t .............................. '
Leposloven in znanstven 1 isüT
Stev. 2.	V Ljubljani i. februvarija 1889.	Leto IX.
List iz kronike Zajčke.
Legenda.
$)lavni svetec v blaženstvu nebeškem,
Kartuzjancev oče, sveti Bruno! Ki rodil si nas v dolini pusti, Tam v Sartrčški nas rodil dolini; Ki razgrinjaš i nad nami plašč svoj, Zbranimi tu v samostanu Zajčkem: Ne zamčri, oče, nc zameri, Da ti sin tvoj, stari Marijtffil •— KI oš t rov tvojih bivši prej nadzornik, A zdaj prior v domu tčm nevredni -Piše danes v kroniko tč vrste, Pcrgamčnu da izroča zgodbo, Zgodbo, ki bo ždlila te morda.
Med zidovjem čudno to odmčva! S stčn obrazi gledajo me resni, Radovddno vdme zr6 podobe: Slike stare priorjev pokojnih, Slike stare dobrotnikov Zajčkih. Groza skoro me obide rahla. Srim ne včm, kak dolgo tod sem blddil: Stoj, pri tlčh, tam v koridoru temnem Vrata najdem le na p (jI priprta, Iz dvorane govor, hrum in petje! Tihotapim k durim tčm po prstih, Slušam, slušam — to reči so divne! Hrum potihne, čuj, glas visok poje:
Trideset je let že palo v večnost, Trideset od tistih ddb lčt dolgih! Dan jesenski bil je tdpel, krasen, Ko priromam tu pred kloŠter Zajčki, Razoglav pred samostan priromam. Palico sem potno držal v desni, A v levici sveti rožni venec. Tik pred cerkvoj obstoji mi noga. Prag prestopim, v cerkvi sem prekrasni. Hiša božja prazna, osam čl a! V rcfckttfrij grem; tam bodo bratje. Na stežaj so vrata vdnj odprta, Od obeda še šibd se mize, A v dvorani ni je duše žive! Po hodnikih samcat stopam dolgih, Prazna cčla vsaka, vse je tiho. Le korakov mojih jčk se sliši;
»Iz raznih krajev, časov Do Stropa knjig leži, A jaz med vsemi ljubim Tam zvezek poezij.«
»Kaj sta Horde in Pmdar?
Kaj Sappho in O vid! Tam v mojo knjigo višji Pesniški duh je vlit!
»Če sladka me vsebina
Zančsc pod nebo, Še jaz bi menda <5do Zapčl tačas lehktf!« . . .
Aj, očetje so v — biblijotčki ?! Cul sem že o učenjakih Zajčkih . . . Torej res! . . .
Brat drug že se oglasa:
»A moj folijiint je tam stari!
Iž njega rad čitam vsegdrfr; Čas letnico zglddal mu davno, Pozdbil že se je — tiskar.«
»Če pisca ideje globoke
Premišljam do pozne noči, Vsa čuda priroda mi jasno Razgrne tačas pred očmi! . . .
Bds resnoben zdaj za tčm zapoje, Da dvorana vsa bobni od jeka In zidovje nad menoj se trese:
»Resnice že dolgo sem iskal zamrfn,
PremStal neštete sem liste; V tej knjižnici našel pa zdaj še vsak dan V vseh knjigah resnice sem čiste!«. . .
Tu veselo zazveučč kozarci! Odprem vrata, vstopim in pozdravim: »Mcmentote mori !«....
Klet prekrasna! Klet prostrana me objame hladna! A v sredini sodov velikanskih Tu sedijo patres kartuzjanci Okrog mize hrastove ogromne; Čašo v roki vsak drži penečo .... »Bratje dragi, dominus vobiscum!
Tukaj torej knjižnica jc vaša? — Po ukazu strogem iz Chartreuse-a Prišel k vam je brat vaš Marijdfil. Da pregleda samostan vaš Zajčki, Da napredek vidi v učenosti, Ki izvira v knjižnici vam toti« ....
S težkim srcem pisal tč sem vrste, S težkim srcem to beležil zgodbo. Ti Spasitelj križani na pultu, Ti na steni, Mater Dolorosa! Vidva sta mi priči, kak nerado Teklo danes mi perd je gosje. Ali grešni mfenih Marijdfil, Ki osivel je pišde to knjigo, Kroniko o samostanu Zajčkem, On ni mogel in ni smel drugače! Kajti res je res. Resnico s d m o Vselej piši vestni zgodovinar! Ne na levo gledaj, ne na desno, Kaj vrstniki porekd, ne baraj! Kaj potomci porekd, ne maraj! — In zatd ne bodeš pač zamčril, Da je pisal sin tvoj Marijdfil
V	knjigo toto danes zgodbo čudno, Ki vršila se je v Zajcu lčpem,
Ko smo šteli leto. tisoč petsto Šestdeset in štiri še po Kristu —, Oh, saj včm, da bodeš mi odpiistil,
V	slavi rajski, oče Bruno! Amen.
Gorazd.
Madrigali.
£ a skalni breg je mörje me zaneslo, Razbila je ljubezni moje barka, Zdrobljeni jambori so nje in veslo . . . Život sem goli rešil — ali v nago življenje moje upanja ni žarka, Le kčs rosi mi lice z grčnko srago. Kakö je lep bil svet mi, ko sem ljubil, Kakö bil blag je, mil mi — nične sanje! Ko sem prebudil se in vse izgubil, Grohoče divje še se — kleveuinje!
Osamljena kot Filoktčt si, duša, Odi&lrali so, kar ti jih je v rodi, In silnih bolij vzdih le mdrje sluša — Za svojo zvezdo vsak po zemlji hodi, Pusti sobrata v zdvoja temni noči, Če v kratke slfc objem ga sreča vodi: Vetrovom tuje upanje izroči, Sreč, zaupaj samosvoji moči.'
Ranko.
m
„Rošlin in Vrjanko."
Povest. Spisal Janko Kersnik.
III.
dobrem tednu je bil doktor Božan takd domač pri Lukičevih, kakor bi nc bil nikdar bival drugod, nego med njimi. Prijateljstvo s Pavlom, majorjevo odkrito in jasno vedenje, skrita, a Vidu dobro poznata koketnost majorkina in svoja sigurnost — vse to je storilo, da so ga drugi imeli skoro, kot zdavnaj svojega, in da se je zdelo tudi njemu, kakor bi bil že pred leti dospel semkaj ljubeznivo vzprejet in vedno takd gojen in držan.
»Kaj bomo pa danes?« povpraševal je major redno pri zaju-treku, ako nista bila mlada prijatelja že na vse jutro odšla ali odja-bala na lov ali v mesto, ali k bližnjim znanccm; in kar sta nasveto-vala Pavel ali Vid, zgodilo se je. Majorja je mučil dolgčas, ako njiju ni bilo doma, in takd ni zapazil, da je bila Lorica tedaj tudi nekako zamišljena in čmerna. Znal je, da jc mladima gospodoma časih ljubše, da ju pušča samä; zatd se jima za daljše izlete ni družil; a kadar se mu je zdelo, da jima bode prav takd, šel je ž njima, in če je bilo le umestno, šla je tudi gospd Lorica, ki se nikdar ni ustavljala.
Domd pri obedu in potem pri smodkah in tobaku pa so reše-tali vse, kar more zanimati ljudi njih vrste in izobraženja in dasi je Ivo Časih umolknil strmčč ob nazorih, ki jih je čul tu in tam iz Vidovih ali Pavlovih ust, in ga je neprijetno zadelo to in dno, ali pa je glasno oporekal in se malone ujezil, vender je vselej zmagoval tisti čudni čut, ki ga je obradostil, ko je gledal svojega Pavla.
Majorka je obično rekala: »Jaz ne umčvam vaših razgovorov 1« Ali kadar se je besedovanje bolj razživilo, posegla je rada vmes s kakim navidezno najivnim vprašanjem, in poredno namežikdvala sedaj jednemu, sedaj drugemu. Vid je ujel marsikaterega teh pogledov.
Takö so jim tekli dnevi.
A če ni bilo druzcga početi popöludne ali obično zvečer, krc- * nila sta prijatelja rada v krčmo pred mostom in v zadnjem času morda še tem rajša, odkar se je vrnila domöv krčmarjeva hčerka, ki je bila prej nekoliko mesecev pri omoženi sestri na Gorenjskem. Vodčtova Mänica se je nosila gosposki, kajti oče, kmetsk ali jako podjeten in imovit gospodar, včdel je, da ji bode lehko štel kaj več döte, zato jo je bil dal v mesto izobraževat; domd je sicer morala opravljati vsa hišna dela, a glavno področje njeno je bilo kuhinja in postrežba, kadar so prihajali boljši gostje. Teh ni bilo treba pogrešati. Iz sosednega mesta in z bližnjih večjih posestev se je oglašala mnogokrat gospoda, in marsikaterikrat je prišel tudi kdo, ki ni hotel samö počiti tu in pokusiti dobre dolenjske kapljice, katero je točil Vode, ampak ogledati si želel tudi plavolaso Manico, ki je veljala daleč na okrog za prihodnjo bogato nevesto. Izpolnila jc jedva osemnajsto leto.
Bilo je prav vročega popöludne, ko sta prijatelja dospela na Vo-dčtov vrt, ki se je širil za hišo in kjer so bile pod dvema širokove-jastima orehoma postavljene mize poletnim gostom.
Nista bila sama. Skoro zajedno ž njima je prišlo več gospodov, vsa sodna komisija iz bližnjega mesteca, ki je bila tu nekod v pod-görji preiskovala par pretepenih in telesno poškodovanih kmetskih fantov. Sedaj so se hoteli gospodje okrepčati in ohladiti in prisčli so k našima prijateljema.
Pavel je bil že vsem znanec; v sodniku, ki je vodil komisijo, pa je našel doktor Božan nekdanjega, skoro že pozabljenega prijatelja z vseučilišča; sevčda jc bil sodnik za več let starejši. Takö je bilo hipno vse zadovoljno in veselo.
»No, gospodičina Manica, kdaj pride snubeč?« vprašal jc sodnik kordijalno, kakor pristaje staremu gostu, in si otiral s čela pot.
»Kj, gospod sodnik, da ne vprašate nikdar kaj druzega!« zavrnila je Mdnica na videz razdražena, in hitela pregrinjati mizo z rdečim prtom.
»Ko ga pa še vedno ni —«	<
»Bo že prišel!« menila je šegavo.
»Kar se še ni, lehko se Še zgodi!« zapel je mladi doktor medicine in otepal s klobukom po nadležnih muhah.
»Pri najmanjš' priložnosti! He, he, he!« končal je stari rano-celnik, velik, orjašk mož in zrl okrog, kakov vtisek je napravil njegov banalni dovtip.
Milnica je tekla po vino in mimo hitč po.šepnila Pavlu:
»Boste li tudi tu sedčli?«
»I, sevčda!« zavrnil je isto takd.
»No, no, le nobenih skrivnostij, Mänica!« klical je sodnik za njd.
»Prijetna deklica!« godrnjal je ranocelnik.
»Zakaj se ne omoži?« pristavil je sodnik.
»Kar se še ni, lehko se še zgodi!« citiral je zopet medicine doktor in lomil orehovo vejo, da bi lože otepal po muhah.
»Pri najmanjš' priložnosti! He, he, he!« grohotal se je zopet ranocelnik hripavo in gledal okoli sebe.
»Čudno naključje, čudno — da se tu zopet srečava!« obrnil se jc sodnik k Božanu, ki je bil v tem počasi prižigal smodko. Kakd se ti godi?«
»Kakor vidiš — dobro!« smeje se Vid.
»Zakaj nisi stopil v državno službo?«
»Zadovoljen sem, di tega nisem storil!«
»Hoj, taki ste dandanes gospodje!« pravi ranocelnik in se nasloni z obema komolcema ob mizo, gladeč si dolgo sivo brado. »Kaj ne — svoboda, svoboda — to je geslo vaše!«
Vid se je pazno ozrl v govornika, a Pavel je vzkliknil: »Kaj pa druzega, gospod zdravnik? Ni li to najlepše, svobodnim, neodvisnim biti ?«
»He, he, lie, Vi lehko govorite; ako Vam vse izpodleti, ali če Vam bodo nagajali, ali če se naveličate druzega posla, boste pa tu gori na očetovem grädu k ni vice šteli in prodajali, in trs sadili in cviček pili — he, he, he — gospod pl. LukiČl«
Pavel se je malo zardel in ni včdel sprva, kaj bi rekel.
Doktor Božan mu je v tem vzel besedo.
»Kakd si pa mislite to svobodo, to neodvisnost, gospod zdravnik ?«
»Svobodo — neodvisnost? I, kakd si pa Vi to mislite?«:
»Ne, gospod zdravnik — jaz vprašam!« dejal je Vid resno.
»Pa sedaj vprašam jaz, he, he, he!« hitel jc ranocelnik, ki je bil v žeji svoji že preobrnil zapored dva kozarca v grlo.
Vid se je obrnil v stran, kakor bi hotel reči: »bedak«, a ker so se ostali gostje smijali na glas, nasmehnil se je tudi on.
»Stojte,« oglasi se medicinc doktor, ki 'je govoril vedno počasi in vsako besedo deval na tčhtnico; »dovolite, gospod kolega« — pri besedah ,gospod kolega', prikimal je ranocelnik zadovoljno — »dovo-
lite, da jaz odgovorim na Vašem mestu! Vi si mislite svobodo, neodvisnost v praksi takd; da živite hrez skrbi, brez dolžnosti, brez opravil, da imate svoj poliček vina — vedno dovolj denarja 1 — Kaj ne — dragi kolega moj, to je tvoja misel!« končal je doktor tikajoč tovariša ter privzdvignil kozarec. »Bog te živi!«	4
»Bog!« je zvenelo med glasnim smehom v krogu in tudi Vid je privzdvignil čašo, pa za trenutek mu je lčgcl zaničljiv smehljaj na ustni.
»Ta je prava, ljubi moj gospod kolega!« pritrjeval je ranocelnik in posebno poudarjal besedi »gospod kolega«.
»Da, da, to bi tudi meni ugajalo!« menil je sodnik. »Kaj ne — Manica?«
»I, saj ne včm kaj!«
»Že zopet ničesar ne sliši! ,Ne vidi nič — ne sliši nič' —«
Manica je urejala krožnike, nože in vilice na mizi in v tem je prisčdel tudi pisar, ki je bil dospel s komisijo, in dosedaj pazil, da se konji dobro oskrbč; zajedno ž njim je prišel mladi vaški učitelj, vsakdanji gost v Vodčtovi krčmi.
»O, dober večer, gospod profesor!« pozdravil ga je ranocelnik, ki je imel očito privilegij dražiti in zbadati, in se zato nihče ni menil mnogo za njegove besede.
Med obedom, ob katerem se jc krepčala vsa komisija, bil je razgovor mirnejši; sukal se je večinoma o težkih telesnih poškodbah, katere so bili gospodje danes preiskovali; ranocelnik je imel sicer vč-liko besedo, ali kadar je prišel s kakim strokovnim izrazom na dan, poškilčl je skrivaj na »ljubega kolego«, zdravnika doktorja.
Ko so si po končanem obedu prižgali zndva smodke, bili so zopet vedno živahnejši.
Pavel je bil izginil od mize in je stal v kuhinji pri ognjišči pdleg Mänice, ki je kuhala Še črno kavo za gospodo na vrtu. Krčmar Vodč je nadzoroval družino v senožčti, mati pa je bila šla iskat so-čivja na gredice, ki so jih imeli na drugem konci hiše; dekla je pospravljala v veži.	c
»Vam je li kaj dolgčas, Manica?« vprašal je Pavel in prižigal v naglici zvito cigareto ob tleči trščici, vzeti izpod ponve na ognjišči.
»Kaj bi mi bilo dolgčas?« zavrnila je ter iskala posode za kavo.
»Ker ste se na Gorenjskem gotovo dobro imeli! Boljše, nego tu?«
»Skoraj!« dejala je šegavo.
»Oh, včm da! Kaj imate tu — dela dovolj, in vrhu tega še takö prijetno družbo, kakor danes na vrtu!«
»Vam li ni po volji?« smijala se je Milnica.
»Rajši bi videl, da bi bili sami !«
»Kje ste bili pa včeraj ?« zavrnila je ona, da preseče govor na drug predmet.
»Včeraj, včeraj — ej — na Griči!« dejal je on, in skoro bi bilo poznati, da mu vprašanje pri tej priliki ni ugajalo. Utrnil je cigareto ob ognjišči in zrl skozi zatemnelo kuhinjsko okno.
»Oh, tam je mnogo gospodičin!« zasmeje se ona z nekoliko zlobnim ndglasom.
»Sevčda jih je! Skoro preveč!« smeje se takisto Pavel.
»Kava je kuhana!« meni Manica in nalije posodice.
Pavel je gledal njene rmene lasč, ali rekel ni ničesar. Šele, ko je hotela odnesti kavo na vrt, pomolil ji je roko in dejal: »Z Bogom!«
»I, saj še ne odhajate!«
»Pa roko mi dajte!«
Ozrla se je malo vdnj, in včdeti ni bilo, odseva li zadnji plamen ognja v njenem lici, ali jo je bilo delo razvnelo. Podala mu jc pa vender roko.
»Z Bogom, Mdnica!« ponovil je on, toda ona ni rekla ničesar.
Družbo na vrtu je našel Pavel v živem prepiru. Sedaj je bilo ndrodno vprašanje na vrsti, in Pavel je takoj spoznal, da so tu na-vzočni vsi mogoči odstavki od radikalnega Slovana do radikalnega Ncmca; in da bi bila družba Še po vse popolna, pokazal se je zdajci nov gost, od vseh glasnö in veselo pozdravljen in isto takö odzdrav-ljajoč: ta je bil upravitelj bližnje hribovske fare, gospod Tomaž; drugače ga nihče ni klical, ni imenoval.
Ker ga bodemo večkrat srečavali v povesti svoji, treba, da se malo natanjčneje seznanimo ž njim. Gospod Tomaž je imel nekaj preko trideset let, majhen, prijaznega, okroglega lica, iz katerega je zrlo dvoje iskrih, modrih očij živo v svet; na tčmeni so mu bili lasjč že redki, toda vsa zunanjost njegova je bila še mladostna, gibčna, in ako si govoril pol ure ž njim, znal si, da je ta duhovnik veseljak, ki spoštuje pošteno prepričanje vsakoga in čegar razum diči širše obzorje, nego se obično nahaja med sovrstniki njegovimi.
V gospodsko družbo je rad zahajal, in po sosednih gradovih so ga bili mladci in starci veseli, kadar je prišel. Zgovoren, dovtipen, pameten in vesel imel je za vsakoga kaj; prav takö je bil sam vsa-
komu nasproti do skrajne meje gostoljuben in pritoževati se mu ni bilo, da nima gostov; toda zameril jc vselej, ako se znanec, mimo njegovega farovža idoč, ni oglasil vsaj za trenutek.
Orjaški sivobradi ranocelnik je gospoda posebno čislal, akoprem ga je Časih do dobrega oštel ali celd osmešil; pa gospod Tomaž je imel vedno v kleti kaj izbranega, in zdravnik je poznal vsa vina, ki so bila tam zastopana, in jih je umel ceniti.
Kadar je gospod Št upa — takd se je podpisoval namreč naš zdravnik — sedčl trezen ali celö malo vinjen pri Vodčtu, in je bilo drugo njegovo notranje orodje od želodca do vrdnice v rčdu, dejal je vselej, če se je govorilo o gospodu Tomažu: »Oh, to je pameten — far!« Ako je pa večer prej prebil veselo v Tomaževem farovži in druzega dopöludne popravljal svoj notranji život s kislimi jčtricami in najkislejšim cvičkom, katerega je imel Vode, potem si je sezal v svoje redke sive lasč in vzdihoval: »Oh, to je preklet — far!«
Ko je torej vstopil gospod Tomaž, oveselili so se ga vsi; posebno pa Vid; kajti ožja rojaka sta bila, tudi Tomaž s Štajerskega domd, in srednje šole sta končala skupaj. Odkar je užival Božan gostoljubje na Dvoru, videla sta se bila že nekolikokrat.
»Kakor nalašč! Kakor bi Vas bili klicali!« Gospod Tomaž — sedaj boste Vi sodili! Pa ne gremo še! Kavo le spravite!« vpil je Stupa in gladil namizni prtič pöleg sebe, vabeč duhovnika, naj sčde tija. A ta je šel med sodnika in Vida.
»Prepirate se, kaj ne?« vprašal je dobrovoljno.
»Kolega moj se uri v slabih dovtipih,« omeni medicine doktor.
»Slabi dovtipi, slabi dovtipi! Kaj je to? Jaz pravim, da je vse to nepotrebno, ti politični boji, ti shodi volilcev, to vpitje in kričanje: jaz sem Slovenec, živio Slovenci, in —«
»Sträni z Nemci! Kaj ne?« oglasi se porogljivo mcdicinec.
»Da — da, in z nemškutarji! He, he, he«, hiti kirurg.
»Oprostite, gospod Štupa —Vi ste — nemškutar!« deje duhovnik.
»No, no, to se pravi, Vi me poznate! Jaz se tej novi slovenščini nisem učil! Prestar sem —«
»Pojdite, pojdite, gospod Štupa! Vaš kolega tu, gospod doktor, umeje in piše popolnoma pravilno slovenski, dasi je — Nemec!«
»Da — Nemec!« pritrdi odločno dni.
»Ka-aj — Nem — — no, bodisi!« deje resignirano ranocelnik, ali videlo se je, da je le zarad višjega dostojanstva tovariša svojega požrl drugo besedo, ki mu je bila na jeziku.
»Gospodje, bokal je prazen!« omeni gospod Tomaž. »Mänica, gospodičina Mänica!«
»No, ta bode lepa!« brenčal je ranocelnik, a vender zadovoljen naslonil se ob mizo.
Vid sc je bil ves čas zlobno smehljal, ali zinil ni nobene besede. Sedaj stoprav v trenutnem molku, ki je nastal, ko je postavila Mänica bokal starine na mizo, posegel je v razgovor:
»Včdi, Tomaž! Menili smo se o bodočnosti našega näroda in o realnih nädejah, ki so nam tu mogoče: o književnosti, o blagostanji svojem — skratka o tem, kaj moramo in česa nam je smeti pričakovati - kakd daleč nam je smeti iztezati roko, da se nam ne poreče: šovinisti ste in sanjači! In tu trdi gospod doktor, ki pravi, da je Nemec, da nam ni rešitve! Prej ali slej izginemo brez sledu, in dni bastardirani rod, ki vzrase iz spojenja nemškega in slovenskega življa tu na naših tleh, bode le pričal o večnem prirodncm zakonu, da je takšno spojenje namen, nalog, pogoj obstanku, ohranitvi in razvitku vsega življenja!«
»Z gospodom Tomažem sva že govorila o tem!« pridel je mirno medicinec.
»Gospodje — kaj je to, izpijte — izpijte — tu imamo boljšega!« silil je gospod Tomaž.
»Prav tako!« pritrdil je sodnik; »kaj bi se spajali — rajši se napajaj mo!«
»O joj!« viknil je Pavel in udaril z dlanjd po mizi!
»Bravo, bravissimo!« klical je Stupa, »he, he, he, to je izvrstno! Bog živi gospoda sodnika!«
Ostal je in držal preko mize kozarec, ob kateri so jeli vsi
trkati.
»Kilav dovtip!« šepnil je učitelj sosedu pisarju,-a oba sta potem klicala: »Bog živi!«
»No — Vid — ali ne boš izpil? Tu imamo že druzega!« silil je Tomaž.
Doktor Božan se je udal. Imel je sprva nekaj hudobnega na jeziku, toda ugledavši vse vesele obraze okrog sebe, ne izvzemši medicinčevega, storil je kakor drugi in izpraznil kozarec zlate starine.
»Glej ga, glej,« klical je zopet gospod Tomaž, »ali ne poješ več? Čakaj, kaka je pa tista studentovska, ki si jo napravil še v mladih letih? Oj, stoj, ko smo še Vodnika in Preširna čitali —- —^ tedaj si ti popčval;
Menßec bil je nekdaj mlad, Ki( pel je rad in pil jc rad, In živel dobre volje.
Postaral se jc, osivel, Pil vedno še jc, vedno pel, Bil vedno boljše volje.
