108 ZGODOVINA ZA VSE Prednost tovrstnih knjig pred tipičnimi kuha- ricami je vsekakor »dodatna ponudba« - kdorko- li bo to delo vzel v roke, bo skupaj z uporabno informacijo o sestavinah in načinu priprave po- samezne jedi »nehote« spoznal tudi drobec zgo- dovine. Je potem mar čudno, da se poigravam z misli- jo, da moramo Slovenci čimprej dobiti tudi svo- jo veliko kulinarično zgodovino, kjer bo v eni (debeli) knjigi zbrano vse tisto, kar so radi po grlih spuščali naši predniki od naselitve dalje? Aleksander Žižek DOMOVINA V SRCU Več avtorjev; Izseljenec. Življenjske zgodbe Slovencev po svetu. Muzej novejše zgodovine Slovenije, Ljubljana 2001,160 strani. Migracije lahko v današnjem slovenskem pro- storu spremljamo od srednjega veka dalje. Pa naj so bile v zvezi z romanji, trgovanjem, misijo- narstvom, študijem, rokodelstvom, ali pa pre- prosto z iskanjem boljšega kosa kruha. Še pose- bej je izseljevanje zaznamovalo slovenski pro- stor v 19. in 20. stoletju. O tej, do sedaj še ne celovito raziskani in pred- stavljeni tematiki, so v Muzeju novejše zgodovi- ne Slovenije v oktobru odprli občasno razstavo, ki kot rečeno govori o fenomenu izseljevanja. O procesu, ki je pustil globoke posledice na zgo- dovini slovenskega naroda in slovenski duši nasploh. Ob tej razstavi so avtorji skupaj s sode- lavci pripravili tudi pričujoči, sistematično ure- jen zbornik. Po uvodni besedi Marjete Mikuž nas v vsebino razstave in kataloga popelje prispevek Marjana Drnovška, ki se dotakne tako pojmov izseljenec in izseljenstvo, vzrokov za ta pojav, večjih valov izseljevanj, kakor tudi vpetosti izseljencev v no- va okolja. Skozi različna časovna obdobja in na vse kon- tinente pa nas popelje 27 življenjskih zgodb zna- nih in neznanih Slovencev. 27 naključno izbra- nih izseljenskih usod in prav toliko vpogledov v sicer prikrito posameznikovo intimo. Kot že rečeno, so različni vzroki vodili ljudi, da so zapuščali domača ognjišča in se podajali v bolj ali manj znani svet. Med prvimi izseljenci, ki so predstavljeni v tem zborniku, se pojavijo du- hovniki-misijonarji. V tridesetih letih 19. stoletja je med ameriške Indijance odpotoval Friderik Irenej Baraga; značaj, šege in navade »krščenih divjakov« je tudi popisal v knjigi. Poldrugo de- setletje pozneje se je v Sudan podal Ignacij Knoblehar. Tudi on je poleg strogega misijon- skega dela raziskoval jezik tamkajšnjih prebival- cev, bil je odličen poznavalec Nila in njegove okolice, med drugim pa se je zavzemal tudi za odpravo suženjstva. Približno v tem času sta se v tem delu Afrike pojavila tudi diplomata Anton Lavrin in Jožef Schwegel. Konec 19- stoletja je v slovenskih in etnično mešanih župnijah v ZDA deloval duhovnik Alojz Ignacij Kastigar. Tudi pustolovska žilica je gnala nekatere ljudi, da so se podajali v neznano. Opisan je primer Janeza Planinska, ki se je najprej pojavil kot zla- tokop na severu Amerike, nato pa se je učil pre- živetja med Eskimi in Indijanci. Prav gotovo pa je bil gospodarski motiv tisti, ki je v širni svet pritegnil največ Slovencev. Pa naj gre za krošnjarje iz Ribniške doline in Ko- čevskega, ki so si svoj kos kruha našli znotraj monarhije ali pa za kostanjarje, ki so si sezon- sko delo poiskali na Dunaju. Takšno delo je predstavljalo manj usoden in radikalen korak kot npr. odhod v Ameriko ali pa je služilo kot odskočna deska za pot preko oceana. Pred- vsem do 1. svetovne vojne je bila za številne »lepe Vide« cilj Aleksandrija oz. Egipt, po vojni pa so se Slovenke tam udinjale kot varuške in gospodinjske pomočnice. S trebuhom za kruhom so se podajali ljudje predvsem iz gospodarsko pasivnejših predelov in iz številčnejših družin. V času fašizma je s Pri- morske odšlo v Argentino in druge južnoame- riške države (načrtna kolonizacija v teh državah, t.i. »brazilska mrzlica«) veliko družin, npr. Misle- jevi iz Vipavskega so se v novi domovini dobro znašli. S pridnostjo in iznajdljivostjo je v indu- strijskih krogih v Braziliji dosegel velik ugled Ja- nez Hlebanja. Poleg Primorske so bila pogosta izseljevanja tudi z Notranjskega; med svetovni- ma vojnama so se od tu neredko izselile cele družine, včasih celo na različne konce sveta. Predvsem iz korespondence z njihovimi doma- čimi, pa tudi iz drugih virov, se da bolj ali manj natančno rekonstruirati njihovo življenjsko pot. Tako je zanimiva zgodba gozdnega delavca An- tona Šivca, ki se je po petih letih izseljenstva vr- nil v domovino, da bi »dal cesarju, kar je cesarje- VSE ZA ZGODOVINO ZGODOVINA ZA VSE 109 vega«, nato pa