Leto XIII
y.b.b.
Dunaj, dne 23. avgusta 1933
Št. 34
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: »KOROŠKI SLOVENEC".
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:'
Politično in gospodarsko društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev.
Stane četrtletno : 1 S 50 g ; celoletno : 6 S — g Za Jugoslavijo
četrtletno: Din. 25.— ; celoletno: Din. 100.—
Natša drsava.
Evropa bije boj za novo državno obliko. Liberalna država, katere načelo je bila svoboda poedincev in njihovih udruženj, se je razbila v trenutku, ko so strankarsko, politična udruženja dobila nad njo premoč in jo ponižala v deklo svojih strankarskih ciljev. S tem je bila usoda liberalne države zapečatena, nezadovoljnost med narodi se je začela širiti, ljudstva si iščejo v več ali manj ostrih bojih novo državno obliko.
Kam vodijo nova pota? Sovjeti so proglasili državo za absolutnega gospodarja, trgovca, tovarnarja in bankirja, pa njihova država poka danes v svojih fundamentih in grozi, da v razvalinah pokoplje ves sovjetski režim. Mussolini je ustvaril fašistično državo in ji poveril pravico nadzorstva nad javnim in zasebnim življenjem državljanov. Isto pot je krenil Hitlerjev narodni socializem, ki ustvarja danes državo ene stranke in enega — nejasnega in v bistvu nedoslednega — svetovnega nazora. Nasilje in ozkosrčnost, pa tudi značaj novih voditeljev nikakor ne jamčijo za solidnost te nove državne oblike, marveč kvečjemu ustvarjajo podvojeno previdnost pred sličnimi poizkusi pri drugih narodih.
Tretja pot vodi v krščansko obliko države, katere temelji in katere politika bi bili zgrajeni na krščanskih načelih ljubezni in pravice. Ideal krščanske države je ideal srednje poti med ekstremom svobodnjaške liberalne države in ekstremom diktatorske in obsoluti-stične sovjetske ali fašistične države. Za tem idealom krščanske države hoče stremeti naša Avstrija. Voditelji se sklicujejo na tisočletno avstrijsko zgodovino, na nacionalno in versko skoroda enotno ljudstvo, in na dosedanje razumevanje Avstrije za težnje narodnih manjšin. Odločeni so, da popravijo tudi vso škodo, ki so jo prizadeli avstrijski državi in avstrijskemu ljudstvu liberalni in socialistični vplivi zadnjih desetletij.
Prvo, kar znači krščansko državo, je krščansko ljudstvo, je izgovoril neki katoliški učenjak. Res je, da zavzema versko življenje v naši državi vedno živahnejše in času bolj odgovarjajoče oblike. Res je pa tudi, da so več-desetletna liberalna vzgoja v šolah, vplivi ozkosrčne dosedanje nacionalne smeri gotovih krogov ter brezboštvo socialističnih vrst zapustili globoke in skeleče rane, ki se bodo dale zaceliti samo z vztrajnim in strogo doslednim delom v krščanskem duhu. Ne bo zadostovalo, če se bo to najvažnejše delo verskega preroda avstrijskega ljudstva prepuščalo zgolj cerkvenim krogom kot dosedaj. Ne samo, da bo potrebna vnaprej krščanska preusmeritev vodilnih in v državi njim prodrejenih krogov v deželah, treba bo tudi sodelovanje teh državnih krogov s Cerkvijo in v njenem smislu delujočih organizacij prosvetnega značaja. Kajti krščanska država ne sme nikakor biti zadovoljna, da bi državni organi cerkveno delo več ali manj dobrohotno opazovali, a ga ne podpirali. Še najmanj pa sme biti zadovoljna s tem naša vlada, ki ji vstaja v narodnem socializmu naravnost brutalen nasprotnik.
Vprašanje preusmeritve avstrijskega ljudstva v odločno krščanskem smislu je vprašanje samostojnosti Avstrije in odločitve njenega boja proti nasilnim hitlerjancem v rajhu. Ne smemo prezreti, da je hitlerjanstvo pokret in svetovno naziranje — četudi pomankljivo in nedostatno — in da ga zamore premagati in odvrniti le boljše krščansko naziranje. Vlada si je gotova v tem, da se z odredbami in ukrepi pokreta ne ubija, marveč edino z duševno
globje fundiranim protipokretom v krščanskem smislu. Velikansko delo pa še čaka našo vlado, da bo fašistično nevarnost za vslej od-^vrnilaTVTreba bo bistvenih reform vsega javnega življenja — prosvetnega, kulturnega, gospodarskega in političnega —, ki danes iz svojih zastarelih form usiljuje tudi zastarelega, uničujočega duha. V te reforme bo nedvomno spadala končno tudi ukinitev vseh navidezno nacionalnih, v protiavstrijskem in pTTrttkrščanskem duhu delujočih organizacij. Vsako polovičarstvo pomeni ojačenje rajhov-skega fašizma in končno podreditev Avstrije hitlerjanskem režimu.
Ravno zato pa bo morala vlada prej ali slej, neglede na zunanjepolitične razmere, priti tudi do rešitve manjšinskega vprašanja. Sedanji položaj slovenske manjšine na Koroškem označuje najbolj neovirano delo. temnih sil zlo- !
glasne nemške organizacije, ki pozablja, da vrši s svojim razdiralnim in hujskajočim delom svoji državi in vladi le slabo uslugo in da zna ta nekoč izjaviti svoj desinteres na | vzdrževanju organizacije, ki hoče posredno podpirati nemški fašizem. Kolika je sedanja neoviranost njenega delovanja, najboljše kaže prepoved pevske prireditve pri Galiciji po varnostnem nadzorniku, ker gre prepoved nedvomno na račun celovške organizacije.
Gledamo veliko dosedanje delo naše vlade in verujemo, da ga bo dovršila v celoti. Zato ostajamo še zanaprej kljub vsem naporom temnih elementov, ki bi nas z nasiljem in zlobo radi pritirali v nelojalnost, odločno na njeni strani in jo bomo podpirali vsepovsod. Tako mislimo, da bomo tudi najbolje služili svojemu slovenskemu narodu.