Pa ko je bela smrt prišla, Dejal je: »Ob, tam bomo ga, Tam bomo zlate volje!«
Tomaž je pel s prijetnim svojim glasom in ves zbor je pritisnil za njim. To je bil pa le početek in za tem se je vrstila pesem za pesmijo — — —
Pozno v mrdku je bilo, ko so mestni gospodje sčdali na voz; imeli so vina in petja dovolj in Stupa, ki se je zadnji pomašil na svoj sčdež, ječal je malodušno: »Joj, joj, jutri, kaj bode jutri?« — — —
Pavel je vabil duhovnika, naj gre ž njima v grad; saj mu ni bilo preodrök. Tomaž je privolil. Ko so odhajali, ujel je Pavel še jedenkrat Mänico za roko, Tomaž pa to zapazivši je vzkliknil v šali preteč: »Ohd, ohä, stojte!«
IV.
V grädu so bili po večerji vsi dolgo skupaj v biblijoteki. Tud gospod Tomaž je ostal; domov je imel kake tri četrti ure hoda, in pred polunočjo se mu ni nikdar mudilo.
Vid je bil nekako nezadovoljen nocoj; o popoluddnski družbi do sedaj ni bilo mnogo govora, šele ko so v biblijoteki jeli pušiti, iz-prožil je Pavel misel nanjo. Majorju so bili vsi gospodje znani in s smehom je le povprašal:
»I, kaj pa gospod Stupa? Ali je bil pijan?«
»Ej, gospod major« — omenil je doktor Božan, »nam se tam zunaj v tujini, na Dunaji vcnderle bolje godi; če pomislim — ta družba tukaj, in pa tam, kako imam tam lehko na izbiro — pametne, trezne ljudi, rojake seveda, s srcem — z ocluševljenjem — tu na deželi pa ste vezani na vsakoga, kdor vam slučajno pride v bližino!«
»Prav takö; toda tam imate boljše ljudi izmed naših — drugi bi morali poginiti, in kar imate slabših, s temi itak ne občujete!«
»In mi mčrimo domače odnošaje« — —
»Po kopitu, ki si ga v svojih večernih shodih ustvarjate in rezljate!« smijal se je major.
»Pa oduševljenejši ljudje so vender tam zunaj!« vrgel je Pavel vmes, katerega lice je gorelo že od popoludänskega vina.
»Oh, gotovo, kar vas je mladičev!« dejal je oče njegov z dobrohotno ironijo. »Vi popravljate in preosnavljate svet, vi, nadeja naša! In kadar se vam vidi potrebno, poseči v časa kolo, ali rdečo črto zapisati v knjigo zgodovine, tedaj napravite — komčrs — kaj ne, in potem imenujete par častnih družabnikov, in Če treba, jim Čez Štirinajst dnij to čast zopet vzamete. Ali ni res takd, gospod Tomaž?«
Ta se je glasnd smijal tem bolj, ko je videl, da se Pavel jezi'.
»In vender smo le mi tisti, ki bi dali vse — vse, zadnjo kapljo krvi za närod svoj!« vzkliknil je ognjevito mladi dijak.
»Pavel, Pavel!« šepnila je gospä Lorica, »ne razburjaj se takd!«
»Jaz sem Hrvat in Avstrijec!« dejal je major resno; »v teh mejah se suče izpovčdanje moje.«
»In jaz sem Slovan, samd, jedino le Slovan,« kričal je Pavel.
»Uči se, potem bodi, kar hočeš 1« zavrnil je major hladnokrvno, ali takoj mu jc bilo skoro žal, in dejal je mehko: »No, saj učiš se — toda pameten bodi, pameten!«
»Oh, tu tiči vse! Gospod major, tu smo na pravem mestu!« hitel je Vid; »pamet, pamet! Kaj menite, da ta sodnik, s katerim smo pili danes skupaj, da ni pameten? Toda kje je njegovo odušev-ljenje za närodni naš napredek? Sedaj je uradnik — hvala Bogu — da je še samec, siccr bi se še diplomatičneje stiskal in ključil. In vzemite nasproti mu dnega doktorja zdravnika, ki pravi, da je — Nemec. Kakd odločno to trdi, kakd ponosen je na to, in vsi včmo, da je malo nemške sdkrvce v njem! In pa napdsled ta ranocelnik
—	Stupa! Ta petrefakt iz starih kranjskih časov! Glej, Tomaž, hotel sem danes zndva izprožiti resen pogovor, ko si prišel ti; a ti si ga sam preprečil — in kako zadovoljni so bili vsi, razven tistega
—	Nemca! In sedaj bi tudi sam dejal: res je, res je — ni jc nadeje, ni ga upanja za nas! Danes dve sto lčt ne bode Slovenca več na svetu!«
»A Slovan bode tu!« kričal je Pavel.
»Da bi bil! Ali tu bode nemški živel j .gospodaril!«
»Ta je hud pesimist, gospä milostiva!« obrnil se je gospod Tomaž k majorki.
»Oh, pustite taköv pogovor!« pritrdila je ona; »povčdite rajši, kaj ste danes novega pozvčdeli od mestnih gospodov.«
»Da, da, čudna je naša mladina!« dejal je stari Lukič skoro bolj zdse, in puhal gdste oblake izpred sebe.
»Preobračati hoče, kakor je to vselej bilo in bode — preobračati,« povzel je zopet Tomaž besedo; »pa moči nima — in včdite, kaj je njeno znamenje ? Površnost, grozna površnost! Oprostite, gospod Pavel!«
»In reci še: včre nima!« smijal se je porogljivo doktor Božan.
»Dci, da, to je hotel reči gospod Tomaž!« pritrjeval je Pavel zadovoljno.
»To se mi niti vredno nc zdi izgovoriti, ker sem prepričan o tem, gospoda!« zavrnil je duhovnik resno.
»Jaz je nimam!« reče še Pavel, toda major se s strogim licem obrne vänj :
»Molči. Pavel!«
»Gospodje, čaj je pripravljen!« dejala je gospd. Lorica.
In — se je li vsak zbal daljšega jednakega pogovora, ali je resna beseda majorjeva vplivala, ali pak so hoteli ustreči želji major-kini — menili so se sedaj le še o sodni komisiji, koliko so izpili, kakd se je vedel ranocelnik, in ko jc Pavel celö dvakrat začel govoriti o Mänici, zapretila mu je majorka šaljivo s prstom: »Ti, Pavel, ti ne boš hodil mnogo k Vodčtovim!«
»Naj hodi rajši na Grič — gospä milostiva!« menil je Božan.
»Oh, tija pa menda Vas vlečejo tiste oči — guvernantine!«
»Ne, ne, včrujte mi!«
»Oj, to stvar moram pa jaz jedenkrat malo poinspicirati!« za-smijal se je gospod Tomaž . . .
Ločili so se -• Vid pa je hotel duhovnika še nekoliko spremiti. Noč je bila tako jasna, vabeča.
Šla sta nekaj časa ob Krki, potem pa zavila v stran na po-gorski kolovoz.
»Vid«, dejal je hipno duhovnik, »ali res ne včruješ ničesar?«
»Sem li to dejal?«
»Raz lice sem ti čital!«
»Ne, ti me nisi umel! Jaz verujem, da je nad nami božje bitje . . .«
»In druzega nič ?«
»Posledicc si izvoli in izberi, kakor hočeš! Jaz ti vse pustim, kar vi učite — toda jaz ne verujem!«
»V Bogä vender, to si dejal!«
»Da, toda s tem ti bodi dovolj!«
»Ne more, ne sme biti dovolj! — Kaj misliš o duši, o večnem življenji ?«
»Pusti me, prijatelj!«
V duhovniku je sedaj vse kipelo; navzlic vsemu svojemu ravnanju, ki se je marsikomu njegovih tovarišev zdelo posvetno in morda nepravilno, bil je oduševljen za včro in svoj poklic; in sedaj se ga je lotila še vroča želja, temu nasprotniku priti do živega, do konca, kjer ne bode mogel več dalje.
»Zakaj?« dejal je na videz mirno, »jaz bi le rad zvčdel, kaj de-vate vi, ki študirate tam zunaj, ki pijete učenost včdroma, kaj devate vi na dno mesto v srci, kjer je nekdaj stal zlati uk naših mater, trdna včra z vsemi tolažili, kakor jih ima le ona. Ako si vrgel vero in vse njene pripadke čez plot, kaj si del na njeno mesto?«
Doktor je sprva malo osupel, a potem lehko nasmehnivši se dejal: »Ti li nisem dejal, da včrujem v Boga, v božje brezkončno, večno bitje? Da se nam to bitje razodeva v vsem življenji, v vseh prirodinih pojavih, v vekovitem zakonu, ki vlada svetu! Vse to je večno, vse te proste snovi, Čas, prostor, svet — vse — in časne so le prikazni, ti pojavi stvarstva, kakor jih gledamo, čutimo, kakor smo sami!«
»Oh, oh, Vid!« vzkliknil jc duhovnik.
.Kakor hočeš!«
»In kaj je nasledek vsega? Odkod jemlješ potem napotek pošteno živeti, storiti to, kar je dobro, värovati se — greha, no, ne greha, tega ne poznate — reciva — hudodelstva?«
»Ha ha, le reci: plčna, tatvine, razkošnosti, ali kar hočeš!« sinijal se je Božan.
»Da, da, takö je!«
»Tudi to je ustanovičeno v prirodinih zakonih. Kakor je zorel človek v milijonih in milijonih lčt do denašnje dušne visoČine, takö so zorčli ž njim kot pogoj obstanka njegovega öni zakoni, ki urejajo medsebojno življenje — vse gole poslcdice boja za obstanek.«
»In vse to ti takö trdno včruješ, da si zavrgel vse drugo, kar ti je ostalo iz mladih let'— celd materino molitev r«
»Ne bodi siten — dragi moji Povčdal sem ti že!«
Tomažu je rasla srčnost, uvidevšemu, da je prijatelju nekaj neprijetno.
»In kaj pa —Vid — dovoljuj še jedno, potem ne govorim daljel Kaka tolažila imaš v stiskah, v nesreči, kadar si sam s srcem svojim
—	če mi je pač smeti takd reči?«
»Razum svoj in zavest, da moram izpolniti svoj tek — takd ali takd!«
»Torej se ne braniš niti udarcev ?«
»Kaj bi ne? Celd pes se jih brani!«
»Pa potem, potem — po smrti . . .?«
»Tomaž, pustiva to — drugikrat — če hočeš!«
»Ne, ne, dragi moj, le jedno mi še povej! Kadar boš na smrtni postelji, bolan, sam, brez nadejc, da ozdraviš, in pri vsi zavčsti — kaj boš storil ? Se boš li izpovčdal ?«
Obstala sta na razpotji; na desno je tekla steza proti Tomaževi fari, na levo krajša pot nazaj na Dvor.
»Lehko noč, Tomaž!« dejal je doktor.
»Čakaj, govori odkrito!« silil je duhovnik prijazno in skoro malomarno, kakor je to najumestneje, kadar treba izvabiti kočljivo izpoved.
Božan je bil nenadoma jako resen.
»Ne včml« rekel je počasi, in ponovil: »Ne vem! Človek je tedaj
—	slab — slab! — Pa sedaj imaš menda dovolj ?« pristavil je.
Preko duhovnikovega lica je šinila neka tiha zadovoljnost in pritrdil je:
»Da — dovolj — bodi dovolj! Lehko noč!«
Doli v globokem kolovozu je Vid jeden pot postdl in udaril z lehko šibico, ki jo je vihtil v roki, po rdeči prsti ob brčgu.
»Neumnost!« siknil je med zobmi.
(Dalje prihodnjič)
Popravek. Na io. str i. št. v 17. in 19. vrsti spodaj naj se namesto besede »Ano« obakrat postavi »Zorko«.
Levstik.
Berilo Jos. Stritarja v »Slovenskem klubu« na Dunaji (Konec.)
inila so leta. Jaz sem bival na Dunaji, Levstik v Ljubljani. Zelja, toliko časa gojena in premagovana, premagala me je naptfsled, želja, videti domovino svojo, sosebno pa videti Levstika! Čudno se vam bode zdelo, a vender je res: Z večjim hrepenenjem ne hiti mladenič dragi svoji naproti, kakor jaz svojemu Levstiku! Ko izstopim, pridem na kolodvor, oziram se po množici zbrani, nič Levstika! Kako je to mogoče! Saj sem mu vender pisal, naznanil dan in uro prihoda svojega! Gotovo je bolan!
Žalosten se napotim sam proti mestu. Ko sem šel nekaj korakov, kar ga ugledam, ki koraka počasi proti meni. Hladän pozdrav! Naj ne bodem hud, ure gredo navzkriž! — Kaj je to posebnega! Ali mene je vender v srce bolelo. Takega vzprejema se nisem bil nadejal, da, zdelo se mi je, da ga nisem zaslužil! Kar tu naj že naravnost povčm, kako je bilo med Levstikom in menoj. Lepo, gin-ljivo bi bilo, ko bi govoril o nekem vzornem prijateljstvu med nama; lepo, ginljivo bi bilo, a nc resnično. In resnica me vodi tudi v mojih spominih. Prijateljstvo, katero naju jc družilo, bilo je jednostransko. Rekel sem: prijateljstvo, bolje bi bil rekel: ljubezen, to je bila prava, srčna ljubezen! Jaz sem Levstika rad imel, da, ljubil sem ga, ne pravim: strastno, a prav iz srca sem ga ljubil. .On me je čislal, tudi rad me je imel, ne pravim, da ne; a nc tako, kakor jaz njega. Neka stena, ne vidna, ali tolikanj bolj čutna, bila jc vedno med nama. Levstik je bil, kakor sem sam v sebi dejal z nekim žalostnim humorjem, jedina moja nesrečna ljubezen. In vender so bila zopet trenotja, ko me je, rekel bi skoraj, strastno objel in poljubil, a potem jc bil zopet hladän kakor prej. — Toda nazaj v Ljubljano! Kako sem se veselil na Dunaji lepih pogovorov s svojim Levstikom, ki ga nisem videl toliko časa! Vse bode zopet, kakor prej; ž njim preživim še jedenkrat tiste lepe čase, ki so se mi bili še zlepšali v spominu! Ali človeku ni dano, da bi stopil dvakrat v jedno reko, kakor pravi globokoumni modrijan! Pogovor se ni hotel nikakor ogreti. Levstik je bil čuden, ne neprijazen, hudomušen, ali beseda ni hotela nič prav iz njega. Nerazumno se mi je zdelo zlasti to, da me ni hotel nikakor vesti v znane domorodne kroge, tudi v čitalnico nc. Vselej, kader sem kaj takega izprožil, obregnil seje nejevoljno: »E, kaj boš!« Čakalo me jc še nekaj
neveselegal Prinesel sem bil s seboj pisano knjižico — bile so moje pesmi, komu naj bi jih bil pokazal prej nego njemu? Pod Golovcem sva hodila nekod, ko se ujunačim in mu pomolim knjižico: »Nd, poglej, kaj je to, če so pesmi, käli«. — Nikakega veselja ni bilo videti na obrazu njegovem. Ko ni včdel, kaj bi storil s knjižico, prosim ga, naj jo vzame s seboj, pregleda o priliki, pristavi opomnje in opazke, kakor se mu zdi, ter pošlje mi zopet na Dunaj. Spravi jo, nič prav zadovoljen; potem ni bilo več govora o tistih pesmih, ne ustno, ne pismeno, dolgo časa. Čez leto in dan dobil sem, skoraj s silo, knjižico nazaj, tdko, kakoršno sem mu bil izročil. In še jedno veselje mi jc šlo po vodi. Zdavnaj že sem želel popotovati z Levstikom na Bled, ki ga tako ljubim. Kakd bo td lepd! z Levstikom na Bledu! kaj si moreš želeti Še, srce ? Prosil sem ga, rotil — sevčda bi bil jaz za vse skrbel — vse zastonj! Sel sem sam, ali Bled ni nikoli tako malo ugajal mojim oččm.
In minila so zopet leta. Živela sva kakor prej; jaz na Dunaji, on v Ljubljani. Meni se je dobro godilo, njemu slabo. Sovraštva, preganjanja mu še ni bilo konec. Prevzel je bil tajništvo pri »Slov. Matici«, mesto, kakor stvarjeno zänj, in zdnje on. Delal je, kakor je znal delati samo Levstik. To bi se mu bilo še odpustilo, ali hotel je tudi živeti. Tega pa ne, suhe skorje ne temu človeku! In izpodrinili so ga, izgnali! — In zgodilo se je čudo. Dalo se je pravemu mdžu pravo delo v roke! Levstiku se je izročil slovar. Kdor vč, kaj je slovar in je poznal Levstika, reči je moral, da je Levstik res kakor rojen za to imenitno nalogo. Človeku se res zdi, kakor bi bila nebesa v milosti svoji nalašč za to poslala nam Levstika na svet. A to se ni zdelo tako možčm, katerim je šla beseda. Bili so kakor otroci, ki ne morejo čakati, da bi bilo jdbolko zrelo. Vedno so po-vprašavali in drezali, kedaj pride vsaj prva črka na svetlo; sploh jim Levstik ni bil po volji. Koliko je treba študij in preiskav za tako delo, o tem niso imeli pojma. Ime »Grimm« bilo jim je pač popolnoma neznano. Jaz včm, kako se je Levstik pripravljal na to delo, koliko se je učil jezikov in narečij, od bavarskega notri do albane-škega, kako korenite so bile njegove preiskave! Dobro mi je znano da so neki učenjaki, jezikoslovci pri nas, kateri imenujejo Levstika z nekim milovanjem, da ne rečem: zaničevanjem, samouka. Jaz pa pravim: Bog nam daj mnogo takih samoukov, ali pa vsaj jednega! Levstik si je bil postavil vzvišen, vzoren smoter s svojim slovarjem; njemu je bil posvečen ves trud, vse življenje njegovo; nanj so merile vse misli njegove in skrbi. Srce mu je bilo navezano nänj, in tisti
čas, ko so ga šiloma ločili od njega, bilo je končano pravo življenje njegovo. Ta rana mu je krvavela do zadnjega trenotja. Živel je po tem i zbegan, izgubljen, brez pravega smotra, brez veselja. Res, da tega ni kazal očitno, zato je bil premoški, ali jaz sem mu videl na dno srca. To sem posebno spoznal takrat, ko mi je v svojem stanovanji na Dunaji pokazal velik zaboj poln raznoterih spisov ter rekel: »Glej, siromak sem, nič nimam; a tega le, kar tu vidiš, ne dam, če se mi pri tej priči položi dvajset tisoč zlatov«. Bili so zgolj spisi za slovar. In to je bilo rečeno s tako globokim prepričanjem, da bi mu bil verjel najhujši sovražnik!
Ko sem zvedel, da je tä pravi närodni mučenik brez podpore, brez upanja v nehvaležni domovini svoji, zdelo se mi je, da je prišla prava prilika, ko se mi uresniči želja, katero sem že dolgo časa gojil. Živeti, delati z Levstikom, izprehajati, pogovarjati se ž njim, kaj si morem želeti lepšega na svetu!
Neki rojaki moji, ne najslabši možje, prigovarjali so mi, da, prav silili so me, naj začnem izdajati lepoznanski list slovenski. Jaz nisem bil nikoli za taka podjetja, a tisti čas so bile razmere moje tudi take da nisem imel dovolj časa in moči za takd težko nalogo. Vender sem se napdsled odločil; mislil sem si: »Morebiti pa bode kaj pametnega iz tega.« In ko je bilo podjetje na trdnem, ko je »Zvon« imel toliko podpore — hvaležen sem za to še sedaj rojakom svojim — da je mogel pošteno rediti svojega lastnika, poklical sem Levstika — tisti dan je bil jeden najlepših v življenji mojem, — naj mi pricle pomagat. In prišel je, ali kar sem želel in nameraval, ni sc mi izpolnilo. Ko se mi je zdelo, da je čas, Šel sem k njemu na dom ter prosil ga, naj gre malo izprehajat se z menoj. Ko sem ga imel na svoji strani, rekel sem mu: »Glej, ustanovil sem »Zvon«, toda ne zäse; jaz nisem za to. List je bil zate ustanovljen, tvoj je. Toliko imä že zdaj naroč nikov, toliko jc dobička. Bog daj srečo!« Levstik, da ne! Nikakor ne. — »Zakaj ne ?« — »Za teboj jaz nc morem prevzeti in uredovati lista«. — »Prazne besede!« — »Nikakor ne!«
Vse tisto popoludne sva hodila po Lichtenstcinovcm parku, pa pregovarjala se, da so naju čudno gledali ljudje. Vse zastonj. Silno nejevoljen sem se vrnil domdv. Torej vse zaman! Pa bodi! »Zvon« pa je bil ustavljen; minilo me jc bilo vse veselje. Tako menda ni bil še nikoli list ustavljen, ne ustanovljen. Zakaj pa ni Levstik nikakor hotel »Zvona« ? Prišel je bil na Dunaj z namenom, da hoče izdajati humorističen list. Kaj sem si jaz prizadel, da bi mu iz glave izbil to nesrečno misel! Vse besede moje so bile bob v steno! Mož je bil
6
kar zagrizen v to misel. Preveč žolča se mu je bilo nabralo, in Levstik ni lahko odpustil! Napösled sem mu moral celo obljubiti pomoč pri novem listu. Ta pomoč ni bila velika. Kar je mojega v »Pavi i hi«, to je naslov sam in pa uvodna pesem v prvi številki.
Čez leto ni bilo ne »Zvona«, nc »Pavlihc«. Dolžnost moja je bila skrbeti za Levstika. Posrečilo se mi jc spraviti ga za silo pod streho. V državnega zakonika pisarno je prišel, kjer je delal več let, s konca v mojem, pozneje v svojem imeni. In kako je delal! Jaz sem bil pravi lenuh proti njemu. Delo je bilo njemu veselje, poklic! mene je samo silila dolžnost. Še zdaj ga imajo v pisarni vsi v dobrem spominu. — To je bilo nekaj, za silo; ali treba je bilo kaj zadostnega, stalnega. Tudi to se je posrečilo. Kako veselje je bilo med dunajskimi Slovenci, ko jc prinesel »Dunajski časnik« — prvikrat tedaj ni nam bil dolgočasnik — imenovanje njegovo na knjižnico ljubljansko! To je bil zopet lep večer, ko smo — vsa družina je bila zbrana v njegovem imeni — obhajali imenovanje njegovo, a zajedno tudi odhod. Težko nam je bilo res, da ne bodemo več videli ljubega Levstika med sdbo; a kaj mi! Mož je bil preskrbeti za vse življenje svoje! Bog mu ga daj še prav dolgo in veselo! — —
Tu sem zopet jedenkrat videl rojake svoje, da sem jih bil vesel — nikoli se mi niso videli tako ljubeznivi, nikoli jih nisem tako rad imel; na obrazih se jim je bralo vsem, kako ljubijo svojega Levstika!
Spremil sem ga v vozu do Badna — treba sc je bilo posloviti, ločiti; Levstiku se jc milo storilo. — Objame me solzan. V živem spominu so mi šc besede, ki sva jih govorila ob slovesi — bile so zadnje! — — »Včš, prijatelj, toliko si storil zame — nikoli pozabil — vse povrnil!« — »Levstik, ali si ti prijatelj moj, ali nisi?« — »Kako moreš tako govoriti!« — »Prijatelj ne posoja prijatelju, ti mi nisi nič dolžan, Bog ne daj!« — »Z Bogom!« — »Z Bogom!« — Nisva se več videla na tem svetu! — —
Več let ni dal glasu od sebe. Pisal sem mu večkrat, prijazno, naj se me vender časi malo spomni, poroči mi, kako se mu godi, da mi ne bode treba vedno druzih povpraševati. Nič odgovora! To me ie bolelo, kaj bi tajil? — Še več — naj se tu očitno izpovčm za pokoro — bila so trenotja, ko sem začel skoraj dvojiti o značaji, o moštvu njegovem. Nisem ga več nadlegoval z dopisovanjem. Lepo sc je maščeval. Ko sem sc ga naj menj nadejal, pride mi od njega pismo, in ž njim tristo goldinarjev. Oprostite, čestita gospoda, da govorim tu o novcih — to ni lepo, imenitno, včm. Ali potrebno je tukaj, brez tega bi podoba Levstikova nc bila resnična, popolna
Pravica me sili govoriti. — Sedaj mi je bilo vse jasno! to pismo; ves Levstik jc v tem pismu. Boga hvali s konca, da mu je dal doživeti to trenotje; zdaj more zopet govoriti z menoj. Bral bi vam to pismo, ali ne morem, lahko bi mislil kdö, da hočem samega sebe poveličevati. In vender poveličuje to pismo najbolj Levstika. Solze so mi prišle v oči, ko sem je bral. Čez leto mi je prišlo drugo pismo, zdaj je bilo priloženih dvčsto goldinarjev. Obljubil mi jih je bil v prvem pismu in poslal sedaj, nič ni pomagalo vse moje protesto-vanje. Kdor pozna svčt, vedel bode, kaj je t<5; jaz v č m. Tu mi morebiti poreče kdo: Vse lepo, ali tega pa ne včš, kaj je morebiti prav o tistem času govoril o tebi po Ljubljani! Včm, včm; slišal sem praviti mnogo čudnih stvari o Levstiku, morebiti več nego je bilo res. In bodi, da je bilo to vse res, in še več; vse to mene čisto nič ne moti.
