DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, tel«fon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, D«l. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoalavito znaia m«*ečso 10 Din, za inozemstvo mesečno 15 Dim.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in »ocijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1		 V oglasnem delu stan« pe- titna enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popast Čekovni račun: 14.335. — Reklamacija s« ne frankirak*.
Štev. 58.	Sreda, 22. julija 1931.	Leto VI.
Nemčija se hoie sama sporazumeti s Francijo.
Londonska konferenca naj rešuje samo vprašanje posojila.
Nemško delegacijo vlade (kanclerja, zunanjega ministra in druge) so sprejeli v Parizu jako prijazno. Že na kolodvoru so jih pozdravljali 7. »živel mir!« Na seji zastopnikov francoske in nemške vlade sta bila navzoča tudi Henderson in Stimson, poleg zastopnikov drugih držav. Iz komunikeja je razvidno, da se je na konferenci razpravljalo o političnih vprašanjih in Laval je zahteval, da mora Nemčija preprečiti vse huj-skaštvo na revanžno vojno. Razgo-varjali so o londonski konferenci, na kateri bo šlo za posojilo in garancije.
V	političnih zadevah se pa hoče Nemčija sama sporazumeti s Francijo.
Zedinjene države se udeleže razorožitvene konference.
Amerika je prisiljena sodelovati z ostalo Evropo.
Tajništvo Društva narodov je poslalo Zedinjenim državam vabilo na veliko razorožitveno konferenco, ki se bo vršila meseca februarja 1932. Zedinjene države se nameravajo u-deležiti te konference in sodelovati aktivno, dočim so se udeleževale dosedanjih akcij Društva narodov le kot opazovalke. Vzrok tej izpre-membi je Hooverjeva akcija, ki postavlja gospodarsko-kapitalistične interese Zedinjenih držav v ospredje na taki mednarodni konferenci.
Nova meSianska vojna na Kitajskem?
Komunistični general Šihusan zbira ob železnici med Pekingom in Hankanom v provinci Šili svojo vojsko^ Njegove čete štejejo nad 16.000 mož. Nasprotno pa zbira vladni general Čanksveling v Nankingu vojsko 100.000 mož.
Vladne čete nameravajo operirati z dveh strani: od Nankinga Cang-svelin, z druge strani pa mandžurske čete. General Šihusan ima vendar najbrže namen prodreti v druge province in tam utrditi svojo oblast.
Ford o krizi.
Švedski list objavlja razgovor s Fordom, ki pravi:
Gospodarska kriza v Ameriki nc pomeni ničesar drugega kakor fazo v velikem procesu ozdravljenja. Kriza bo mnogo prej minila, kakor špe-kulacijska pijanost od včeraj. Ford je načelno proti znižanju mezd kot sredstvu za omiljenje depresije, ker se s tem onemogoči množicam, da bi izdajale denar. Nešteto sredstev za pobijanje gospodarske krize se je navajalo v Ameriki. Ne sme se pa Pozabiti, da živimo v dobi grandiozne evolucije, ki je daleč oddaljena od baze dosedanjih sistemov. Današnja zmešnjava ni nič drugega, kakor otroška doba neke nove epohe, katere gospodarski pogoji so bolj velikanski, pa tudi nevarnejši, kakor oni preteklih dni.
Čehoslovaškemu prometnemu ministru so odpovedali živci. Prometni minister Mlačoh je pri seji dobil živčni napad.
Mednarodna delavska olimpijada na Dunaju.
Udeleženci delavskih kulturnih in športnih društev iz Jugoslavije so že
odpotovali na Dunaj.
Ob dneh od 19. do 26. julija se vrše na Dunaju velike prireditve, ki jih niti Dunaj še ni videl. Desettisoče delavskih športnikov iz dvajsetih držav se udeležuje svetovne olimpijade delavskega športa. Iste dni se pa tudi vrši na Dunaju mednarodni socialistični kongres. Do nedelje, dne 26. julija t. 1. bodo zaključene vse te velike prireditve in ta dan prirede udeleženci olimpijade in politični predstavniki veliko manifestacijo po dunajskem Ringu. Šport je postal, čim se je razvil v delavskih vrstah, zvesti spremljevalec in sodelavec v mednarodnem socijalističnem in strokovnem delavskem gibanju. In zadnji čas je bilo, da je to prepričanje zmagalo.
Razen nevtralnih so pa snovali nasprotniki v velikih državah patri-otična, nacijonalna, plemenska društva in jih podpirali z denarjem, ki so dejansko le »politične« ustanove raznih meščanskih smeri. Nemški naci-jonalni socijalisti (fašisti) pravzaprav naslanjajo svoje delovanje na športnike, ker drugih organizacij nimajo.
Šele v zadnjem desetletju je nastal v športu velik preokret. Delavski šport se je oddaljeval smotreno od meščanskega športa, ko so se jele socijalistične stranke in strokovne organizacije baviti s problemom. Tako je nastala poleg političnega, strokovnega in zadružnega gibanja četrta velesila, socijalistična delavska športna internacijonala. Tako je delavski šport naglo rasel in postal šport delavskih množic, ki delavstvo vedri in pospešuje higijeno v prosti naravi ter podpira delavska stremljenja. Delavski šport nima namena, stremeti po posebnih rekordih, ampak po povprečnem uspehu, to je, meščanski šport je individualističen, delav-
ski šport je pa kolektivističen. Po tej svoji smeri se tudi bolj in bolj staplja z drugimi panogami delavskega gibanja. V to svrho ima tudi dunajska svetovna olimpijada gesla, ki nimajo samo namena pridobivati športnike ali pokazati velik in ponosit praznik proletarske telesne nege, marveč pomeni ta prireditev manifestacijo za cilje mednarodnega proletarskega boja.
Delavski športniki se prav dobro zavedajo, da so mogli to svoje gibanje ustvariti šele tedaj, ko se je uvedel osemurni delavnik in nedeljski počitek,
V	tem spoznanju delavski športniki z živim interesom podpirajo strokovne organizacije v borbi za skrajšanje delovnega časa. Olimpijada manifestira v ta namen, ker rabi za svojo nego in zdravje več svobode, več zraka in več toplega solnca.
Olimpijada bo protest proti nesmiselni tekmi oboroževanja, ki se je po vojni jelo zopet tako strastno vršiti. Utisnila pa bo tudi pečat hrepenenja narodov po svetovnem miru ter posvarila vso svojo mladino pred vojnimi hujskači. Če se bodo še vršile vojne, naj se vrše le proti skupnemu sovražniku, ne pa za vojne med seboj.
Dokazali so športniki to svojo voljo že v Nemčiji, Avstriji, Letlandi-ji in vrsti drugih dežel, kjer so se v zadnjih letih strastno borili za ohranitev demokracije. Olimpijada je tudi protest proti fašizmu in dunajski nastop bodi izrazit simbol, da hoče mladina vseh dežel braniti narode pred zatiranjem.
Dunajska olimpijada je manifestacija delavskih športnikov.
Kriza in nemSka socialna demokracija.