PREPOVED-
V nedeljo, dne 20. avgusta je bila napovedana velika pevska prireditev naših zborov iz Galicije, Žitare vesi, Št. Lipša, Št. Petra na Vašinjah, Škocjana, Št. Vida in Radiš v gostilni pri Mestniku ob Galiciji. Spored je obsegal same slovenske koroške narodne pesmi, čisti dobiček je bil namenjen revežem medgorske in gališke občine. Prireditev, ki jo je organizirala na prošnjo tamošnjega slovenskega prebivalstva Slovenska krščansko-socialna zveza, je celovško okrajno glavarstvo po nalogu varnostnega nadzornika polkovnika Bar^erja prepovedala. To je prva prepoved kulturne prireditve slovenske manjšine na Koroškem in zato vredna, da posveti njeni predigri in njeni vsebini naš manjšinski tednik polno pozor-ost.
Predigra je zanimiva in poučna. Pred dobrima 2 tednoma je izšla v celovških nacionalnih listih iz gotove organizacije dostavljena notica, da namerava neko ljubljansko pevsko društvo prirediti pri Mostniku pevski koncert. Notici je bila pridana pripomba, da je taka prireditev izzivanje domovinizvestega ljudstva. Ne glede na to, da je na to prosvetna centrala objavila nastop domačih, sosednjih zborov in tako postavila notico nemških listov na laž, je sledil od taistih nacionalno nestrpnih krogov naše dežele pritisk na gostilničarja, naj svoje dvorane ne da razpolago. Pri tem se
je šlo tako daleč, da so mu v odškodnino ponudili prireditev domovinskega praznika dne 15. septembra. Gostilničar, ki je bil naši pri-redivi seve naklonjen, dane besede ni hotel prelomiti niti na ponovni pritisk celovških krogov. Nato se je pri varnostnem nadzorniku zglasila neka deputacija, ki je zagrozila z nasiljem. nakar je nadzornik odredil prepoved.
Prepoved navaja sledeče razloge: Kraj, kjer bi se naj prireditev vršila, je igral posebno vlogo v obrambnih bojih proti Jugoslaviji in bi zato taista pri domovinizvestem nemškem ljudstvu vzbudila veliko razburjenje in nevoljo, tako da bi bili javna varnost, mir in red ogroženi. Dejansko so različni krogi iz prebivalstva proti prireditvi protestirali in izjavili, da jo bodo motili. V interesu javnega reda in miru je zato dolžnost varnostne oblasti, da prireditev prepove.
Proti tej prepovedi je zveza seve vložila priziv, v katere modločno zavrača navedne razloge. V interesu zasiguranja manjšinskih pravic sta storila tudi naša poslanca potrebne korake.
To je predigra in vsebina prve prepovedi kulturne prireditve slovenske manjšine na Koroškem! Podajamo jo javnosti brez druge pripombe.
Evropa se vznemirja.
Spor med našo državo in Nemčijo se je poostril do skrajnosti. Celo krogi, ki so do danes obžalovali spor med obema državama in se zavzemali za čimprejšnjo spravo, uvide-vajo, da je sporazum pod sedanjimi okoliščinami nemogoč. V svojem zadnjem radio-go-voru je znani nar. socialist Habicht pozival avstrijsko prebivalstvo, naj sc s silo upreDollfussovcmu režimu in izvede priključitev Avstrije k Nemčiji. Ostalim velesilam pa je zagrozil, da si Nemčija ne bo dala od nikogar več diktirati.
Avstrijski ministrski svet je v zvezi z obrambno akcijo proti hitlerjanstvu sprejel celo vrsto važnih ukrepov, med drugimi odredbo, da izgubi avstrijsko državljanstvo, kdor v inozemstvu na kakršenkoli način podpira A v s trij i sovražne akcije ali pa
| odpotuje v inozemstvo brez predpisanega dovoljenja. Obenem se mora zapleniti zaradi istih vzrokov tudi premoženje osebe, ki je izgubila državljanstvo. —Vlada namerava nadalje odpoklicati svojega berlinskega poslanika Tauschitza ter tako prekiniti vse vezi z Nemčijo. — Vladna „R e i c h s p o s t“ je hkrati izdala posebno izdajo, ki vsebuje hitlerjanske listine in spise o zaroti proti Avstriji. Listine dokazujejo, da so bili avstrijski narodni-socialisti v neposrednih stikih z vrhovnim strankinim vodstvom v Berlinu in da so imeli na Dunaju osnovano tajno društvo pod imenom „Društvo za kulturno sodelovanje v vzhodni in južni Evropi*4, katerega delovanje je bilo izrazito prevratnega značaja. — Vlada je zaplenila vnovič pri bivših članih nar. soc. stranke tudi večje množine orožja.
Skrajna napetost med obema državama je vzbudila v Angliji in Franciji izredno vznemirjenje. Tako poziva neki francoski list
vlado: Nočemo prilivati olja v ogenj. Toda danes postaja očitno, da je samostojnost Avstrije bistven pogoj za evropski red. Velesile, ki jim je kaj do tega reda, morajo podpreti Doll-fussovo vlado pri njenem pogumnem boju. Če pride avstrijsko-nemška zadeva pred Društvo narodov v Ženevi in če je Evropa ohranila le mrvico pravicoljubnosti, je obsodba Nemčije neizbežna. Vsa mednarodna javnost je danes proti Nemčiji in vse kaže, da je odločena za nastop proti njej.
Boj naše vlade za samostojnost Avstrije dosega torej višek in upati je, da bo Nemčija pod ogromnim zunanjepolitčnim pritiskom in v očigled odločnosti kanclerja Dollfussa končno popustila. To bi bilo ne samo želeti v obojestranskem interesu obeh držav, marveč tudi v interesu ohranitve miru v srednji Evropi.
„Mi ustvarjamo novo dobo“, pravijo nemški nar. socialisti. „V tej novi dobi ne bo več delodajalcev, ne delavcev in ne več podjetnikov in nameščencev, marveč samo ljudje dela. Ljudi bomo lepo organizirali v stanovske zveze, tako v zveze kemičarjev, zdravnikov, pravnikov, ključavničarjev, mizarjev, krojačev i. t. d. Te stanove hočemo duhovno obnoviti in jim dajati duha skupnosti. — Lepi in visokoleteči načrti, pri katerih izvedbi pa bo ozkosrčni narodni socializem nedvomno odpovedal, ker je taista pridržana le pokretu z najglobljim duhom krščanske ljubezni.