Levstik je bil bolan, dolgo je že nosil bolezen svojo v sebi; in to je bila bolezen, ki dela človeka posebno hudomušnega, nezadovoljnega. Naposled se je prijela, kakor je znano, tudi njegovega duhd. Pisava moja, katero jc prej tako povzdigoval, bila mu je sedaj mehkužna, neslovanska! Spisov, pesmi mojih prej ni mogel prehvaliti; ko je zapustil Dunaj, preobrnilo se je mahoma vse na slabo. Kaj je slovansko? to vprašanje mu je rojilo vedno po glavi. Pravega slo-vanstva je iskal povsod, v jeziku, v poeziji, v mišljenji in dejanji. In čimbolj ga je iskal, tembolj je bežalo pred njim! Napösled ni mu bilo žc nič več slovansko; tudi svoja pisava ne! (S tem je Levstik pri nas mnogo zakrivil.) Kedör ne umč tč patologične prikazni, temu se bode mnoga stvar kar nerazumna zdela v Levstikovem življenji. In kar je tu posebno žalostno, da, res tragično: blagi, plemeniti mož, ki je tako iz srca, tako čisto ljubil ndrod svoj — saj ni imel druge ljubezni — njemu je posvetil vse svoje moči, vse življenje svoje; njemu je zvest ostal, ko ni našel mesta, kamor bi položil glavo, v svoji domovini — ta mož ni bil brez nekega nesrečnega vpliva, zlasti na naš mladi rod, poslednji čas svojega življenja! Tisto nesrečno ra-dikalstvo se je rodilo ne daleč od njega. Ali to naj nam ne kali nikakor v spominu svetle, jasne podobe tega vzornega možd, možet, kakoršnega jaz nisem videl in ga ne bodem! — —
Završimo! Toliko lepega je podaril Levstik svojemu ndrodu; pesmi njegove so pravi dragi biser; proza njegova čisto zlato. In vender najlepši dar, ki ga je podaril Levstik domovini svoji, bil je on sam, značaj njegov. Levstik je bil mož; kaj so proti temu vse tiste male hibe in slabosti njegove! Moško je bilo na njem vse: obličje in
6*
hoja, mišljenje in dejanje, govor in pisanje. Podla misel, zvijača ni imela mesta v srci njegovem. Kar je rekel, to je stalo; fraze ni bilo iz ust njegovih, niti iz peresa! Klanjal se ni; ni se mogel, pretrd mu je bil vrat. In kar je največ: Vzgled, kako ljubimo svoj narod, zapustil nam je Levstik, sijajen vzgled, Levstik je bil vzor rodoljubja za vse čase! — Rodoljubjc! Življenje nam kaže dve različni vrsti rodoljubov: jedni vpijejo, drugi delajo; jedni se za mizo gostč, drugi strežejo; jedni imajo sad, drugi trud; jeclnih je mnogo, drugi so redki. Med te, imenoval bi jih tihe rodoljube, ne med dne glasne, spadal je Levstik ves čas življenja svojega in med njimi je bil prvi. Imenoval sem ga »narodnega mučenika«; to ime mu ostani! Med narodne svetnike-mučenike zapišimo Levstikovo ime. Solnca potrebuje plemenita rastlina, da se veselo razvija; solnca je imel Levstik premalo v življenji; od tod, kar je neveselega, trpkega na njem. Predno sklenem, še jedno besedo v svojem imeni:
Levstik! — Ce gledaš z jasnih svojih višav, s poštenim svojim, ljubim obličjem, doli na nas, ki smo zbrani nocoj v tvojem imeni; licime, ki se te v ljubezni in hvaležnosti spominjam pred svojimi rojaki: jaz sem te tako rad imel od tistega trenotja, ko mi je mati moja prvič te pokazala: »Rčtinski« — a ti mi nisi izpolnil zadnje prošnje moje! Glej, ko sem si gradil hišico svojo, nisem z&bil tebe. Pod streho gori se je zidala prijazna sobica, nekako taka, kakor tista tvoja v Rčtijah, kjer si tako pridno pisal in pušil. Namenjena je bila tebi. Ko je bilo vse gotovo, pisal sem ti: Pusti vse ter pridi in živi z menoj; skupaj, prijatelj, preživiva dni, kar nama jih ostaje. V življenja svojega večerni zarji hočeva izprehajati sc družno, pogovarjati se prijazno. Pod jedno streho končajva svoje dni! Nič nisem dobil povoljnega odgovora; vender sem upal in čakal! Zdaj je vse minilo! — Nobene želje nimam več zäte. Pač, še jedno: Narod tvoj, ki si ga ljubil takd, ki si mu posvetil vse: ljubezen svojo vso in svoj trud, svojo srečo in življenje svoje — ta ndrod naj te spozna in cesti, kakor si vreden. Posnema te naj in vodijo naj ga povsod zlate besede tvoje:
»Skrbi zrfse, ljubi brata,
Dvigni ga, odpri mu vrata,
In sodnik naj bo sred!«
Železnice in njih različni značaj pri posameznih
närodih.
Piše Ivan Vrhovec,
ko kdaj, resničen je gotovo v naši dobi James Wattov izrek, da so ceste vsake dežele zrcalo, v katero se ogleduje njeno blagostanje, le da so te ceste v naših dnčh želčzne. Le malo desetletij je minilo, komaj dobro pol stoletja, odkar je stekel na Angleškem prvi vlak po železni cesti, in že je preprežen ves svet ž njimi. Lukamatija drdra po zmrzlih tleh severnega ledenega evropskega, azijskega in amerikanskega svetä, drvi pod vročim tropičnim solncem bogate dežele Indije in razbeljenih puščavah avstralskih. Povsod, kamor prizvižga, udihne deželi in ljudem nov duh, predrugači mišljenje ter prestvari vse njegovo življenje.
Sicer goni tega velikana po vsem širokem svetu ista čudovita moč in mu jc umerjena ista pot, vender je železnica po različnih krajih svetd takd različna, kakor so različni ndrodje, ki so si jo omislili v svoj prid. Dva človeka na svetu, pravijo, nista si nikjer popolnoma jednaka in če sta si morebiti vender po zunanje, razlikujeta pak se po mišljenji svojem prav gotovo. Še menj mogoče pa je, da bi si v vsem podobna bila dva naroda. Človeški rod je prejel od svojega stvaritelja prednost največje različnosti.
In taki, kakcrŠni so ljudje, take so stvari, do katerih imajo le količkaj moči. Vsak närod si jih prikroji takd, kakor mu ugajajo najbolje in tudi velikan, kateremu pravimo želcznica, ni se mogel odtegniti vsemogočni prcstvarovalni sili človeški. Kolikor različnih narodov, toliko različnih železničnih sistemov! Železniško življenje in gibanje je pri germanskih närodih drugačno, nego pri romanskih ali slovanskih ter je odsev njih mišljenja, njih večje ali manjše izobraženosti, obrtnosti, njih odnošajev, skratka: vsega njih značaja. Človek jc vtisnil v raznih krajih sveta tudi železnici znamenje svojega duha, ki jo loči od vseh drugih.
Železniško lice je po vseh delih svetd produkt zemljepisnega, narodopisnega, klimatičnega, obrtnega, poljedelskega, političnega in drugega razmerja, ki vse odseva v posameznih obrazih železniškega gibanja.
Srednja Evropa, zastopana v velikem nemškem narodu ima po vsem drugačno železniško življenje, drugačen železniški značaj kakor n. pr. Francoska, Angleška ali Ruska.
Evropa ga morebiti nima svojstva, ki bi prešinjalo vse njene še takö skrite in neobčutne njene živce takö zelö, kakor je militarizem. Nikoli se ni še takö zelö po pravici zvala vsa Evropa, zlasti pa njen osrednji del, v prvi vrsti Nemčija z Avstrijo vred, velika vojašnica, kakor ravno v naših dnčh. Militarizem vpliva na vse naše življenje in to na vsakega najpreprostejšega od nas. Vojaški duh se nam je zarll globoko v kri in mesö. Komaj da more pdglavec stati na svojih nogah, že se pokrije z vojaškim ali vsaj vojaškemu podobnim pokri-valom, opaše lesen meč ter stopa s svojimi vrstniki ~ »in Reih' und Glied«. Malokaterega boš osrečil s kako drugo igračo preje, nego če mu podaš kopo lesenih vojakov. Težko, da se oklenejo njegove oči katere podobe s tolikim veseljem, kakor kot sveča ravno stoječega vojaka.
Pa še pozneje, ko odrastemo, spremlja nas ta vojaški duh, kateremu je prvi in najimenitnejši pogoj odločna pokorščina. Vsa naša vzgoja je strogo vojaško navdihnena; nikamor ni na levo nI na desno se ni ozreti človeku, ako hoče da dospe do smotra in konca, ki smo ga mu pokazali in do katerega ga želimo privesti. Po vojaškem kopitu urejeno je vse naše mišljenje, razdeljen je ves obzor našega duha. Prostemu, samosvojemu razvitku naših duševnih sil je puščen kaj majhen prostor. Ce skoči kaka samosvoja priroda čez ojnice, v katere smo jo upregli, napovedala jc s tem vsemu svetu vojsko; svet zmajuje z rameni, morebiti da se v svoji jezi celö zakadi jedenkrat ali dvakrat v takega trmoglavca, a zatem ga spusti znemar, obrne se z milovanjem ali celo zaničevanjem od njega, ker je stopil iz »Reih' und Glied« ter se pregrešil proti temu, brez čegar bi moralo zgrmeti na kup vse socijalno življenje, to je proti najstrožji disciplini.
In takšen militarcn značaj kažejo tudi naše osrednjeevropske ali zarad kratkote jih imenujmo kontinentalne železnice, da jih ločimo s tem od angleških. Neizrečno natančen red, prav minucijozna strogost pri vsakem še takö malo važnem železniškem poslovanji je pri teh železnicah neizogiben pogoj. Kakor si ne moremo misliti vojaka brez uniforme, takö tudi ne brez nje železniškega uradnika, ali sploh človeka, ki si pri železnici služi svoj kruhek; vsaj z železniško čepico mora biti pokrit, če že nima drugih delov uniforme. In kakö ponosen je nanjo! Koliko lože opravlja posel svoj!
Kakor pri vojakih omejen je vsakemu neštevilnih železniških poslovnikov svoj delokrog; kar ne spada vanj, tega se ne dotakne in se ne sme dotekniti. Neštcvilne »instrukcije« sto in sto »uradnih propisov* določuje mu vse njegovo gibanje na železni progi, prav
takö, kakor mora vojak zvrševati svoje prijemljaje pri puški po strogih pravilih službenega navodila. Tudi na železnici je v osrednji Evropi malone vsak korak natanko propisan.
Poslcdica te natančne razdelitve poslovanja je, da se vrši in odvija železniško življenje kakor dobra, navita ura. Misliti ni treba železniškemu poslovniku nič, po svoje ravnati in četudi bi bilo to dobro, prepovedano mu je strogo. Visoke glave mu ne zaupajo, da bi mogla vzkliti pametna misel tudi v njegovi preprosti glavi. Propisi poskrbe žc naprej za vsak in tudi najmalenkostnejši pripetljaj. Odtod öna natančnost in varnost na železnicah srednje-evropskih. Tudi železniški, velikanski in neokretni reglcment je prešel raznim železniškim poslovnikom v meso in kri. Mehanično in pri tem vender čudovito zanesljivo opravljajo dolžnosti svoje. Gotovo je dosti ljudij pri evropskih železnicah, ki so jedenkrat ali drugikrat od prevelikega truda zaspali in navzlic temu spanju zvršili svojo dolžnost z največjo natančnostjo. Dolgo in vedno jednako poslovanje jim je že kar drugi človek. Ko se prižgč zvečer na kakem včlikem kolodvoru na tisoče belih ze lenih in rdečih lučic, človeku, ki ne jč železniškega kruha, le kar mrgoli pred očmi. Vlaki prihajajo in odhajajo; sedaj se zasuče ta, sedaj öna lučica; tu piskajo »lukamatiji« križem semintja, tam pojö zvonci v temno noč. Godi sc to dan za dnčm, leto za letom s takšno gotovostjo in rednostjo, kakor tekajo varno zvezde na nebu po svojih odkazanih jim potih, in godi se skoraj bi dejal človek mehanično. Najpreprostejšim ljudem je prepuščena skrb za red v tej velikanski kolobociji. Kaka nesreča je skoraj zgolj nemogoča stvar.
A ta velikanski aparat, ki ga opazujemo na kontinentalnih železnicah, imenovati se mora silno neokreten, požira neizrečno novccv ter zavira zajedno prostost gibanja v prometu. Ali evropskemu svetu ni moči biti brez njega. Evropa je star kontinent, in stari so njega narodje, ki nc preliitč ničesar, ki si nakopljejo rajši sto in sto križev na glavo, da teka le vse v gotovem in nenevarnem tiru. Ali so stari ljudje drugačni ? Mlad človek preskoči lehkonög in lchkomiselnc glave plot, starček se mu umakne ter gre rajši četudi v velikem ovinku okoli njega. Saj se mu ne mudi nikamer, časa ima dovolj. Tudi srednje-evropski ndrodi utegnejo dovolj, pri njih še nc velja angleški pregovor, »da je Čas denar«. Na železnici se hočejo voziti varno, akotudi morajo kupovati to varnost s cclo köpo sitnostij in zamud.
Da, celö šc več! Kakor devajo neštevilni uradni propisi najpreprostejšega poslovnika v ozke öjnice, ravno takö postopajo tudi z občinstvom. Srcdnje-evropejec je na železnici brez vsake svoje volje
ter celo zahteva od železniških zavddov, da mislijo oni namesto njega, potem ko je sčdcl v železniški voz. Železniški zavod je njegov varuh, dokler se vozi. Kakor otrok se uda popolnoma v vse, kar se zdi železniškim poslovnikom, da je prav in dobro.
Odtod piihaja, da so srednje-evropski potniki na železnici neokretni in strahopčti, kakor otroci. To ncokretnost so mu prigojili dni tisoči propisov, ki jih vidiš v vsakem železniškem vozu na steno nabite in v vsakem vozu drugačne. Srednje-evropski potnik na železnici ne vč, kam bi se del., in nima ga miru, dokler ga ni posadil njegov v dr uh kondukter na prostorček, s katerega se ne gane več, in še potem ni vpraševanja nI konca nI kraja. Ali ta vdruh pa se vede tudi takd, kakor se vede varuh nasproti otrokom, ki so izročeni njegovi skrbi. Na naših železnicah je železniški poslovnik trinoški poveljnik, čegar poveljem se mora občinstvo pokoriti in se tudi rado pokarja. In takd prihaja tudi tu na površje dni vojaški duh in dna vojaška disciplina. Kdo še ni opazil na naših železnicah, da se nosijo kondukterji nasproti občinstvu skoraj takd, kakor korporal nasproti vojaškim novincem, ki so mu jih ravno izročili v včžbanje?
Posebno velja to za severne dele nemškega cesarstva. Pri nas v Avstriji so železniški zavodi nekoliko popustnejši. Občevanje poslovnikov z občinstvom je prijaznejše, prisrčnejše, disciplina ne takd stroga, vender pa še vedno dejana v precej ozke meje. Z železniškega voza ne smeš stopiti, ko si se pripeljal na postajo in se utegnejo kolesa še jedenkrat ali dvakrat zavrteti. Nesreča ni nikoli ugnana. Z voza stopivši utegneš kakd nerodno stopiti in se pohabiti. Sevčda odvrneš kondukter ju. ki zareži zarad tega nate in te vede pred predstojnika, da te kaznuje: »Kaj to tebi mar? Če sc pohabim, to je moja stvar, ne tvoja«. Toda temu ni takd! Železnica je tvoj vdruh, in kakor se morajo otroci uklanjati poveljem vdruhovim, takd tudi ti. Celd poškodovati se ne smeš, ako ti tvoj varuh tega ne dovoli. V Ameriki smeš stopiti z voza, kadar hočeš in kjer hočeš, naj vlak stoji ali pa je v najhitrejšem diru. Ako se ti posreči — prav, ako ne, pa tudi prav!
To je jeden tipičen znak vsega srednje-evropskega življa na že leznici in ima podlago svojo v dnem večkrat omenjenem nadzorovanji in v dni nesamostalnosti, ki razlikuje Srednje-evropca od druzih narodov. Kakeršen je on sam,'taka je tudi fizijonomija ali obraz življenja na železnicah.
Stara Evropa pogreša one mladeniške žildvosti, predrznosti in onega podjetnega duhd, ki je napravil na priliko na Angleškem in v Severni-
Ameriki čudovita dela, proti katerim so vsa čudesa minulih časov otroške igrače.
Vzrokov za to prikazen nam je pa iskati v zgodovinskem raz-vitku evropskega stanovništva. Velika množica njegova postopala ni še v nobenem veku samostalno, ampak se je dala voditi sedaj od te, sedaj od öne višje oblasti, sedaj posvetne, sedaj duhovske, kakor vodi pčstunja deco. In gorjč Evropi, kadar niso bili njeni narodi na kratkem povodci! Ravno takrat se je pokazala ta nesamostalnost najbolj. Za svobodo nezreli ljud je divjal sam proti sebi in ni bil srečen, dokler ga ni nepopisno trpljenje privedlo nazaj v stari tir. Dokaz temu so nam obilc revolucije.
Pöleg nesamostalnosti pa hodi vedno velika ozkosrčnost, ki se izraža najjasneje v Nemčiji, onem sprimku obilo majhnih držav in državic, v katere je bila razcepljena osrednja Evropa v minulih stoletjih. Vsaka teh državic je bila središče, okoli katerega naj bi se sukal vesoljni svet. Njenim interesom naj bi se umeknili interesi vse druge Evrope.
Posledica te ozkosrčnosti je bila ona velika državna razcepljenost, ki je delala in dela še danes zemljevid srednje Evrope takö pisan. Ta razdrapanost odseva tudi v železniški mreži, ki prepreza imenovane države. Kolikor držav, toliko nahajamo železniških središč, ki potc-zajo železnice nase. Odtod toliko število železniških društev, ki se nikdar ne morejo združiti v skupino, potezajočo sc za večje in obširnejše namene.
Drugače je n. pr. na Francoskem. Tudi tu je vtisnila zgodovinska minulost železniškemu gibanju posebno znamenje. Francoska, od nekdaj velika državna celota, ima samö jedno središče, to je Pariz. Semkaj držč skoro v ravnih progah vse železne ceste od juga, zapada, severa in vzhoda. V Nemčiji smo opazovali najrazcepljencjšo decentralizacijo, tu "na Francoskem pa ravno nasprotno zgnččenje vseh železniških sil, ki se združujejo v materijalnem zmislu v pariškem središči, v dušnem pa v železniškem monopolu velikih Šestih železniških društev. Ta društva imajo vse železniško življenje v svojih rokah, vlada je skoro brez vsake moči do njih. V sloveči šoli »čcole de ponts et chaussčes« delujejo skupno vsi duhovi v prospeh železniškega življenja ter so v administrativnem oziru prišli do take dovršenosti, kakor v nobeni drugi državi svetä. Da so avstrijanske železnice takö izvrstno urejene, kakor nikjer v osrednji Evropi, pripisovati je francoskemu vplivu.
Značaj italijanskega, španjskega in portugalskega železniškega življenja je med vsemi drugimi evropskimi naj menj izražen, ker so te države samd posnčmalke francoskega in angleškega železniškega obraza.
O svojstvu italijanskih železnic je možno reči jedino to, da beremo iz njih prog vpliv od severa proti jugu držečih Apeninov, ki so odkazali železniškim progam njih mčr; drugič pa čitamo iz njih tudi spomin na minule klasične čase, ki vlečejo s starinskimi svojimi ostanki potnike vsega sveta od severa doli proti jugu.
Stopimo pa čez Canal la Manche! Le prav ozek preliv loči čudovito otočje velikobritansko od evropske zemljine in kaka razlika v železniškem obrazu, ki je jasen odsev značaja angleškega, angleškega obrta in zgodovinske minulosti.	(Konce prihodnjič.)
lz življenja.
No velela. Spisal Anton Koder.
epo popdludne jc bilo. Majnik jc razsipal cvetje in solnce je sijalo. Takega popoludne me poseti prijatelj pravnik Ivan. Bled je bil in nevesel.
»Jesen nosiš v prsih za cvetoče pomlddi, prijatelj!« pravim mu.
»Jesen, zimo, ali pa grob, kar hočeš, samo pomliid sovražim, pomlddi ne čutim,« odgovori tovariš.
Potem pristavi: »In vender pojdi z menoj! Ti ljubiš majnikov
dan.«
In šla sva ob samotnem bregu reke, ki leče proti mestu. Ondu najameva čolnič. Trenutek pozneje veslava po reki navzgor.
Penica je žgolčla v vrbovji ob bregu, čmrli so šumeli ob zlaticah, ki so se klanjale nad mirno tekočo vodo in dolgoklunj povodni kos je pomakal leteč ob površji v valovih zvedavo svojo glavico. Vmes jc pluskalo srebrnopeno valovje, ki sva je rezala s svojimi vesli pu-ščaje blesteče brazde za seboj.
»Kakd lepd, neizrečno lepo je danes,« pravim Ivanu dvignivši vesli v čolnič.
»Ostaniva tu in uživajva majnikovo srečo!«
»V majniku se pomladi tudi naše srce, novo življenje veje iz njega.«
Tudi on je potegnil počasi vesli v čolnič.
»Laž je, prijatelj, domišljija, da se rodi v majniku srcu sreča,<1 povzdigne tovariš glas in bleda barva mu izgine za nekaj trenutkov raz lica. Potem zopet mirno vpraša:
»Kdaj si videl zadnjič baroneso Evgenijo ?«
»Na Častniškem plesu.«
»Jaz je ne bodem nikdar več videl, nikdar več I«
»Ti si bolan, Ivan, jaz ne umejem tvojih besedij.«
»Bolan sem. Prav praviš, bolan v majniku ko cvetice cvcto in krožijo metulji ob beli jablani.«
»Vrniva se, spremim te domdv!«
»Ne! Tukaj je lepo, prijetno naju zibljejo valovi.«
Zopet molčiva.
»Čas je, da ti povem, kar imam že zdavnaj v mislih,« povzame zopet prijatelj Ivan besedo.
»Ti si kriv nekoliko, da se mi budč čez dolgo zopet z nepopisno silo zatrti spomini, da se mi je razbolela zopet nezaceljena stara rana.«
Takd je govoril prijatelj Ivan. Na obrobje čolniča se je naslonil in zrl v globino.
»Poglej, tukaj pod vod d je mir, kakor pravijo, ali verjemi, ni ga. Baš zdaj je zgrabil velik klen mladiča klena in se je, ker je močnejši, okoristil ž njim.«
»Prijatelj, zakaj si me silil tedaj na dni ples?« povzame čez nekoliko zopet prijatelj.
Molčal sem. Mirno je stal čolnič.
»Spoznal sem tedaj, da je časih ljubezen, dana beseda — le igrača. — In vender jo ljubim! Ljubim jo — Evgenijo z vso strastjo - ! Čuj najino zgodbo!«
Zopet primem krepkeje vesli; kajti čolnič je jel plavati proti mestu nazaj.
»Dve leti nisem videl Evgcnije in zdaj sem jo našel po naključji, katero si provzročil ti;« nadaljuje Ivan. »Srečne, presrečne ure sva živela nekdaj skupaj, akoprem sem se porodil jaz pod slamnato streho in ona v viteškem gradu. Veselila se je počitkov, kadar sem zahajal v beli grad. In, saj včš, kakd je, prisezala sva si ljubezen — in —• večno zvestobo.«
»Ločila sva sc — in potem sem samö jedno pismo se dobil iz njene roke, v katerem mi veleva, naj jo pozabim.«
Molčal jc zopet prijatelj Ivan. Naslonil se je na veslo in solza se mu je utrnila v vodo.
»Jutri je njena poröka!« nadaljuje prijatelj. Smijati se jame, čudno smijati pri teh besedah in barva se mu izpreminja na licih.
