Glasilo skupščine občine in delovnih organizacij občine Mozirje Leto X Februar Plodno predvolilno Pretekli meseci so bili glede priprav na skupščinske volitve botati, plodni in uspešni. Ko smo konec lanskega leta na skupni seji plenuma občinskega sveta zveze sindikatov in občinske konference SZDL ocenili delovanje delegatskega sistema, smo skupaj z oceno sprejeli tudi stališča o oblikovanju posebnih, združenih in splošnih delegacij v temeljnih samoupravnih skupnostih. Ocena stalnih kadrovskih priprav pa je bila podlaga za konkretne sklepe in akcije, ki so aktivnost pri evidentiranju in priprave na volitve še pospešili ter usmerili tako, da so bili rezultati evidentiranja dokaj ugodni. V jeseni smo ocenjevali vlogo in naloge ter potrebne spremembe v delovanju družbenopolitičnih organizacij za njihovo uspešno vključitev v razvoj političnega sistema socialistične samoupravne demokracije in smo ob tem izrecno podprli ugotovitve, stališča in sklepe ter usmeritve 30. seje predsedstva CK ZKJ na podlagi študije Edvarda Kardelja. Izrecni poudarek je bil dan delovanju družbenopolitičnih organizacij med ljudmi povsod tam, kjer se izražajo, usklajujejo, razrešujejo in urejajo na samoupravne načine temeljna vprašanja delovnih ljudi in občanov. Posebne pozornosti sta bili deležni zlasti organizaciji sindikatov in socialistične zveze. V pripravah na volitve sta prav ti dve organizaciji po ustavi in pozitivni pravni ureditvi še posebej zadolženi za izpeljavo volilnih priprav in volitev samih, saj v teh organizacijah uresničujemo svoje kandidacijske in volilne pravice, določamo merila in načela za kandidiranje in opravljamo funkcije nadzora nad delovanjem svojih delegacij in delegatov ter nosilcev drugih javnih in družbenih funkcij. Ob pripravah na volitve še posebej uresničujejo zelo pomembno sestavino sleherne, tudi najširše pojmovane kadrovske politike. Ko smo na zadnji seji predsedstva OK SZDL in voUlne komi- sije ocenjevali potek predkandi-dacijskih postopkov, smo prišli do naslednjih ugotovitev: 1. predkandidacijski in drugi postopki, ki so urejeni z volilnim pravilnikom republiške konference SZDL Slovenije so bili izvršeni skladno z dogovorjenim rokovnikom za izvedbo predkandidacijskih, kandidacijskih volilnih opravil in za konstituiranje delegacij ter delegatskih skupščin v letu 1978; 2. temeljne kandidacijske konference so bile opravljene v 34 temeljnih organizacijah in v 10 krajevnih skupnostih. V vseh temeljnih samoupravnih sredinah so bile temeljne kandidacijske konference opravljene v obliki zbora delovnih ljudi ali zbora občanov; 3. v predkandidacijskem postopku je bilo evidentiranih 1578 možnih kandidatov .in za njih razpolagamo s podatki, na temeljnih kandidacijskih konferencah pa je bilo dodatno evidentiranih še 225 kandidatov. V ožji izbor je bilo evidentiranih 1804 in za člane delegacij, predlaganih na temeljnih kandidacijskih konferencah 1247 kandidatov; 4. v vseh temeljnih samoupravnih sredinah kjer oblikujejo delegacije, oblikujejo skladno s kriteriji najmanj 2 do 3 združene delegacije za področja samoupravnih interesnih skupnosti; 5. na vseh temeljnih kandidacijskih konferencah je bila obravnavana Usta kandidatov za člane družbenopolitičnega zbora, obravnavani so bili možni kandidati za nosilce vodilnih funkcij v občini in v skupščinah SIS. Lista možnih kandidatov za člane DPZ je bila na vseh temeljnih kandidacijskih konferencah tudi sprejeta. Na osnovi tega predlagam, da občinska kandidacijska konferenca preteklo obdobje oceni kot uspešno in da s to