Slavnostni dnevi v Čehoslovaški. Sredi avgusta so se začele v Nitri na Slovaškem velike svečanosti o priliki 1100 letnice, kar so pod knezom Pribino posvetili prvo krščansko cerkev na Slovaškem. Pri tej priliki je prišlo do veličastnih manifestacij za češkoslovaško edinstvo in proti vsem poizkusom spremembe mirovnih pogodb. Slavnost je obhajala vsa čehoslovaška republika s prezidentom na čelu. V slavnostnem govoru predstavnika Slovakov v čehoslovaški vladi ministra Hodže so bile tudi besede: »Upoštevajmo in spoštujmo vse dobrine in dobrote, ki jih ima vsak slovanski narod, le tako se bodo notranji nesporazumi med Slovani zamogli premagati !“
„Mi smo katoliški narod, ki ljubi mir in , pravico", je izjavil sedanji gospodar Irske, ki je moral v zadnjih mesecih odbijati najostrejše napade irskih fašistov. Nameravano fašistično manifestacijo je de Valera prepovedal, da zagotovi državi red in mir. „Mi smo otroci svoje zemlje in če bo irski narod hotel spremeniti sedanjo obliko vladavine in ustave, se bo to
11 PODLISTEK j
Žalik-žena poročena.
Spisal Ivan Albrecht.
Takrat je bilo tako.
Gornji mož je hotel dobiti žalik-ženo zase in jo je preganjal na vse mogoče načine. Ali ona je vedela, da bi se je preobjedel, kakor hitro bi jo okusil, ter bi jo potem porabil za hrano svojemu želocu, kakor zajca ali drugo divjačino v gozdu. Za kaj takega pa ni bila na volji in je raje bežala pred nasilnikom, kar so jo mogle nesti urne noge. Dirjala sta po gozdu, da so odletavale veje liki kurja peresa na desno in levo, dokler ni žalik-žena zagledala naposled zelenega parobka, kjer je bilo zasekano znamenje križa. Tisti hip, ko jo je hotel gornji mož pograbiti, je bliskoma sedla na pa-robek in je bila rešena. Od samega veselja je zapela tako lepo, da so kroginkrog onemele ptice in je ostrmel celo mladi gozdar, ki je sekal drevje tam v bližini. Mlad in čvrst, daleč naokrog najbogatejšega kmeta sin, pa je stopal proti lepi ženi in ni mogel odtrgati pogleda od nje.
Ko je žalik-žena odpela, se je okrenila in ga je zagledala.
Ali si ti tisti blagi gozdar, ki je zasekal znamenje križa na parobek v moje rešenje?“
Ko je gornji mož slišal, da govori nedosegljiva žena s človekom, je med silnim polomom odhrul v gore.
zgodilo z miroljubnimi sredstvi,“ se glasi druga izjava irskega voditelja. On je gospodar položaja, nad Irsko je proglašeno obsedno stanje. Fašizem je na umiku, ker je irski narod politično preveč zrel in izšolan, da bi težkemu gospodarskemu položaju iskal rešitve v fašizmu. Boj za absolutno neodvisnost Irske od Anglije se kljub velikanskim žrtvam nadaljuje.
Nemirna Azija. V Aziji noče priti do miru, zopet so na vidiku boji med Kitajci in Japonci. Listi poročajo, da Japonci vnovič prodirajo v notranjo Mongolijo, kar pomeni novo in očitno kršenje pravic, ki jih je Japonska zagotovila Kitajski pred dvem mescema. Japonska se mrzlično oborožuje kljub vsem razorožitve-nim konferencam in dogovorom. Izgleda, da japonski imperializem ne pride prej do miru, dokler ne zažge vojnega požara na daljnem vzhodu in ponovi svetovno vojno na azijskih tleh.
Socialno vprašanje.
Skoro vse, kar danes pišejo in govorijo o družabnem vprašanju, vzbuja domnevo, kakor da se da to vprašanje naenkrat, takorekoč z eno samo odločno potezo končnoveljavno rešiti. Izvesti je treba, tak menijo, le nekatere odločne reforme, pa bodo odpadle težave in za trajno bo zavladal družabni red, ki bo vsem pravičen. Tako nekako si velika večina ljudi predstavlja rešitev modernega socialnega vprašanja ter s tega svojega stališča povsem upravičeno zameri vsem tistim, ki nočejo ukreniti, kar bi bilo treba storiti, čeprav imajo, ali se vsaj zdi, da imajo potrebno moč in priliko za to.
To naziranje je pq sebi razumljivo in naravno. Zato ljudem tudi ni šteti v zlo, če se ga oklepajo ter vdajajo, sladkim upom v boljše čase, ko se jim ne bo več treba boriti za resnico in pravico, ker bosta sami po sebi vladali v vsem družabnem življenju.
In vendar tiči ravno v tem naziranju težka, reči smemo usodna zmota. Dejstvo je namreč, da takega družabnega reda, ki bi bil brez napora vseh ljudi, stanov in slojev vsem enako pravičen, nikjer in ga tudi ne more biti. To velja za vse čase in kraje, prav posebno pa je tako v naši moderni dobi.
Današnje moderno sožitje ljudi je vse preveč zamotano in zapleteno, da bi se dalo kar tako brez posebnega papora, brez medsebojnega prepričevanja in boja prav urediti. Smo pač ljudje kar vsi po vrsti le preveč omejeni, da bi mogli vselej jasno in nedvomno spoznati, kaj je zares pravično in kaj krivično. Pomislimo samo, kako tqžko je potegniti v mo-
„Le čakaj, čakaj, človeški sin, ti še ne poznaš vseh bolečin!"'
Mladenič se ni zmenil za zverjakove pretnje, ampak se je približal čisto tesno k pa-robku.
„Lepa žena — nobena reč na svetu me bolj ne veseli, kakor če sem ti res mogel s svetim križem pomagati."
Žalik-žena je bila očividno vesela takega odgovora, pa tudi lepi mladenič ji ni bil nič zopern. Mesto da bi bila naglo in brez raz-govarjanja obdarovala poštenjaka in potlej brž izginila, kakor je to pri žalik-ženah navada, se je spustila v razgovor z njim in se je menila in vedla zmirom prijaznejše in čezdalje bolj domače. Prav nič ni kazala, da bi jo kaj motila bližina človekova, ampak narobe. Vedno prisrčneje je gledala v mladeničeve temne oči, po zagorelem obrazu njegovem in po krepkih rokah, dokler mu ni nazadnje začela gladiti temnih kostanjevih las.
»Tako sem te vesela, da nimam pripravne besede za svojo radost. Reci odkrito: česa želiš?"
Mladeniču je bušila vsa kri v obraz in tako je bil iznenaden, da je mogel dahniti samo:
»Žalik-žena------u
Čutil je njeno bližino in bilo mu je, da bi za en sam trenutek tega razkošja preminul za vekomaj. Krasotica pa je prigovarjala medtem s svojim ljubeznivim glasom:
»No, povej-------“
»Rekel bi, če ne bi vedel, kdo si —“
»No —“
derni industriji vedno pravo mejo med tem, kar gre po vsej pravici delavcem in nameščencem, in onim, kar pripada po pravici gospo-darju-posestniku. Koliko je v vsakem takem primeru spornih vprašanj, ki jih ni mogoče odločiti brez posebnega raziskovanja in proučevanja!