odpotoval nazaj v Ameriko, kjer je delal najprej kot rudar, kasneje pa kurjač na vla- ku. Po 17 letih se je vrnil domov in prevzel po- sestvo. Barvar Anton Wagner se je odlikoval s spretnostjo in iznajdljivostjo; tako mu je evrop- ski prostor (Avstrija, Nemčija) kmalu postal pre- tesen, zato je odrinil v Ameriko. Življenjska zgodba kuharice Liže odslikava težko življenje v Ameriki; temne plati življenja v tujini so izseljen- ci praviloma zaupali le svojim najbližjim. Sicer pa ni bila samo Amerika cilj, kjer so Slo- venci poskušali doseči lepše in boljše življenje, kot so ga bili vajeni doma. Predvsem do 2. sve- tovne vojne je veliko slovenskih družin iskalo in tudi našlo delo v zahodnoevropskih državah, predvsem v rudnikih, kot npr. družina Strajnar. Verjetno pa je manj znan podatek, da je po kon- cu 2. svetovne vojne predvsem iz teh držav pote- kala organizirana akcija vrnitve v Jugoslavijo; ta- ko so se Strajnarjevi vrnili leta 1946. Zanimivo je bilo soočenje teh ljudi z razmerami v novi (stari) domovini. Ekonomsko izseljevanje je bilo (poleg politič- nega takoj po vojni) v slovenskih pokrajinah pri- sotno seveda tudi po 2. svetovni vojni. Začelo se je v petdesetih letih, v veliki meri je gravitiralo v Avstralijo, ki je številnim Slovencem postala no- va domovina, s katero se tudi identificirajo. Od že omenjene politične emigracije je izpostav- ljen primer slikarke Bare Remec, ki je tudi v svoji novi domovini Argentini nadaljevala z umetniš- kim izražanjem. Tudi intelektualci so bili zastopani med slo- venskimi izseljenci. Tako se je Ivan Žmavc, ki je želel študirati v slovanskem jeziku, na prelomu med 19. in 20. stoletjem odločil za praško univer- zo. Po končanem študiju se je ukvarjal tudi z na- cionalnim vprašanjem in se zavzemal za ustano- vitev slovenske univerze. Za obdobje med svetovnima vojnama pa je naveden primer izse- ljenskega učitelja Svatopluka Stovička, ki je med belgijskimi Slovenci skrbel tudi za krepitev na- rodne zavesti otrok ter bil aktiven na kulturnem področju. Posebno poglavje je v zborniku posvečeno beguncem in izgnancem po tuji volji. Tako so iz- postavljeni primeri evakuacije slovenskega civil- nega prebivalstva ob Soški fronti, med drugim tudi v Italijo; preseljevanja zavednih slovenskih družin izpod fašističnega jarma (italijanske Pri- morske) v Kraljevino SHS - usoda družine Ada- mič iz Slatine v Bosni; izgnancev s trikotnika med Savo in Sotlo, ko so preko Rajhenburga v Nemčijo (in tudi v NDH) preselili cele družine; naveden je primer samostanskega brata iz raj- henburškega samostana trapistov, ki so ga pre- selili na Hrvaško, po vojni pa je zaradi ukinitve samostana opravljal drugačno delo. Ne tako redek motiv za preselitev v drugo okolje je (bila) tudi ljubezen. Alenka Auersper- ger je tako kot študentka sledila svojemu izvo- ljencu v drugo kulturno okolje znotraj iste drža- ve (v Bosno). Iskanje lastne identitete je prisotno verjetno pri velikem številu izseljencev. O tem intimnem doživljanju v zborniku razmišlja Ifigenija Zago- ričnik Simonovič, ki se v Londonu ukvarja z lon- čarskim oblikovanjem. Tako je pri sebi verjetno že razčistila z dilemo, kaj je: slovenska izseljenka ali britanska priseljenka. Avtorji prispevkov v zborniku Monika Kokalj Kočevar, Alenka Auersperger, Marjan Drnovšek, Marko Frelih, Irena Fürst, Irena Gantar Godina, Stane Granda, Daša Hribar, Aleksej Kale, Viktori- ja Kante, Vera Kržišnik Bukič, Ciril Marinček, In- ga Miklavčič Brezigar, Irene Mislej, Jože Preše- ren, Ifigenija Zagoričnik Simonovič, Petra Svolj- šak, Polona Šega in Milica Trebše Štolfa so tako odstrli pogled na celo paleto človeških usod; iz tega mozaika lahko pozoren bralec sestavi sliko o usodi slovenskega izseljenca na različnih kon- cih sveta in skozi različna obdobja. Čeprav bi za popolnejšo predstavo mogoče lahko predstavili usodo še kakšne kategorije ljudi, npr. sezonskih delavcev iz Prekmurja. Mañja Počtvavšek CELE, CELE Branko Goropevšek, Stoletje v Celju; Fit me- dia, Celje 2001; 231 strani Prvenec znanega celjskega "dogodkarja" (s paberki o posameznih zanimivih dogodkih iz celjske preteklosti je Goropevšek svoj čas sode- loval v Novem tedniku, trenutno pa piše v Celja- na) bi sicer moral priti na "svitlo" že v dneh mile- nijske mrzlice, vendar so rojenice prihod tega težko pričakovanega deteta spet in spet odlagale na meglen "jutri". Zamuda delu nikakor ni škodila, saj je s to knji- go Celje dobilo zanimiv mozaik večjih in manj- ših prelomnic minulega stoletja. Avtorski pečat VSE ZA ZGODOVINO