Reorganizacija kmečko-nadaljevalne šole Kmetijske in gospodinjske nadaljevalne šole naj se sporazumno s Kmetijsko zbornico sodobno reformira, jih podredi rednemu nadzorovanju okrajnih šolskih nadzornikov. S posebnimi tečaji na kmetijskih šolah naj se poskrbi za strokovno izobrazbo potrebnega učnega osebja, poučujejo naj pa na teh šolah, zlasti v predhodni dobi, tudi učitelji brez teh tečajev, a ki se s svojim delom izkažejo, da so za to sposobni. Pri zidavi novih šol naj se povsod predvidi tudi prostor za ta pouk. Naš končni cilj je, da naj se uvede ta pouk obvezno na vso kmečko mladino od 14. do 16. leta v zimskem času vsaj po eno popoldne tedensko. (Iz resolucije Kmetijske zbornice) Namen kmečko nadaljcvalnih šol je izobrazba kmečke mladine, t. j. priprava za poklicno delo in usposobitev za aktivno delo v kmečkem občestvu. Kmečko nadaljevalna šola mora graditi na osnove ljudske šole, a nc smc podajati svojim gojencem podrobne, izčrpnc in sistcmatske izobrazbe iz vseh kmetijskih panog. V nasprotju s strokovnimi šolami pridejo tu do izraza le one kmetijske panoge, ki jih bo učenec potreboval v praktičnem življenju. Najvažnejše so napake, ki jih kmetje delajo pri svojem delu, n. pr. pregosto sajenje sadnega drevja, prediranje rodnega mehurja z gnojnimi vilami itd. Vzporedno z obravnavanjem problemov iz kmečkega poklicnega dela gre obravnava problemov iz kmečkega občestva. Kmet ni samo poljedelec, tcmveč kot član človeške zajednice tesno povezan s človeško družbo. Bilo bi napačno, če bi videli le napake njegovega dela in ne vseh onih velikih zablod, ki izvirajo iz njegovega dotika z družbo; vsak mora vedeti, kaj je osnova rodoljubne družine, znati mora nekaj o vaškem in občinskem občestvu ter mora biti sposoben se v njem aktivno udejstvovati. Poleg poklicne izobrazbe je najvažnejša naloga kmečke nadaljevalne šole gojitev čuta do vaške skupnosti, čuta odgovornosti do posameznika in občestva ter gojitev ljubezni do kmečkega poklicnega življenja. Najlažje doseže šola te uspehe, če se učitelj vglobi v delo in življenje kmečkega ljudstva. Edino učitelj je v vsaki zakotni vasi in le on lahko popolnoma spozna kmečki živelj. Samo ljudski učitelj bo mogel pritegniti mladino v šolo ter ji bo moral postati svetovalec in prijatelj. Le z zanimanjem, življenjsko praktičnim poukom in pravilnim odnosom učitelja do učenca bo kmečka nadaljevalna šola napredovala. Učitelj mora biti pedjigoško, metodično in snovno dovolj pripravljen. Ni mu pa potrebna kaka izčrpna strokovna izobrazba, ker ni niti namen kmečkih nadaljevalnih šol sistematska - strokovna gospodarska izobrazba, temveč poljudna in preprosta obravnava napak poklicnega in občestvenega življenja. Seveda mora imeti učitelj osnovne in tcmeljne pojme v poedinih gospodarskih panogah. Učiteljstvo, ki je na vasi začutilo potrebo in veselje do dela v kmečko nadaljevalnih šolah, naj dobi potrebno poljudno - strokovno izobrazbo v 3—4 mesečnih strokovnih tečajih. V teh tečajih naj se poučujejo poedine kmetijske panoge v poljudno - praktični obliki (sadjarstvo, tloznanstvo, vinogradništvo itd.). Posebno važno je praktično delo. Potrebne teoretične podatke je lahko dobiti v