In treba je upoštevati, da vidi podjetnik-gospodar v prvi vrsti le svoje lastne težave in koristi. Na drugi strani pa mislijo delavci in nameščenci v prvi vrsti le na svoje plačilo in jim je prav raditega nemogoče, da bi pravično ocenili stvarne potrebe in upravičene zahteve podjetja.
Še mnogo težje kot to pa je priznati vsakomur, kar mu po pravici gre, posebno, kadar bi morali to storiti v svojo lastno škodo. Tu postane človek le prerad slep in gluh za vse, kar bi moral bližnjemu priznati, ali mu celo kar neposredno dati. Če je že pravo spoznanje plod medsebojnega dokazovanja in prepričevanja, potem je pač le še bolj naravno, da more voditi do resničnega priznanja tega, kar enemu in drugemu gre, le medsebojna borba in tekmovanje, mnogokrat celo kar odločna in vztrajna borba.
Seveda se mora to tekmovanje vršiti v duhu prave krščanske spravljivosti, toda boj za resnico in pravico mora biti. Brez boja in brez napora ni pravega spoznanja in ni pravičnega družabnega reda.
To je važno! Kajti šele to spoznanje nam postavlja vprašanje moderne družabne reforme v pravo luč. Šele tu namreč vidimo, kako prazno in zgrešeno bi bilo, če bi se hoteli brezdelno vdajati mikavnim sanjam o nekem idealnem družabnem redu, kjer bi bilo dobro in pravično vsem ljudem vsepovsod- Tak ideal družabnega reda obstoja v teoriji (gledanju), življenje pa je boj in pehanje za ideali. Dokler bodo hodili po zemlji ljudje, nepopolni kakor so danes, nagnjeni bolj k slabemu kakor k dobremu, bo tudi njihovo medsebojno sožitje — in to je družabni red — nepopolno.
Popolnosti človek ne bo na zemlji nikdar dosegel in zato tudi nikoli ne bo popolnega družabnega reda, ko bodo zadovoljni vsi. Pač pa se človek popolnosti lahko približuje in v toliko se približuje tudi idealnemu sožitju s svojimi sosedi. Zato je delo vsakega posameznika na sebi in svojem značaju najmanj enako potrebno kot je delo od zgoraj na re-reformi družbinega življenja. Dr. A- G. 4
4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, zemljo in dom, ki si ga prejel od očeta in matere!
»Kaj naj beseda, ko ne more biti nikoli resnica!"
»Vse se lahko prelije v resnico, kar rečeš ta hip ...“
Tedaj je planil k njej in jo je zaklenil v svoje krepke roke:
»Če je res, kar govoriš, tedaj mi bodi žena-poročena!"
Ko je izrekel, jo je popustil, kar se je zbal sam svoje želje. Žalik žena pa je odvrnila z vedrim glasom:
»Kar si želel, naj se ti zgodi, samo obljubiti mi moraš dvoje reči."
»Pol življenja, če ga le tvoje srce poželi," je vzkliknil mladenič navdušeno in brez najmanjšega pomisleka.
»Žalik-žena ga je prijela za roko in se je dvignila. Z lahnim korakom je prestopila tako, da je gledala proti soncu, pa mu je dala belo tančico liki svetlo meglico, rekoč:
»Vrzi jo črez rame, pa ne poglej nazaj in nikoli ne vprašaj, zakaj!"
Mladenič je storil po želji in se ni okrenil, žalik-žena pa mu je pojasnila:
»Zdaj imam moč, da bom tvoja kakor sleherno dekle, ki bi si ga bil izbral med dekleti človeškimi. Obljubiti pa moraš za prvo, da ne boš nikoli grdo ravnal z menoj —"
»Kako naj bi grdo ravnal, ti biser dragoceni moj!"
»In drugič — da mi ne boš nikoli nasprotoval —"
»Nikoli," je zatrdil mladenič odločno in jo je j objel okoli pasa.
»Glej, da ti ne bo žal," je pripomnila Žalik-
| DOMAČE NOVICE ffl
Iz beljaške okolice. (Ponemčevanje slovenskih imen.) Dostikrat se nemški listi nrito-žn.iejo, kake jim Italijani poitalijančujejo nemška imena na Južnem Tirolskem. Tako zanimanje za razmere svojih bratov onkraj meja je vsekakor hvalevredno in ga ne sme in ne more motiti tudi Italija. Ni pa hvalevredno in je čisto nedoslecmo, če se taisti Nemci napram svoji slovenski manjšini na Koroškem prav enako obnašajo kot Italijani proti južnotirol-skim Nemcem. Naj navedemo iz naše okolice samo eden značilen slučaj, katerih pa bi iz drugih krajev lahko navedli še dolgo vrsto drugih sličnih. Dobrač, lepo slovensko ime, so prekrstili v Villacher-Alpe, čeravno so bili do-sedaj tudi beljaški Nemci navajeni na staro ime. Hrib nad Baškim jezerom, ki nosi krasno slovensko ime Tabor, so prekrstili v Egger-berg po vasi, ki leži v vznožju hriba. In kar je najlepše, je, kar smo brali v zadnji številki našega lista: da hočejo celo še nas prisiliti v rabo novih, nemških imen za naše kraje in naše gore. Sicer pa so take pobožne želje nacionalnih Nemcev samo dokaz njihove narodne nestrpnosti in odbijajo tudi vsakega poštenega Nemca.
Dob pri Pliberku. (O življenju na naši vasi.) Majhna je sicer, a skrbimo, da ne pridemo v pozabo. Dobljane menda poznajo širom Koroške. Svoječasno so nas imenovali čušovsko gnezdo, sedaj pa nas imenujejo osrčje Podjune. Kdor je spoznal Dob in njegove ljudi, pozna Podjuno. Tistim, ki radi vidijo Dobljanke v hadrcah, domače dečle gotovo ugajajo. Dokaz, da živi pri nas še velik kos stare, nepokvarjene Podjune. Novi značaj naše vasi pa ne dajejo več dekleta — kaj boš, starost se bliža in mladih je premalo, da bi vzele v svojo skrb čast in ponos vasi. Dob je v nevarnosti, da ne pride v pozabo. Toda ne! Glej, že je zrastlo par rogoviležev-fantov. Bati se je, da bo Dob, ta lepa vasica, postal zloglasno gnezdo, v katerem gospodarijo koli in noži. Ne mine več žegnanja, ja, niti ne nedelje, da bi ne nabili tega ali onega. Želeti bi bilo, da se lice naše vasice skoroda popravi, da bosta zopet verovana čast in ponos vaščanov.