Oklic nemškemu narodni
Nemška socialna demokracija je dne 14. julija t. 1. na svoji seji sklenila naslednji oklic:
Kriza se je poostrila. Polomi velikih industrijskih in bančnih podjetij so znaki. Z njim je ovržena laž o »marksističnem slabem gospodarstvu«, ki je bila izmišljena, da se odvrne pozornost na prave krivce: kapitalistični sistem in njih zastopnike.
Bankrotni finančni magnati in industrijski vojvode niso marksisti. Oni so odločni poborniki za kapitalistično zasebno gospodarstvo in mecen: protimarksistične propagande.
Socialna demokracija zahteva že leta neumorno okrepitev vpliva skupnosti na gospodarstvo, podreditev kapitalističnih velepodjetij pod nadzorstvo države. Nje zahteva se ni izpolnila. Sedaj pa zahtevajo ban-krotni pobijalci marksizma, da naj se reši država! Sedaj je država dobra za skrahirane banke, sedaj naj prevzame nad njimi nadzorstvo!
Kapitalistično podjetništvo kliče po pomoči inozemstvo. Toda znatni del tega podjetništva je usodno volilno zmago nacionalistične reakcije septembra lanskega leta plačal in nje kreditomajujoče delovanje do danes podpiral z vsemi pomočki.
Ob uri največje nevarnosti zahtevamo popoln preokret.
Samooblast bank in težke industrije vodi gospodarstvo v prepad, Te oblasti mora biti konec. Državna pomoč je opravičena samo takrat, če se zagotovi v interesu splošnosti državno nadzorstvo nad njimi trajno.
Temeljita ureditev gospodarstva se mora izvesti neglede na kapitalistične posebne interese. Delavcem in nameščencem se mora brezpogojno zagotoviti njih pravice na mezdo, plačo ali podporo pred uničujočimi posledicami krize, katere nedolžne žrtve so postali.
S ponovnim poudarkom zahtevamo izpremembo zasilne odredbe z dne 5. junija t. 1. in odpravo socialne krivice.
Inozemska zadostna podpora {e potrebna. V ta namen je potrebna zunanja politika sporazuma, ki ni izzivalna in nima sovražnih parad, ter se tudi ne ozira na prazne prestižne razloge.
Ne kapitalistično gospodarsko anarhijo, nego delo po načrtu za narod in za socializem je potrebno!
Ne neenotnost in cepljenje delavskega razreda, marveč trdna enotnost, najtrdnejša odločnost v boju proti vsem sovražnim silam!
To je zahteva trenutka!
Mihevc Nace:
Veliki gospodarski voditelji . . .
Dostikrat smo že poudarjali, da so banke največji škodljivec našega gospodarstva, da uničujejo vsled požrešnosti po dobičku in vsled nesposobnosti vodilnih faktorjev industrijske obrate.
»Prager Borsen-Courier«, pristni meščanski časopis, je te dni sodil o tem vprašanju naslednje:
Nepregledne so metode, ki izpodrivajo produkcijo zaradi napačnega poslovanja bank in zaradi smisla in cilja, n. pr. z izsiljevanjem delnic patroniziranim podjetjem in pa zla personalna politika, ki vpliva uničujoče na patronizirana podjetja. Nepotizem in prijateljstvo (kame-radija) ne pridejo nikjer tako do prave veljave, kakor ravno tu. Neglede na orijentiranost ali sposobnost zasedajo najvplivnejša mesta osebe, ki konzumirajo velikanske dohodke in povečavajo le režijo, ne da bi bile najmanj zmožne in je njih delovanje malo odgovarjajoče z ozirom' na mastne dohodke. Mandati v upravnih odborih in celo ravnateljska mesta se oddajajo na tak način. Take osebe imajo prednost pred kvalificiranimi močmi, ki se potem samoobsebi umljivo ne potrudijo zasledovati in ščititi industrijskih interesov, katerih patron je banka in nje polnomočniki.
Kot čudo bodi navedeno, da imamo bančne ravnatelje z 90 mesti upravnih svetnikov. Gotova stvar je, da obvlada stroj le oni, ki ga pozna in razume popolnoma do najmanjšega posameznega dela. Kako naj ume bančni strokovnjak, čeprav izkušen bilančni kritik, in tudi to le s saldovega stališča, sicer pa brez pojma o vseh industrijskih vprašanjih, to njemu popolnoma tuje polje ter odločevati pri merodajnih stvarnih zadevah?
Kako torej patronizirajo naše banke industrijo? Na ta način, da se spuščajo na slepo srečo v kupčije, katerih obrestni izkupiček se jim zdi momentano dobičkonosen. Take kupčije pa zopet poteml puste na cedilu, če se jim nade hitro ne izpolnijo in to največ zaradi nestrokovnih ukrepov bank v industriji potom nepoklicanih faktorjev. —
Tu čujemo torej od nedvomno informirane strani, s kakšno »strokovno znanostjo« uničujejo banke naše gospodarstvo. Če gre potem narobe, kakor nedavno pri avstrijskem »Kreditnem zavodu«, mora poseči vmes država in kriti milijardne izgube z davki. Potem pa »upravlja« gospoda banko in industrijo še nadalje, utaknivši prej v svoje žepe milijone na tantijemah in dividendah — do prihodnjega poloma. Koliko časa naj traja še to zločinsko početje?
Pri nas so bila podjetja, ki so imela vso podlago za obstoj. Ce pravimo podlago za obstoj, tedaj pravimo to zaraditega, ker so bila z naročili preobložena. Vemo slučaj, ko je imelo podjetje za tri milijone naročil. Ali bančni direktor je rekel »jok«. Naročila so se stornirala, nato pa seveda oddala v inozemstvo!
Eno največjih podjetij pri nas, ki je nacijonalizirano, je v rokah neke ljubljanske banke, ki ima v svojih rokah 55 odstotkov delnic. Banka teh delnic ne more prodati doma, vsaj dosedaj ni še niti ene
delnice prodala po zahtevanih cenah. Banki ni za podjetje; njej je le, da kupi in zopet proda delnice, da pri kupčiji profi tir/a. Kaj bo banka napravila? Banka bo delnice prodala v inozemstvo, in sicer najbrže reflektantom sorodnih ino-
zemskih podjetij. Posledica temu bo, da se utegne podjetje ustaviti in na cesto pojde sedemsto ljudi — delavcev. Sedemsto ljudi bo na cesti zopet stradalo zaradi desetori-ce kapitalistov, ki imajo vedno polna usta dobrot za narod.
Doma in po svetu.
Libojski rudarji za izobrazbo. V
Libojah nad Celjem se je vršil v nedeljo, dne 12. t. m. v tamkajšnji »Svobodi« razgovor o izobraževalnem delu. Po razgovoru so delavci izročili znesek 2500 Din, ki so ga pripravili v ta namen, za nabavo poučnih in zabavnih knjig ter s tem ustanovili knjižnico, ki jim bo prijateljica ob veselih in skrbi polnih urah. Zmisel za kulturno delo libojskega delavstva bodi najlepši vzgled delavstvu po drugih krajih. Zakaj le z uma svitlim mečem pojdemo od zmage do zmage.