»Lehko bi jo videl še jeden pot, a gledat je ne grem. Dozdeva se mi danes, kakor bi mi ležala skala na prsih, kakor bi me pričakovalo nekaj usodcpolncga. Ti pojdi tija —- ti!«
Takö je govoril prijatelj Ivan in zopet je prijel krepkeje za vesli. Mirno je plaval čolnič dalje in dalje.
Mračilo se je že, ko veslava zopet domov.
Bila sva na pol pota, ko pravi Ivan:
»Glej, kakö odseva v večerni zarji mesto!«
»Dozdeva se mi, da razločujem vilo grofa Palma na višini,« pravim jaz v naglici brez premisleka.
Molčala sva zopet potem.
»Pazi, tu je vrtinec, krepko upri vesli!« opominjam nekoliko pozneje Ivana, ki je veslal na zadnjem konci. Zdajci se nenavadno za-zibljc čolnič. Zgrabi ga vrtinec in hipoma zasuče na desno in levo več potov zapored. Jaz, ki sem veslal na sprednjem konci, omahnem na obraz.
Stoprv nekoliko pozneje, ko se dvignem, ozrem se po tovariši na zadnjem konci — ali njega ni.
Strašna misel mi pride v glavo, ali dalje si niti misliti, niti slutiti ne upam.
Čolnič privedem k brčgu in hitim nazaj. Ob bregu tekam in kličem da mi ohropi glas. Zastonj!
Strašna mi je bila tista noč. Do polunoči veslam potem z ribiči, po reki navzgor, da mi otrpnejo roke. Zastonj!
Po polunoči Čakam brez spanja — jutranje zore.
In ko se zdani, hitim zopet ob reki, kjer sem sinoči veslal z Ivanom. — Zastonj! Vse zastonj — voda žrtve svoje ni izpustila! —
Dopöludne sem videl čez dolgi most sredi mesta voziti vrsto elegantnih vöz; včdel sem, kdo se vozi tam in — kam se vozi!
Več let mine potem. Živel sem na skrajni južni meji države. Mnogo let nisem videl slovenske domovine svoje. Pozabljati sem jel mladostne spomine, a na prijatelja Ivana sem mislil pogostoma — —
Jeden pot .še sem videl baroneso Evgenijo — sedanjo grofico Palm, in to poslednje srečanje jc imelo biti usodepolno. V Benetkah jc bilo, deset let po Ivanovi smrti. Stanoval sem na »Riva degli Schiavoni«, na trgu slovanskem pri neki rodbini iz Monakovega. Lep je ta trg — spomin nekdanje trgovine slovanske v ponosnih Benetkah.
Nekega dnč mi naznani gospodinja moja, da se jc naselil v njenem »hotel garni« tudi neki moj rojak z bolno svojo hčerjd.
Zanimal sem se za rojaka svojega ter iskal prilike, da ga pozdravim.
Neko popöludne odidem na otok Lido tijakaj, kjer sc zbira cvet benečanske gospode, najdem svojega rojaka barona S. — in bolno njegovo hčer: grofico Palm.
Poznal me ni baron S., akotudi sem bil nekdaj sošolec njegovega jedinega umrlega sina, pogostoma v njegovi hiši, toda pozabila me ni bila grofica Palm.
Ker ni ugajalo prešumeČc življenje na otoku bolni grofici — bila je jako slaba — vrnemo se, ko se jame mračiti, v gondoli v mesto.
Na sredi pota smo bili, ko me nenadoma vpraša grofica:
»Vi ste poznali gospoda Ivana G.?«
»Poznal; bil mi je najdražji prijatelji«
»Bil ?« dejala je skoro preplašena.
»Da — bili Kajti umrl je že davnaj!«
»Umrl!« ponovila je pdluglasno in kakor v stare spomine zatopljena.
»Pa kdaj je umrl?« pristavila je skoro mehanično, le da je takoj izpregovorila v molku, ki jc bil nagloma legel na našo malo družbo.
Povčdal sem leto in dan; oh, dni nesrečni majnikov dan, ki je moral tudi nji biti v živem spominu. Pristaviti sem hotel — kako je umrl Ivan, a strahoma sem umolknil: kajti grofica je bila pri prvih mojih besedah omahnila in z zamolklim jekom se sklonila k očetu.
»Kaj ti je, Evgenija, kaj ti je?«
Odgovorila ni, le robcc je tiščala k ustnom, kjer sc je prikazala rdeča kaplja.
Plahotno smo zapazili, kakö ji pohaja sapa, baron je klical na ves glas na pomoč — a zastonj, vse zastonj — v malo trenutkih je objemal mrtvo svojo hčer.
Sam nc včm, kakö sem prišel tedaj domöv.
Tretji dan je bil pogreb groficc Palm.
Tri gondole so veslale na benečansko pokopališče. Baron S. in jaz sva bila poleg gospodinje hotela jedina pogrebca nekdanji baronesi
Evgeniji. In broj morskih rib je spremljal samotne pogrebce na morji Jadranskem.
»Palm ima na včsti otroka mojega.« pravi mi baron S., ko veslava od pogreba domöv. »Ko je zaigral njeno döto, poslal mi jo je domöv. To ji je zamorilo srce, nakopalo neozdravno bolezen. — Pre-	<
potoval sem ves južni svet, iskaje zdravila bolnemu otroku, zastonj.«
Stari baron je potegnil z roko preko lica.
»Oprostite, kaj je bilo z Vašim prijateljem? Včm, da j>e ga je spominjala moja hči pogostoma v zadnjem času.«
Povem mu usodo prijatelja Ivana, toda molčal sem o njegovem razmerji k pokojni Evgeniji.
Tudi baron je potem umolknil.
Nekoliko dnij pozneje sva se poslovila, in ko mi je podal roko, zgodilo se je to uljudno, toda mrzlo, obično; zdelo se mi je, da je bil starec tudi včšč oni umetnosti, ki se ji pravi: lahko pozabitil —
Imenik krajepisnih imen slovenskih.
Spisal Simon Rutar. (Konec,)
a dokažem, kar sem trdil pod točko i. in 2, navajam tukaj vsa meni poznana krajevna imena Jader, Jadra in njim sorodna Odra, Modra, Modrej itd. Jadra (it. Peschiera) otočec blizu Krunarskega otoka (Incornata) na zahodu Zadra;
Jadrija rt na levi roki pri vhodu v zaliv šibeniški; Jadrina, pristanišče ob Kvarneru, 450 1' sev. širjave in 31° 52' vzh. dolžine (Ferro);
Jadrin pot, dolina na severu Dolnjega Unca (Bosna);
Jadar, levi in desni pritok Drine v Srbiji, (Jadro blizu Solina);
Jadrufy selišče na severu Prgometa, občina Trogir;
Jadrič, včliki in mali, selo v zagrebški županiji, pošta Severin;
Jadriff, selo pri Lipiku v zagrebški županiji;
Jadro/ti, selo na vzhodu Oprtlja v Istri;
Jadrijevič\ raztresene hiše v soseski Glavice, vzhodno od Sinja (blizu Madrida);
Jadrodi\ soseska blizu Gradišča (Gallignana) v Istri;
Jadruči, soseska blizu sv. Vitala, občina Vižnjan v Istri;
Jadriči, (Giadrcschi) selo na vzhodu Pulja v Istri;
Jadri (Giadri), levi pritok Drima, severno od Lješa (Alcssio) in na njegovem ustji kraj Jadri. Primeri naše: Idrije, Idrijce, Judrio itd.;
Jadrska vas (ves, Jadcrsdorf) blizu Višprij (VVeissbriach) na Koroškem;
Adriach (v Jadrah), selo južno od Trga (Feldkirchcn), Koroška;
Adriach, selo blizu Frohnleitna na Štajerskem;
Adrijanci, vas z 52 hišami blizu Podsredc;
Adrijanec, selo med ogerskimi Slovenci blizu Bclotinca;
Jadrtovac, (it. Castel Andreis), vas na globokem zalivu vzhodno od Sibenika.
Tudi svojska imena iz korenike jadr so prav navadna po Dalmaciji, n. pr. Jadrič v Spletu, Jadrov v Sibeniku. Ime Jadrič se nahaja tudi na Kranjskem že pred 1. 1200. (Šumi, Urkundcnbuch II. pg. 1.) Jadrijevič jc bil 1. 1493. knez skradinski. Jadareus. Jadreus, Jadrochina so se imenovali kmetski posestniki po severni Dalmaciji proti koncu XI. stoletja (Rački, Monumcnta Slav, merid. zv. VII. pg. $3, 128, 132, 171.) Jadrašič Radivoj se je imenoval hcrccgovinski junak, ki leži pokopan v Podgradji blizu Hrastna. Jadrul (Giadrullo) sc jc pisala imovita rodbina na Hvaru pečetkom našega stoletja. Jadreiz Musco iz Spleta se nahaja 1. 1144. med pričami (Kukuljcvič, Codex cliploma-ticus II. 37.)
Naše Idrije in Idrijce niso nič clruzega kot Jadrije, ker se v tolminskem narečji j z nastopnim vokalom izpreminja v i, n. pr. ipnenica, mesto /^nenica, ist m. jest (jaz), zkati se m.y^kati sc, ig m. jugu m itd. Italijani imenujejo mejno reko med Avstrijo in Italijo Judrio, a Slovenci ji pravijo Idrija.
Ako se pred koreniko jadr postavi digamma, tedaj dobimo obliko Viadr, Vijadr, Vidr (primeri ribo vidro!) n. pr. Vidre, vas zahodno od Plcvlja, Vidric (Jidrič), vas na severozahodni strani »Hana pod Romanjom«. — Vsakdo vč, da se je šlezka reka Odra pri starih geografih imenovala Viadrus (Jadr) in zato sta ti dve obliki takd sorodni, kakor Dunava in Danuvius. Ravno to izhaja tudi iz italijanske oblike C. Andreis za hrvaški Jadrtovac, namreč Andreis je pokvarjeno iz Andric, an stoji m. o, torej Andreis = Jadrič (Jadrtovac). L. 1347.
bil je knezom zadrskim neki Toma Viadro, gotovo poitalijančeno namesto Jadrič. In koliko Oder je Bog dal po slovanskem svetul1)
Odra, rečica v zagrebški županiji in tu blizu tudi dve vasi, jedna južno od Zagreba, a druga zapadno od Včlike Gorice;
Odrina, živ studenec pri cerkvi sv. Frana blizu Sinja; prim.:
Undnma (Odrina), sedaj ponemčena Ingering pri Knittelfcldu;
Odriuska gora, hrib med skadarskim jezerom in Malim blatom, zapadno od Zabljaka v Črni gori;
Odrinicc raztresene hiše v občini Pasičine blizu Jezera vrh-gorskega.
Mislim, da od Odre ni prevelik skok do Modre, Modrave (Moravč), Modrase itd. Dalmatinec govori: »voda se modri (»spielt die bläuliche Farbe«) gdje je duboka«,ž) t. j. vsaka globoka voda kaže modro (plavo) barvo. Jezer, zalivov, dolin, rek in ob njih ležečih krajev te korenike imamo zadosti po vsem slovanskem jugu, n. pr.:
Modrič jezero blizu izliva Neretve;
Modrič draga, zaliv na severu Zrmanje, v kateri se izliva Modrič potok (novogradski zaliv);
Modric? draga, zaliv na zapadni strani Pelješca ali Stonskega rta (Sabbioncello);
Modrü potok, zahodno od Svinišča blizu Omiša;
Modrič, trg na desnem bregu Bosne, malo pred njenim izlivom v Savo;
Modrič, soseska blizu Svinišča;
Modrič\ soseska vasi Račice blizu Prgometa (občina Trogir);
Modrič, raztresene hiše v občini Glavicc, izhodno od Sčnja;
Modrič, vas na Črnem Drimu južno od Dibre;
Modriči, vas od 36 hiš, pošta sv. Juraj pri Sčnji;
Modra/i, vas zapadno od Janje na Drini (primeri: Modran južno od Prage na Vltavi);
Modrino selo, vas v okraji obrovskem;
Modri dol, dolina na iztoku Kozika v Poljicama;
») Miklosicli (Slavische Ortsnamen aus Appellativen) veli, da je Odra »ammis ditissimus selavonicae regionis« in misli, da so si Slovani to ime prilagodili (»mundgerecht gemacht«) od grškega ov'aSco:. — Nasproti sklepa Šcmbera (Zapadni Slovani pg. 127) iz Odre na slovansko koreniko Viadra in misli, da je s tem odstranil 2mešujavo v prazgodovini slovanskih in ilirskih niirodov.
'-) »Modri se more, gdje mu se dno ne vidi« ; »modrac« je mesto, kjer se vodi dno nc vidi. Modrac se imenuje globoko mesto v reki Krki blizu Visovca.
Modrava, v«is blizu Murtera in vsa zemlja med Vranskim jezerom in morjem;
Modrasa, pobrežje jezera Blidinje pod Vran planinam v Iicrce-govin;
Morata v Črni gori morda ni nič druzega nego »Modrača«;
Modrej in Modrejice ob Soči na Tolminskem bi morale tudi iz te korenike izhajati; ravno takd tudi
Morsko, namesto Modrsko na Kanalskem;
Modrzejow, vas v jugozahodni Poljski, na rusko avstrijanski meji;
Modriach, vasij te ponemčene oblike je mnogo po Koroškem in Štajerskem;
Modrinja vas, v ziljski dolini na jugu od Št. Mohorja;
Modrinja vas, (Möderndorf) blizu Gospe svete, severoizhodno od Celovca;
Mödring (Modrinek), vas in nad njo gora tega imena zapadno od Koroškega Gradca (Grades);
Möderbruck na Belici (Pols) povrh Silnice (Zeyring);
Mödritz, vas južno od Brna na Moravskem.
Nikdo ne bo dvojil, da najdejo naši mani nabiralci krajevnih imen po Slovenskem mnogo oblik, ki so popolnoma jednake ali vsaj prav podobne tu naštetim.
Taka krajevna imena naj bi se posebno zaznamenovala in pdleg opozorilo, da se takd ime nahaja tudi drugod na slovanskem jugu. Takd nam bode mogoče dokazati, da so taka imena naša svojina in da je torej tudi narod, ki je s temi imeni zaznamenoval obljudene svoje kraje, bil naš n d r o d.
Jezikoslovno mrvice.
Priobčil dr. K. Štrekelj.
naslednjih vrstah razglašam nekaj besed, katere še niso bile do zdaj zapisane, ali saj šc ne razložene, kolikor pomnim; slišal sem jih večinoma od svojih dunajskih prijateljev in znancev.
Take stvari pridejo na več strani prav, zato bi dobro bild, ko bi se rodoljubi, katerim je dano živeti med svojim narodom, usmilili
teh zapuščenih sirot in jim pomagali priti v zavetišče slovenskega slovarja. Ne samo znanost, ampak tudi praksa se bo ž njimi okoristila. Marsikdo je še nedavno nevoljno vihal nos nad Erjavčevo ,potno torbo', češ, čemu ta potrata! — ali dandanes vendar že rabi v svojih spisih lepo vrsto tam objavljenih besed. Ker se pa v enake	^
zapise le prerada ukrade kaka netačnost ali celo napaka, zato bi bilo najbolje, da se razglašajo v naših časopisih.
Nekaj besed sem zapisal le zato, ker se kaže v njih kaka glasovna posebnost. Dosti jih je izposojenih od naših sosedov, vender se mi zdč važne v kulturno-zgodovinskem oziru. Jezikoslovna znanost zahteva, da moramo te tujke preiskavati in razlagati z isto ljubeznijo kakor domačinke: oboje so jezikoslovcu samo predmet za opazovanje. On jih tedaj ne bo niti zaničeval niti priporočal; praktični stilist in učitelj pa bo na podlagi znanstvene razlage lahko sprevidel, kaj mu je napraviti s to ali ono besedo.
Nekatere besede, ki so mi temne ali pa so v svoji domači obleki kako zanimive, priobčil sem tako, kakor jih narod izreka. Zdi se mi nepremišljeno, ko bi hotel kdo dajati takim besedam književno lice in sam ne bi vedel, kako naj bi se glasile; — est grammatici quaedam nescirel
i.
•s	*
m
Aklcs, a, subst. mv Atlasstoft*. Tako govorč v cirkljanskih hribih, pri Fari na Idrijci pa akles. Znano je, da Slovenec govori pogostoma k za t\ tnalo — knalo; poki am (po Gorenjskem) potle; prim. Še zdolaj k cdl, krapina, škedenc. Namesto Tolmin se govori poleg Tomin tudi Tmln in Km in; isti pojav vidimo tudi pri besedi komün Vertiefung im Wasser, poleg tomun in tolmun. Bdwhasl, adj., weisslich, grau; rabi se posebno o živini (Podgorjane v Rožni dolini). Beseda je iz nemščine: fahl, kar se bavarski glasi falh: der Falh, Pferd, Ochs von fahler Farbe; fhlchet, die Farbe eines solchen fahlen Thieres (Schmeller-Frommann, Bayr. Wörterb.	,
I. 706); tirolščina ima poleg falb tudi: fhlch, falchet von weiss-lichter Farbe; die Falche, Fhlbe sind auch Namen fiir Kühe und Ochsen (Schöpf, Tirol. Idiotikon 116). Bgänca, e, subst. f., tu pa tam na Tolminskem isto, kar nsl. gubänica, gibänica. V goriških Slovencih se še sliši gubana (Št. Peter), kar so tudi Furlani sprejeli v svoj jezik. Bganca je nastalo iz guba-
niča ravno tako, kakor malor. bhač iz hbač, hibac (Miklosich, Etym. Wörterb. 82) in velikor. bgato iz gbafo, gibat\> (Dali>, Tol-kovyj slovari» velikorusskago jazyka L 58); razvoj je torej ta: gubanica, gbanca, bganca.
Böwkat, böivkam, verb, ipf., glasnd vole ustavljati (Šmartno pri Litiji); Korošci izgovarjajo ivöwkat (Podgorjanc). Nejasna beseda; najbrž je narejena po glasu, s katerim se volom zapoveduje, da naj se ustavijo.
Brod ovit a, e, subst. f„ Viburnum Lanthana; ta beseda se izgovarja pri Fari bradav)ta, v cirkljanskih hribih pa brdaunta; v teh hribih pravijo ti rastlini tudi drgawita (to je: drgovfta). Vse to je iz dobrovita (Letopis Mat. slov. 1879. IX9> I2°)- Pr>m- & zdolaj do-broUtovina in kukovič.
Brgamin, a, subst. m., Brieftasche (Tolminski hribi); prim. ital. bcn. b erg amino, furl, bergamrne pergamena, carta pecorina.
Britola, britula, e, subst. f., Taschenmesser (Goriška ok.). To je izposojeno iz furl. Mtule, ben. britola coltellino; furlanščina in beneška laščina pa imata to besedo od Slovencev: britva. Goričani so torej besedo nekoliko spremenjeno nazaj dobili.
Ca ker (reci: cakr) v reku: v cd ker hoditi Nebenbuhler sein, zusetzen (Novo mesto) je iz bavarskega: zu acker gen mit Einem, ihm zu schaffen machen, ihn plagen (Schindler-Frommann I. 32); tirolščina pozna: ackern wacker losarbeiten, anstrengend arbeiten; zanken: die zwei haben mit einander immer z'akern; že stvn. ima zi akare gau (Schöpf, Tir. Idiot. 9).
Cd d au, a, o. adj., reif; čddan lihik (Ičšnik; Ponikva na Št. Viški gori). Druge sorodnice te besede pogl. v Let. Mat. slov. 1882/83. 200. Cc Levstik na tem mestu uči, da je saja Russ iz istega korena kakor čada ali kaditi, je to seveda popolnoma ncosnovana trditva; prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 290: sed IV.
Čivežen (reci čivežn), Čivežna, subst. m., Draht (Bohinj). Janežič ima v svojem slovarji: čebežen, čile žen in čvežeu. Matzenauer, Cizf slova ve slovanskych rečech 138, izvaja to iz nemškega Zieheisen; dasi te besede v tem pomenu ni najti v nemških slovarjih, vse kaže, da Matzenauer prav sodi; primeri še, da se srvn. dratsmit v novi visoki nemščini imenuje Drahtzieher. — Zraven omenjenih oblik se govori še: čuvežn in čukehi, prvo po Gorenjskem, drugo pa v Lokavci na Goriškem. Iz Zicheisen se te dvč obliki ne moreta izvajati; Zugeisen, ki bi sicer ugajalo, pa tudi ni znano nem-
škim slovarjem prav v tem pomenu. Sanders, Wörterb. der deutschen Sprache I, 359, 360 ima: Zieheisen —Zugeisen—Drahteisen: 1) Eisenplatte mit Löchern von verschiedener Weite zum Drahtziehen; 2) Eisen, das zu Draht gezogen werden soll.
Cnklja, e, subst. f., skala, Fels (Temljine v tolminskih hribih). Erjavec	4
v Let. Mat. slov. 1879. piše: Mkla strmina v planinah. Beseda je tujka, ali odkod bi bila vzeta, ne vem za gotovo; prim, furl, cuccy m., rupe, poggio, eolle, giogo (Pirona, Vocabulario fri-ulano 102).
čulja, e, subst. f., paröbek (Kanal). Erjavec v Letopisu Mat. slov. 1879. 136 piše: M/a razklan parobek, kos parobka (Rihenberk), in ravno tam tudi: eolja parobek (v Bolci). Meni je Bolčan to besedo izgovoril Ä, torej je zadnja Erjavčeva pisava prava. Beseda je nemška, prim. bav. die Zollen, der Zoll: 1. compacter, gewöhnlich cylindrischer Klumpen; 2. Klotz (Schmeller-Frommann II. III 5).
Cünia, e, subst. f., bukev, fagus silvatica (Temljine). Temna beseda.
Dexa, e, subst. f., umešeno testo: d\čža shaja (testo vstaja; Podgorjane). Kakor nsl. de%a Kübel je tudi ta beseda iz nemščine; prim, tirolsko dese, döse Backtrog; frank, dös'n, m., Sauerteig, iz stvn. deismo, srvn. deisme Sauerteig, Hefe.	t
Dobroletovina} e, subst. f., Viburnum Lanthana (Šmartno pri Litiji). Iz dobrovitovina. Prim, zgoraj brodovita. — Zanimivo bi bilo zvedeti, ali se na vse tako čudovite izpremembe skoraj ene in iste besede ne veže kaka vraža ali pravljica, po kateri bi bil narod n. pr. iz dobrovitovine dobrolčtovino napravil (po takozvani narodni etimologiji).
Di'kati, drkam, verb, ipf., Eis laufen, schleifen (Podgorjane, Celjska ok.); Iiolz auf einer Riese ins Thal schaffen (Podgorj.). Prim. nsl. dHa in drdsta Riese; koren vsem tem besedam je der, razširjen s k: dreti, derem, reissend schncll laufen, drkati reissend schnell laufen lassen. Nsl. dirjati, derjati traben, dir, der Trab se od tega korena ne sme ločiti.
i
Drnjokati, drnjokam, verb, ipf., durch die Nase reden, unverständlich reden (Tržič). V slovenščini je sicer znano drnjühati schnarchen. Erjavec v Let. Mat. slov. 1882/83. 202 piše drndhati. Kolikor jaz vem, je n v tej besedi omehčan. Ta tvorba je onomatopo-etična. Za dmjöhati = smrčati se sliši včasi po Goriškem tudi izraz vleči drčto; prim, gledč glagola enak rek v furlanŠčini: tira
su ju fojy respirare a grande stcnto, agonizzare (Pirona, Voc. friul. 166).
Dföa, e, subst. f., Knopf; železo v likalu (Bügeleisen); das den Docht tragende ,Schifflein' im Nachtlicht (po Goriškem). Vse troje jc gola prestava ital. anima, furl, hnime; prim, tržaški anima de bo/on fondello, dei lumiui luminello (Kosovitz, Dizionario del dialetto triestino 1877, str. 7); furl, hnime di botbn, dal fierr, dal lumhi. — Kadar goriški otroci prisegajo o kaki stvari, katera ni res, in hočejo, da jim Bog njih prisege in laži ne zapiši v greh, primejo se za gumb ali dušo in se zaklinjajo pri duši na obleki; nasprotnik seveda ne sme tega zapaziti.
Golen, ena, o, adj., unreif (Tržič). Jabelka, hruške, češnje itd. so še go-lene, t. j. zelene. — Golenec, ?iea, subst. m., unreifes Obst. Janežič ima golanec unzeitige Frucht, kar bi utegnilo biti samo koroški izgovor namesto golenec.
