jfe v prvih vrstah z našimdi stanovskimi bojevniki, (ki si že desetletja prizadevajo, da lbi temu stanu priborili boljšo bodočnost. Bil je tih delavec, ki mi isdltil v ospredje. Spremljala pa ga je vse življenje redkla doslednost ta značajnost. Proti 'Lastnemu preprir čainjiu se tudi v službi — bodisi v pisarni alt izven nje — mi uklonil. Raje je računi! a posledicami. Zavzeto stališče je neustrašeno branil celo v takih1 okornostih, v katerih bi se bili manj odporen kolega proti lastnemu prepričanju — samo radii ljubega mlinu —raje udial-Piri tem pa je bili marljiv in vesten uradnik ter odkrit in dober tovariš. Strokovnih zmožnosti ne bodem posebej povdlarjai, ker mora po 301etneml službovanju vsak uradnik obvladati: svoji službeni položaj. Že v zgodnji mladosti se je udejstvoval pri narodnih in kulturnih društvih. V času narodnih Ibojev j© bil člani Cel jskega Sokola, Celjskega pevskega društva, nadalje marljiv delavec pri raznih podeželskih, dramatičnih in taimburaškihi društvih, ki so mu po največ nalagala tajniške posle ali drugo podrobno dielo. Piri svojem političnem' prepričanju ni nikdar omahovali. Bill je vedno odkrit demokrat. Se pri zadnjih državnozborskih' volitvah se je z velikim 'naporom dvignil iz postelje ter se podal na volišče. Svetovna vojna 'tudi njemu ni prizanesla. Moral je ostaviti sillužibo im svojo nepreskrbljeno družino ter se podati na fronto. Na italijanski fronti, ei je nalkopal bolezen, katere se ni mogel' več otresti. Ob preobratu je na poziv prvega silo venskega generala g. Rudolfa Maj-stra Služili še trii mesece v jugoslovanski armadi pri vojaškem sodišču. Na to je vstopili kot pisarniški ravnatelj v odvetniško pisarno g. dr. 'Franja Lipoldia v Mariboru, kil nuni je bil deber šef in pozneje za čawa bolezni velik dobrotnik. Dalje časa je blubovall bolezni a slednjič gai je ista premagala, ter priklenila na postelj. Talko je trpel nad' 1 leto, dokler ga ni rešil zemSkih mtuk smrtni angelj ter .ga vzel seboj v nanj neznane sfere. Njegovo truplo je bilo danes položeno k večiiemu počitku v Mariboru na pobreškem pokopališču. Mnogoštevilno spremstvo je pokazalo, da je bil pokojnik čislan in priljubljen, ne .le pri svojih ožjih tovariših, temveč tudi pri vseh onih, ki so ga poznali. 'Ploleg sorodnikov se je pogreba udeležilo številno članstvo Društva odvetniških itn notarskih uradnikov s i-koro polnoštevilnim odborom. Tudi njegov zadnji šef ,g. dr. Franjo Lipoid mu je izkazal poslednjo čast. Od odvetnikov smo zapaizilli še gg. dr. Boštjančiča in g. .dr. Ravnika. Osobje mariborske sodnije je ibillo častno zastopano, na čelu ravnatelj g. Jositp ‘Kraševec. Dragi Josip! Tvoje izsušeno telo smo danes pospremili z globokimi čutili do Mariinega groba. Spomin na Te kot dragega tovariša in kot našega prvega društvenega tajnika pa bode živel' med nami lin našimi' nasledniki1. Bodi Ti lahka domača zemlja, v kojii vžlvaj zabeljeni imlir. Razpis volitev v Delavsko zbornico za Slovenifo. Prizivno na Sklep IV. redne Skupščino Delavske zbornice za Slovenijo in na rešenje gospoda ministra za socialno politiko z dne 12. novembra 1925. št. 0, Br. 351-IV. .se razpisuje v .smislu čl. 28. pravil valitve v Delavsko zbornico za Slovenijo. Volilno pravico za te volitve imajo visi delavci in nameščenci' brez razlike spola, ki so bili zavarovani na podlagi/ prijav .dne 5. decembra 1.1. pri eni izmed ustanovi za zakonito obvezno bolniško zavarovanje delavcev :in katerih zavarovana mezda je bila večja od 5.26 Dita. Tudi. oni delavci in nameščenci, ki spada jo po svojem zaposlen ju pod zakon o zavarovanju deluvcev, a samo zato nišo člani Osrednjega urada za zavarovanje delavcev ali paralelnih Institucij, ker