Obsodba. Ravnatelj Konsumnega društva France Kobler je bil obsojen na 48 ur zapora, oziroma na 200 Din denarne kazni, ker je bila na zadružni dan na Zadružnem domu razobe-šena zastava. Ker so sedanji zakoni zelo strogi, naj bodo ljudje previdni.
Konec borbe v Slovenskem planinskem društvu. V četrtek se je vršil v Ljubljani občni zbor Slovenskega planinskega društva. V temdruštvu se je vršila že več let borba proti predsedniku društva dr. Franu Tominšku. Ta borba je bila izvojevana v četrtek in je bil izvoljen za predsednika dr. Josip Pretnar, tajnik trgovske in obrtne zbornice. Dr, Tominšek, ki se občnega zbora ni udeležil, je bil izvoljen častnim predsednikom društva. Na občnem zboru se je oglasil 1/ besedi tudi s. C. Štukelj, ki je povdaril, da je planinsko društvo doslej preziralo »Prijatelja prirode« zlasti s tem, da mu v svojih kočah ni dovolilo istih ugodnosti kakor svojim članom. »Prijatelji prirode« so velika organizacija ne le v naši državi nego tudi v ostali Evropi. Tudi delavec rabi razvedrila na planinah in zna tudi ljubiti planine kakor drugi ljudje, zato je preziranje »Prijatelja prirode# krivično. To se mora popraviti! V ostalem se člani »Prijatelja prirode« v spor niso vmešavali, zavedajoč se, da je družabna emancipacija potrebna.
Velik požar ob italijanski meji.
Minulo nedeljo zvečer je izbruhnil v vaseh Nadlesk in Strane gozdni
požar, ki je uničil 90 stanovanjskih objektov.
*
»Visoka« politika papeževega nuncija. K vpokojitvi praškega nadškofa Kordača pripominjajo časniki, da se .ie to zgodilo na zahtevo sedanjega nuncija v Pragi, Ciriac-cija. Prejšnji nuncij je stanoval v nadškofijski palači. Življenje nadškofa Kordača je zelo enostavno in prehrana priprosta. Zaraditega se je zameril že prejšnjemu nunciju Micaru, ki se je pritoževal zaradi slabe kuhinje. Sedanji nuncij Ci-riacci pa se je radi tega izselil iz nadškofijske palače in kupil posebno poslopje za nuncijaturo. kjer mu pečejo in cvrejo po njegovi mili in prevzvišeni volji. Stroške pa morajo seveda kriti češkoslovaške škofije. Nadškof Kordač pa je k temu prispeval le malenkosten odstotek, ker rabi dohodke nadškofije za kritje stroškov za gradbo seminarja za duhovnike. K temu želodčnemu konfliktu pa se je pridružilo še nadškofovo naziranje o socijalnem vprašanju, ki nasprotuje intencijam nuncija in svete stolice. Take so skrbi visokih cerkvenih »pastirjev«!
Mussolini dela papežu usluge. — Neki pisec ali pisatelj je napisal ostro knjigo proti papežu. Pisca je sedaj policija aretirala in ga izročila izrednemu sodišču v obsodbo. V Vatikanu so s tem korakom fašistične policije prav zadovoljni. Pisec bo obsojen, če se Vatikan poravna z Mussolinijem'.
Bomba v cerkvi Sv. Petra v Rimu. V baziliki Sv. Petra v Rimu so našli zvečer, ko so pregledali cerkev, v spovednici v bližini kupole zavoji ki so ga odstranili v vatikanske vrtove. Ponoči okoli dveh je peklenski stroj eksplodiral ter pobil šipe sosednjih poslopij. Bomba je bila 15 cm visoka in 12 cm široka. Če bi peklenski stroj ne bili pravočasno opazili, bi bila cerkev trpela najbrže veliko škodo. Storilcev niso izsledili. Fašisti trdijo, da je bomba protifašističnega izvora, v Vatikanu pa sumijo, da so fašisti hoteli izvesti atentat.
Družabni škandal v Budimpešti.
Poslanec Elemer pl. Farkaš, madžarski poslanec, ima hčerko Ireno. Ta se je zaročila s sinom budimpe-štanskega odvetnika dr. Aleksandrom pl. Dajkovichem. Objavila je svojo zaroko v listih. Irena je lastnica veleposestva, ki donaša mesečna okoli 54.000 Din in varuh svoje hčere je nje oče. Oče je kmalu na to objavil v listu, da o tej zaroki hčere ničesar ne ve. Med tem je pa Irena nenadoma izginila, ne da bi bilo mogoče dognati, kje se nahaja. V Budimpešti do zadnjega niso vedeli, kje se Irena nahaja. Irena se pa nahaja v umobolnici v Tulnu, kamor jo je oče odpeljal z nekim zdravnikom ponoči, ter zahteval, da se jo proglasi umobolno. Opazila je, kaj namerava oče z njo, ko so se za njo že zaprla vrata umobolnice. Posrečilo se ji je spraviti nekaj pisem iz umobolnice. V enem teh pisem pravi: »Prosim vse ljudi, da ne pozabite, da se nahajam med umobolnimi. Internirana sem tukaj na željo svojega očeta, ki je želel, da se me proglasi za umobolno. Zastražena sem, oropana svobode, v moji okolici se nahajajo samo umobolni, najlažji slučaji so morfinisti in nervozne žene. Pomoč, pomoč, pomoč!« Zdravniki umobolnice se izgovarjajo, da doslej še niso pregledali dekličinega stanja. Ta dogodek jasno kaže skopuha plemenitaša, ki se je kot varuh svoje hčere najbrže hotel polastiti imetja s tem, da bi preprečil ženitev hčere.
Avstrijsko-nemška carinska unija pred mednarodnim sodiščenu V
Haagu je v pondeljek dne 20. t. m. pričela razprava mednarodnega sodišča o vprašanju nemško-avstrij-ske carinske unije. Razprava, ki bo trajala več dni, se vrši v veliki dvorani palače miru v prisotnosti skoro polnoštevilno zbranega sodnega zbora.
Velik nravstveni škandal na Bavarskem. V vasi March pri Degen-dorfu je bila v vaško šolo vržena bomba, ki je bila namenjena učiteljici Wutz, pa je ni zadela. Atentatorja, nekega Alberta Majerja, je orožni-štvo že prijelo. Sodišče je pred kratkim ugotovilo, da so se v dotični šoli zgodili težki nravstveni zločini, ki jih je zagrešil omenjeni Majer in pa še nekateri drugi fantje in poročni možje nad deklicami in dečki v starosti od šest do 18 let. Majerjeva hčerka je priznala, da se je njen oče spozabil na njej, potem pa je ona po nalogu svojega očeta nagovarjala svo-
je šolske tovarišice k nenravnim dejanjem. Ker je atentator dolžil učiteljico, češ, da je ona kriva, da so oblasti prišle grdim zločinom na sled, zato se je hotel nad njo maščevati.