Vor/zj, adv., hinauf. Tako govorč Podgorjane; to je najbrž sklopljetio iz gori in t je: goritje. Tam in t je tudi po Goriškem radi stavijo pred adv. gori in doli, po Tolminskem in Benečanskem pa tudi pred predlog v. Gl. htorz, kedl.
H/rs, adj. röthlich (Podgorjane). Temna beseda.
Hoden, dna, o, adj., tüchtig im Fussmarsch: starec nisem več tako hoden, ko v mladih lčtih. Podstava je hod'z (Miklosich, Etym. Wtbch. 86: chcd II.).
H/orz, adv., oben (Podgorjane); th6r\> isto (v celovški ok.). To je sklop-ljcno iz tarn in gori: tamgori. Prim, enaki pojav v preskakovanji soglasnikov zgoraj: bgdnea.
Ječmenka, e, subst. f., Speltweizen, Triticum spelta (Pri Fari). Gl. Miklosich, Etym. Wtbch. 104: jenk- 1.
Jerevin, a, subst. m., silen veter, vihar (Črni vrh). Podstava bo pač stsl./tfrb amarus, iratus; prim, r. jaryj grimmig, zornig, wüthend ; ako je to res, potem bi bilo pisati jarovin.
JJšče, a, subst. n., neprebavljena hrana v želodci zaklane živali (Tem-ljine). Erjavec v Let. Mat. slov. 1879. x39	hrana.
Koren je jad, oziroma jed.
Južen, zna, o, adj., regnerisch: južno vreme, to je dežčvno vreme (Temljine, Kras). Podstava je jugb Südwind, ker ta veter rad prinaša dež. — »Moker kakor juža« (Let. Mat. slov. 1882/83-206) pomeni torej: Moker kakor južno vreme.
Kastorec, kostörec, rca, subst. m., Hut aus Biberfell, der Castörhut (Kranjsko); dandanes/ ko je bebrovina predraga, zovejo se kastorci še tudi drugi klobuki, dasi so iz čiste kosmine. V Otaležah je kastorec (reci kasturc) sploh kosmat dobuk, kateremu ponekdd pravijo smoljenec (Let. Mat. slov. 1880. 189).
Ktdl, adv., hinunter (Vipavska dolina); iz tje- doli. Prim, äkles in Yor ti/.
Kisoväj, a, subst. m., Gährausbrauch, kar teče iz soda, kader vino vre. Janežič ima v slovarji kisovdnj. Nejasna beseda. V drugem delu tiči morda nemški Wein.
KUščman, a, subst. m., Lucanus cervus (v Idriji, kjer besedo izgovarjajo kllhnan). Isti keber se v cirkljanskih hribih imenuje klß, gen. kliše, to je klčšč, klčšča. V Bolcu mu pravijo kUščar (Let. Mat. slov. 1879. I3I)> kar ima tudi Janežič v svojem slovarji. Prim. Mi-klosich, Etym. Wtbch. 119: klčšta.
Klüpe, klüp, subst. f. pl., das Zwangholz (Podgorjane); iz nemškega die Kluppe, die Kluppen, isto.
Koncljäti, koncljdm, verb, ipf., hin und her raufen; balgen, reissen,. Koncljdnje, a, subst. n., Balgerei, Scharmützel (Tržič).
Koräa, e, subst. f., die Klage (Tolminsko); iz ital. querela. Korčla: C]uerčla=furl. cuiet: ital. quičto.
KorJš, ža} subst. m., vož, ki veže grčdelj na plužna kdlca (Šmartno p. Litiji). Prim, v Let. Mat. slov. 1882/83. 208: kortfze, f. pl., jermeni, idoči vpreženim volom od ojesa do rogov. Iz ital. coreggia, f., Riemen; ben. cor}z a; furl, coreje striscia di cuojo od altro, con che si cinge o s' allaccia checchessia (Pirona, Voc. friul. 79).
Krapina, e, subst. f., ostanki, kader delajo olje iz lančnega sčmena, Leinkuchen, Oelkuchen (Tuhinj). Nsl. je to: tropine, prim. Miklo-sich, Etym. Wtbch. 51: dropiu Tam je še pristaviti: velikor. dro-biny, drcba, kvasnaja ili pivnaja gušča, ostatki zatora po spuske susla ili kvasa, barda; vinogradnyja vyžimki (Dalb, Tolkovyj slo-varb I. 507). Prim, zgoraj dkles. Beseda je tujka, prim. Matzenauer, Cizi slova 6, 7.
Krčhati, krehavi, verb, ipf., hüsteln; v Celji izrekajo krUhat, v Pod-gorjah pa krhata (rhatb). Prim. Miklosich, Etym. Wtbch. 90: chraka.
Kripica, e, mal voz (Trst). Beseda je prešla tudi v tržaško italijanščino; cnpizza carretta (Kosovitz, Dizionario del dial, triest.
14). — Podstava je hipa, Wagenkorb, kar je od nemŠlc. Krippe praesepe; Flechtzaun.
Kremplji, Ijev, subst. m. pl., Schneeschuhe (Ravne). — Erjavec v Let. Mat. slov. 1SS2/83. 210 piše: krplje, krpelj, f. pl., isto v Bolci in v Laščah. Beseda je temna. Prim, še kramp, m., železo, katero si zavežejo o poledici na noge. Bavarščina ima: der Krampen, der, das Krämpel: 1. gekrümmter Zacken, 2. Spitzhaue, 3. Kralle, Vogclkralle (Schmeller-Frommann I. 1369). Jarnik, Versuch eines Etymologikons 237, ima koroško-nemški: der Krampen; slov. krampet, krempel die Klaue. Krampu pravijo pri Fari kraps, subst. m., in poleg tega tudi khipli, gen. krnplezv, subst. m. pl. Po Tolminskem se sliši za kramp tudi krdmpež, iz katerega je krap$ okrajšan; v občh besedah tiči na konci nemški Eisen (isen), kakor tudi v besedi krambižar Fusseisen, o kateri pogl. v Matzenauerja Cizi slova 219. Beseda krplje Schneeschuhe je najbrž iz beneške laščine: carpia poleg scarpia črevclj, lat. carpisculum. Pri nekaterih od teh besed je gotovo narodna etimologija vplivala, da so dobile današnje lice.
Krevelj\ krevlja, subst. m., Grabeisen, kopalo za razkopavanje ognja (Celje). Janežič ima v slovarji: Krevelj, vlja, m. Krummhacken in krevlja, e, f., Ofenkrücke, Ofengabcl. V Podgorjah je krevlja, e, subst. f. (izgovarja se: 'rhvla) das Bugholz beim Schlitten, das am Boden hingleitet. — Podstava vsem tem besedam je krivil schief, krumm (Miklosich, Etym. Wtbch. 141).
Krunkel/, krünklja, subst. m., iz nemšk. Krummholz (Leskövca pri Litiji). Sprva se je nemška beseda prenaredila v l*krmikeljc\ narod je mislil, da je to diminutivum, zato je c odvrgel (narodna etimologija).
Krzovatka, e, subst. f. sinica, die Kohlmeise (Šmartno p. Litiji). Temna
Kuhati, verb. ipf. Slovenci oglje kuhajo, Nemci je pa žgo (brennen);
vsaj v nekterih krajih po Gorenjskem ga Slovenci ne žg6. Kitkovič, a, subst. m., Viburnum sp. (Gorica). Prim, brodovita in dobro-letovina.
beseda.
(Dalje prihodnjič.)
Zlata utva.
12» lov mi plemič mlad odpravlja se, Molč£ od matere poslavlja se. . »Ne hodi! Sanja me noc&j mučila, Ob tvojem grdbu sdlze sem rosfla.«
Pred sabo vidi jezero krasnd; Mladenič, rajsko jezero je 161 Blesti se vse čarobno in leskčče; Oj, plemič ti, zakaj src6 trepčče?
Izza gorä priplul je zor lehnd, Napdti plemič v šumo se temnd; Ju trdil j i pokoj drevje je pokrival, In ptiček v gnezdu še sladk<5 je snival.
In sred jezera utva ziblje se, T,elmd po njem, ponosno giblje se. In lovec vidi tftvo zlatokrilo Ter lok z mladčniško natčza silo.
Ne strelja; kakor v sanjah gre naprej. Oj, kdm te vede tajno pot, povej? Hit« mu po skalinah noga mlada, Pečin se ne ustraši, ne prepada.
Po bh'skovo pušfca v zrak vzfrči, Vzfrčf, vzleti in ittvo dohiti . . . V tem hipu zabuči ravdu vodena, Na mestu ütve plava krasna žena.
Niprej, naprej! Naproti pribučf Peneči hudournik ter šumi: »Oj, ddnes vsaj ostdvi to gordvje, Pogubouosno rajsko je valdvje!«
Valovi 1 čhno k bregu jo nesd, Zaprl uhd, ti plemič, iu okd! In ndnj pogled upira ljubeznivo, Mladeniču sepeče zapeljivo:
Naprej! V bordvjc prišel je temnd, Omdmi čut ga nepoznan sladkd. Nad njim svar&č so bori zašumeli: »Nc stopaj dalje, vrni v grad se beli!«
»Temdu me čar je kril stoletij pet, Življenje mrtvo, mrtev bil mi svet; Ukleta morala sem tri živeti In čdkati rešitve in trpeti.
Ne sluŠa, dalje sili mu sreč, Oči od kopernenja mu plamtč. Naproti njemu ptica priletela, Iu ptica ldstavica je žgolčla:
»O kaj ti pravim, plemič brdki moj, Cemit te sčm kordk privčl je tvoj? Sred ognjeno kroti hrepenenje, Mladd takd jc tvoje še življenje!«
Priščl si ti — dehti mi zopet maj, Oj, pojdi k meni v moj čarobni raj! Tu spodaj v l-ajskcm vrtu bodeš bival, Ob strdui moji žitja slast užival!«
In v vddo k nji ga vleče tajna moč. Poljubi njč obräz .. krog njiju črua noč! Strašn<5, groznd narastajo valovi, Iz njih zveni mi žalostni glasovi . . .
Kaj mari mu svarečega glasit, Naprej, naprej, le više brez miru! Sed&j dospč na vzvišen rob pečfne Pogleda tj?i v neznane mu globfne.
Prikaže zvezd se čeda na nebd, In mir in pokoj lčže na zemljd; Tihotno-tožno, čuj, šumi dobrdva, Po mirnem jčzcru spet — mrtvec plava. ..
Radinski,
Vesela vožnja.
Humoreska. Spisal Ivan Hribar. (Dalje.)
ober teden potem, odkar je dohtar Konec bil zopet srečni gospodar konja in ko lesi j a, padel je prvi sneg. Mnogim je prišel še prezgodaj; veselili so se ga pa oni mestni siromaki, kidanje snega däje precčj zaslužka, in tudi dni gospodarji kdnj, katerim je vožnja na sančh v posebno zabavo. V mestu, v katerem je stanoval dohtar Konec, sicer ni bilo bogatega plemstva, katero bi bilo moglo razvijati razkošje in sijäj; zato jc pa bilo nekaj mladičev, ki so po roditeljih svojih podedovali lčpo imetje in ki ves ljubi dan niso imeli druzega opravka, nego skrbeti za to, da kolikor se da hitro spravijo v druge rokč denar, čegar vrednosti niso poznali.. Ti in pa nekateri bogati trgovci so skrbeli za gojitev raznovrstnega športa in med drugim tudi za sankanje.
Komaj je padla tdlika plast snegd, da je dobro pokrivala zemljo, že so se oživile mestne ulice in poti po najbližnji mestni okolici z raznovrstno ustvarjenimi sankami in neprenehoma sc je čulo veselo zvonkljänje kragulj cev, navčšcnih konjem okoli vratov, ali pa navezanih vrhu komatov, olepšanih pöleg tega še z raznobarvenimi šopi žime.
Dohtar Konec je prišel ravno iz gostilne pri »zlatem völu«. Brez posebnega namena je postäl nekoliko med vrati ter se oziral po delavcih, ki so se trudili podrgniti že shojeni sneg s hodnikov ob hišah. V tem se začujc iz daljave sreberno zvonkljänje kragüljcev in kmalu na to pridirja izza ogla na lahkih sančh, v katere sta bila zaprežena dva iskra vranca, rentier Tscheleschnigg. Konec se obrne jezno v stran, ko ugleda, da si je na vsako stran kragüljcev napraviti dal šop črnordečežolto pobarvane žime ter zagodrnja nekaj nerazumnih besedij
Zdajci mu šine v glavo prešerna misel: »Pokažimo, da smo tudi 9	mi tukaj!«
In namesto v kavarno, kamor je zahajal obično po obedu, zavije v stranske ulice na levo in stopi naravnost v prodajalnico Ko-matärjevo.
»Imate Ii kragüljcev za sankanje?«
»Sevčda imam, gospod doktor! Kakšnih želite: za vrh ali xt\ okoli vratu?«
<atcrim
»Za vrh. In dva šopa morata biti poleg, čujete! Dva šopa od belomodrordeče žime.«
»»Kakor ukazujete. In prav tu imam jedno takšno garnituro. NaroČil sem si jo z Dunaja s pogojem, da mi je smeti vrniti šopa, ako nikdo ne povpraša po njima.««
»Kakor nalašč!« misli si Konec. Dogovori' se hitro o ceni, plača in naroči, naj se mu kupljeno kdnjsko lepotičje pošlje na dom.
Potem stopi k Cijazu in kupi pripravne sani, na katerih je bilo prostora za dve osebi.
»O. kakd se bodo jezili Tcheleschniggi in Mlineritschi, MUllerji in Meierji in kar je njim jednakih ljudij v mestu, kadar ugledajo mojo slovensko narodno sänkarsko garnituro, nadčto iskremu mojemu konjiču! Jaz pa bodem imel zavest, da sem zvršil jedno narodno dolžnost več. — Takisto je modroval po tihem domdv gredč Konec in dolgo že ni bil takd zadovoljen sam s seboj, kakor tedaj.
Drugega dnč je bila sobota popdludne — pripelje se Konec na svojih sančh z dvorišča pri »zlatem vdlu«. Peljal se je po včlikih ulicah, potem pa je zavil iz mesta v bližnjo, jako oživljeno vas Ko-märjevo. Srečujoči ga znanci postajali so in zrli začujeno za njim. »Kakd se je jel spuščati!« menili so nekateri; »žene mu treba, da mu pristriže perdti,« odgovarjali so drugi. Narodnobarvena šopa ob kra-guljcih pa sta bila sploh vščč.
Dohtar sam je mislil, da se more sedaj vzporčjati z vsakim sankdčem; kajti konjič se mu je v tem kratkem času, odkar so mu sipali oves na njegov račun, vidno popravil; sani njegove so bile res lepč; uprčžna oprava brez graje. A ko se je mimo njega pripeljal zopet rentier Tscheleschnigg z iskrima svojima vrancema, na katerih sc je košatila nemškondrodna kraguljčja garnitura, tedaj je opazovalec — ako je bil slovenskonärodnega mišljenja — moral pač obžalovati, da slovenskondrodna šopa čepita na konji dohtarjevem. Konec pa, kakor rečeno, tega nikakor ni čutil.
Istega večera so se zbrali »fiksovci« zopet v tunelu pri »zeleni žabi«. Veselo je bilo tam, kajti dohtar Konec je moral plačati nekoliko litrov vina, »da se zamočijo kolesa njegovega koleslja« — kakor je dejal tovariš v Eskulapu, dohtar Babüder. Razumeje se samd po sebi, da se je o takih okolnostih govorica sukala le okoli Končevega konja, koleslja in sanij. Vse pa se je razmotravalo z vesele strani in dovtipi — dobri in slabi — vsipali so se na ubogega Konca iz vseh kotov.
Ko je ura odbila jednajst, začela se je razhajati vesela družba. Nekateri so odšli v kavarno; drugi — posebno taki, katerim je o poznem prihodu grozila propdved izza gardin — šli so domöv.
Dohtar Konec in pisatelj Kremen pa sta šla k »zlatemu volu«, kjer so začeli točiti dobro in zdravo istrsko vino novega pridelka. In dobro božjo kapljico sta včdela ceniti obä; zato sta o drugih — namreč »nefiksovskih« — dnevih zahajala rada k Turinu, k Zlajpohu in k Jarnejki ali pa celö römala v Komarjevaške gostilne »na Bdbnu« ali »pri lčpi Anki«. »Zlati vol« jima je bil znan šele od tedaj, odkar je Konec imel v njegovem poslopji konja in koleselj in je iz hvaležnosti začel zavajati prijatelje svoje v to gostilno. Sicer pa bodi rečeno v čast »zlatemu völu«, da je pöleg dveh vrst vriska točil vedno tudi kako res dobro kapljico; v najnovejši dobi istrsko črnino.
»Glej. ti si res trmast do skrajnosti,« začne Kremen, ko sta sedela pri vinu in trčivša na zdravje, izpraznila vsak svoj kozarec. »Čemu ti je bilo treba konja? Sitnost imaš ž njim in pa izgubo boš imel«. »»Ne bodi siten l Kaj včš ti, ki še nikdar nisi imel konja!«« »In vender pravim, da poznam konje bolje od tebe; saj je imel strijc moj vedno po dva in jaz sem se o počitkih rad sukal okoli njiju«. »»Jaz pa pravim, da bi včdel ti bolje, kakö treba ravnati s *	Krjävljevo kozö, negoli z mojim vrancem.««
»S tvojim vrancem, praviš? Za Böga, ti res poznaš konje, da ti ni vrstnika! Saj je tvoj konj lisec.«
»»Lisec, vranec, šareč ali belec, vse jeden vrag! Konjska imena so vsa; no, in jaz sem svojemu izbral ime vranec,«« pravi dohtar, ki jc čutil, kakö prav govori Kremen.
Letä pa je nabräl ustna v posmeh, ki je dodajal posebnega karakterističnega izraza zanimivemu njegovemu obrazu, potegnil nekoliko kapljic vina iz kozarca, kateri je bil Konec med pogovorom zopet natočil do vrha, in napösled je dejal: »Draga je pa ta stvar vender dvakrat töliko, kakor če bi najemal voznika.«
»»Ne rečem, da ni nekoliko dražja; a dvakrat toliko ne. Zato pa se lahko peljem, kadar in kamor hočem. Zbilja! Peljiva se kdaj ►	kam venkaj.««
»Dobra misel! Glej, in sa.11 imaš, to bi bilo prav prijetno. Na sančh se jaz posebno rad vozim.«
»»Torej si voljän; ali kdaj in kam?«« »Včš kaj, peljiva se Gladka pogledat.«
»»Izvrstno! Tudi jaz ga že dolgo nisem videl. Pa vender sva tedaj, kadar sem bil v Kolibji vasi, občevala malone vsak dan.««
In takö je bila stvar dogovorjena.
Treba je bilo le se določiti dan. Tudi o tem sta se sporazumela lahko, kajti, ko je Kremen dejal, da bi bilo najpripravneje peljati se
na Bobövo včrnih duš dan, pritrdil je dohtar, da mu ugaja ta nasvet.
* *
Gösla megla je ležala nad mestom, ko sta se dogovorjeni dan ob osmih zjutraj pripeljala prijatelja na saneh z dvorišča pri »zlatem volu«. Po mestnih ulicah, po katerih sta se peljala, bil je sicer pospravljen sneg; a ker je zemlja bila dobro zmrzla, dričale so po nji sani vender primerno dobro. Zrak je bil čisto miren; niti najlahnejše sapice ni bilo čutiti. Zato tudi ni bilo hudega mraza; le ivje se je delalo vozličema po brkih in po bradah.
»Prav prijetno vožnjo bodeva imela danes,« izpregovori Konec, ko so smučale sani mimo poslednjih hiš v mestu.
»»Le premalo snega se mi zdi na cesti. Kaj ne vidiš, da se sani večkrat zavirajo ob cestnem grämozi? Ne vem, kakö se bodeva vozila,«« odgovoril je oprezni Kremen.
»Ne böj se, čim dalje prideva od mesta, tem več najdeva snegd na cesti. Tukaj je mnogo vožnje in zato so ga menda odkidali.«
»»Nič ga niso odkidävali, vsaj ob strančh ni tega videti. Bojim se, da ga je včeraj in predvčerajšnjem pobralo solnce.««
»Kaj misliš? Premalo solnca je bilo in premalo moči je imelo.«
In vozila sta se zopet tiho dalje. Promet je bil na cesti prav živahen. Neprestano so ju srečavali vozovi, lahki in težki, a za čudo: nobenih sanij ni bilo vmes. To zopet' ni hotelo Kremenu v glavo.
»»Glej,«« pravi z lahnim nasmehom, »»nobenih sanij še nisva srečala. Meni se to vsekako zdi čudno; saj jih ljudje v görenjih krajih rabijo radi.««
Konca pa tudi ta opazka ni spravila iz ravnodušnosti. Napel jc vajeti, ošinil na lahko konja z bičem in, da napelje pogovor na priljubljeni mu predmet, vpraša Kremena:
»Povej, kakö ti prija vranec moj?«
»»Lisec tvoj, kolikor vidim, ni slab. Če si ga kupil res sam, zaslužiš priznanja.««
»I, kakö pa, da sam. In še veliko nisem dal zanj. Stoinsedem-deset goldinarjev ni preveč. Sedaj bi ga ne dal izpod treh sto.«
»»Tri sto ti nikdo ne bode dal zanj,«« odvrne čvrsto Kremen.
»Ti si res čuden! Kakd moreš trditi tako odločno, da ne? Počakaj, da vidiš, kakšen bode vranec moj — ali če že le hočeš: lisec. Ovsa ne strada,«
Ker je Konec med pogovorom popustil vajeti, spotakne se konj. »»Glej, kljusčta lenega! Toliko ovsa mu daješ in tako malo se voziš ž njim, pa hoče zaspati na cesti. Ustrizi ga, da čuti.««
In jeli so padati po konji udarci Končcvcga biča. To ga je zdramilo in spustil se je v divji dir, pri katerem je poskakoval, da je opletal po ojesi. Konec ga pusti nekoliko časa takd dirjati, potem pa pogleda Kremena nekako bahavo po strani ter pravi: »Ali si videl, kakd je šel?«
»»Kakeršen voznik, takšen konj,«« odvrne Kremen. »Kakd to misliš?«
»»Meniš li, da je lepd täko dirjanje? Dobremu vozniku nc smč konj, ako dirja, nikdar poskakovati. Zapomni si to.««
Konec je umolknil zopet. Spoznal je, da se mora res od prijatelja Kremčna, ki ni še imel svojega konja, učiti vozarjenju.
Vozila sta se že dobro uro. Megla se je začela rčditi in solnčni žarki so jo predirali semtertja. Namesto, da bi bila našla — kakor je pričakoval Konec — na ccsti več snegä, bilo ga jc skoro >	Čimdalje menj. Vender so sani po zmrzli cesti vedno dričalc še dobro.
Do Bobdvcga sta imela Še dve uri. Konca doslej ni skrbelo, da bi ne prišla do tja; mislil je, da mora zarad njegovih sanij cesta ves dan ostati zamrzla. Selc sedaj se je jel nekako nejevoljno obračati v dno stran, kjer je solnce obsevalo vedno redkejšo meglo.
Kremen, ki je, kakor smo videli, slutil že prej, da utegneta s sankami obtičati na cesti, prepričal se je sedaj, da nikakor ne bode mogoče priti do Bobdvega. To prepričanje se mu je utrjevalo še zlasti zato, ker je videl, kakd začujeno so pogledovali in kakd škodoželjno pozdravljali ju ljudje, ki so ju sreČavali.
Ko sta se prijatelja pripeljala do Zalčsja, izginila je hitro megla in solncc je posijalo takd krasno, kakor bi bilo hotelo napovedovati najlepši majnikov dan. Dohtar Konec se ozre proti mestu in glej: 9	bilo je zavito v meglo, kakor jedno uro prej.
»Vrag vzemi solnce! Vse veselje nama bode pokvarilo.« Kremen se nasmehne in odvrne mirno: »»Ne preklinjaj solnca! Po tvojih sančh se ne bode ravnalo.««
»Kaj misliš, ali naj se vrneva?« vpraša naglo Konec, ki je čutil, kakšno, za ta čas neobično gorkoto imajo solnčni žarki in mu je zarad tega zdajci upalo srce.
»»Vrniti sel Nikakor! Ali moreš biti porok, da se ne vzdvigne tudi megla, ki je Še za nama? In potem bi obtičala itak sredi p<5ta. Srčnost velja. Do Mačkovca imava samö še pol ure. Tja privoziva vsekakor. Tam pa pustiva sani ter si najameva voz in takö vcnderle prideva na Bobövo.««
»Prav praviš. Le srčno dalje«, pritrdi dohtar, čegar malodušnost je izginila zopet o vzpodbudnih besedah Kremčnovih.