jiui garantirajo njih detodajaltei za slučaj bolezni dajatvam odgovarjajočo plačo, imiajto pravico do volitev v Delavsko zbornico. Plravico do vlaganja kandidatnih list imajo samo strokovne organizacije delavcev in nameščencev, ki »o bile vpisane do 5. decembra t. 1. v register Delavske zbornice za Slovenijo. Volilni) imeniki bodo razpostavljeni odi 6. dec- 1925. do vštetega 4 januarja 1926. pri vseh krajevnih edini* cah delavskega zavarovanja. iVisak član zbornice ima pravico, da v zgornjem rbkui volilne Imenike pregleda, prepiše, objavi, tiska in d*a zahteva bodisi zase, bodisi za drugega njih popravek. iZabtevkomi za vpis a/ldt izbris v volilni imenik je treba priložiti drifcaz zaposlitve ali nezaposlitve na elan 5. decembra. Kot dokaz velja potrdilo delodajalca o zaposlitvi. Reklamacije se vlagajo pri pristojni krajevni ediiuirii bolniškega .zavarovanja ustno ali pismeno. Kandidatne liste se vlagajo počenši od 6. januarja do Vključno 10. januarja 1926. v pisarnah krajevnih volilnih odborov. Kandidatno lislto podpisano od 100 volilcev imajo predati osebno najmanj trije člani upravne organizacije. Kandidatne liilste tse imajo predati ločeno za skupino privatnih nameščencev in ločeno za splošno skupino. Kraj in čas luiradrivanja krajevnih volilnih odborov ibo razglašen vso volilno dobo z razglasom1 na vratih pisarn krajevnih edinlc 'bolniškega zavarovanja (Ekspozitur Okrožnega urada za zavrovainje delavcev, krajev- ni'h bratovislkiih iskladnlc, Trgovskega, bolniškega in podpornega druištva). iSlkiipaj s kandidatno listo naj »e 'predloži: Pii-men .pristanek; vsakega 'kandidata in namestnika, da sprejme 'kandidaturo mai listi dotličnega predlagatelja, dokaz, da ionajo predlagatelji .glasovalno pravieo. Dokaz je podam z navedbo Strajni in tekoče številke, pod katero je predlagatelji vpisan. Glasovnice naj se dostavijo vsakemu volilcu potom organov zavarovanja ali potom pošte, ali tako, da jo dvigne volil ec v pisarni krajevnega volilnega odbora. Podrobnejša določila načina dostavljanja za posamezne krajo iso objavijo. Glalsu,je se 'tako, da zalepi voliileo glasovalni listek in glasovnico v 'kuverto, ki! jo je izdal volilni odbor, ati pa v drugo kuverto enake oblika To kuverto ima poslati voliileo na njemu prikladen način glavnemu volilnemu cdboru, potrditi pa mora na listku, ki je na kiuveilto od zunaj tako prilepljen, da se da od nje odtrgati, da je kuverto «am zapečatil. Te zaprte kuverte se oddajajo v časa od 2. februarja 1026. ob 8. uri zjutraj idio vključno 7- februarja 1926 ob 6. mri zvečer glavnemu volilnemu odboru v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Glasovnice, ki bi IbiiOe vročene glavnemu volilnemu odboru pred 2. februarjem in po 7. februarju se pri slkrutimilju' ne ibodo vpošitevale. Volilei .morejo dostaviti kuverte z glasovnicami na njim ugoden način bodisi osebno, bodisi potoni pooblaščen ja, bodisi potom' pošte glavnemu vo'Mlnemlui odboru. Volilei iz Ljubljane in predmestij, morejo oddati svoj glas osebno le prvi volilni dan .dne 2. februarja, pozneje pa »mejo glasovati samo po pošti ailii po pooblaščencu. Volilei Izvem Ljubljane morejo poslati .svoje glasovnice glavnemu volilnemu odboru tudil potom, krajevnih voliilnihi odborov. V tem slučaju morajo oddati svoje .glasovnice osebno v zaprtiih kuvertah v pisarni krajevnega volilnega odbora dne 2. februarja v času med 8. uro zjutraj in 6. uro zvečer, pozneje pa morejo poslati, svoje glasovnice le glavnemu volilnemu o.dlbbru potom1 pošte ali pa potom pooblaščenca. Krqjevni volilni odbori« vroče te 'kuverte v ..-mikslu dobljenih instrulkcij zaprite glavnemu volilnemu odbora. Ljubljana, dne 4. decembra 1026. Dr. A. Mrak, 1. r. M. 0