B. S ä r f a l v i je v razp rav i o s ta n ju om režja osnovnih šol n a m ad žar­ skem podeželju pokazal, da se m ožnosti k v a lite tn eg a osnovnega izobraže­ v an ja m an jša jo z redčen jem poselitve, posebno še v obliki m a jh n ih nase­ lij- V tre t je m delu so p red stav ljen e razp rav e o podeželsk ih naseljih . P. B e l u š z k y je na p rim e ru okrožja B orsod-A bauj-Z em plen izdelal zanim ivo tipo log ijo naselij. S pom očjo fak to rsk e analize, s k a te ro je obde­ lal po 24 znakov za vsako naselje, je izločil sedem osnovnih tipov pode­ želskih naselij. A. S t a s i a k je p red s tav il osnovne poteze p reobrazbe podeželsk ih n a ­ selij na P oljskem , p r i čem er je osvetlil vlogo la s tn iš tv a zem lje, m igracij in zaposlitvene sestave p reb iva lstva , g rad b en iš tv a in u p rav n e razdelitve. F. B ö c s k e i n a p rim e ru k o m ite ta Vas, ki v k lju ču je P o rabske S loven­ ce, an a liz ira le ta 1971 v reg ionalnem p la n ira n ju u v e ljav ljen h ie ra rh ičn i sistem razvo ja naselij. A v to r ugotav lja , da se je poleg dob rih s tran i poka­ zala v rs ta slabosti, p redvsem p r i razvo ju (o d m iran ju ) m an jših vasi in za­ selkov. V zadn jem p risp ev k u H. S z u l c u g o tav lja sprem em be tlo č rta po ljsk ih vasi v zad n jih tr id e se tih le tih . K ot pom em ben d e jav n ik p reob razbe je p o ­ s tav ljeno v ospred je p o ja v lja n je d ržavnega sek to rja v km etijs tvu . K lju b n ek a te rim , v slovenski geografiji že dobro osve tljen im stranem razv o ja podeželja, je zborn ik v reden pozornosti zarad i sis tem atičnosti p r i­ stopa večine av to rjev do obravnave geografsk ih prob lem ov podeželja, h k ra ­ ti pa om ogoča p rim erjav o dosežkov slovenske geografije na tem področju z dosežki po ljske in m adžarske geografije. M arijan K lem enčič Iz ostale inozem ske geografske in sorodne književnosti Steuer M., W ahrnehmung und Bewertung von Naturrisiken (Z aznava in v red n o ten je n a ra v n ih tv e g an j) . M ünchener G eograpische H efte, št. 43 K allm ünz R egensburg 1979, 235. s. G eografski in š t itu t T ehnične un iverze v M ünchnu se je ob pomoči E v­ ropske investic ijske banke v L uksem burgu vk ljuč il v p roučevan je učinkov fu rlan sk eg a poitresa 1976. P re d s to jn ik in š titu ta , prof. R. Geipel^ je z izsled­ k i sccia lnogeografskega raz isk o v an ja izpolnih 40. štev ilko M ünchener Geo­ g raph ische H efte (»Friauli-Soeialigeographische A spek te e in er E rd b eb en ­ katastrophe« . 1977). 43. štev ilka te period ike pa p rin aša izsledke ugotov- lja n ja , k ako p rizadeto p reb iv a ls tv o zaznava in v red n o ti n a rav n e nezgode, kako gleda n a po trebnost, u k re n iti nekaj p ro ti n jim in kako je psihološko n an je p rip ra v lje n o ozirom a p rilagojeno . O m ejili so se n a tr i, tam k aj n a j­ resne jše nezgode: po tres, podor ska lov ja in poplavo (T ilm en ta). K n jig a pom eni p rispevek k regionalni, geografiji F u rla n ije in k tis ti p a ­ nogi, ki jo v S evern i A m eriki, k je r se je najbo lj razvila, im enu je jo N a tu ­ ra l an d m an -m ad e H azards geography.^ P ro u ču je odnos m ed naraivo in člo­ vekom v ogroženih področjih , k je r je človek na m eji m ed um ikom in p r i ­ lagoditv ijo , in m o ra vedno rač u n a ti n a neko tv eg an je (riz iko). To pa je m anjše , če se m a te ria ln o in psih ično p rilagod i n a n a ra v n e k a tastro fe . P rof. R. Geipelv ki je p rispeval zak ljučno poglavje, poudarja , kako je znanje, kaj ve prebivalstvo, o vzrok ih in pogojih n a ra v n ih ka tastro f, o n jih o v ih p o ­ sledicah, kako računa, na n jihovo ponovitev v bodočnosti in kako je vo ljno sodelovati p ri zašč itn ih uk rep ih , po trebno za bo ljše reg ionalno p lan iran je , za in žen irje in politike. V kn jig i je ločen tako im enovan i rea ln i svet od onegav k ak o r tega do­ jem a prebivalstvo,. V p rvem pogledu je koncep iran zgodovinski opis p o ­ tresov in poplav, fosiln ih podorov in teh iz časa po tresa 1976. Za drugo obm očje, za podobo te h k a tastro f, k ak o r jo zaznava p reb iva lstvo , so n a j- prerj raz loženi teoretski, po jm i ko t so okolje, ogroženost, tv eg an je (riz iko), katastro fa , ra z m erje m ed rea lnostjo im zaznavo itd. Ta drugi, aspek t