In trenil je konja znöva, da se je spustil v dir. Položneje je jel iti Šele, ko se je dobrega pol kilometra dalje dvigala cesta nekoliko v strmec.
Bil bi pa moral vsekakor oddehniti si tudi sicer, kajti čim dalje sta se vozila prijatelja, tem bolj je bila täla cesta in tem teže so tekle sani. Könj se je spehal takö, da se kadilo od njega.
Prišedši zopet na piano cesto, hotel je Konec zopet nagnati svojega »vranca« v dir, ali Kremen ga je opozoril, naj ne muči živali, ko vidi, da komaj vleče sani za seboj po cesti, katera se je bila v tem popolnoma otajala. Vozila sta se torej polagoma. Konec je bil zlovoljen; nekaj zato, ker ga je prevaril račun, kar se tiče snega, nekoliko in še bolj pa zato, ker je sedaj u videl, da s sankami res nikakor ne bode mogoče priti do Bobövega in da prijatelj Gladek ne bode mogel občudovati njegove kraguljčje garniture. Kremen pa se je prav od srca smijal nejevolji Končcvi in ga je semtertja še nekoliko podražil.
Bila sta že prav blizu Mačkovca. Könj se je na ostro posuti cesti silno upehal in morala sta nekoliko postati, da si oddahne.
»Dober dan, gospöda!« pozdravi ju kmet, ki jima je prišel po cesti naproti. »Prijetno se je danes voziti, prijetno. Solnce ogreva, kakor spomlädi.«
Koncu je bilo, kakor da bi ga bila ugriznila osa. Robato kletev in ostro zabavljico je imel že na jeziku, toda prehitel ga je Kremen, rekoč: »Bog daj dober dan, oče! Prijazna je beseda Vaša in gotovo tudi dobro Vaše srce. Res, prijetno se je nama voziti o takö toplem solnci, a konju vleči je težk0. Pčš bi morala hoditi, ko bi ne hoteli Vi biti takö dobri, da malo potisnete sani tja-le do prve gostilne.«
Kmet je spočetka gledal Kremčna nekako začujeno; a Kremč-novo vedenje, še bolj pa menda zadnja njegova beseda je vplivala ndnj toliko, da se je udal pomagati upehanemu konju.
Konec sicer sprva ni hotel dovoliti, da bi kdo potiskal sani, češ, da je könj dosti močan potegniti jih ž njima vred do Mačkovca in da bi bila taka vožnja vcnderle presmčšna; ali ko mu je Kremen,
kateremu je igral sat irski nasmeh okoli usten, povčdal nekoliko latinskih besedij, udal se je in to resnično smešno sänkanje se je začelo.
Za dobrih pet minut postale so sani' pred vrati Knoftrove gostilne. Gostilničarica, katera je poznala Konca od tedaj, ko je služboval v Kolibji vasi, priteče na vežni prag in vzklikne vsa začujena: »I, gospod dohtar, kaj ste Vir In pa danes na sančh!«
Konca bi bil tudi ta ogovor kmalu razjezil, vender spomnil se je, zakaj se je uprav ustavil tu, zato je brzdal svojo strast ter je mirno odgovoril: »Nikar se ne čudite, mati Knoftrova!« Prevarilo naju je; kar se lahko pripeti vsakomu. Saj ne delava midva vremena in če bi ga, potem bi danes pri Vas gotovo ne sijalo solnce, kakor ni v mestu, ko sva davi odhajala. A sedaj pokličite hlapca, da izprevede malo konja ter ga dene potem v hlev; o vsem drugem se dogovorimo kesneje.
V tem, ko je hlapec izprezal konja, stal je pdleg sanij mož, ki jih je bil potiskal, in si brisal pot z obraza. Prav vroče mu je bilo; a ko je videl, kakd se novo kositarno gostilniško znamenje !cpo blčšči v solnci, vselila se mu je v srce mamčča nddeja do dobrega požirka. Toda predno se mu je imela izpolniti ta nadeja, hotel se je nekoliko pošaliti ž njim Kremen, da osveti sebe in prijatelja svojega za porogljivi pozdrav.
»Kaj ne, oče, prijetno se je danes potiskalo, prijetno? Solnce je grelo kakor spomlädi.«
»»In pa res. Saj me je pa tudi pošteno ugrelo,«« odgovori na to mož, ki je pričakoval, da bodo te njegove besede padle na rodo-vita tla. Ali kako se je začudil, ko mu je Kremen odvrnil: »Dobro delo ste storili. Bog Vam to povrni! Sedaj pa zopet lahko greste, kamor ste sc bili namenili.« Žalostni izraz obraza njegovega pričal je, da so bile te besede ostra pokora za žejno njegovo dušo. Dasi je že od mladih nog včdel, kakd neizmerno veliko je »boglonaj« vreden, vender ga v tem trenutku ni cenil posebno visoko.
To je tudi Kremen včdel dobro. In ker se mu je zdelo, da je postrčžnemu možu dal že dovolj okusiti Tantalovih muk, dejal je, ko je le-tä ravno nekako zlovoljno začel se pripravljati na odhod: »Sicer bi Vam pa liter vina menda nc škodoval. Kaj menite?«
Zdajci se je situvacija nagloma izpremenila. Mož se je zopet zveselil in naglo je stopil v gostilno, kjer je pri kozarci vina delj nego uro zabaval prijatelja z zdravim svojim humorjem, kateremu se zlasti Kremen ni mogel dosti načuditi.
Dohtar Konec je bil vesel zlasti zato, ker se je dogovoril brez težave z gostilničarico, da mu posodi kolesclj za vožnjo na Bobovo, in na'to veselje dal je zgovornemu možu prinesti še liter vina, dasi mu je že prejšnji liter začel nekako siliti v läse.
Ko si je konj odpočil in se nakrmil, velel ga je Konec zapreči pred Knoftrov koleselj, kateri mu je hlapec v naglici nekoliko očedil blata, ki se ga je držalo morebiti že leto dnij, in hajdi veselo dalje! Ker je bilo že pozno, gonil je dohtar konja skoro vedno v dir in kmalu se je v krasni okolici pod srednjevisokimi goramr, sredi košatih gozdov prikazalo veliko, belo poslopje — grad Bobovo.
Bobovo je bilo lastnina Vinka Gladka. Lepo posestvo je bilo to in neobremenjeno je jc prevzel po svojem pokojnem očetu sedanji lastnik.
Vinko Gladek je bil sam korenito omikan mož. Dovršil je na dunajskem vseučilišči po želji očeta svojega pravoslovne nauke, potem pa je, ker mu služiti ni bilo potreba, ostal domä in prevzel gospodarstvo. A tucli s tem ni imel mnogo skrbij. Opravljala mu je vsa njegova mati, oprčzua, priljudna in v gospodarstvu izredno zvčdena gospa. On sam jc obšel obširno svoje zemljišče le tedaj, kadar je lovčč sledil za skokonogimi zajci ali srnami.
Zato sc je pa mnogo bavil s književnostjo. Prevzel je sicer že po očeti veliko in dragoceno knjižnico; ali kakor je to bilo nekdaj pri nas, našel jc v nji pač mnogo latinskih, nemških, francoskih, angleških, laških in še cclo španjskih del, v tem ko je vso slovansko književnost zastopalo le nekoliko starejših lčtnikov »Novic«. Da to Vinku Gladku, v katerem se jc vzbudila narodna zavest že v zgodnji mladosti, ni zadoščevalo, umejc sc samo po sebi, zato si je naroČil mnogo znamenitejših knjig raznih slovanskih književnostij in si takisto napravil knjižnico takd raznovrstno, da bi nji jednake zastonj iskali po hišah slovenskih.
Ta knjižnica jc bila glavna zabava Gladkova. Posebno rad je proučaval novejše beletristične proizvode slovanskih pisateljev, osobito ruskih, katerih zdrava realistična smčr, prosta onega jetičnega sveto-bolja, ki je zavladalo v književnostih ostalih narodov, prijala mu je jako.
Po vedenji svojem je bil Gladek prava prilika dobrodušnosti. Dasi vzgojen v gospodskem društvu, občeval je vender rad s preprostim narodom. Zato so mu bili pa kmetje okolice njegove tudi prav od srca udani in kar v tolpah so prihajali časih k gospodu Vinku — takd so ga imenovali zaupno — po svčtc, katere jim je vedno rad delil.	(Konec prihodnjič.)
Presenečenje.
©j, zopet tu! Odkod pa, deva tožna, Ti vcdna spremljevalka mojih dnij? Ko sem odšfcl na pot sem vender mislil, Da tebe v mestu ni. Ko hodil sem po gorah temnolasih Samoten, bila si povsod z menöj, In v mračnih gozdih slčharn dan srečaval Obraz sem mili tvoj. Ko truden in potrt, jesenski vččer, Ka<U\r je solnce mrlo za gor6, Sedčč na strmem rdbu sam in tožen Povišal sem glav<5: Od zadaj tiho k meni te prinašal Kakör na krilih lčgek je kordk, In mirno si ostajala pri meni
Potem še dolgo v mrak.
Melanconia, Ninfa jjcntilc, I.a vita mia Conscgno a tc.
Pindcmontc.
A prišel vender dan mi je ločcnja, Očetov zopet sem zapustil dom, S teboj poslovil tudi se in rekel: Več videl te ne bom. Saj včm, da ti ne ljubiš trum šumečih, Ki mešajo se v mestu dan in noč; Ti večni krik, ropöt kočij ti zlatih Sovražiš na vso moč. Samoto nemo, mir in gozdne sence Ti, tožna deva, ljubiš mi nad vsč. A jaz tja grem, kjer vse je živo, glasno, Vse gnete se in vrč. — In vender tu si, bledolična deva, Ti vedua spremljevalka mojih dnij! Ko sem odščl na pot, sem krivo mislil,
Da tebe v mestu ni. A draga, ti tak<5 zvcsttf me ljubiš, Da za mendj prišla si sčm celö! Kot senca me povsod slediš, kaj hočem ? Ostani lc, naj b<5! —
Zamejski.

j^pomin, kam naj bežim! Pri oknu nem bedim. Tja v noč mi zrfe ok<5 Otožno in rosn<5. Li vidiš zvezde jasne, Kak<5 so žive, krasne! Kak<5 ti vse migi j rt Tam z nočnega nebd!
Spomin.
A kaj, a kaj vse t<5 ? Kaj meni vse nebd? . Spominov davnih bröj Razdira moj pokdj, Zatd, ko vse počiva, Ponočni mir uživa, Pri oknu nem stojim In tiho se solzim!
Zamejski.
Književna poročila.
II.
Dr. Hornau Jarosicivicz, Uber das Euchologium Sinaiticum. Kolomea
1888, 8», 40.
Prokop Lang, Jazykov t d ecky rozbor Euchologia Siuajskeho. /. Pravopis a hldskoslovi. V PHbrami 8°, jj.
Skoraj ob istem času sta izšli omenjeni razpravi, jedna neodvisna od druge. Obe razpravljata o jeziku Geitlerjevega služebnika, kateri se navadno imenuje Euchologium sinaitikum, ker je lastnina sinajskega samostana. Glavni razloček med obema razpravama je ta, da prva obseza vse jezikovne pojave, tedaj glasoslovje, oblikoslovja in še nekatere druge stvari, druga pa sam<3 — kakor že kaže naslov — glasoslovje in grafiko.
Jarosiewiczeva razprava, katera razpada v tri poglavja (a. Inhaltsangabe, b. Ueber den Sprachbestand unseres Codex, c. Schluss) riše nam, kakor te to pri malem obsegu knjižice samö po sebi umevno, le v glavnih potezah najvažnejše jezikovne posebnosti. Žal, da je pisatelj marsikatere za oceno in veljavo spomenika važne posebnosti, samö jako sumarično omenil, takö da si čitatelj ne more dovolj jasno predstaviti značaja spomenikovega in njegovega odnošaja nasproti drugim glagolskim rokopisom. Po besedah pisateljevih v uvodu, kjer pravi, da hoče natančno razpravljati o vseh bitnih in važnih jezikoslovni h lastnostih, bili bi pričakovali več natančnosti. Sicer čitamo že na str. 12.: »Es sollen hier vor Allem jene sprachlichen Eigentümlichkeiten unseres Codex in Betracht gezogen werden, durch welche er von anderen bekannten glagolitisch-altslovenischen Denkmälern im Wesentlichen abweicht und dann solche, die auf die Krinning des relativen Alters unseres Codex und des Landes, wo er entstanden sein mag, von gewisser Bedeutung sein können.^ Pa kdor bi mislil, da nam bode podal točno vsaj omenjene posebnosti, ta bi se hudo motil. Nobeden ne dvoji, da jc pri označevanji in oceni stsl. spomenikov, važen aor. starejše formacije; na to je že opozoril pred mnogimi leti Safari k in glede te oblike je bitna razlika med starejšimi glagolskimi in cirilskimi spomeniki, če niso zadnji neposredno potekli iz prvih, in vender omenja pisatelj samö treh takih oblik, tedaj komaj jedno četrtino, dasi pravi »die meisten zähle ich auf*. O sestavljenem aor. po-zvemo samö, da se nahaja jako pogostoma, toda v kakem razmerji stoji nasproti starejšemu aor., o tem zopet nismo poučeni, in baš to bi nam bilo potrebno vedeti. Glagolski (stsl.) spomeniki se dosledno razlikujejo od starejših cirilskih (stsl.) tudi gledč part, praet. I, v prvih spomenikih nahajamo če nc izključno, vender v veliki večini krajše oblike na jo, v zadnjih pre-
vladujejo znatno oblike na ivz, želeli bi tedaj, da bi tudi o razmerji teh dveh oblik käj natančnega pozvedeli, pa pisatelj je navedel komaj osminko primerov za krajšo obliko, isto tako je navedel komaj tretjino primerov 2. in 3. sgl. aor. s končnico /s, katera, kakor je znano," prevaguje v cod. su-prasliensis. Včm, da ne moremo zahtevati od pisatelja, da bi nam podal vse primere navedenih važnih oblik, toda zahtevati smemo, da nam povč v številkah razmerje. Tudi marsikaj drugega ni najti v razpravi. Tako ne nahajam instr. pl. Wo-deb. na -zrni po analogiji ?/-deb.: gvozdzmi, darzmi, tudi stari instr. pl. konson. sklanje szvedetefy manjka. Druga posebnost euhologija je^ da ima v part, praes. pass, mesto suff. -nz tudi podaljšano obliko -muz n. pr. neizglagolanem, neizglagolanznaago, pokaanzny, neraskaanenz, ueisfii-sanenz, neizdrečenznoja etc. oblike, katerih skoraj ni najti v nobenem drugem stsl. spomeniku, pisatelj jih pa tudi nc omeni.
Najobširneje govori pisatelj o poluglasnikih in pri tem mu je podlaga cod. zografos, kar le moremo odobravati, ker je to zbornik, kateri med vsemi stsl. rokopisi razven kijevskih fragmentov najnatančneje razločuje poluglasnika. Pisatelj nam je prav lepo in pregledno razdelil vse primere, kjer se sinajski zbornik ne strinja z zografom gledč poluglasnikov, toda nekaj malenkostij je tudi tukaj pregledal, kar se seveda pri tako velikem številu primerov lahko zgodi v naglici. Tako nc omenja prologosb 5a, in tudi o nadomeščuje v mnogo večjem broju poluglasnik z, kakor se to d<t razvideti iz te razprave, on celo nc omeni, da se mnogokrat najde vo za vz in so za sz.
To so nekatere pomanjkljivosti spisa, toda nc napake, ampak moramo nasprotno priznavati, da napravlja razprava na vsakega čitatelja prav dober vtisek, ker govori pisatelj o vsaki stvari prav tre/no in posebno zato, ker je dobro znal izbrati in ločiti važnejše pojave in posebnosti od navadnih in nevažnih in zato bode vsakdo rad segel po tej razpravi, kdor se hoče seznaniti z jezikovnimi posebnostmi tega spomenika. V razlago se pisatelj malokdaj spušča, zato tudi nima kaj prida prilike, toda z njegovimi nazori se lahko skoraj vedno strinjamo Če govori o prehodu z in o v o in e v instr, sgl. in dat. pl. t>/o-deb., je to zdaj že vender zastarela hipoteza in pisatelj bi se jc bil žc lahko otresel. O prehodu poluglasnika v e v teh sklonih dalo se bi samö takrat govoriti, če bi v stsl. spomenikih res nahajali primerov s končnico zvu>, zmz, toda teh ni razven dveh, treh, kateri so tvor-jeni po analogiji sv-deb. Take oblike so nekoliko navadnejše v ruskih spomenikih, zato pa še niso staroslovenske. Nekolikokrat nahajamo e m. s, kar bi gotovo ne pričakovali. Jaz se nc morem lahko prepričati, da se je v teh slučajih res e govoril, nego mislim, da je pisatelj, kateri je imel navado v gotovih slučajih 1, nadomeščevati z e, tudi tukaj to storil, dasi bi imelo pr votno stati z ; našel je pač v originalu r, ali je pa čital tudi z lahko krivo
8*
za b, ker je v glagoJici razlika med tema dvema črkama silno mala; na ta način se ima e v gen. pl. 'Ijubove razložiti. Tedaj o prehodu zve ne morem tukaj govoriti. V dveh slučajih stoji z m. y, kar je pa najbrž le pomota, pisec je v naglici pozabil dostaviti drugi del črke y in tako je zapisal samö z. Inačc se pa mora smatrati nadomešče vanje a z o, kar je sicer jako redko in bi zato tudi lahko bila samö piščeva pomota, ker je o baš prva polovica glagolske črke toda to ni verjetno, ker najdemo tudi nasprotno a za o, kar vender kaže, da sta se v resnici zamenjavala omenjena samoglasnika. Nom. pl. part, praet. I na e n. pr. szv^zavzse omenja pisatelj med primeri is/o dekl. ne dvojim, da je tudi njemu dovolj znano, da je to še ostanek stare konsonantične sklanje. Na str. 31. omenja acc. sgl. ljubb {ljubz) in dostavlja »es (t. j. acc. ljubb) ist auch ein Beweis dafür, dass in unserem Codex die ältesten Formen aufbewahrt worden sind.* On tedaj misli, da je non. acc. sgl. ljubr, najstarejša oblika yZ-dekl.; ne vem, če se bo kdo s tem ne sicer novim nazorom strinjal. Ne sme se pozabiti, da staroslovenščina take oblike ne pozna, vsi primeri — število je grozno pičlo — so najbrž pomote, kar je tem verjetneje, ker jih nahajamo večinoma v glagol, spomenikih, ali so pa ostali skloni s svojim z vplivali na nom. Jako sem se čudil, ko čitarn na str. 30. aSgl. gen. 52 ist offenbar vom Stamme jezja gebildet, wie auch Sgl. acc. j$zj(t 55, 78 zeigt.* Ali se res ni pisatelj spominjal, da ima staroslovenščina dva različna z, navadni in prosti z in še glas, kateri se je glasil nekako dz in kateri je bil mehak ? To je tedaj vzrok, da se je j$za sklanjala kakor mehko deblo, kar se n. pr. nahaja tudi pri kznpzh. I)a jc res ta z bil mehak, to nam priča grafika nekaterih spomenikov. Znano je, da se namesto jotovanega a in tudi samö namesto mehkega a (uprav je v tem slučaji predstoječi soglasnik palatalen) piše 'h v nekaterih spomenikih, to se nahaja tudi po palatalih n. pr. ište.zactz, pouČUi s^ in baš tako nahajamo tudi polt>z<?-poli>ža, kar nam svedoči, da je bil ta glas mehak, kakor so bili v staroslovenščini tudi Č, č, £ i/, M mehki (palatalni) soglasniki, zato se mnogokrat piše Čju, zju etc. kjer ni nobenega »parasit-skega« glasu, nego to znači samö, da se ima čitati ž*u etc.
Nejasno mi je, kako hoče g. Jarosiewicz prejotacijo nosnikov o, a smatrati, ali misli pri tem na kaki »parasitski« j\ ali mu je pa j samö grafičen pomoček, s katerim se označuje mehkost predstoječega soglasnikar Pri tem je treba še to imeti na umu, da v nekaterih najstarejših glagolskih spomenikih znak, kateri je pozneje značil znači tudi samö e, kakor je tudi v glagolici samö jedna črka za e in je; šele pozneje se je uvedla znana diferenca, da sta tudi v glagolici imela f in jf vsak svojo črko.
V prvem poglavji »Inhaltsangabe« je primerjal pisatelj vsebino sinaj-skega zbornika z drugimi služebniki, toda na Dunaji niso mu bili starejši
pristopni, zato se je moral zadovoljiti z novimi in novejšimi. Imel je pri roki samö tiskane euhologije z 1. 1695., 1769., 1844. Nihče se tedaj ne bo čudil, da je našel le malo vzajemnega, vsebina je sicer večinoma ista, samö v drugem redu, toda posamezne molitve se večinoma ne strinjajo, njena recenzija se razlikuje. Nekaterim molitvam ni mogel najti vari-jant, kar je popolnoma umevno, če pomislimo, da je v našem zborniku marsikaj, kar je pozneje grška cerkev odstranila, ker je bilo apokrifno.
O starosti rokopisovi nam pisatelj ničesar ne pripoveduje, omenja samö, da ga Geitler stavi v X. stol. in dostavlja: »dasselbe lässt sich auch auf Grund der sprachlich Eigenthümlichkeiten annehmen«. Geitlerjevo mnenje je več nego dvojbeno; on je samö radi tega stavil zbornik že v X. stol., ker je pisan nad črto. Res je sicer, da v XI. stol. ni več najti grških rokopisov, kateri bi pisali nad črto, toda ni smeti pozabiti, da je slovanska (glag. in ciril.) grafika vedno zaostajala za grško, da se je uvedla v nji vsaka grška novotarija ali navada šele takrat, ko je že gospodovala nekaj časa v grških rokopisih. Kar se pa tiče jezika, more se odločno trditi, da je v njem mnogo stvarij, katerih ni najti v tej meri v najstarejših rokopisih, da marsikaj kaže na poznejšo döbo od dne, iz katerih imamo najstarejše evangelije. Popolnoma se pa strinjam s pisateljem, če pravi, da je rokopis pisan na bolgarsko-macedonski zemlji; o tem ni lahko dvoj iti; zamenjevanje nosnikov a in o in e in i, i mesto y kažejo na bolgarsko zemljo.
Priporočam to razpravo vsem önim, kateri se bavijo s preiskovanjem stsl. spomenikov; vsakdo bo rad segel po nji in ne brez koristi.
Druga razprava se odlikuje po največji natančnosti in veliki množici primerov. To se nikakor ne dä zanikavati, da je pisatelj vestno sestavil in uredil ogromno gradivo in zato napravlja ta spis dober vtisek, četudi z druge strani ni smeti zamolčati, da pisatelj nima nikjer samostalnega mnenja, nikjer svojih nazorov, da se sploh ne upa odločiti za to ali dno mnenje. On navaja samo nazore posameznih učenjakov, kateri se mnogokrat povsem ne strinjajo in zato nahajamo nekolikokrat v spisu nasprotstvo, katerega se ni upal odstraniti. Tudi pri sestavi primerov se je premalo oziralo na notranjo sorodnost in zvezo pojedinih pojavov in se je premalo gledalo na njen genetični razvoj, zato nahajamo v jedni točki primere in pojave, kateri so različnega postanka. V razlago se pisatelj spušča le redkokrat, kajti navadno našteva samö primere in dodd tudi nekolikokrat nazore drugih učenjakov. Ipak se z nekaterimi malenkostmi ne moremo strinjati.