knjigah, le praktično demonstrirati jc težko. Zato naj se na teh tečajih predvsem izpopolnjuje praktična izobrazba. Poleg 3—4-mesečne strokovne naobrazbe naj se učiteljstvo pripravi še v metodično - pedagoškem oziru na 1-mesečnih metodičnih tečajih. V njih naj se predava organizacija kmečkih nadaljevalnih šol, metodično - pedagoško delo in osnove občestvene izobrazbc (narodno in kmečko gospodarstvo, zakonodajstvo, zdravstvo in vaško-kmečka sociologija). Iz navedenega sledi, da zahteva pedagoško - metodično delo, da se učitelj popolnoma vživi v kmečko življenje in miselnost. Da bo pouk še enotnejši, je treba šole podrediti rednemu nadzorovanju. Namen tega nadzorovanja ne smc biti iskanje napak, namen nadzorovanja mora biti pcdagoško - metodično svetovanje. Nadzorni organ mora videti vse hibe in odlike šolskega dela. Šele iz teh grešk in odlik bomo našli pravo pot. V delo kmečko nadaljevalnih šol se Iahko vživi le oni, ki je sam praktično delal v njih. Glede na to je neprimerno, da bi se kmečko nadaljevalne šole podredile nadzorovanju sreskih šolskih nadzornikov, ki so preobremenjeni z administrativnim in metodičnim delom v ljudski šoli. Ti bi tudi ne mogli postati svetovalci, ktr nimajo vsi vpogleda in izkušenj. Končno pa ne smemo 60 kmečkih nadaljevalnih šol še razdeliti med 33 nadzornikov, t. j. itak razccpljene šole še bolj razcepiti. Najti je treba vprav stik. Učiteljstvo je sicer organizirano v delovnem občestvu kmečkih nadaljevalnih šol, sestanki pa se zaradi finančnih težkoč ne morejo vršiti. Glasila ni nobencga. Zato jc nujno potrebno, zaradi enotnejšega dela in resničnega napredka, da se ustanovi samostojen odsek za kmečtfe nadaljevalne šole, ki naj se dodeli kmetijskemu ali prosvetnemu oddelku. V ta odsek naj se pritegne 1 (ali več) učitelj, ki je praktično deloval ter ima dovolj splošne in teoretične izobrazbe. Biti mora dober praktik, odličen organizator in dober pedagoško - metodični svetovalec. Ta nadzornik kmečkih nadaljevalnih šol naj enkrat letno obišče vsc šole. Na licu mesta bo spoznal napake, ki jih učiteljstvo dela v metodičnem, pedagoškem in snovnem oziru. Šele iz teh izkušenj bo mogočc dobiti nove pobude. Brcz tega načrtnega dela ne bo postalo delo enotnejše in boljše. Nadalje je važno, da se uvede obvezen obisk vse kmečke mladine od 16. do 18. leta. Starost 14 do 16 let ni primerna: 1. Mladina v teh Ietih še nima poklicne usmerjenosti. 2. Mladina naj vsaj 2 leti praktično dela na posestvu ter ima intimnejši odnos z delom. 3. Mladina se duševno razvija (mladina od 14. do 16. leta še nima smisla za resnično življcnje). Brez obveznega obiska bo kmečka nadaljevalna šola še nadalje životarila. Ali ni škoda velikih stroškov za 10 do 20 učencev, če je dobrote izobrazbe lahko deležno 50 ali več učencev? Najti je treba seveda primerne sankcije. Napredek kmcčkih nadaljevalnih šol zahteva: 1. Primerno izobrazbo učiteljstva. 2. Načrtno delo in smotrno izmenjavanje misli in izkušenj. 3. Redno nadzorovanje po ban. nadzornikih kmečkih nadaljevalnih šol, ki naj postancjo vez mcd šolami in metodično - pedagoški svetovalci učiteljstva. 4. Obvezen obisk vse kmečke mladine od 16. do 18. leta starosti. —a—