Razlika med učenjaki. Predsednik čehoslovaške republike pravi, da bo treba petdeset let dela, da pride do pravega miru. Tako pravi filozof idealist svetovnega slovesa. — Nemec, Rudolf Olden pa navaja v članku »Berliner Tagblatta« grožnjo nemških nacionalistov, da se bo Nemčija na vsak način zopet dvignila, če ne prej v 40. ali 60. letih in ko bomo oboroženi, tedaj se ne bomo dali izzivati, ampak pride do re-vanže. Tudi Olden svari pred tem protipacifističnim hujskanjem. Na vojsko hujskajo samo še bedaki.
Bernard Shaw je v pondeljek 20. t. m. prispel v Berlin. Izjavil je, da potuje v Moskvo, kjer se hoče osebno prepričati o kulturnih razmerah v sovjetski Rusiji.
Za praško nadškofijo se prepirajo, Praški nadškof dr. Kordač je oči-vidno moral odstopiti zaradi svojih izjav proti kapitalističnemu izkoriščanju. Sedaj je nastala borba za novega nadškofa. Najresnejši kandidat je koniggraški škof Kašpar Zunanje ministrstvo pa zahteva, da naj postane škof benediktinski opat Vy-koukal v Emausu. List »Češke Slovo«, ki propagira to kandidaturo, pravi, da je Kašpar prijatelj dunajskega kardinala Piffla in da je bil navdušen za znano Terezijo Neumann. — Tudi za praško nadškofijsko mesto se dela s spletkami ali intrigami.
Poljski generalštabni častnik sovjetski špijon. Na Poljskem so pred nekoliko dnevi odkrili špijonažno afero, v katero je bil zapleten poljski generalštabni major Dembovski. Pri aretaciji je priznal, da je komunist ter da je špijoniral po nalogu svoje stranke za sovjetsko Rusijo. Dembovski je bil v soboto, dne 18. julija obsojen pred vojnim sodiščem na smrt. Obesili so ga še istega dne zvečer.
Sabotažna dejanja sovražnikov španske republike. Španski list »La Voz« poroča, da so požigalci v vasi Terudu-Nunez zažgali velik kompleks z žitom. Škodo cenijo na 10.000 pe-zet. Ker se take reči pod diktaturo niso dogajale, je tedaj jasno, da so nasprotniki republike na delu, da bi jo na kakršenkoli način kompromitirali.
A Zarin:
Dašina zgodba.
— I, čemu že ona vedno v tebe leze? je z nedoumenjem vprašala Lukerja.
— Zato, ker me ima gospa rada. Zavida. Coprnica stara! — je odgovorila Daša.
— Res, kot coprnica, — je soglašala Lukerja. — Nesi ji čašo kave. Potolaži jo.
— Naj gre k zlodju! Nesi ji ti!
— Pa nesem.
Lukerja je nesla v sobe pestunji kavo, a Daša si je hitro otrla solze. Zadnji čas se je za vsako malenkost razburjala in jokala.
Lukerja se je vrnila, izpila še eno čašo, da ji je lice postalo popolnoma rdeče. Potem se je začela odpravljati na trg.
Prišel je hišnik z drvmi, ki jih je zvalil na tla in zložil v zaboj. Začel je praviti: — Generalu je ušel pes, najbrž so mu ga ukradli. Pri hišnem gospodarju se je kuhar upijanil in je gospodo pustil brez večerje, zdaj dobi obračun.
— Ti, Daša, zapri! — je rekla Lukerja, odhajajoča s hišnikom, — če pride perica, ji reci, naj počaka!
— Že prav, — je odvrnila Daša, zaprla duri, vzela je krtačo, metljico cunjo za prah, smetišnico in je šla pospravljat sobe.
2.
V	sobah je bilo popolnoma temno. Daša je odgrnila zavese, dvignila je šaluzije in jutranji somrak je osvetil izbrano pohištvo, dragocene predmete in redke slike.
Bila je velika predsoba. Kupi obleke na obešalnikih, v kotu nagačeni medved, stoječ na zadnjih nogah. Sprejemna soba poleg gospodovega kabineta z mehkimi, s safjanom prevlečenimi divani in fotelji; gospodov kabinet; prijazni salon; obednica s težkim, mračnim, hrastovim pohištvom.
Daša je hodila iz sobe v sobo, brisala je in spihavala prah, pometala je tla in jih krtačila, zbirala je smeti na lopatico, a pri tem je neprestano mislila svoje obupne misli.
Ko je pred dvema letoma nastopila službo v tej hiši, kako jo je zadivilo in zanimalo vse v tem razkošnem stanovanju. Kar ni se mogla nagledati mičnih dekorativnih stvaric. Ko je pospravljala sobe in brisala prah z njih in se je ogledavala v teh velikih zrcalih. Kako je bila navdušena in ponosna na svojo gospodo: na gospoda z njegovim polnim licem in lepimi za-lisci, s prikupnim smehljajem ali s strogim pogledom; na lepotico-go-spo v njenih razkošnih oblekah, dragocenem kinču in v svilenem perilu; na njenega brata, stasitega krasavcu-kadeta, s črnimi brčicami in ognjenim pogledom! Na vse, na vse ... a zdaj?
Kako jo je vse veselilo v kuhinji, na dvorišču, doli pri vežnih vratih, v pralnici, povsod je zvonko odmevni njen glas, smeh in petje ... a zdaj?
Zbežala bi, utopila, obesila se . .. Ustavila se je v sprejemni sobi poleg širokega divana in se je s tihim ihtenjem spustila nanj,
Ravno tukaj je bilo! ... Gospoda je bila na letovanju. Ona se je pripe-
ljala domov po gospejino obleko. Naenkrat ta mladi gospod, ta kadet.. •
Ona je brez moči jecljala: — Va-lerijan Petrovič, kaj vam je! Pustite!
— A on se je smejal in jo poljubljal ter vlekel sem na divan . ..
Neznosna bolečina jo je prisilila, da je vztrepetala in se zravnala. Nekaj trenutkov je tako obstala, kakor da jo je kap zadela, potem je vstala in bridki smehljaj ji je izkrivil ustnice.
Zdaj je ta gospod že oficir in je neče več pogledati. Zadnjič je zakričal na njo, ko mu je oblačila plašč in se je s prti obesila na epolete ...
Kaj pa gospa? Daša ve tudi njej pravo ceno.
— Tudi ljudje! — je bridko zašepetala, ko pa je zaslišala v kuhinji zvonec, je šla odpirat duri Lukerji. Potem se je vrnila v sobe, brisala je prah, razstavljala pohištvo, prestavljala predmete in zopet mislila svoje žalostne misli.
Vsi že opažajo, da na njej nekaj ni v redu. Perica Fekla ji je rekla zadnjič kar naravnost: — Oj, meni se zdi, punica, da imaš že zadosti! — Pestunja jo brez prestanka zbada. Zdaj naj pa še Lukerja očetu pove.
Ob tej misli je Daši padla metla z rok. Zdelo se ji je, kakor da stoji oče pred njo: široke prsi, obvešene s svetinjami, rokav obšit z zlatimi našivi, sivi brki, zaripljeno lice kakor pri Lukerji, srdit pogled in hripav glas:
— Ubijem te, ako me osramotiš. S svojimi rokami te zadavim, da veš!
Pa me res ubije ali zadavi.
Otrla je solze in pobrala metlico.
— Nihče, kakor edino bog. ...