Žitara ves. (Razno.) O priliki izleta po lepi Koroški so nas posetili akademiki društva »Triglav41 in nam z nastopom svojega zbora Priredili zabaven večer. Povabili so domače pevce in fante iz Št. Lipša, vesela družba si je nato izbrala prostor pred društvenim domom sredi vasi in milo doneča slovenska pesem je
žena v svečani resnosti, toda mladeniču ni bilo do razmišljanja, ne do modrosti. Ukal je na vse grlo, da je odmevalo čezinčez, in je metal od samega veselja klobuk visoko v zrak.
„Ti, ti boš moja žena poročena!44
Šla sta skupaj proti domu in nobenemu človeku ni prišlo na misel, da bi se čudil mladeniču, ki naenkrat pripelje nevesto iz gozda domov. Vse je bilo kmalu domenjeno — kakor da je bilo pripravljeno že od vekomaj in je Čakalo le na ugodno besedo pravega trenutka. V par dneh so obhajali svatbo, pa tako, kakršne še niso videle človeške oči na Koroškem. Ko so fantje zapenjali, niso mogli staviti zagonetke, ki je ne bi bila nevesta uganila, vendar so prejeli tako odkupnino, kakor da se moži kraljeva hči. Ko sta stopila ženin in nevesta po poroki iz cerkve in so otroci čakali na drobiž, se je usula med nje ploha svet-iih tolarjev mesto krajcarjev. Vino, ki so ga Pili na ženitnini, je bilo slajše od medice in je imelo tako moč, da bi se moral mrtvi prebuditi, če bi se ga mogel napiti, vendar ni ponorelo nobenega svata. Po mizah so imeli postavljene kar cele polovnjake, a točili so si v }mdne škafe in so pili iz njih. Jedli so jedi, ki lim nihče ni vedel imena, pa so bile vendar tako neznansko dobre, da bi se jih še sam Bog ne branil. Godce so imeli take, da bi človek >ahko sedem let plesal pri njih in še ne bi mogel reČi, da je posebno truden.
Veselje je trajalo mnogo dni in vse je zavidalo srečnega kmeta. Blagostanje mu je kar •'lo v hišo in vedno je bilo vsega dovolj.
(Konec prihodnjič).
združila skoraj vse vaščane ter jih pustila pozabiti vsakdanje skrbi. Šele pozna ponočna ura nas je primorala k razhodu. — Društvo ima poletne počitnice, pravkar pa ga je zadela občutljiva izguba. Urški Husarjevi se ni več dopadlo bit Niemz, zato si je izbrala fanta Kranjca. Dan poroke je bil zelo lep. Naj društva, ki ji želi v novi stan obilo sreče, tudi sedaj ne pozabi! Letina kaže dobro, posebno dobro so obrodile žitarice. Zadovoljni so tudi čebelarji in nekateri celo tarnajo, da jim za strd primanjkuje posode. — Z razpustitvijo nar. soc. stranke je nastavljencem Miklavčevega veleposestva pristrižen greben in so sedaj ponižnejši. Upamo, da se tedanja izzivanja ne bodo več ponovila.
Radiše. (Dunajski gostje.) Dne 15. t. m- je dospelo z Dunaja 40 otrok-šolarjev na Radiše. Poslala jih je zvezna počitniška akcija, ki pošilja dunajske mestne otroke na deželo na oddih. Otroke so vzele posamezne družine na hrano in stanovanje. Otroci so prav prijazni in lepega obnašanja, nekateri imajo močno domotožje, a upamo, da jim bo na prijazni ra-diški višini počasi prešlo in da jim bo čas oddiha le prehitro minul in da se bodo navžili toplega gorjanskega sonca in čistega našega zraka ter odnesli od nas in naše fare najboljše utise.
Marija na Žili. Žila je vabila v lepih, toplih dneh začetkom tega meseca meščane iz sosednjega Beljaka in tudi domačine h kopanju. So pa med kopalci taki, ki izrabljajo priložnost kopanja v svoj prid na škodo drugim. Ni ga dneva, da se ne bi pritožil kak kopalec, da mu je kaj izginilo. Velika brezbrižnost kopalcev je napotila tatove, da so začeli izvrševati svoj profesijon na kopališčih. Brezposelni Valentin Ronge je bil v Beljaku po zasilno podporo. Domov grede se je v Žili ohladil. To priložnost pa je porabil tat in mu odnesel denar v znesku 38 S. Oškodovani je pravočasno prijavil tatvino našim orožnikom, katerim se je posrečilo najti sumljivega človeka. Tatvine v tem slučaju pa se mu ni moglo dokazati. Zanimivo pa je, da sta okradeni in osumljeni dobra znanca, celo prijatelja. Potemtakem bi bilo priporočljivo, da se varuješ tudi marsikaterih prijateljev.
Mlince. (Požar.) Na vsem lepem je pred polnočjo v nedeljo, dne 13. t. m. izbruhnil požar za Vrapnikovim gospodarskim poslopjem. Na dan je bilo žegnanje V Klančah in je bilo le malo ljudi doma. Vzrok požara je nepojasnjen, osumljen je posestnik sam. Na tem posestvu ni prave sreče; leta 1902 je pogorelo vse, tedaj je bilo gospodarsko poslopje nanovo pozidano; pozneje je pogorela ža^a in pred par leti deloma umetni mlin in še mlada gospodinja se je letos smrtno ponesrečila. Posestnik je zavarovan za nekako 10.000 S, s katero svoto je škoda samo delno krita. Pri zadnjem požaru se je dala živina rešiti. Na lice mesta so pohitele tri požarne brambe. Ker teče skozi naselbino potok, jim vode ni manjkalo.