Da bi bil v suf. ocb, occ, oca, tea etc. c, z iz k, g -f- j nastal, ali kakor Brugmann piše ki gi, to se mi dozdeva popolnoma neverjetno, če tudi še Brugmann (Grundriss der vergl, Gramm. 135) tako uči. Iz kjy gj ne
more nič druzega nastati, nego č, z in zato se hoče tej nedoslednosti Brug-mann na ta način izogniti, da pravi, iz ki je nastal c šele v önem času, ko ni več veljal glasoslovni zakon, po katerem se k, g} h + j i spreminjajo v č, £ Pa to ni mogoče, ker to glasoslovno pravilo še danes velja in obstajc. Opozorilo se je pri tem že na to, da je prehod k, g v c, z, nahaja	^
tam, kjer stoji spredaj mehak samoglasnik in za to imamo v litavščini jednak ali soroden pojav, tako da smemo reči, da je ta nagon nekaj skupnega litavščini in slovanščini. Popolnoma zastarel nazor- je tudi, če govori pisatelj o »parasitskem« j, kateri se pojavlja za č, z, š ; ta » parasitski* j je vender samö nekaj grafičnega; na drug način se ni dala mehkost teh so-glasnikov zabeležiti. Zato nahajamo v tem oziru v posameznih spomenikih tudi nedoslednost, ne vedno in ne v vseh se za Čhi, £u, hi piše Čju etc. nego tudi čil, govorilo se je pa v obeh slučajih jednako. Na str. 42. pravi pisatelj, da se je v gotovih slučajih vrinil l (epentet.). Se li sme res v teh slučajih govoriti o prostem vrinku, ni li nasprotno se iz j n. pr. pj razvil lj t. j. /', pij t. j. pl' ? On tudi misli, da se je lomlja razvilo iz lomija, lonibja lomjq, lomljiv; to je jako dvojbeno, mnogo verjetneje je, kakor je že iz" rekel Vondräk, da je lomlja neposredno nastalo iz lomliq.
Tudi g. Lang govori o prehodu /,, z v e in o v instr. sgl. in dat. pl. ravno tako misli, da je pri konsonantični dekl. se e razvil iz b n. pr. ime-lief fib; tudi to ni čisto gotovo, kajti že prof. R. Brandt je izrekel, da so lahko pri tem vplivali ostali skloni, kateri imajo končnico e, da jc tedaj imenem nastalo naslanjaje se na gen. in loc. sgl. imene. Kar se tiče part, praes. SCfj, kateri se bere tudi v cod. mar. assem. psalt. ochr. tako je i} vzet iz ostalih sklonov. Pisatelj misli, da stoji v gznali po nepotrebnem z; kako je prišel do tega res novega pa tudi neverjetnega nazora, ne morem si predstavljati. To mu vender ni jedini vzrok, da si v tem slučaji res ne moremo do zdaj povoljno razložiti z v tej besedi, toda to še ne zadoščuje, da trdimo kar apodiktično, v tej besedi ne sme stati s; po tej teoriji bi bilo prav lahko razložiti marsikateri temen in nejasen pojav, toda ravno kritično bi ne bilo. Je li v nom. pl. zidove res končnica ove, ne d<l se lahko določiti, kajti mogoče je, da je v nom. sgl. zidovinz. V loc. sgl. tvoimb, na-siffio je najbrž, kakor to tudi pisatelj misli, e zamenjan z i po bolgarskem načinu, četudi ni popolnoma nemogoče, da se je že takrat mešal loc. in	<
instr. sgl. sestavljene sklanje, za kar imamo dovolj primerov iz sedanjih slovanskih jezikov. Menj verjetno je, da bi bil v imperat. szlzrimz i nadomestil 'h fonetičnim potem, za to nimamo dovolj primerov; tukaj je vplival najbrž i sgl., kateri je bil vzet tudi v plur., jeden primer imamo že v cod. Ostrom, in to nam kažejo tudi ruščina, srbohrv. in slovenščina, kjer se je tudi i v plur. vzel iz sgl.	V. Oblak.
hl
Dve knjigi o Bosni in Hercegovini. Asbölh, Bosnien und die Herzegowina, Wien Holder 1888; Homes, D mansche Wanderungen, Cultur- uud Landschaftsbilder aus Bosnien und der Herzegowina, Wien,
Gräser 1888.
Tu imamo dve knjigi različnega obsega in različne osnove, ali obe skoro jednake vsebine, zlasti pa podobni po tendencijozni svoji nameri in važni za sedanjo politično strujo v 3Novi Avstriji*. Zato se morata obe knjigi vzporedno oceniti in jedna z drugo primeriti.
Asböth je prepotoval v društvu državnega finančnega ministra Kallava vso Bosno in Hercegovino počez in podolgič, natančno je zabeležil vse pri-rodine lepote in slikovite prizore, ali ipak nima temeljitega pojma o oro-grafski konfiguraciji teh zemelj, ker že v uvodu (str. II.) trdi, da :>Dinarske alpe* delajo razvodnico med Jadranskim in Črnim morjem, a ne Vitorog, Raduša, Vratnica itd., kakor je res. Tudi misli Asböth pg. 439., da je planina Zde najvišji vrhunec v Bosni in Hercegovini.
Že na prvi sträni svojega dela poudarja Asböth, da je v Bosni in Hercegovini prevladava! najprej italijanski, potem pa ogeiski vpliv, ogerska kultura in življenje, da: da so gojenci bosenskih menihov hodili v šolo najprej na Ogersko, potem pa v Rim!! — No, kar se tiče italijanskega vpliva, znamo vsi, da ta ni nikoli sezal preko Gabele blizu Metkoviea, a da je do I moškega v Dalmaciji došel šele 1. 1718. Kakö je torej mogoče, da bi bil kdaj prodrl celö v sredo Bosne? Ali mari g. Asböth ne zna, da je bila vsa trgovina Bosne in Hercegovine v rokah DobrovČanov, ki se vender nc morejo smatrati za Italijane, da so oni vedno izkušali zagotoviti trgovino svojo z raznimi povelji srbskih in bosenskih vladarjev, da so njih karavane potovale po vsi zapadni polovici balkanskega polotoka (prim.: Ji-riček, Handelsstrassen und Bergwerke von Serbien und Bosnien während des Mittelalters, Prag 1879).
Kakö pa je z madjarsko kulturo v Bosni in Hercegovini? No, kaj ti če siromak dati, ako sam ničesar nima r Saj je vender vsakomu, komur je do takih stvarij, dobro znano, kar piše Krones (Grundriss der österreichischen Geschichte pg. 721): »Die materielle Cultur zur Zeit des nationalen Königthums in Ungarn beruht zunächst auf slavischer Grundlage, wie die magyarische Sprache selbst lehrt. Die Hof- und Landesämter zeigen sla-vise he Anklänge im Wesen und Namen*.
In ali ni ravno to dokazal Madjar Himfaloy P. v svoji etnografiji Ogerske in v svojem novejšem delu o Madjarih ali Ogrih? Odkod tedaj madjarska kultura v Bosni in Hercegovini, če te kulture še sploh bilo ni?
Koliko madjarskih besedij je vzprejel srbsko-hrvaški jozik, v tem ko arabsko-turških izrazov v njem kar mrgoli! Kdo je torej vplival bolj na Bosno in Hercegovino, Madjari ali Turki r
Sicer pa je imela Bosna in Hercegovina za nilrodne svoje dinastije in tudi še prva desetletja po turški okupaciji svojo kulturo, na temelji svoje posebne pisave, t. j. bosančice (kursivne glagoljice), katere pa g. Asböth sevčda ne pozna in zato pripoveduje čitateljem svojim, da se je našel v Der-ventu nadpis, ,der in der That unlesbar ist* (pg. 26. in 27.)! Ali ta nad pis govorf jasno vsakomu, kdor razume bosančico, da „Ot(ac) Fra Lovro Tres-hovit (Treskovič) ose (ovdje) (le)ži 1662 *. Torej preprosti nadpis nagrobni plošči jednega fratra je naredil g. Asböthu tdliko preglavice. Sploh je on vse slovanske nadpise napačno prepisal, n. pr na str. 440. Po tem je lahko razumeti, kakö so mu velikanski nadgrobni spomeniki (srbsko-hrv. stečci, mašete), s katerimi je vsa zemlja kar posejana, popolnoma glavo zmešali in da jih je razglasil za bogomilske grobe, namesto »bosenske*, to pa samö zato, da ne bi svet zvčdel, da so Srbje in Hrvatje take spomenike postavljali umrlim svojim junakom in zaslužnim možem. Sploh je Asböthova namera jasna, povsod tajiti slovansko kulturo v Bosni in Hercegovini in delati reklamo za madjarščino.
Kakd zaljubljen je g. Asböth v svojo Madjarijo, vidi se že iz tega, da v svojem delu ne pozabi nikoli omeniti, kje je srečal kakega »madjarskega in-fanterista*, četudi v Bosni in Hercegovini gotovo nihče ne pogreša avstrijskih vojakov. - - Brod na Savi imenuje Asböth kar brez pomisleka »Ungarisch-Brod* (pg. 1). Sploh stavlja povsodi pridevnik „ ungarisch * precl »bosnisch *. Denarji bosenskih kraljev so njemu »eine grosse Seltenheit* (pg. 25), in vender jih hranijo že mnogo celö inozemski muzeji. Sploh izkuša Asböth povzdvigniti rimske spomenike nad srbsko-hrvaškc in išče rimskih ostankov tudi tam, kjer jih ni, n. pr. v stolpu blizu Livna (pg. 16) ali na takoime-novanem ^rimskem kamenu* na str. 412. Da se muhomedovski element povsod hvali in poveličuje nasproti krščanskemu, to je že itak samö po sebi umevno pri mözi, ki vidi rajši Turka, nego Slovana.
Slovanski jezik je g. Asbdthu prav malo znan. Takč uči na str. 24, ^da je staroslovenski jezik skupni oče vseh ostalih slovanskih književnih jezikov, ker so ga pisatelji posamnih plemen približali näher gebracht*) različnim slovanskim narečjem!* Kdo bi se ne čudil toliki modrosti Asbö thovi, ki več ve, nego Miklosich in vsi drugi slovanski filologi. Na isti sträni nas poučuje, da boj ar (boljar) in Bulgar prihaja iz jedne korenike. Hätl Ne smemo se torej čuditi, da tolik poznavatelj slovanskih jezikov piše: guzla, kraljevo grob, kaldrima itd. Namesto Far lati piše Asböth dosledno » Kar lato *.
Asbothovo opisovanje je sicer zadosti zanimivo in slikovito, ali popolnoma razkosano, ker je je sestavil iz raznih izvirov in ob različnih časih. Takö mora n pr. vsakdo pričakovati, da se omenja Srebrnica v poglavji Tuzla, v katere okrožje spada; ali da se vplete vsaj pri poglavji Posavina, kamer spada zemljepisno, kakor se je Zvomik vpletel, ki leži le nekaj kilometrov severneje od Srebrnice. Ali namesto tega jo opisuje Asböth prav prisiljeno v poglavji o Vrbasu in njegovih dolinah, ker se tu slučajno govori tudi o bosenskem rudärstvu. Bosensko rudärstvo je pač tčlike zgodovinske in kulturne važnosti, da je zaslužilo posebno poglavje zilse, in to tem bolje, ker je že Jireček o tem predmetu obširno pisal (o. c.) Namesto tega pa pripoveduje Asböth na različnih mestih o bosenskem rudärstvu (n. pr. tudi na str. 436., 438. in 439.) ter se pri tem večkrat ponavlja. Na str. 392. ope-tuje prav isto, kar je bil že na str. 392. povčdal o Srebrnici = Argen-tana. Ponavljanja že rečenega nahajajo se tudi na str. 392. in 438., 391. i" 439-
Ta prikazen se dä najbolje pretolmačiti s tem, da se je Asböth služil različnim, časih nasprotujočim si virom, zlasti pa da je obilo zajemal iz Klaida in Radkega. In vender zabavlja Asböth ravno na ta dva pisatelja najbolj in zasmehuje njiju hrvaško stališče. Sevčda treba bolj včrovati vsakemu tujemu pisatelju, ki je le Bosno preletel, samö ako ne piše povoljno o Srbih in Hrvatih. Pisatelji pa, ki so vse življenje svoje najmarneje proučevali bosensko zgodovino, tem ne treba včrovati. To je g. Asböth naj-sijajneje dokazal v svoji razpravi o bosenskem grbu, kjer zatrjuje, da je mnenje Račkega in Bojničiča tendencijozno, in da je nasproti Thallöczy »mit mehr Sachkenntnis und grösserer Objectivität das Gutachten des ungarischen Landesarchivs begründet hat* (pg. 454.). In vender se o vsem tem vprašanji uprav ničesar pozitivnega ne vč in vse ugibanje madjarskih učenjakov visi le v zraku. Samo töliko je gotovo, da je bil grb z lilijami od začetka izvestno le družinski grb Kulinovidev, ki so bili gradniki v Jajci. Zdi se, da državnega grba Bosna nima, nego da je vsak kralj le obiteljski svoj grb upotrebljaval, in zato je bil ves prepir o bosenskem grbu nepotreben, uprav pa le proti Hrvatom naperjen.
Ilustracije v Asböthovi knjigi so menj nego srednje in nc delajo posebne časti Hölderjevi založnici.	(Konec prihodnjič.)
$. R,
LISTEK.
»Pravniško društvo« se imenuje najnovejše društvo naše, katero so le dni ustanovili slovenski pravniki v Ljubljani. Namen novemu društvu je izdava ti strokovni list »Slovenski Pravnik« ter v njem gojiti pravne in državne zuanosti in s tem pospeševati slovensko uradovanje pri vseh državnih in avtonomnih oblastvih. Poleg izdavanja stro-	4
kovnega lista bode društvu jedna poglavitnejših nalog dognati slovensko pravno terminologijo. Vrhu tega hoče i zda vat i zbirko raznih zakonov v slovenskem jeziku, skrbeti za slovenske tiskovine, da se prirediš v dovršenem jeziku namenu prikladno in juristično pravilno, ozirati se v svojem listu na sodno medicino, razpravljati stanovska vprašanja, prirejati predavanja in razprave v društvenih shodih, osnovati si svojo knjižnico in tudi vplivati, da se pravilno uredi obsežje notranjega jezika pri naših oblastvih. Naloga, katero si je postavilo »Pravniško društvo«, je tedaj silno važna in imenitna ne samo za razvoj pravne literature med Slovenci, ampak odločevalna je tudi za splošni napredek nrfroda našega.
Društvo ima sedež svoj v Ljubljani in šteje že okoli 100 članov, izmed katarih plačujejo ljubljanski po 8 gld., zunanji pa po 6 gld. društvenine. Dnč 26. januvarija je imelo prvo svojo redno glavno skupščino, na kaieri je začasni predsednik osnovalnega odbora, g. dež. sodišča svetovalec J. Vencajz, z lepo besedo poudarjal potrebo in važnost novega društva. Za predsednika je bil potem izvoljen g. dr. Fr. Papel, za pregle-dovalca računov g. notar dr. Jarnej Zupanec in g. odvetnik dr. Muuda, v odbor pa gg. drž. pravdnika namestnik dr. Andrej Ferjančič, odvetnik dr. Janko Srnec, dež. sod. svetovalci Bogdan Tmovec, Pleško in Vencajz, finančne prokurature pristav Emil Guttman, sodni pristav Anton Leveč, notar Ivan Gogala, odvetniški kandidat dr. D. Majaron in avskul-tant dr. Janko Babnik. Da bi novo društvo srečno in plodovito delovalo muogo let v napredek ndroda našega!
Slomškovo pismo z 1. 1847. Priobčujemo pismo, katero je Slomšek leta 1847., takrat že škof lavantinski, v gajici pisal ljubljanskemu spirituvalu Juriju Volcu. Zanimivi list pojasnuje razmerje o novem pravopisu (gajici), kakor so bile takrat na Kranjskem, Štajerskem in Korošcem. Evo lista !
»Hochwürdigcr Herr Spiritual!
Prav iz serca se Vam zahvalim za lep dar Stoletne Pralike. Gotovo ste meni bolj vstregli z starim pravopisam kakor jaz Vam z novim, ki ga Krajuci zamečujete. Po mojih mislih ni stari — ne novi pravopis prav — so le bergle našimu pihanju — ino jaz nobenim vsiga serca ne dam, to pa vender prav serčno želim, de bi se vsi cuiga poslužili — quia res parvac concordia crcscuut, et diseordia maximae dilabuutur. —
Po Novicah smo mislili Stajarci iuo Korošci, katerim Slovenšina ne merzi, spoznati, de ste se Krajuci po večim noviga pravopisa prijeli; — ino hitro smo za Vami potegnili tudi mi, ki edinost ino braterno prijaznost ljubimo Ino ko se je roka noviga pravopisa tako privadila, de nam hitro izpodleti, če bi hotli zopet po starim pisati, še le slišimo, de Vam nekim na nov pravopis toljko merzi, de ga hočete po vsej ceni zatreti. Zakaj se niste hitro v začetki oglasili ? Zmota bi ne bila toljka, kakor bo zdaj. Naša razkolnost nam ne bo hvale ne pridu prinesla; ino za tiga del me srce močno boli.
Iz ljubezni do edinosti sim Bohoričico zapustil ino se Metelčice gorko prijel, sim njo pisal, učil ino priporočal, de se je po Koroškim ino Stajarskim razširila. — Mctel-čico ste Krajuci zaterli; ino spet sim se jaz ino moji stare Bohoričicc lotili zavolj duha edinosti.
Komaj smo si v bukvah nekoljko pomogli, spet se je Ilirski pravopis na Kraju-skim vnel, iuo po Koroškim kakor Stajarskim prijatlov toljko nabntt, de bi abotuo bilo se mu vstavljati. —
Dolgo dolgo sim se ga branil; — Devištvo je bilo brez mojiga vedenja v novim pravopisi natisneno, tudi Sveto opravilo tako, ker ni natiskar dolgih f imel. Ino, ker sim mislil, de sovražnikov močnih ni, prijatlov pa vse živo, sim tudi jaz z novim potegnil, ker ima svoje dobrote, ino pa več», kakor stara Bohoričica — recite kar hočete. — Zdaj bi pa radi — posebno g. Metelko, dc bi zopet v štertič svoj pravopis zavcmil; kar pa nisim pri volji, naj mi ravno zamerite. Pisal bom v tim pravopisi, dokler bom kaj mogel; ako bravcov ne bo, pa tudi ne bo pisavcov. Kar ljudi zadeva, le tisto hvalijo, kar svoje učcnike hvalili slišijo. Ljud ino dnar me v pisanji vodila nc bota. P a n S 1 a v i s m a jaz nc poznam — čutim pa močno sovražniga duha razkolnosti, ki med Slovencami gospodari ino ljubo edinost mori, bratemo ljubezen rani ino dobro zatira.
Bil sim Krajncam prijatel iuo bi še rad ostal, ter sim Vam za mnogo dobriga hvaležen; alj de nov pravopis čertite, v tim niste hvale vredni. Ino Če me zavolj noviga pravopisa iz Vaše ljubezni veržetc, mi bo močno žal; jaz Vas bom pa tudi z Vašim starim pravopisam ljubil: Amicus personac, inimicus causae.
V	znaminje serčne prijaznosti Vam pošlem dvoje bukvice v novim pravopisi; pa Vas tudi prosim, de ne zamerite
Vašimu
odkritosrčnimu prijatlu Am 29. Juli 1847.	Slomšek Antonu.<
Hrvaška književnost je v drugi polovici ravno mirulega leta pognala nekoliko t	prav lepih cvetek. Stari pesnik Ognjsslav Utješcnovič Ostrožinski na Dunaji je predelal
in znova izdal epsko pesem svojo -»Nedeljko*, katero je občinstvo že pred dvajsetimi leti rado čitalo. Ljubic Josip Dinkov v Zagrebu je prvence svoje priobčil pod imenom »Juvenalia*. Dvorovič Njcgoslav je nabral ndrodnega blagd ter jc v Senji izdal prvi zvezek, v katerem nam podaje pes me in pripovedke iz Bosne in Hercegovine. Znani bo-senski pesnik, frančiškan Grga Matic' je zbral pesniška svoja dela, katera zdaj izdaje gosp. Milena M razo videva v Sarajevu. Zadnjega pol leta so prišli na svetlo 4., 5-> 6. in 7. zvezek. V 6. zvezku nam v pesmi »Kiko i Zelič« opisuje resnično dogodbo z 1. 1832 ; v 7. zvezku pa opeva najnovejše dogodbe, bosenski in hercegovski upor od leta 1876.— 1878. ter boje srbske in črnogorske.
V	Zagrebu je neimenovau pesnik dal na svetlo > S ti hove jednoga smrtnika* y in v „Zvonu" že omenjeni nddcpolni Stjepan pl. Miletič je spisal novo igro v jednem dejanji ter jo okrstil „Zabašurene kariereZanimiva je knjiga „Sja j Danice ilirske", v kateri nam M. S. Trazimir podaje 630 jako pomembnih citatov, nabranih v nekdanji ilirski „Danici". Na spomin vpeljevanja novega kotorskega vladike dra. Tripe Radoničiča je SreHko Vidovič v Zagrebu izdal knjigo, v kateri je med drugim dal tiskati stari rokopis
'	hrvaški iz XV//. stoletja : „pesme" na čast Andriji Zmajeviču. Znani pesnik Avgust Ha-
rambašič je pohrvatil zanimivo delo Aleksandra Dumasa, „Put po Kavkazu /SjS—/Sj-?". N. M. Siineonovič je spisal in zagrebškemu krasnemu spolu posvetil novelo „Katinko Neimenovan pisatelj je v Karlovci izdal „Koprive", pesmi svoje, v katerih je pokazal dosti pesniškega daril. S posebnim veseljem pa naznanjamo, da je profesor Hugo Badalic v Zagrebu prav lepo pohrvatil Shakespearovo tragedijo ,,KoriolanGospod Badalic, dasi odličen hrvašk pisatelj in pesnik, delal in pilil je dve leti ta prevod, ki ga je zlasti namenil mladini srednjih šol. Veščaki hvalijo prevod, a hrvaška vlada je obljubila
pomoči, cla pride prej na svetlo. Priporočamo ga tudi mladini slovenski. Zajeduo je v drobnih snopičih jel v hrvaškem prevodu izhajati prekrasni ruski roman „Vojna i wir", od slavnega pisatelja grofa Leva Tolstega, Od istega preimenitnega ruskega pisatelja sla Ivan Gojtan in Stjepan Lukie pohrvatila dvanajst pripovedek in pravljic za preprosto ljudstvo, katere je izdala družba sv. Jeronima med knjigami za leto 1888. Razven tega je ta družba družabnikom svojim podarila koledar „Danico" s prav i zborno vsebino, ter „življenje svetnikov" za mesec december v prekrasnem prevodu od dra. Ivekoviča in „Ptice" od Davorina Trstenjaka. — Nič menj zabavnega kakor poučnega berila nahajamo v knjigi ,,Poviest Venecije u životu privatnom", ki jo je italijanski napisal Benečan profesor vitez Molmenti, a na hrvaški jezik preložil profesor Rabar. Beneška je že sdma po sebi zanimiva po svoji prošlosti za vsakega omikanega človeka, nikar za sosednega Slovenca; če pa dodamo še to, da je prelepo delo Molmentijevo nagradila akademija beneška, francoska pa je je pohvalila, bode marsikak Slovenec segel po nji, zlasti ker se tudi hrvaška prestava prav dobro čita. Knjiga šteje 25 tiskanih pol, a velja 2 forinta. Ob jeduem je Marko Car pod naslovom „Venecija" izdal potopisne svoje spomiuc na Italijo. Drugo, izvirno zgodovinsko delo ima naslov: „Franovci države presv. odkupitelja i hrvatski puk u Dalmaciji". V tej knjigi nam dalmatinski frančiškan, oče Stipan Zlatovič, pripoveduje zgodbe svojega reda in Hrvatov dalmatinskih od leta 1212. do leta 1880. Velike so zasluge frančiškanov za ud rod in n d rod nos t hrvaško v Dalmaciji, zato je ta knjiga velike vrednosti za poznavanje kulturne zgodovine dalmatinskih Hrvatov. Zgodovinske vrednosti je tudi Brličeva knjiga: „Uspomena na stari Brodkatere je četrti zvezek prišel na svetlo. Jezikoslovcem ne smemo zamolČati knjižice, v kateri jim mladi učenjak, prof. dr. Milivoj Šrepel podaje dve razpravi: „O cilju i metodi latinske sintakse" in „o pomjeŠtanju nalina i vremena u glavnim rečenicama latinskog jezika— Neutrudni pedagogijski pisatelj Stjepan BasariČek je v drugem izdanji čisto predelal svojo pedagogijo, katere jc prišel na svetlo II. del: „Obče oblikoslovje". Neimenovan pisatelj je v posebni knjižici dal tiskati razprav > „Filoso/ Epiktet i njegov naukki se odlikuje po svoji vsebini in po jasni in gladki pisavi, Juraj Carič je spisal ter v Reki izdal „Elemente matematične geografije" kot uvod v navtično astronomijo. Že večkrat omenjenega Biankinijevega dela „O uzgojn i njegovanju cvieča" je žc 17. zvezek prišel na svetlo. Marni higijeniški pisatelj prof. dr. Lobmajer jc spisal novo knjižico: „Pogibelji od žive prirodel\ v kateri nas opozarja na nevarnosti, ki nam pretd od rastlin in živalij. Ker na Hrvaškem ue hodi na dan toliko molitvenikov in drugih pobožnih knjig, kakor na Slovenskem, dobro je, da omenimo tudi takšnih. Hrisogon Major je za nežno mladino spisal „Život Isusova Krsto Milas jc izdal prevod Lascrjcve knjige „Lurdske čudesne epizodeZbirke „Spisi za mladeiki jo ureja že omenjeni prof. BasariČek, prišla sta dva nova zvezka na svetlo; v prvem je sam urednik po vzgojnih načelih zbral „narodnepripoviedke za mladežu, za drugi pa je Josip Klobučar na spomin cesarjeve štiridesetletuice priredil spis „Naš kralj i car iS 48—ISSS". Mladini je tudi E. Kramberger namenil svojo povest „Uznik čaklovački", za katero je gradivo vzel iz döbe turškega gospodstva. V svoji brošuri „Naše realkeu, govori prof. Krhek o preosnovi srednjih šol. Predstojnik statistiškega urada v Zagrebu g. M. Zoričič sestavil je novo knjigo: „Miena iiteljstva godine iS S/., /SSs. i iZSj". R. Severinski je spisal knjigo ,,Uputa u jednostavno knjigovodstvo za mlade trgovce", učitelj Vinko Bek pa brošuro „BeČki zavodi za slijepce i naše potrebe".