3.
Ko se je Daša vrnila v kuhinjo je od razbeljenega štedilnika že dihala vročina. Lukerja v predpasniku, z do laktov zavihanimi rokavi, se je že sukala krog kuhinjske mize in je pripravljala gospodi prvi zajutrk.
— Poglej, Daša, ni li ugasnil sa-movar, — je rekla kuharica Daši in medtem ko je z lesenim kladivom mahala po telečjem zrezku, je začela praviti:
— Gospa me je oštela, češ, da preveč denarja potratim, noče pa videti koliko požro. Kakor svinje, bog mi grehe odpusti; prvi zajtrk, potem drugi zajtrk, potem spet obed in nazadnje večerja, vmes pa še razni prigrizki . . . Zdaj stane tale zrezek šestdeset kopejk, pa bom mogla samo štiri kose iz njega napraviti. Artičoke je naročila. Zadnjič gobe. Vse to hoče imeti, nazadnje pa pravi, da je drago. Ravnokar me je višji hišnik nagovarjal, naj bi šla k hišnemu gospodarju mesto Kuzme . . . Dobro plača . ..
Pri tem je tako mahala po mesu, kakor da hoče na njem maščevati žalitve nezasluženih očitkov.
Daša jo je brezbrižno poslušala in je pripravljala podnos, na katerem bo treba nesti gospodu čaj in zajtrk.
Lukerja je stopila od mize k štedilniku.
— Veš, kaj so v mesnici govorili?
—	je začela, — naš sokol... — Daša se je na mah stresla, — Valerijan naš, Petrovič, se vozi k vdovi Danilovi. Kaj? Ni tepec, tale naš gospod. Nič ne de, da je stara, a ona ima, slišiš, pivovarno in menda blizo sto pivnic.
(Dalje prihodnjič.)
Zaklad ruske carske državne banke so našli. Leta 1918 so pristaši carizma, ko so bežali pred boljševiki iz Petrograda- vzeli zaklad državne banke s seboj in so ga na begu v Kazanu zakopali. V Parizu živi še neki Rus, ki ve kje je bil zaklad zakopan. Sovjeti so mu ponudili 20 odstotkov najdene vsote, če jim pokaže najdišče. Rus Vladimir Vadejko pa si ni upal sam v Rusijo, ampak je poslal tja štri svoje zaupnike. Tem štirim se pa ni nič kaj ljubilo da skrivnost izdajo boljševikom, ampak so to odlagali od dneva do dneva, medtem pa vršili špijonažo. Pri neki priliki je bil eden izmed njih tako nepreviden, da je v pogovoru s tovariši omenil kraj, kjer je zaklad zakopan. Boljševiki so na ta način zaznali za skrivnost; one štiri inozemce so pognali čez mejo nazaj in so sami začeli kopati na določenem mestu ter so res našli zaklad, obstoječ iz zlata in platina v vrednosti 18 milijonov dolarjev. Vladimir Vadejko pa sedaj v Parizu toži sovjete, da mu morajo izplačati pogojeno 20% najdenino. Zanimiva bo razsodba pariškega sodišča. Sovjeti se menda smejejo.
Brezposelne banke. Dosedaj smo bili mnenja, da brezposelnost tepe samo delavstvo. Sedaj pa tudi banke praznujejo, oziroma ne poslujejo. To je sicer nekaj čisto novega. Vendar ni nič takega, da bi človeka začudilo, kajti če delavci ne delajo, tudi kapitalisti ne morejo premetavati denarja.
Poskusi s padobranom na Dunaju. Padobrani za skok iz letala dosedaj še niso bili zanesljivi. Sedaj pa sta dva Dunajčana, oz. Avstrijca, skoraj istočasno iznašla vsak svoj padobran, o katerem trdita, da sta povsem zanesljiva. Pretekli ponde-Ijek so se vršili na letališču pri Aspernu poizkusi s padobranom, ki ga je izumil Jožel Eschner. Spustil se je iz letala mladi letalec Hans frank z višine 800 m. Padobran se 1e odprl že po lOmeterskem padcu
>e Padalec srečno prišel na zemljo. e, I bodo preizkusili še drug izum nekega Jožefa Trapala.
Sežiganje mrličev tudi v Belgiji.
V	belgijski zbornici je bil sprejet zakonski načrt, ki uvaja sežiganje mrličev. Za načrt je glasovalo 82, proti pa 72 poslancev. Osem poslancev ni glasovalo.
Kubanski zdravnik se v Budimpešti ne sme kopati. V Budimpešti se že dalj časa mudi kubanski zdravnik dr. Ramon Castello. Je črnec, toda mož visoke kulture in njegova znanstvena dela vživajo med medicinskimi strokovnjaki veliko pozornost. Pred nekoliko dnevi se je omenjeni zdravnik podal v javno kopališče.
i	st°P*l	v bazen, že se je
publike polastila razburjenost in kopalni mojster je pristopil k črncu ter Ža spoštljivo toda energično pozval, da naj zapusti kopališče. Kot razlog jo navedel, da se nekateri Amerikanki branijo kopati s črncem v enem bazenu. Na to je zdravnik razburjen izjavil, da se mu kaj takega v Evropi se ni pripetilo in da se čudi, da se v deželi, v kateri ne postoja vprašanje crncev, pusti od peščice gostov terorizirati. Toda niti posredovanje nekaterih budimpeških tovarišev ni Lastellu moglo pomagati. Moral je zapustiti kopališče. Končno je posrc-oval mestni župan, ki pravi, da nimajo na Madžarskem nobenega zakona, ki bi crncem branil kopanje. Viteški madžarski aristokrati se pač boje, da se ne bi njihovo azijatsko pleme okužilo. Omenjeno kopališče poseča izključno takozvana moderna družba!
Svetovna voj'na še vedno zahteva svoje žrtve. Neki nemški turisti, ki So se te dni nahajali na Stilfserjochu na Tirolskem, kojega ime je znano iz
svetovne vojne, so našli ležati na poti granato, ki je morala tamkaj ležati še izza svetovne vojne. Eden izmed turistov je dvignil granato z namenom, da bi jo vrgel v prepad. Ta pa je predčasno eksplodirala in je težko ranila okoli stoječe turiste.
Banditi so prestrašili nune. V Porembi pri Gross-Strelitzu so o polnoči vdrli banditi v samostan »Marijinih dekel«. Roparji, ki so bili maskirani, so bili oboroženi z raznim orodjem, s katerim so vlomili glavna vrata. Ko so nune slišale ropot, so te-lefonično hotele klicati na pomoč, toda roparji so že preje prerezali telefonske žice. Banditi so nekatere nune zaprli v njihove celice, drugim pa so vrgli rjuhe čez glavo ter nato preiskali kuhinjo in ostale prostore; ker pa niso nič našli, kar bi lahko vzeli seboj, so jo zopet praznih rok odkurili. Le nunam so povzročili mnogo strahu.