Galicija- (Veselo in žalostno.) V nedeljo, dne 30. julija smo imeli lepo poroko: g. Mo-chor iz Nagelč je šel po nevesto Miciko Kum-mer, pd. Furježevo na griču nad Encelnovasjo. Svatba se je vršila pri Sugcu, na njej je izne-nadil gališki cerkveni zbor z dovršenim petjem. Mlademu paru želimo v novi stan obilo sreče! V nedeljo, dne 6. avgusta pa je faro presenetila vest, da se je na celovškem pokopališču ustrelil g. Ernst Teyrovski, poštar, trgovec in gostilničar v Galiciji. Rajni se je učil trgovstva v Ljubljani in četudi Nemec, se je teh let rad spominjal. Bil je sicer tih in miren, proti vsakomur uljuden in po-strežljiv. Pogreba v Celovcu se je udeležilo nad 200 ljudi iz domače fare. Gališki Gesangverein mu je zapel dve ža-lostinki v slovo g. šolski ravnatelj Krainz se je od rajnega poslovil z lepimi besedami. Vzrok smrti še ni pojasnjen. N. p. v. m. — Dne 13. t. m. pa smo na domačem pokopališču pokopali tridesetletnega Andreja Kopane, strežnika celovške umobolnice. Nedeljo prej je bil šel še na Obir, nato pa je zbolel na para-tifusu, bil prepeljan v bolnišnico, a žalibog že par dni navrh umrl. Bil je fant, da so ga imeli radi vsi, prijazen in dober. Posebno dober svoji materi, katero je ljubil nadvse. Na zadnji poti iz Celovca v Galicijo se ga spremili nje-
govi tovariši strežniki ter zastopniki raznih društev, pred cerkvijo pa je žalni sprevod pričakovala nepregledna množica ljudstva. Č. župnik Rudi so imeli nanj ganljiv poslovilni govor, nakar so sledili še govorniki iz Celovca. Nato so vzeli slovo od rajnega Nejča še gališki pevci z nemško in medgorski pevci s slovensko pesmijo. Rajni je bil namreč sam nadarjen pevec in se tudi ni sramoval zapeti kako slovensko pesem. Prizadetima družinama iskreno sožalje!
Rinkole. (Razno.) Na koncu sveta smo in se zato le redko oglasimo. Z letino smo zadovoljni, le škoda, da bo letos primanjkalo mošta že v prvih mesecih. Tare nas velika suša, ajda bo slaba in če ne bo dežja, bo slabo našim čebelarjem. Prvo nedeljo v avgustu smo imeli cerkveno žegnanje. Dočim je v drugih vaseh ob tej priliki navadno ples, kjer se dogajajo škandali in pretepi, pri nas to izostane. Je prav tako! Mesto tega pa so poskrbeli šmihelski pevci pod vodstvom g. Kropiunika, da je žegnanje imelo pravo lice. Želeti bi bilo, da bi tudi šmihelski pevovodja bil enako agilen in postal v farni cerkvi zopet „kralj petja44. Svojčas smo poročali, da smo si nabavili novo brizgalno, katera pa do danes še nima svoje strehe. Treba bo poskrbeti še zanjo, da jo sv. Florijan in Ožbolt preveč ne požegnata. O ostalem pa prihodnjič še kaj.
Škocjan. (Smrt.) V soboto, dne 19. t. m, smo pokopali enega najboljših naših, mladega Ruša Tomaža Serajnika. Ponesrečil se je bil z motornim kolesom in je 15. t. m. podlegel v bolnišnici v Slovenjegradcu poškodbam. V četrtek navrh ga je g. Kačnik pripeljal z avtom domov. Njegova zadnja pot je bila naravnost veličastna, ker je bil splošno priljubljen in spoštovan. Kondukt je vodil č. župnik Poljanec ob asistenci 3 drugih gospodov. Ob njegovem pretresljivem govoru ni ostalo suho nobeno oko. Na domu in na grobu se je od njega poslovil tudi domači pevski zbor. Z njim je izgubilo tudi društvo vnetega in delovnega člana, svojega najboljšega igralca. Obetal je, da postane izvrsten gospodar in vnet narodni delavec. Njegovemu očetu, bratu, posebno pa njegovi mladi ženi izrekamo tem potom naše iskreno sožalje, dragemu Tomeju pa naj bo domača zemljica lahka!
NAŠA PROSVETA ||
Našim pevcem!
Vdrugič je postala naša slovenska koroška narodna pesem slavna: ob prepovedi prireditve pri Mestniku v Zagorju pri Galiciji. Nočemo na tem mestu govoriti o upravičenosti ali neupravičenosti te prepovedi, tudi nočemo navajati ozadja prepovedi, marveč tozadevno izjaviti kratko: vzeli smo prepoved na znanje. A to nas nikakor ne moti v izjavi, da so došla v centralo številna poročila o izrednem zanimanju, ki je vladalo za našo prireditev med vsem domačim ljudstvom med Podjuno in Rožem. Velika Žmavcerjeva dvorana bi bila ob tej prireditvi nedvomno premajhna za številno občinstvo, ki si je želelo domače melodije. Bodi na tem mestu zborom iz Galicije, Radiš, Škocjana, Št. Vida, Št. Petra na Vašinjah, Žitare vesi in Št. Lipša izrečena najiskrenejša zahvala za njihovo velikodušno pripravljenost in požrtvovalnost!
Bodi pa tem vrlim fantom in obenem ostalim pevcem izrečena še druga beseda! Fantje-pevci, sami čutite vsepovsod rastoče zanimanje za našo pesem in naše petje. Ljudstvo jo je zopet vzljubilo kot kos svoje bogate slovenske duše. Danes se hoče našim očetom in mamicam in naši mladini domače melodije in besed o mamici in jezeru, o burnem pavru in o
kajžici tam pri Šmihelu, o horjanskih dečlah in o šaljivih Rožankah. Radevolje priznavamo, da se takih uspehov naše narodne pesmi niti sami nismo nadejali. Danes verujemo, da petje lahko ustvarja čudeže! Prepričani smo, da bo prej ali slej ob tej pesmi zlomljena vsaka zasebna zlohotnost in da se ji bo moralo dati še več prostora na soncu. Dobro vemo vsi, da pesem nikdar ne pomeni sovraštva in še najmanj pa pomeni to stoletna domača pesem. In tako jo pojmijo z nami vred vsi dobrohotni ljudje.
Slučaj hoče, da smo ob času prepovedi dovršili tri tečaje za pevovodje, katere je ob-iskavalo nad 60 udeležencev. Ta slučaj nam bodi dobro znamenje za naš nadaljni pevski pokret. Potek tečajev je dokazal tozadevno našo živahnost in kdor jim je zamogel prisostvovati, je moral na udeležencih — fantih in dekletih — razbrati to izredno navdušenje, ki se danes širi za našo pesem od Brda preko Celovca do Pliberka. Istočasnost tečajev s prepovedjo ne bodi nikakor povod za izzivanja, še manj vzrok za malodušje, marveč pobuda za nadaljno vztrajnost in požrtvovalnost. K temu naj nas navaja zavest, da zamere biti pesem in petje le dokaz dobrovolj-nosti in ljubezni in zato zaželjeno vsem, ki so dobre volje v deželi in državi.