oceno stopimo v tretjo fazo volilnih opravil, to je v izvedbo volitev delegacij v TOZD, krajevnih skupnosti in izvolitev članov družbenopolitičnega zbora občinske skupščine. V temeljnih samoupravnih organizacijah bomo opravili splošne volitve in na njih izvolili delegacije za delegiranje delegatov v skupščine družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnosti in izvolili družbenopolitični zbor občinske skupščine. Novoizvoljene delegacije se bodo vključile v drugi krog kandidacijskih opravil, v katerem bomo obravnavali in določili kandidature za republiško in zvezno skupščino ter razpravljali o možnih nosilcih najodgovornejših funkcij v skupščinah družbenopolitičnih in samoupravnih interesnih skupnostih. Skupaj s pripravami na kongresa Zveze komunistov, z bit- ko za poglabljanje samoupravnih odnosov, gospodarsko stabilnost, razvoj družbenih dejavnosti, z dograjevanjem flmkcij in institucij političnega sistema socialističnega samoupravljanja bomo utrjevali in krepili doseženo stopnjo enotnosti naših delovnih ljudi in občanov na vseh strateških, pa tudi praktičnih političnih vprašanjih. Z volitvami bomo potrdili in uresničili geslo „prave ljudi na prava mesta“ in s tem še bolj utrdili zävest in prepričanje, da smo z delegacijami in delegatskimi skupščinami ter z uresničevanjem pravic in odgovornosti v njih, na pravi poti, na poti uveljavljanja resnične socialistične samoupravne demokracije. Družbenopolitični zbor Koordinacijski odbor za kadrovska vprašanja pri občinski konferenci SZDL je usklajeval evidentirane možne kandidate iz vodstev družbenopolitičnih organizacij občine Mozirje za člane družbenopolitičnega zbora skupščine občine in na podlagi usklajenega predloga evidentiral naslednje možne kandidate: VERONIKA ATELŠEK, kmetovalka iz Šmihela, rojena leta 1944, TONI BORŠNAK, lesni tehnik iz Lačje vasi, vodja TOZD Stavbno pohištvo, član ZK, rojen 1942, JOŽE CELINŠEK, upokojenec iz Spodnje Rečice, član ZK, rojen 1927, ANKA ČEPLAK, upokojenka iz Bočne, članica ZK, rojena 1924, HINKO ČOP, upravni pravnik iz Mozirja, zaposlen na SO, član ZK,rojeii 1926, MARIJA FLUDERNIK, KV šivilja iz Mozirja, vodja skladišča gotovih izdelkov v Elkroju, članica ZK, rojena 1944, EDI HERMAN, ekonomski tehnik iz Nazarij, vodja DS SS GG Nazarje, član ZK, rojen 1925, ANTON HREN, strojni tehnik iz Mozirja, zaposlen v TGO Gorenje - TOZD Mali gospodinjski aparati, član ZK, rojen 1940, VOJKO HREN, kmetijski tehnik iz Mozirja, sekretar OK ZSMS Mozirje, član ZK, rojen 1951, JOŽE MEJAČ, upokojenec iz Mozirja, član ZK, rojen 1914, FRANC OMLADIČ, upokojenec iz Mozirja, član ZK, rojen 1927, FRANJO PAJK, varnostni tehnik iz Prihove, zaposlen v GLIN-u Nazarje, član ZK, rojen 1927, ALOJZ PEČOVNIK, avtomehanik iz Dola pri Novi Štifti, zaposlen v TOZD Kovinarstvo Ljubno,'rojen 1949, VERICA PEČNIK, KV prodajalka, zaposlena v GTP Turist, rojena 1957, LOJZE PLAZNIK, dipl. ing. agronomije iz Mozirja, direktor ZKZ, član ZK, rojen 1941, MARTINA PODPEČAN, učiteljica iz Gornjega grada, zaposlena na OŠ Gornji grad, članica ZK, rojena 1936, JOŽE POZNIČ ml., dipl. ing. gozdarstva, zaposlen vGG-Nazarje - TOZD Gornji grad, član ŽK, rojen 1948, - IRENA RETKO, učiteljica iz Planine pri Ljubnem, zaposlena na OŠ Ljubno, članica ZK, rojena 1954, ANDREJ ŠILJAR, ing. gozdarstva iz Krnice pri Lučah, Zaposlen v GG Nazarje - TOZD Gozdarstvo Luče, član ZK, rojen 1948, JOŽICA VEBER, KV prodajalka iz Mozirja, zaposlena v TP Savinja, članica ZK, rojena 1947, NINA VRŠNIK, kmetovalka iz Robanovega kota, rojena 