Pijan mož je odsekal ženi glavo. Iz Glei\vitza poročajo, da se je tamkaj dogodil strašen zločin. 511etni brezposelni ključavničar Hajok je v pijanosti svoji ženi s sekiro odsekal glavo-
464 hiš zgorelo v eni vas. Slovaška vas Vazev, ki je štela vsega skupaj 572 hiš, je postala žrtev silnega požara, ki jo je skoraj popolnoma u-ničil. Zgorelo je 464 hiš z občinsko, pošto, dvema šolama, farovži, notarskim uradom, poslopjem konzumnega društva ter dvema cerkvama vred. Samo železniško postajno poslopje se je v zadnjem hipu posrečilo rešiti. Zgorelo je razen tega tudi še nad 400 gospodarskih poslopij ter številna živina in končno štirje otroci, katerih stariši so se nahajali na polju. Škodo cenijo na 25 milijonov čeških kron.
Arena, v kateri so se vršile bikoborbe, se je podrla v Saint Maries-dela-Mer na Francoskem. Štirideset oseb, ki so prisostvovale bikoborbi, se je ponesrečilo. Kdaj neki bodo nehali s staroveškimi barbarskimi običaji kot so bikoborba?
Izropana cerkev v Trstu. »Libera Stampa« poroča, da je bila cerkev Sv. Ivana v Trstu izropana. Roparji so odnesli dragocenosti v vrednosti nad 100.000 lir.
Jack Diamond oproščen. Iz Amerike poročajo, da je bil Jack Diamond, kralj tihotapcev ter roparjev, pred sodiščem oproščen radi obdol-žitve, da je umoril nekega šoferja v namenu, da bi odstranil nevarno pričo proti sebi. Ko je predsednik porotni-kov prečital sklep, s katerim je Diamond oproščen, je bil obdolženi oči-vidno presenečen, ker je pričakoval daljšo kazen. Da li ni narekoval oprostilne razsodbe strah pred roparjem in njegovo družbo?
Književnost.
Stožer. Prejeli smo 5. in C. številko »Stožerja«, mesečnika za književnost in umetnost, ki ga urejuje Jovan Popovič. — Uredništvo in uprava sta v Beogradu, Jug Bogdanova 20. Stane četrtletno 21, celoletno pa 81 dinarjev. — Štev. 5. ima to-le vsebino: Velibor Gligoric: Na prekretnici; Ernst Glaeser: Gimnazist Ernst in kon-dukterka Ana (odlomek iz romana »Letnik 1902«); Milan Durman:	Pseudosocijalne
tendencije u tiašoj književnosti; poleg tega še tri socijalne pesmi in književni in umetniški pregled. — Štev. 6. pa vsebuje: Jovan Popovič: Problemi naše kritike; B. H. M. K vprašanju socijalne književnosti (polemičen spis k članku Durmana v peti številki. Oba zelo zanimiva). Tri črtice Ivana Kneževiča; Carjev sel, kitajska pesem Mileta Klopčiča; Ivo Frol: otroške bolezni pisateljevanja. Med književnimi poročili se .lože Kref pohvalno izraža o Cankarjevi družbi in ocenjuje majsko razstavo jugosl. upodabljajočih umetnikov v Beogradu. Revija je tiskana v latinici. Priporočamo!
Književno društvo narodov. Pri Društvu narodov v Ženevi se je ustanovil poseben oddelek za literaturo, v katerega se bodo imenovali najodličnejši književniki držav, članic Društva narodov. Namen književnega društva narodov je, seznanjati na-k ° lnf4sebojni kulturi in književnosti, rOeti za Prevode knjig, za umetnostue razstave itd.
Tudi Ti
pridobivaj naSi »Delavski politiki" nove narolnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
Wm/4žči
s
Prijetno za Vas
in zdravo za Vaše lase ...
je redno umivanje glave z Elida Shampoonom ... zlasti poleti. Lasje Vam postanejo lepi in negovani — Vi sami pa se ču» tite čudovito poživljeni!
Vsak teden po enkrat si umijte glavol
ELIDA SHAMPOO
Ljubljana.
Dodatno k pogrebu umrlega Bajde
nam poročajo, da ni igrala delavska godba »Zarja«, pač pa godba želez, glasbenega društva »Sloga« in da je pel pevski zbor istega društva.
Maribor.
Granitne kocke, ki so že par let ležale na Glavnem trgu, se sedaj odvažajo v Kopališko ulico, kjer tlakovanje ceste polagoma napreduje. Žal pa ni izgleda, da bi se tlakovale še ostale glavne prometne ceste in ulice. Za Kopališko ulico so bile granitne kocke že davno pripravljene in vendar je trajalo par let, predno se je pričelo z delom. Lahko si torej mislimo, koliko časa bo še le trajalo, da pridejo na vrsto tudi ostale ceste, za katere še ni potrebnega materijala na razpolago.
Karavana Cytroen avtomobilov, ki je prispela minuli petek v Maribor, je v pondeljek odpotovala zopet preko Avstrije in Švice v Francijo. V celem je bilo 12 avtomobilov najnovejšega sistema, ki so se nahajali na Trgu Svobode in vzbujali splošno pozornost občinstva. Francoski tovarnar Cytroen ima izborno organizirano reklamo za svoje izdelke ter pošilja v to svrho po celi Evropi slične karavane kot je bila v Mariboru. Avtomobili se v tej francoski tovarni izdelujejo kakor pri ameriškem Fordu in se vsa dela izvršujejo po takozvanem tekočem traku. Delavec, ki je zaposlen pri tem delu, v nekaj letih popolnoma otopi, ker mora opravljati mehanično eno in isto delo, ki je na sekunde točno preračunano.
V	mestnem parku je minulo nedeljo dopoldne svirala godba Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev, popoldne pa se je vršila na vrtu gostilne Mraz v Studencih vsakoletna društvena prireditev Glasbenega društva žel. delavcev in uslužbencev, ki je bila zelo dobro obiskana.
Preselitev pošte Maribor III. Te dni se je preselil poštni urad mag-dalenskega predmestja iz dosedanjih lokalov v Frankopanovi ulici v palačo Pokojninskega zavoda na Kralja Petra trgu.
Nov vodovod pri Sv. Križu nad Mariborom. Minulo nedeljo se je vršila otvoritev novega vodovoda pri Sv. Križu na Kozjaku. Otvoritvi je prisostvovalo številno občinstvo in zastopniki oblasti.
Dravska plovidba je z 22. t. m. povišala tarifo. Vožnja do Mariborskega otoka znaša 4 Din, nazaj pa 5 Din.
Ogenj je nastal minulo soboto ponoči v avtogaraži g. Sluge na Tržaški cesti. K sreči so delavci, ki spijo v sosednjem prostoru, pravočasno zapazili ogenj in ga takoj pogasili.
Z nožem v pljuča. V nedeljo zvečer so se stepli vinjeni kmečki fantje v neki gostilni v Kalšah pri Sv. Martinu na Pohorju, pri čemer je bil težko ranjen z nožem v pljuča Leopold Arbeiter. Rešilni oddelek mu je nudil prvo pomoč in ga odpremil v tuk. splošno bolnico. — V Pobrežju pa je neki vinjeni R. prišel v stanovanje Matije Novaka, kjer je napadel 16 letno Zofijo Kozar z nožem in jo zabodel v levo stegno. Ko-zarjeva je pobegnila skozi okno, R. pa je še naprej razbijal po stanovanju, dokler ga niso sosedje ukrotili, pri čemer je dobil tudi on telesne poškodbe, tako da je moral rešilni oddelek odpeljati njega in Kozar-jevo v bolnico.