Ta zavest naj druži naše pevce — katerih število dosega danes že pol tisoča — v dis-ciplinirano in enotno pevsko armado, ki bo v teh dnevih težke gospodarske skrbi vedrila naš rod in mu vzbujala upanje na lepšo dobo. Naj ta zavest druži naše pevce v enoten zbor, ki bo našemu nemškemu sosedu živ dokaz njegove lepe prislovice: Wo man singt, dort lass dich nieder, bòse Menschen mògen keine Lieder.	—r.
Vogrče. (Ljudska prireditev.) V nedeljo, dne 27. t. m. priredi izobraževalno društvo ob 3. uri pri Škofu v Vogrčah lepo ljudsko prireditev v korist domače cerkve za nabavo preprog. Igra se „Begunka“, sledi tombola z lepimi dobitki, vmes govor in petje domačega moškega zbora. Nadejajmo se obilne udeležbe.
Št. Jakob v Rožu. (Izlet.) Naša fantovska zveza je priredila v nedeljo, dne 6. avgusta izlet na Jepo. Ob 2. uri ponoči so bili vsi mladi turisti pri sv. maši in skupnem mesečnem fantovskem sv. obhajilu. Nato so jo mahnili na goro in se vrnili proti večeru. Izleta se je udeležilo 15 fantov. — Zopet kos. novega mladinskega življenja!
II GOSPODARSKI VESTNIKI
Napake našega gospodarjenja.
Glavna napaka našega gospodarjenja je ta, da se v nobeni panogi ne izpopolnimo. Pečamo se z živinorejo, ne skrbimo pa dostikrat za zadosten pridelek krme. Naše travnike pustimo radi stradati. Samo dobro gnojeni travniki morejo nuditi zadosti dobre krme. Še vedno se ne moremo privaditi pridelovanju komposta in neradi riskiramo za umetni gnoj. Kjer razvažamo gnojnico na travnike, moramo travnikom od časa do časa privoščiti tudi to-maževe žlindre ali superfosfata ali kostne moke. Pri pridelovanju krme na polju v obliki umetnih travnikov ali lucerne preorjimo njive takoj, ko postaja pridelek pičel, in ne čakajmo leta in leta. Oprijemimo se pridelovanja koruze za ensiliranje. (Opozarjamo na tozadevni članek v majski številki „Landwirtschaftliche Mitteilungen“.)
Znižajmo število glav živine in krmimo zato izdatno. Naša gospodarstva naj ne Jiodo preveč obremenjena z vprežnimi konji. Če se ne pečamo z rejo žrebet, naj bo konj vsak dan na delu. Kadar stoji, žre zastonj in pomeni samo izdatek. Mali kmet, ki konja ne more popolnoma izrabiti, naj raje dela s kravami. Mar-sikod je na mestu delo z enim konjem in kravo ali volom, namesto dveh konjev. V večji meri se moremo s konjerejo pečati tam, kjer imamo kislo krmo.
Da naše gospodinje dostikrat nimajo sreče pri prascih, je vzrok v slabih hlevih. Po krivici često dolži mož gospodinjo, da ne zna krmi-
ti. Dosti je slučajev, da so poginjali prasci leta in leta, ko pa so napravili nove hleve ali stare izboljšali ter dokupili zdravih prašičev, je postala prašičereja izredno donosna. Svinjaki morajo biti brez prepiha in kadar dobimo novo gnezdo, je dobro da jih razkužimo. Če pa kljub vsem tem nasvetom nimamo sreče v prašičereji, je najboljše, da se posvetujemo z živino-zdravnikom o odpomoči.
Tudi svinj nikakor ni dobro imeti več, kot jih moremo nakrmiti. Piča mladih pujskov bodi redilna in zadostna, da se mlade živali zamorejo dobro razvijati. Imejmo vedno pred očmi, da. moramo krmiti dan za dnevom. To delo mora biti plačano s primernim vsakodnevnim prirastkom. Če nam primanjkuje krme, je ali dokupimo ali pa prodajmo toliko prascev, da zamoremo ostalo število zadostno krmiti.
Če proizvajamo za trg, moramo vedno opazovati, kakšno blago trg zahteva in kdaj so dobre cene .Skušajmo urediti pitanje prašičev tako, da bomo prodajali mesne prašiče v letnih mesecih. Običajno pa nam baš v tem času primanjkuje krme. Podjuna pridela posebno veliko krompirja. Kmečka zbornica bi storila dobro, če bi dala navodila, kako se parjen krompir brez dragih naprav eusilira in ohrani tako za pitanje v poletnem času.
Največje napake pa delamo pri krmljenju krav molznic in svinj dojnic. Ob zadostnem krmljenju s senom in ob pokladanju pese, kolerab in ensilirane koruze v zimskih mesecih in ob dobrem svežem krmljenju v letnem času bi lahko imeli krave, ki bi dajale letno od 2000 do 3000 1 mleka, ko nam sedaj dajejo mogoče samo 1200—1500 1. Imejmo torej samo toliko krav molznic, kolikor jih moremo v resnici prekrmiti. Gospodinje naj nadalje ne pozabijo, da tudi svinje pri gobcu molzejo. Doj-nice se ob dojenju ne smejo sušiti. Čim večje je leglo, temveč krme rabi seve dojnica. Z desetim tednom morajo tehtati pujski 15—20 kg.
Še bi bilo dosti drugega omeniti, a nedo-staje prostora. Bodi s temi nasveti dana našim gospodarjem in gospodinjam samo ena velika misel, da ima tudi on svojo delavnico, kjer naj vedno popravlja in izboljšuje. Ta delavnica je njegov domači hlev.
Gospodinja, bodi močna! Težko je sedaj pri nas na kmetih. Toliko je dela, komaj je požeta rž in pšenica, že dozoreva oves. Seje se ajdo in repo, sušiti je treba deteljo in otavo. Po svetu mrgoli brezposelnih, kmet pa ne ve, katerega dela bi se naj najprej lotil, da ne bi bilo škode. Dela in trga od zore do mraka in čestokrat še v pozno noč. Še za jed ni časa in ko se vsede za mizo, je dostikrat preutrujen, da bi se pošteno nasitil. Zato se ga loti dostikrat nevolja — tedaj je treba močnih gospodinj! Saj delam tudi jaz, še več kot on, pravi marsikatera. In res je, da je gospodinja v teh mesecih prava mučenica. Posebno dandanes, ko ne zadostuje, da bi samo gospodinjila, nego mora^ poleg gospodinjstva posvečati svojo skrb še delu na polju. Hudo je biti vsako jutro ob štirih na nogah, kuhati zajutrk in pripraviti malico, oskrbeti dom in hlev, ob 7. uri pa biti z drugimi že na polju. In ob popoldanskem počitku ji je treba hiteti domov in skrbeti za kosilo. Res mučeništvo! Kdo bi ji zameril, če izreče tožbo, sklepa onemogla roke ali celo klone pod težo skrbi. In vendar, ti gospodinja bodi močna, prava kmetica in podpri dom baš v teh mesecih na treh oglih! Potem bo vse delo uspevalo ob zadovoljstvu moža in družine. V tem boš potem našla tudi ti največ utehe in tihe sreče.