1934. Mi in kultura ■■■mraaaaii Spoštovani tovariš, ali si že kdaj razmišljal, da bi aktivno sodeloval pri zaščiti vrednot in pridobitev socialistične revolucije, varnega in mirnega počutja občanov ter varnosti njegovega in družbenega premoženja? Če si o tem razmišljal in odgovoril z „da“, potem te delavci milice vabimo, da se vključiš v naše vrste in združiš svoje delo z nami! In da bi bila tvoja odločitev še lažja, naj ti povemo, kaj pričakujemo od tebe: - najmanj končano poklicno šolo, - starost do 25 let, - odslužen vojaški rok, - znanje slovenskega jezika, — telesno in duševno zdravje. Pogoji za sprejem na delo v milico so resda zahtevni in tvoje bodoče naporno ter odgovorno. Vendar pa tudi častno in priznano. Z nadaljnjim izobraževanjem, ki ti ga nudimo, boš razširil svoje znanje za uspešno delo v milici in tudi na drugih področjih dela organov za notranje zadeve. Ker ti na tem mestu ne moremo povedati vsega, te vabimo, da se. dodatno informiraš ali na postaji milice v Mozirju ali na oddelku milice na Ljubnem. Postaja milice MOZIRJE Žlahtna navada Letošnji kulturni teden je za nami. Lahko bi že uvodoma rekli, da je bil uspešen, saj je bila kulturna bera bogata tako po kakovosti, kot po količini. Za vsakogar nekaj torej. Vendar ob tem nekaj grenkih ugotovitev onemogoča sklepno misel, da je bilo res vse najlepše, najboljše in da smo storili vse, kar bi lahko. Vse priznanje velja organiza-toq'em Kulturni skupnosti in Zvezi kulturnoprosvetnih organizacij Moziije, ki sta tokrat že v tretje pripravili dobro zamišljeno menjavo kulturnih prireditev med kraji v dolini. Treba je reči, da zahteva takšna izvedba veliko truda in dobre volje na vseh ravneh. Ne le organizatorji, tudi nastopajoči morajo veliko žrtvovati in se naprezati, da ustrežejo že dokaj zahtevnim poslušalcem in gledalcem. Pri vsem tem je sodelovalo veliko požrtvovalnih ljudi, ki po vsakdanjem delu znajo najti čas za razne oblike kulturnega delovanja. To moramo imeti pred očmi, ko prihajamo v dvorane, da bi poslušali pevce, gledali odrsko predstavo ali obiskali takšno ali drugačno razstavo. Ob tem se postavlja vprašanje, če smo se vsaj malo oddolžili mnogim tihim sodelavcem prosvetnih društev, ki so nam želeli pripraviti kulturni užitek in morda še veselje? Boleče je, če poje dober zbor malemu številu poslušalcev. To se je žal zgodilo na Ljubnem in v Gornjem gradu. Pa zakaj? Na Ljubnem pravijo, da je bilo premalo poskrbljeno za obveščenost. Je res to vzrok? Lahko da. Iz izkušenj vemo, da so naši ljudje vedno radi poslušali lepo ubrano petje in zato smemo verjeti, da je res kriva slaba obveščenost. Če je temu tako, potem kaže v prihodnje posvetiti temu vprašanju več pozornosti. Predvsem pa se vsiljuje misel, da je bilo premalo sodelovanja med kulturnimi delavci v posameznih krajih. Ne more nam namreč biti vseeno, če gostimo skupino na domačem odm in se ob tem vedemo, kot da nas njihov sprejem in nastop prav nič ne zanimata. Prav bi bilo, da bi domačini, ki povabijo v goste skupino iz drugega kraja poskrbeli, da dvorana ne bi bila na pol prazna. V tej prizadevnosti vidimo tudi uspešnost medsebojne izmenjave kulturnih dobrin. Kajti le, če bodo nastopajoči prepričani, da domači kulturniki smatrajo njihov obisk kot obvezo vsestranskega sodelovanja na prireditvi, potem bo kulturni teden še dalje živel v svoji nenadkriljivi zamisli, da se med seboj spoznamo in šele takrat bo vsa dolina zaživela v enotnem kulturnem utripu. Zato nas mora letošnja izkušnja spodbuditi, d« bomo v prihodnjem letu resnično