Oče zabodel lastnega sina. Minuli teden je v Sv. Marjeti pri Doliču v prepiru zabodel posestnik Lands-berger svojega sina, ki je kmalu po prevozu v bolnico podlegel poškodbam. Očeta je sin baje najpoprej z nožem napadel, nakar je oče v silobranu istotako z nožem zamahnil proti sinu in mu prizadejal smrtne poškodbe.
Zvita poneverba. Zavarovalni potnik Š. iz Ljubljane se je pred več tedni zglasil pri nekem tukajšnjem trgovcu ter ga z zvijačo pridobil, da mu je posodil 5000 Din. Kot kavcijo za posojilo pa je potnik trgovcu zastavil hranilno knjižico glasečo se na 10.000 Din. Ko je rok, ki je bil določen za vrnitev posojila, potekel, zavarovalnega potnika pa le ni bilo blizu, se je trgovec napotil s hranilno knjižico v hranilnico, kjer so pa ugotovili, da je bila hranilna knjižica res izstavljena v dotičnem denarnem zavodu, pač pa da znaša hranilna vloga namesto 10.000 Din samo 20 Din. Podjetnega potnika je policija kmalu izsledila, pri zaslišanju je izjavil, da je hranilno knjižico ponaredil vsled denarne stiske. Zagovarjati se bo moral še pred sodiščem.
V	stranskih ulicah cenejše kupujete, nego v prometnih. Kupujte v trgovini Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6, da se o tem prepričate.
Jesenice.
Težka cestna nesreča se je pripetila v noči od petka na soboto. Tovarniški delavec Pristov Jakob, stanujoč v jeseniški okolici, se kakor mnogo drugih, vozi s kolesom v tovarno in zvečer domov. Prejšnji teden v petek, je imel popoldanski šiht od 14. do 22. ure, potem pa se je odpeljal kakor običajno proti domu. Toda domov se ni pripeljal, našli so ga šele drugi dan, nezavestnega pod državno cesto med Potoki in Mosti nad Žirovnico. Na ovinku pri malem mostu, ki vodi čez po-tok^ se je zgodila nepojasnjena nesreča. Pristov se je moral zaleteti v kak avto, ki ga je vrgel v prepad in se potem ni več zmenil zanj. Pristov je obvisel na drevesu. Mnogo summje vzbuja tudi dejstvo, da pri njem niso našli denarja, ki ga je dobil, ker je v petkih tedensko izplačilo, poleg tega je bilo pa ta petek še mesečno. Mogoče gre za rafiniran napad. Ponesrečenec, ki je bil vso noč brez pomoči, ima poškodovano hrbtenico. Že v soboto so ga prepeljali v Ljubljano. Za njegovo življenje so v skrbeh.
Pred tednom ponesrečeni električar Slivnik. ki je nevarno padel pri delu v javorniški tovarni, je izven vsake nevarnosti.
Pogreb umrlega Slabeta, ki je' bil tudi predsednik invalidske organizacije, je pokazal močne simpatije delavstva do umrlega. Udeležila se ga je lepa množica občinstva, v sprevodu so nosili lepe vence. igrala pa je kovinarska godba. Krsto pokojnika so to pot vozili. — Pri tej priliki apeliramo na merodajne kroge, da se na Jesenicah vpelje redno prevažanje umrlih, ker je pot na pokopališče, bodisi na jeseniško ali javorniško, dolga. Nosilce to zelo utrudi in je sploh s prenašanjem združenih mnogo neprijetnosti kot i>a s prevozom, zlasti Pa_ob grdeni1 vremenu
Če si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da se morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Cvetko Kristan:
Veliki gospodarski nairti jeseniških
kovinarjev.
(Gorenjska pjatiletka.)
Konec.
»Klavnica za Gorenjsko« je vzela v najem spodnje lokale hotela »Paar« z restavracijo in lokali za mesnico ter tam otvorila svojo mesnico in restavracijo, podružnico mesnice ipa še v »Delavskem domu« na Savi, Zadruga je uspevala začetkoma zelo dobro in zelo vplivala na cene mesnih izdelkov po Gorenjski, ali nato je utrpela radi nepoštenosti raznih poslovodij (mesarskih namreč) precej škode. Sedaj je vse obrate oddala zadruga v najem in zopet dobro uspevajo, tako da je škoda že skoro povsem pokrita.
Med tem ;e »Delavski dom» zasnoval načrt o zgradbi delavskega kopališča na prostem, ki Jeseničanom zelo, zelo manjka. Z nabiranjem kapitala se ije začelo, vendar zaenkrat čaka načrt še na realizacijo. Tudi v tem slučaju je občina takoj pograbila idejo zadruge in delala načrte o lastnem občinskem konkurenčnem kopališču, kakor pri stanovanjih. No, tudi tega do danes še ni in Jeseničani se še kar naprej prav težko ohlade na prostem.
Nova doba tehničnih napredkov je zahtevala tudi modernizacijo kina in lani na pomlad je zadruga »Delavski dom« izpopolnila zadružni kino »Radio« z zvočno aparaturo, prvo na Gorenjskem. Tudi tu je delavstvo dokazalo, kako zna ceniti koristne iznajdbe modeme tehnike.
Julija 1930 je po decentralizacijskem načrtu Konzumnega društva za Slovenijo postalo jeseniško območje te zadruge samostojno okrožje z osmimi oddajališči. Razumno in v gospodarskih zadevah že izkušeno vodstvo tega okrožja je dokazalo, da je vredno samostojnosti in radi tega se želi tudi čimprej osamosvojiti in stopiti na lastne noge.
Za ta korak je bilo potrebno zopet skupno udejstvovanje vseh zadrugarjev in zavednih delavcev, ki so pod vodstvom načelstva zadruge »Delavski dom« izdelali novi tkzv. kolektivni zadružno-gospodarski program jeseniških, javorniških in dobravskih kovinarjev.
Ta program, nazvan tudi »gorenjska pjatiletka«, pravi m. dr. sledeče:
»Vodstvu gorenjskih zadružnih organizacij se prepusti zadruga »Delavski dom«. Zadrugi »Stan in dom« in »Klavnica za Gorenjsko« se spojita z zadrugo »Delavski dom«, ki prevzame vse njihovo imetje in dolgove. To je potrebno radi koncentracije lokalnega zadružništva. Zadruga »Delavski dom« odkupi od Konzumnega društva za Slovenijo »Delavski dom na Savi« v svojo popolno last in s tem pridobi v svojo popolno last tudi kino »Radio«, ki je stal doslej na svetu Konzumnega društva in bi postal tekom let njegova last. Vsi člani »Stan in doma« ter »Klavnice za Gorenjsko« pristopijo v zadrugo »Delavski dom« in si pustijo odtegovati enotni prispevek na račun deleža, oz. ako ga že imajo, na račun hranilne vloge pri KID mesečno 30 Din po zadrugi »Stan in doma« za namene tega kolektivnega zadružno-gospotarskega programa. Te hranilne vloge se obrestujejo po 3% in so odpovedljive šele ,po 1. maju 1936. leta. Iz teh vlog se bodo zidala zadružna stanovanja, ki jih bodo dobili delavci, ako bodo upokojeni, ako bodo že od početka člani te zadruge in imeli vplačan delež in polno vlogo od Din 2000.—. S tem nabranim kapitalom se bo omogočil nakup ali gradnja Delavskih domov na Javorniku in na Dobravi, ako bo najmanj 65% tam zaposlenega kovinarskega delavstva včlanjenih v zadrugi »Delavski dom«.