p re d ­ s ta v lja g lavnino kn jige , k je r so podrobno an a liz iran i izsledki a n k e tiran ja p rizadetega p reb iv a ls tv a na p rim e ru dveh, p rom etno raz ličn ih k ra jev , B ra- ulinsa in P o rtisa . V k n jig i je ob jav ljen tudi, vzorec ankete , s k a tero so do­ b ili na 55 v p rašan j od vsakega an k e tiran ca teo re tsk o po več ko t sto odgo­ vorov. P isec te ocene' pogreša v anketi, v p rašan je , k i bi pokazalo, ali se p reb iva ls tvo zaveda raz lične ogroženosti stavb na raz ličn ih legaih. Saj je znano, d a je bilo največ p o tresn ih p o rušitev n a n esp rije tem pobočnem m a­ teria lu . M ed m nožico ugo tov itev na j navedem le, da so an k e tiran c i iz m anj p rom etnega B ru lin sa pokazali zn an to večjo navezanost na svoj k ra j kot v P o rtisu , ki leži. ob glavni cesti in železnici, č e p ra v so se pisci izogibali ocen, je le m ogoče spoznati m ed p reb iv a ls tv o m nezadovoljivo poznavanje značarja1 nezgod, n jih o v e pogojenosti in iz tega delno s led i tud i n e razu m e­ v an je n e k a te rih ukrepov , s k a te r im i je ita lijan sk a d ružba san ira la škodo*. K njigo bo s p ridom vzel v roke k a te r i od naših raziskovalcev n a ra v ­ n ih nezgod, ki zlasti v okv iru G eografskega in š t itu ta A ntona M elika p ri SAZU p rouču je plazove, podore, usade, po trese (glej M. O rož-A dam ič, P o ­ sledice po tresov le ta 1976 v SR S loveniji. G eografsk i zborn ik X V III, 1979) in zlasti poplave. V kn jig i so nam reč štev ilne nove m etode razširjenega p ro u čev an ja nezgod, zlasti na področju zazn av an ja in re a g ira n ja p rizad e­ tega p reb iva lstva . K o človek p reb ira v te j kn jig i, k ak o po trebno je ljudsko poznavanje teh k a tastro f, ki lahko p rizadenejo dom ači k ra j, in kako tako poznavan je v nekateifih p rim e rih zm anjša ž rtv e a li učinke vsaij umili., se spom ni na sedan je k rčen je geografije v sred n ji šoli. K do p a bo posredoval m ladim tak o zn an je o po javih , ki pom enijo tu d i v štev iln ih naših k ra jih sta lno grožnjo? I. G am s Stanley A. Schumm, The Fluvial System . 338 stran i, 92 skic, 26 foto grafi j, 55 d iagram ov in 10 tabel. A W iley-In tersc ience P ub lica tion . Jo h n W iley & Sons. N ew Y o rk -L ondon-S ydney -T oron to 1977. P re d sabo im am o iz t. im. am eriške geom orfološke šole kn jigo o flu - v ia lnem re liefu in procesih, ki ga u stv a rja jo . Sam av to r p rav i v p redgo­ voru, da to ni niti tem eljno delo n iti p riročn ik , am pak »poskus, proučiti rečn i sistem in n jegove sestavne dele na tak način, da bodo soodvisnost m ed kom ponen tam i sistem a in iz tega izvirajočo nes tab ilnost lahko raz u ­ m eli tu d i ekonom ski geologi, geom orfologi, s tra tig rafi, sedim entologi, u re ­ jevalc i k ra jin e , n a rav o v ars tv en ik i in g radbenik i.« Z vzorno kom pleksno­ stjo raz lag a na jn o v ejše koncep te geom orfološkega razvo ja in nas p re p r i­ čuje. da jih lahkot ko ristno uporab im o pri: p rak tičn em delu. K n jig a je n ap isana tako, da na zanim iv način vodi b ra lca skozi celo t­ no d ogajan je v rečnem sistem u od pov irja do m o rja in pri tem neprestan no opom inja, d a je nu jn o o b rav n av a ti sistem ko t celoto. Na k a te rik o li toč­ ki v poreč ju se nahajam o, m oram o vedno upošteva ti in ov red n o titi doga­ ja n je v po reč ju nad in pod nam i. Z akonitosti součinkovainija š tev iln ih sp re­ m en ljivk , ki vplivarjoi na p reo b lik o v an je re liefa v porečju , ja k o s t in potek erozije , tra n sp o rta in akum ulac ije so nazorno p rik az an e n a š tev iln ih d ia g ra ­ m ih itn p o d k rep ljen e s podatk i iz celegai svet&L M enn da niimamo prav , k ad a r poskušam o vsako sprem em bo v procesih zno tra j rečnega’ sistem a razložiti s sprem em bo zu n a n jih fak to rje v (tek ton ika , klim a, rastje , itd .), am pak so ta k e sp rem em be najpogoste je v sk lad u z zakonitostm i n o tra n je k o n ­ tro le samega, procesa. Mnogo, govori o t. im. p ragov ih (th re sh o ld ), ko za­ ra d i počasnega sp rem in jan ja pogojev p ride v procesu do nenadnega p re ­ skoka v novo katego rijo in raz lik u je zu n an je (ex trin sic th resh o ld ) in no­ tra n je pragove (in strin sic th resh o ld ), pač glede na to, ali je p rag posledica