Ureditev kmetiških dolgov v Jugoslaviji.
Vlada se že dalje časa bavi z vprašanjem ureditve kmetiških dolgov in pripravlja tozadevno posebno odredbo. V tej bode določena najvišja obrestna mera, katere ne sme prekoračiti noben upnik. Dolgove se bo delilo v velike in manjše in se bodo za večje dolgove dovolile večje olajšave. Kratkoročna posojila se spremenijo v dolgoročna, v te svrhe bodo izdane obligacije priviligirane agrarne banke v Zagrebu. Občinski dolgovi, ki so jih občine najele pri posojilnicah in drugih denarnih zavodih, bo prevzela državna hipotečna banka.
Ljubljanski velesejm traja od 2. do II. septembra in bo v moderno urejenih razstavah pokazal vso mnogobrojnost slovenskega gospodarstva. Izkazf niče, ki dovoljujejo običajni popust na avstrijskih in jugoslovanskih železnicah, se dobijo v upravništvu našega lista in pri jugoslovanskem konzulatu.
Celovški trg minulega tedna: Biki 60—75, pitani voli 1.—1.10, vprežni voli 90—95, mladi voli 75—85, molzne krave 70—80, klavne 45—65, telice 70—85, teleta 1.10—1.20, plemenski prašiči 1.90—2.30, ov^e 50—70, jajca 9—10, sirovo maslo 2.80—3.60, stare kokoši 2.50—3.—, mlade 2.—2.80, pšenica 34, nova rž 20—21, stara 23—24, oves 17, proso 21—23, ječmen 13—14, koruza 15, ajda 26—27, krompir 10 g za kg.
Dunaj, zasebni kliring: Dinar 11.61, marka 216.03, lira 47.71, češka krona 25.33, dolar 663.66 šilingov za 100 denarnih enot tuje valute.
II RAZNE VESTI |
Celi hribi kave v Braziliji. Čeprav se je odločila Brazilija v zadnjih dveh letih za nenavadno žrtev, da je sežgala 17 milijonov vreč kave, se njene zaloge kave niso bistveno zmanjšale. Gore kave bodo narasle z obilno novo letino za novih 30 milijonov vreč in ne vedo, kam bi z njimi. Brazilija se je odločila za največji gospodarski poizkus vseh časov s tem, da hoče prilagoditi ponudbo povpraševanju in tako dvigniti cene. Nobena druga država na svetu ni uničila tako ogromnih zalog svojih pridelkov v korist te izravnave. Vendar se je izkazalo, da ta žrtev ni dosegla zaželjenega cilja. Čeprav so zadnje čase v Braziliji sežgali vsak mesec nad en milijon vreč kave, je imajo ob koncu junija še vedno 20 milijonov vreč v skladiščih. Prišteti pa je treba, kakor rečeno, še 30 milijonov vreč nove kave, brazilijski izvoz je pa zadnje čase padel na 15 milijonov preč, tako da preostane državi okrog 35 mil. vreč kave. Drugod po svetu pridelajo okrog 10 milijonov vreč kave, tako da bo znašala letošnja letina okroglo 40 mil. vreč, medtem ko znaša svetovna potreba na leto komaj 23 milijonov vreč. Če bo torej krita vsa potreba, ostane še vedno 37 mil. vreč kave in to bodo menda brihtne glave sežgale.
Čebelni strup je proti raku. Že izza najstarejših časov velja čebelni pik kot izvrstno lečilo proti revmatizmu. Dva ruska zdravnika pa sta nedavno poslala akademiji znanosti v Parizu spomenico, v kateri opozarjata, da obstoja neka zavisnost med čebelnim strupom in rakom. Med čebelarji je rak redka bolezen in to dejtvo je zdravnika pripravilo na misel, da preizkusita, ali učinkuje strup proti raku. Poizkus na zajcu, za rakom bolnim, je pokazal, da čebelni strup ovira razvoj raka. Zdravnika upata, da bosta s čebelnim in osjim strupom sestavila zdravilo proti raku.
Listnica uredništva: T. L. Hvala za poslano! Uporabno priobčimo. Še se oglasi! F> K. Uvod Tvojega zadnjega dopisa je nejasen celo nam, kaj šele bralcem. Morda obdelaš še enkrat. — Dr. x. y. Polemiko zasledujemo z zanimanjem tudi mi in bomo o priliki spregovorili svojo besedo še jasneje. Hvala za informacije! — Dromi. Na uredništvo prihajajo vprašanja glede svetoletnega romanja. Morda ustrežeš naši želji. — T. S. Potrpi! Celovški striček Vas . namerava prihodnjič presenetiti. — Našim dopisnikom! Živahnega sodelovanja se veselimo in želimo, da posvetite lokalnim novicam še več pozornosti. Pod firmo državnega dela se hoče ponekod v naših krajih vršiti izrazito protinarodno delo, zato prosimo tudi tozadevnih informacij. Zdravi!
Stroj za drobljenje kamenja
(Quetschmaschine) z motornim pogonom, takoj uporabljiv, ■* se p r O d a, da v n a J e m ali se gre z njim delat. "
Obrniti se je na Karel ORAŠ, posestnik, p. St. Veit im Jauntalf
I ona hicira v ^tebnu Pri Beljaku, p. d. pri Celnjaku, Lepa Mima naprodaj. Ima 4 sobe, kuhinjo, posebej gospodarsko poslopje, 1 oral sadonosnika, blizu Baškeg» jezera, iepa lega, krasen razgled, železniška postaja. Vprašat' v gostilni G rab er v Štebnu, pošta: Mallestig.	116
Lastnik: Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem v Celovcu. — Založnik, izdatelj in odgovorni urednik: Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., Ettenreichgasse 9. Tiska L id o v*
tiskarna Ant. Mach at in družba (za tisk odgovoren Josip Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7