To so glavne točke novega načrta, ki se ga je delavstvo z vso silo oklenilo in ki je bil sklenjen 1. maja 1931, potrjen pa na občnih zborih teh zadrug, zlasti na občnem zboru »Delavskega doma« dne 28. junija 1.1.
Delno se ta program že izvaja. »Delavski diorn« na Savi št. 107 je že odkupljen od Konzumnega društva in prvi odtegljaji so bili že kasirani. Od zavednosti in požrtvovalnosti jeseniških kovinarjev pa je odvisno, v koliko in kako hitro bo ta mačrt napredoval k uresničitvi.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlato oalKmo peto
ali pa Kllrschnarjav ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled »Radio* weli“. Naroča se Admlnistratlon der „Radio-welt“ Wien I, Pestaiozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, Interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
Usnjate rokavice v veliki izbiri
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, preje Gosposka 9-
ELEKTROMEHANSKA DELAVNICA
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tol. 3703
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovijanje sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnlca, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene. nakup ln prodaja porabljenih motorjev In dynamo-strojev.
»9
Pristopajte k zadrugi
DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z. v Mariboru.
Pristopnina znaša 5 Din, delei 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost, da bo član te delavske zadruge.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica St. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8-—, 10—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom.
lil POTREBA
skrbeti, kje si boste nabavili Obleke, Čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebSClne, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Maribor, Glasni tri Z.
Oglejte si izložbe in zalogol
kupujte svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
Še nekaj. Takega dela je zmožno delavstvo, ki je zavedno, ki razume svoj položaj in ki je izobrazbe željno. Ni težko voditi toliko zadrug delavstvu, ki skrbi za vzgojo zadružnega naraščaja. Že pet let sem imajo Jeseničani vsako zimo svo> knjigovodski računski tečaj in vsako leto pride iz njega cela vrsta novih in mladih knjigovodij in pa članov načelstev in nadzorstev vseh mogočih zadrug in društev, ki se na račune in številke raizumejo. Ali se ostali kraji širom naše Slovenije tega ne zavedajo?
In tako skrbe za jeseniško-javorniško-dobravsko delavstvo poleg njegove vzorne strokovne organizacije še: Konzumno društvo z osmimi prodajalnami, 4 samostojne zadruge, 3 podružnice delavske izobraževalne zveze »Svoboda« (Jesenice, Javornik, Gorje), ki so ena bolj marljiva od druge, podružnica Zveze delavskih žena in deklet, ki je najmarljivejša od vseh v tej Zvezi, ki skrbi zelo za predavanja, ki je pravkar 16 otrok poslala na počitnice, ki se peča tudi s soeialno-komunafnimi vprašanji (intervencije radi vodomerov, porodnišnice, kopališča itd), delavska kovinarska godba in najnovejše društvo »Prijateljev Prirode«. Vse te organizacije pripravljajo boljšo bodočnost jeseniškemu delavstvu in ako se bodo ti kovinarji še vsi zavedali, da se je treba ravnati po reku: Kar kovinar, ito organiziran, razredno zaveden strokovničar, to organiziran zadrugar in organiziran Svobodaš in član Prijateljev Prirode, njegova mati, žena, sestra ali hčerka pa organizirana borka za ženske pravice, pa bo ta boljša bodočnost zelo blizu.
Ostalemu delavstvu pri nas pa vse to v razmišljanje in posnemanje!
Razno.
Korupcija v amerikanskih kaznilnicah eli za denar se vse dobi. V današnji družbi, ki sc prav malo ozira na moralo, pač pa na profit, se za denar dobi vse in prav vse. Kupiti se moreta prijateljstvo in ljubezen, dobijo se šolska spričevala in krive priče. Za denar se dobe tudi morilci in pravijo, da sc za denar dobe tudi nebesa. Sedaj poročajo iz Amerike, da so tamkaj prišli na sled veliki korupciji v kaznilnicah. Proti plačilu 800 do 1000 dolarjev so bogati kaznjenci v kaznilnicah v Athanti in Leave-moorthu dosegli, da so bili v vročih poletnih mesecih premeščeni v zdravejše severne kraje in v vojaške tabore. Sedaj to zadevo preiskujejo.
Nevihta podrla cerkev. V Juan Ferandez v Južni Ameriki je silen vihar porušil cerkev med opravilom. Pod razvalinami je našlo smrt dvanajst oseb. Kako je le kaj takega mogoče?
Meh za smeh.
Plemeniti stric.
— Striček, nocoj se mi je sanjalo, da si mi dal deset dinarjev .. .
— No, pa dobro! Kar obdrži jih!
Na izkušnji.
— Zakaj zdravniki pričo bolnika po navadi govore latinsko?
— Ker hočejo bolnika priučiti na mrtvi jezik.
*
Da se prepriča, če je res.
— Vi ste priča, da me je ta človek za uho udaril,
— Oprostite, ali prav takrat sem se obrnil, pa. nisem videl. Ampak veste kaj, nastavite mu še enkrat lice, pa bom pazil.
Dober svet.
Bankir Muenzer je imel to veselje, da je kupoval po razstavah slike. Odklanjal pa je vedno vse nasvete poznavalcev slikarske umetnosti in kupoval slike po svojem okusu.
Nekoč je povabil uglednega kritika, češ, da mu pokaže svojo zbirko. Ko sta prišla na konec dvorane, se je Muenzer ustavil in rekel:
— Storiti hočem dobro delo. Svetujte mi, prosim, kateri kulturni ustanovi bi poklonil to svojo zbirko.
Kritik je malo pomislil, potem pa rekel:
— Zavodu za slepce.
STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA
DELAVSKI DOM“
V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z.  	-
»»
Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 7% od dne vloge do dne dviga. Ima 3 prodajalne, 2 v Trbovljah, 1 v Se-novu pri Rajhenburgu. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino, delež znaša 50 D, vpisnina 2‘50 D
NAČELSTVO.
Nabirafte nove naročnike!
Pristopajte k zadrugi
r. z. z o. z. v Mariboru
Pristopnina znaša 5 Din, delež 125 Din. Vsak delavec, delavka naj smatra za svojo dolžnost da bo član te delavske zadruge.
MO 10
110 DOflVO IZ
me v
Mfllmolte svoie prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, RotovSki trg Stev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Btože obrestujemo po 6'Al.
proti trimesečni odpovedi.
■
Tiska: Lludska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavltelj Jošlp Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urelule Viktor Tržen v Mariboru.