Pasi zemlje. Spisal Fr. Govekar. Zemlja, na kteri prebivamo \n na kteri živi milijonov živali, ter raste brez števila rasllin, je zcld velika obla, ktera ima v obsegu 5400 nemških niilj, in prosto plava v zraku. Za to je nemogoče, da bi solnce vse njene dele o ravno tistem easu enako razsvetlovalo in ogrevalo; ampak le tisti kraj (in ta je vselej le eden), na kterega solčni žarki na vpik padajo, je naj bolj razsvetljen in ogret. Zavoljo vednega zemljenega sukanja se pa kraj, kterega zadevajo navpik padli solnčni žarki, vsaki trenotek spreminja. Vsled vednega sukanja pa nastane pri tem kraju kakor nezvezani obod okoli zemlje, zavoljo na pošev nagnjene zemljine osi, ter se z začetka vsaki daa V40 premiče proti polnočni ali poldanski strani, in tako postanejo zavoljo vednega sukanja kakor zareze, ktere se od enega povratnega kroga premičejo do drugcga; pol leta bliža se od poldnevne proti polnočni, pol leta pa zopet od polnočne proti poldnevni. To se more učenccm pojasniti, ako v/.ame učitelj malo prevotljeno platnico, ter jo tako derži proti solncu ali Iuči, da solnčni žarki padajo na zad deržedo oblo (ktero naj pa učitelj vedno suče in obrača). Kedar se 21. «ušca kraj, kterega zadevajo na vpik padli solnčni žarki, vjema z zrmljitio osjo, (akrat imajo ondotni prebivalci opoldan solnce ravno nad svojinii glavami, ler lastna senca pada jim na noge. Od tega dneva pomika se ta kraj po zarezah vsaki dan proti polnoči po 74° (94/365), da dospe 21. rožnika do povratoega kroga, raka; tako se v tem krogu končava sukanje. Potem se pa zopet od tega dneva po y40 pomiče proti poldnu, kjer se zopet 23. kimovca vjema z zemljino osjo. Ravno tako se od 23. rožnika vedno dalje pomika, da 21. grudna dospe po povratneui krogu v znaincnje kozla, od kodar gre potem zopct proti raviiiku zemljo. To vzrokuje, da iinajo prebivalci pasa nied obema povralnima krogoma vsako lcto dvakrat solnce ravno nad glavanii, in kcr .solneiii žarki te krajc med sukanjem močno zadevajo, je očilno, da jc pod tcm podncbjem zelo buda vročina, tcr se tudi ta kraj zove ^vroči pas zemlje". Tini bolj pa, ko se od tega kraja proli polnočni ali poldnevni slrani približujenio, toliko bladncjo je zrak, saj je občc znano, da ima bližava morja, visokost ali nižava kraja, kakor tudi, ali jc kraj gorkini ali nierzliin vetrovom odpert, na podnebje velik vpliv. Občuli so lukaj vcčkral šc prej, ko dospemo v polarni ali točajni krog, pu zimi dusti budi mraz. Zatu pa imcnujcino kraj ali podncbje mcii povratniiua in polarnima krugoma ,,srednji pas zcmljt;". Nad tcčajnikum je pa večji del lela vsled po strani padlib solnčnib žarkov, in po mcsccu dolgib nočib skoraj vcdna zima, ud tud (udi krajc uicd obciua tcčajama imciiujcino ^merzli pas zeniljc". Po takem štejemo pet pasov zeiulje: cuoga vročega, dva srcdnja in dva nierzla. Po tem kratkem vvodu obernimo in preliiišljujuio vsakega bolj natančnu! (.Daije piih.)