Jugoslovenska akademija je zadnjega pol leta dala na svetlo sedmero novih zvezkov glasila svojega „Rada". Zvezki 87., 88. in 90. tiskani so skupaj kot jedna knjiga, ki je vsa posvečena spominu slavnega hrvaškega filozofa in prirodoslovca Rugjera Josipa Baškoviča. Knjiga šteje 716 stranij ter ima tc-lc razprave: Rug je r Josip Bo.škovič, živo-
topisna črta od dra. Fr. Račkoga; — Dopisi Boškovičevi u poslovili Dubrovačkih i s različitimi osobami; — Roger Boš k o vič i njegov rad na polju astronomije i meteorologije, od J. Torbara; — Boškovičcv rad na polju fizike, od dra. Dvorak a; — Filosolijski rad Rugjera Jos. Boškoviča, od dra. F. Markoviča. Knjigi je pridejana podoba slavnega dubrovniškega učenjaka v iezuvitski obleki. — 89. zvezek „Rada" ima to-le vsebino: „O Dubravci Ivana Gunduliča", od dra. Markoviča; — nadaljevanje Valjavčevega članka o besedi „Urez"; — nadaljevanje dr. Maretičeve razprave ,, Veznici u slovenskijem jczicima" ■ — nadaljevanje o „stari veri Srbov i Hrvatov", in sicer ,,<? Gromovniku Perttnu i Ognju", od prof. Nodila; — „Misli i djela biskupa Strossmayera", od prof. Smičiklasa ; a na kraji so književna naznanila od dra. Maretiča. — 91. knjiga „Radau pa nam pri-občuje: „Nadaljevanje" omenjene Maretičeve razprave ,,0 veznicih"; — „O hrvatskom prievodu XV. (XVI) Ovidijcvc heroide „Paris Helenae" od Hanibala Luciča, od dra. Maixnera; — Nutamje stanje Hrvatske prije XII. stolječa, III. Vrhovna, državna vlast. Odnošaj medju crkvom i drža vom, od dra. Fr. Račkoga; — nadaljevanje o stari veri Srbov in Hrvatov, in sicer o Vilah, od prof. Nodila. — 92. knjiga »Radac ima članke matematično-prirodoslovne in sicer: „Podrulje materijalizma", od dra. Šuleka; „Prilog poznavanju faune slatkoxiodih korepnjaka Hrvatske", od prof. Šoštariča; „Prilog It teoriji kubične involucije na cunjosjeku'1, od dra. Zahradnika; „Peto izvjeŠŽe potresnvga odbora za god. 18$7", od dra. ICišpatiča. — 93. knjiga »Rada« pa nam donaša: konec Maretičeve razprave „Veznici u slovenskijem jezic ima"; „O stanju vile nastave u Ilrvalskoj prije, a osobito za Pavlina", od Iv. Tkalčica; „Zadnja bi/a", metafizična razprava od dra. Arnolda ; „Prinos k naglasu" u novoj slovenštini, in sicer 0. Naglas u prezentu glagola, koji pre-zentni nastavak jo drže samo u 3. plur. c. Osnove na i, od prof. Valjavca; Književna obznana: / o pet o tnelrici narodnijeh pjesama, od prof. Zime. — „Starin" je prišla na svetlo XX. knjiga s to-le vsebino: Što je pisarna sakupio P. Bog. Bartoli, priobčio dr. Crnčič; O. Rafo Lcvakovič i Vlasi v Hrvatskoj I&4I., priobčio o. Fcrmendžiu; Još o gla-golskom napisu u crkvi sv. Lucije u draži baščanskoj, priobčio dr Crnčič; Izvještaj bar-skoga nadbiskupa M. Bizzia o svojem putovanju g. 1610. po Arbanaskoj i staioj Srbiji, priobčio dr. Rački; Trnovsko tetrajevandjelije XIII. vieka, priobčio prof. Valjavec; Borba Cm og o rac a s Turcima na Grahovu, priobčio M. Dragovič. — Od velikega aka-demičnega „RjeČnika hrvatskega ili srpskega jezika", ki ga obdeluje prof. Budmani, prišel je na svetlo 10. zvezek, v katerem so besede od »Godomik« do »Giumac«.
Anton Mažuranič, jeden prvakov ilirske dobe in bivši gimnazijski ravnatelj v Reki, umrl je v Zagrebu dnč 18. decembra 1888. 1. Pokojnik je bil brat pesnikov in bana hrvaškega Ivana Mažuraniča. Porodil se je v Novem v Vinodolu leta 1805., srednje in vi&je šole je završil v Zagrebu, potem pa je bil profesor hrvaškega in latinskega jezika na gimnaziji zagrebški, dokler ni leta 1861, šel za ravnatelja v Reko, odkoder se jc v pokoj zopet vrnil v Zagreb. V ilirski dobi jc bil prvi Gajev pomočnik v »Danici« in v »Novinahc, a pilil je tudi razne knjige tedanje dobe, predno so ugledale svet. Mnogim pisateljem je toliko pomngal, da jc bilo več njegovega dela, nego njih ali zato le ni hotel, da bi se spominjalo njegovo ime. Na podlagi svoje razprave »temelji ilir-skoga i latinskoga jezika« iz leta 1839. izdelal je leta 1859. prvo hrvaško slovnico za gimnazije. Z drugimi rodoljubi jc sodeloval pri izdavanji šolskih knjig, zlasti hrvaških čitank za višje gimnazije; v programu zagrebške gimnazije je priobčil »pregled povjesti zagrebške gimnazije« in »pregled stare hrvatske literaturi«. Jeden prvih in naj veljav-nejših začetnikov »Hrvatske Matice« priredil jc več dalmatinskih pesnikov za tisek, in v časopisu »Kolu« je priobčil imenitni »zakon vinodolski«. Znanstveno oceno književnega delovanja njegovega v kratkem spiše prof. dr. Broz. Antun Mažuranič je bil blag, miren
mož, ali bil je plemenit in pošten hrvaški rodoljub in dober Slovan. Bil je tudi usta-novnik »Slovenske Matice« v Ljubljani. Od imetja svojega je 30.000 gld. zapustil šoli v Vinodolu, 10.000 gld. pa »Hrvatski Matici«. Slava mu!
»Zlati očenaš.« V našo vas ob Savi je zahajala pogostoma priletna heračica. Bila jc i z sosedne Kranjske. Ljudje so jo radi tega nazivali samd »Kranjico«. Kadar je prišla v vas, /.bralo sc jc prdccj vse okoli nje. Dcklamovala je dolge pesmi nabožne vsebine, vaščanjc pa so dejali, da »poje zlati očenaš«. Pesmi njene so bile res jako lepe, polne krasnih prispodob, kakcr>ne se v obilici nahajajo po slovenskih, posebno pa po srbskih ndrodnih pesmih. Govorila jih je v svoji »zamaknenosti« oduševljeno. Vneti poslušalci so bili solznih očij, kadar jim je »Kranjica zlati očenaš pela«. Niso je mogli nikoli dovolj prehvaliti. Ali ga še sedaj poje — ne vdm; morebiti po drugih krajih, kajti v našo vas je ni več.
Takih »zlatih očenašev«, kakeršui so bili njeni, imamo pa po Slovenskem dovolj. Ndrod jih sila čisla, in »srečen je« — pravi — »kdor jih zna peti*. Slučajno mi je prišla v roke stara listina. Ogledam si jo in najdem na nji — »zlati očenaš«. Po podatkih g. J. Pl., ki mi je listino dal, pisana je, ako ne prej, gotovo med 1. 1800. in 1810. Domovina njena je Medjimurje, kar tudi svedočijo pravopis in jezikoslovne oblike. Ker utegne prijatelje ndvodnega blagd zanimati, gotovo pa jezikoslovcu kako dobro do.šlo drobtinico podati, priobčujem tu njen prepis. Slove takd-lc:
»Vu Jme Ocza, y Szina, v Duha szvetoga, Amen. Den blasene Divicze Marie. Di-vieza Maria osztala je prinasz, zaszpala je Divicza Maria na Gori Kalvarie vu Betlehemu, dosel je nyeni S« in Jeszus, v rekel je szvojoi Materi predragi: Ah Mati moja predraga szpisli ali chujes, odgovorila je Mati knvemu, zaszpala szem Szinek moi predragi; ali szem chudnu Szenvu szenyala moi predragi Szinek: naimre, da szemte vidila na vertu vlovlenoga, v pelanoga pred Pilatufsa, od Pilatufsa k Annafsn, od Annafsa Kaifafsu, od Kaifafsa k Herodefsu zvezanoga, y daszu tvoju szvetu Glavu bili, y pluvali met szvete Ochi, v daszute na Szmert szudili, v k sztupu zvezali, y szkorpachi, y Šibami bichuvali, y daszute pluszkali, y na tvoja szveta Licza pluvali, dasze jc tvoi szveti Obrasz preme-nyal, daszu tvoju szvetu Glavu koronili, tak, dasze je sztvoje szvete kerv y Voda sztvojoga szvetoga Telia prelevala, y daszu te koronili, v na Szmert obszudili y Tvoja Plccha y tvoje szveto Tello zboli v tvoja szveta Vuszta z Suchern Chcmerom ter Z oeztom napajali v tvoje szveto Rebro zboli, y onak kerv y voda prelevala szeje, a meni Materi tusnoi tvoji jcsze sztavlala, tok moi predragi Szinek, da szute tak viszoko na krisi od Zemlc odignoli, da te niszem mogla doszechi. Ah Szinek moi predragi salosztna kerv v voda sztebe je tekla, a na meni Materi tvojoi salosztni szeje sztavlala, y daszu tvoje szveto Tello mertvo doli szkrisa vzeli, a meni Materi tvojoi tusni na krilo posztavili. Sztrasno Szercze moje jcsze prcsztrasilo, y da szute szternovom Kuronum kuronvenoga y ob>zuchenoga vu Grob po-losili. Ja Jeszus odgovoril jcszcm szvojoi Materi predragi: Ah Mati moja predraga prova szeje tebi Szenya seszenyalajali koi tu Szenyu v-pameti imal budey pri szebi noszil, vu vszem pobosen bude z nagi um Szmcrtjum ncchc vumreti y veksem Vitestvo nad szobum obdersati hoehe, y to je to, odproschenyc Grehov szvojch, y dasze ima szpovedati gda je goder Den moje Matere predrage y hocheszc Mati moja predraga szprosziti vu nebeszkom kralesztvu, gdefsze bude veszelila z vernimi korufsi Angclszkemi na vsze Veke, Amen. O Jeszus Nazarenszki kral Sidovszki. Ove mochi je Leo Papa poszlal szvojemu Bratu Korneliuszu kralu, jeszu ove mochi Leo Papi dane pod ov Red, da koi goder nye postuval bude, hoehe imati takve mochi, da od Puške niti Szablc takov Chlovek nebude mogel vumreti. niti vu Ognvu, niti vu Vodi, ni v Gori, niti vu nijednom meszlu naskoditi mu nebudu mogla.
Ov Liszt koiga imal bude, y priszebi noszil nijedcn zlcn Veter ncchcmu naskoditi. Ovc modu, y pochijajuch zovakvemi Rcchmi: Jcszus szmiluiszcmi, Jcszus vszigdar na pomuch budimi vu vodi vu Gori, Jcszuz na pomuch budimi szuprot Ncprijatelu Peklenszkem. Szmiluiszcmi Goszpodine Jcszus, obchuvaime od vszakoga greha. Pomozi mi Bog Otecz y Szin y Duh szvcti jedcu Bog, szvcto Troisztvo. — Ov Liszt naisliszu v Betlehemu, kojega je poszlal Gospodin Bog vu szvojcm kipu, po szvctom Mihalu Arkangelu, y vu Rimu je napiszano zla t cm i Litorami vu jedni Czirkvi a nijcdcn Chlovek ne zna vuchem sztoji, niti dotek-nuti szega ncszmi. — Ja Jcszus milosztivni blasene Divicze Marie piszal szem ov Liszt, zapovedam za szvctoga Szeraphina obdersavaite zapovedi Ocza mojega, a ja hochu vsze Vam rad dati; ako nechctc vcruvati hochu od Vafsz odvernuti Miloschu Ocza mojoga, y eherne Vticzc budu ober vas» letale y z velikemi vetri y prahi hatale. Ki goder ov Liszt ima moraga pos/.oditi od Hisc do Ilise, ar da bi on Chlovek tuliku Grehov imal, kuliku vu morju Peszka n» Drcvu Lisztja, hote nvemu vszi odproseheni biti. Ov Liszt koja Sena tesek Porod ima, naiga priszebi noszi, lesis Porod hoche imati, y ovo dete pred Bogom y Lud mi zagovorno hoche biti. Ov Liszt treba je vu chisztochi dersati, ar je ove Rechi szveti Ivan poszvetil, koi goder ov Liszt imal bude y pri szebi noszil, y da bi ga 3krat do Leta vu Ilisi szvojoi vuchinil prešteti, nesze bojati niti vraga niti Puške niti Szablc niti zneba Treszkanva niti Neprijatela niti Ognya niti nad Marhum szvoium kvara ar mu naskoditi ncbrnlu mogla vek na veke Amen.«	Ante GoriHjdn.
Listnica. G. R. Z zanimanjem smo čitali sliki »Mlada kri« in »V duplut — a Bog nc džtj, da bi bili morda dobri, dovršeni ali vsaj zreli za tisek — le ker sc kaže v občh krepak talent, ki pa tava po megleni, vlažni in osladni sentimentalnosti, kakor izgubljen popotnik po gošči. Toda uverjeni smo, da boste kd&j še kJij dobrega spisali. Poznamo znanega pisatelja slovenskega, ki se je tedaj, ko je bil še tako mlad, kakor Vi, najrajši pečal s predmeti kakor: »Križ na razpotji«, »Kamen ob cesti«, »Samotna breza«, i. t. d. in kateremu je bilo najljubše gaslo Uriel Acostov rek: »Ich bin einer von denen, die am Wege sterben«. Danes pa le v posebno veselih urah poišče kak takov zaprašen spisek iz skritega predala in beroč ga sam zase, smeje se na glas nekdanjemu mladostnemu — obzorju. Sicer pa — pišite, študirajte — in čakajte, da Vas tudi življenje ččmu nauči! — G. A. K. Vi pojete o »Ženski«:
»A slušaj, dragi!	Pripravi te ob čast,
To bitje prekrasnö,	Ob sladke nade, ob poštenje,
To rajsko bitje . . .	Pripravi Te — gorjč —
Večkrat slepi strašno.	Ob ljubo zdravje in — življenje . . .«
Svetujemo Vam torej, da temu »prekrasnemu bitju« ne hodite preblizu, posebno sedaj, ko ste še tako mladi; kajti »ljubo zdravje« je vender prvo! O priliki morda kfrj. — G. V. II, Brez dvojbe talent! Čitajte le tako pridno stare svoje klasike, kakor ste jih — o tem smo prepričani — do sedaj. Ileineja pa par let pustite! Jedno pesem porabimo gotovo, iti veselilo nas bode, če nam prilično še kaj pošljete, toda v stihih ! — G. —ki na D. Spis se izvrstno bere v veseli družbi. Humor in natančno opazovanje ljudij ga značila; toda preveč lokalen in semtertja pretrivijalen jc; pri berilu v krčmi človek to presliši, ali pa jemlje kot nekaj neizogibnega, a nam ni mogoče. In kar je glavna stvar: saj je bil do par vrstic že v nekem drugem listu natisnen! — Gospodičina M. v Trstu. Morebiti, toda — pogojno! Naznanite naravnost g. Janku Kersniku na Brdu (pošta Lukovica), kam in pod kakim naslovom naj Vam piše; on Vam natančneje razodene naše želje gledč Vaše povesti. In — oprostite — uverjeni smo, da ste lepi — čemu torej zagrinjate obraz? — Nauportensis. Zgodi se Tvoja volja, o gospod: V koš! — G. J. B. v Z. »Ndrodnega blagd« imamo v izobilji. Hvala torej! »In zaru-dela jc« je prijetno pisano, toda brez dejanja, brez konflikta! »Skriljanovega Matijca» bi vzprejeli, ako napravile iz njega pristnega Belega Kranjca. Sedaj pa govori kakor za-1 j ubij en student. Poskusite, saj pisati znate! — G. Lipe M. v Arlici. Glcdč »narodnega blagd« odgovarjamo Vam isto, kakor gospodu B. Oprostite, da tako pozno; založili smo bili Vaš list. — G. K. v R Vsa tragika povesti Vaše tiči v tem, da jc bil jedi ni sin
stare, onemogle matere potrjen v vojake. In to je — glejte — kar nemožno — ker so taksni fantje po § 17. br. za k. — oproščeni od vojaščine. Čemu torej jok iu stok, ko vender župan in okrajni glavar lehko vse opravita in na dobro obrneta — GospodiČina M. M. v T. Zakaj je g. Kersnik povesti svoji dal ime »Rošlin in Vrjanko«, dasi se nobena oseba v nji ne imenuje takö, to zveste tedaj, ko bode povest zvršena, ako ne uganete že prej. Imč je vzel od ndrodne balade, ki je bila prvič natisuena iz Andr. Smoletove zbirke v »Kranjski Čbelici« (III., 84). Balada slove takd:
Rofhlin in Ver jan ko. flrit'?	Ko je prifhel fpet bčli dan,
Verjanko k mater' v hrambo grč, In rezhe ji befčde tč: »Kaj pravim, ljuba mati vi! Vifoko fonze she ftoji; To vafha fzer navada ni, De b' tako dolgo v poftlji bli « — »»►jin ljubi, bolna ftm hudö, —	Oh, boljfhi meni pred ne bö
De pila merslo bom vod d, Ki v zherni gori fe dobö.««
Sin vsel je v roko kangljizo, Pripafal fi je fablizo, Je djal na ramo pufhizo, Po vodo fhel pod bukvizo. —
>Kaj jemljefh, ti, oroshje fin? Saj v zherni gori ni sverin, 'S deshžle sbeshal je Turzhin.«
»»Peroti ptizhiza ima, Plavote ribiza ima, Junak s oroshjem fe obdd.««
Verjanko gre pod bukvizo, V Rofhlina fproshi pufhizo — Odpre mu shile s fablizo, In v fvojo belo kangljizo Natözhi vrdzhe fi kervi. S njo k materi domu hiti, Befede take govori: »Shelcli piti finovo, Sdaj nate kri Rofhlinovo!« da je po nKrodni pesmi popravljena (kar je večkrat natisuena, tako n. pr. v Korytkovih 91 in II., 82), v Vrazovih ndrodnih pesmih ilirskih (1839., 172 str.) in naposled v dr. Sketovem berilu za 5. in 6. gimn. razred (str. 112). — Gosp. A. J. R. K. St. J. B. Prejeli smo nakaznico za 12 gld. 87 kr. ter sebi odšteli 6 gld , ostanek pa izročimo dotični tiskarni za naročena dva časopisa. — G. J. R- a., c. kr. g. v B. p. za poslana lista niste nič več dolžni.
Drugim gg. pisateljem odgovorimo prihodnjič.
»Kak hozhe bit', kaj hozhva Ti fi premlad fe oshenit', Jes fem prertara fe moshit'.« »»Le mati omoshite fe, Vsamite, kogar hozhetc; Le htfdiga Rofhlina ne. Ki velik moj fovrashnik je: Je brata in özheta vbil, In komaj fim mu jes ufhel.««
Al mati nizh ni marala, Rofhlina vsela hudiga, Verjankovga fovrashnika. — Svezher s njim grede v hrambd fpat; Verjanko grč pod okno flat — Je v hrambi govorila mät': »O f h koda, fhkoda sa blago, Ko sdaj fe rasdelilo bo! Kaj pravim tebi, ljubi mosh! Tam v zherni gori, v tamni gofh, Studen'z pod bukvo vidil bofh. Ti rezhem fe sa btfkvo fkrit', Vcrjankota fkrivej vmorit' — Se jutro bolna bom ftorila, In fmu rekla, govorila, De boljfhi meni pred ne bö, De pila merslo bom vodö, Ki v zherni gori fe dobö. »■>in me je vbogal vfelej rad, K iludenzu hozhem ga poflat'.«.
Pretiho grč Verjanko ftran', Befčde njene v ferz' obran';
Ta balada, kateri se očitno pozna, storil najbrž Prešeren), bila je pozneje še slovenskih pesmih kranjskega naroda (I.
,»Ljubljanski Zvon"
izhaja po 4 pole obsežen v veliki osmerki po jeden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 4 gld. 60 kr., pol leta 2 gld. 30., četrt leta I gld. 15 kr. Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i. dr. — Izdajatelj in odgovorni urednik: Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, v Medijatovi hiši na Dunajski cesti, 15.
Tiska »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.
Oznanilo.
Večkrat mi dohajajo vprašanja, če se dobivajo pri meni tudi platnice za prejšnje letnike » Ljubljanskega Zvona*. Naznanjam, da se dobivajo za vse dozdanje letnike v raznovrstnih barvah.
Janez Bonač,
knjigovez, Poljanska cesta io.

Josip Pagliaruzzi-Krilan.
•i t t i i t } i » «".V»	»i.'«	«i
ft; ^c^tzjU-J^* I
Knjiga se dobiva
brošur en izvod po x*— gld. elegantno vezan » 1-50 *
pri Mariji Pagliaruzzi, via St. Antonio, št. 4 v Gorici, v kauliški knjigarni in pri Ig pl. Kleinmayrji in Fed. Bjimbergu v Ljubljani, pri J. Krajci v Rudolfoveiu.
K
m
M
B'Ci
src; m
izhaja vsakega meseca i. dan v zvezkih, po 4 pole velike osmerke obsezajočih, ter stoji v Ljubljani na dom pošiljan ali po pošti prejeman: za vse leto .... 4 gld. 60 kr. » pol leta . . . . 2 » 30 » » četrt leta	1 » 15 »
Po vseh deželah zunaj Avstrije stoji »Ljubljanski Zvon« po 5 gld.
60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se oddajajo po 40 kr.
Dobivajo se tudi še:
»Ljubljanski Zvon«, II. tečaj (1882) nevezan po . . 3 gld.	—	kr.
v Bonačeve platnice vezan po........4 »	20	»
»Ljubljanski Zvon«, III. tečaj (1883) nevezan po . . 3 »	—	»
v Bonačeve platnice vezan po........4 »	20	»
»Ljubljanski Zvon«, V. tečaj (1885) nevezan po . . 3 »	—	»
v Bonačeve platnice vezan po........4 »	20	»
»Ljubljanski Zvon«, VI. tečaj (1886) nevezan po . . 3 »	—	»
v Bonačeve platnice vezan po........4 »	20	»
»Ljubljanski Zvon«, VII. tečaj (1887) nevezan po . . 4 »	—	»
v Bonačeve platnice vezan po........5 »	20	»
»Ljubljanski Zvon«, VIII. tečaj (1888) nevezan po . 4 »	60	»
v Bonačeve platnice vezan po .......5 »	80	»
Letnika I. (1881) in IV. (1884) sta nam že pošla.
Vrhu tega se dobivajo pri podpisanem upravništvu: »Rokovnjači«, Zgodovinski roman, spisala Jos Jurčič in
Janko Kersnik po...............50	kr.
>
Upravništvo „Ljubljanskega Zvona".
Ljubljana, Dunajska cesta 15.