pomagali drug drugemu, saj bomo le na ta način uresničili vse tisto, kar smo ob lanskem tednu Komunista tako glasno obljubljali. Ne smemo namreč biti zadovoljni le z last- nim uspehom, na druge pa enostavno niti ne pomislimo. Vsakdo želi uspeti, saj se dolgo pripravlja na nek nastop in zanj prav tako žrtvuje veliko časa in naporov. Uspeh pa je poleg kakovosti tudi občutek, da je pri tem sodelovalo veliko gledalcev in poslušalcev, saj je polna dvorana nadvse prijetno priznanje vsem nastopajočim. Ob zaključku razmišljanja pa še tole. Kulturni teden v občini je bilo doživetje, ki ga velja pohvaliti z željo, da bi s takšnim načinom delovanja nnadaljevali. Če zasledimo med nastopajočimi vse starostne skupine, potem lahko upamo, da se mladi zgledujejo po starejših, da gredo po njihovi poti. To pomeni, da bo še petja, igranja, razstavljanja v naši dolini. Besede tovariša Acmana ob otvoritvi na Ljubnem pa naj odmevajo na vseh ravneh družbenega življenja v občini. Če hočemo biti kulturni, moramo to dokazati na vsakem koraku in ne smemo misliti, da pomeni kultura le sodelovanje na eni ali drugi prireditvi, da je kultura že zgolj obisk neke predstave. Tudi delovne organizacije naj bi se spomnile obetov, ki so jih dale lani, ko smo govorili o kulturni dejavnosti v občini. Takrat je bilo obljubljenega veliko več, kot je bilo do danes dejansko stoijenega. Človek ne more živeti sam in tudi kot posameznik ne pomeni ničesar. Vsi ljudje, vsakdo na svojem področju, morajo dobro opravljati svoje delo, da nam je omogočeno vsakdanje življenje z našimi potrebami in navadami. Na nek način smo odvisni drug od dmgega, pa naj to želimo priznati ali ne. Delo vsakega posameznika je potrebno in ga moramo spoštovati kot svojega, kajti če bi ljudje nekatera dela zanemarili bi se znašli v zelo nerodnem položaju. In ker smo navezani drug na dmgega, se med seboj večkrat srečujemo in tako tudi pozdravljamo. Nerodno je, če srečamo znanca, mu nekaj zamrmramo in ta niti ne ve, če smo ga hoteli pozdraviti ali ne. Že naše matere so nas učile: glasno pozdravi in človeka v oči poglej! Pozdrav je pravzaprav še naprej tihi pogovor med ljudmi, ki se srečujejo. Izraža zdaj občutek sreče, presenečenja, zdaj spoštovanja, drugič zopet odpuščanja. Vsekakor pa naj bo pozdrav iskren pogovor med ljudmi, ki žive v istem kraju. To se pravi, da človeku, ki ga pozdravimo tudi želimo dobro! V pomladnem večem sem šla k prijateljem na obisk. Zmotil me je pozdrav: dober večer! Odzdravila sem in se predala svojim mislim. Dober večer!, me je presenetilo. Zdelo se mi je nemogoče, da bi me domačini poznali. In vendar spet: dober večer! Topel in prijazen in glasen dober večer! Bil je prijeten, domač pozdrav neznanega človeka, ki me je srečal v večerni uri. Zame je bilo to nekaj novega, nekaj posebnega. Bilo je presenečenje! Večkrat sem premišljevala in vedno bolj me je mikalo, da bi se zahvalila za te pozdrave, saj človek, ki je bil kdaj v stiski še kako pogreša pozornost. Pozdrav tudi neznanemu človeku, ki ga srečaš, je žlahtna slovenska navada, ki ima svoj čar in želeti je, daje tudi mladi rod ne bi opustil. M =iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii= E Žirija za podeljevanje Priznanj OF pri občinski konferenci SZDL I S Mozirje E 1 POZIVA 1 E vse zainteresirane temeljne oziroma druge organizacije združenega = I dela, temeljne samoupravne skupnosti, krajevne organizacije SZDL, = 5 občane in druge k vlaganju predlogov za podelitev ' s s PRIZNANJ OF V LETU 1978 Priznanje OF se podeljuje za posebne družbenopolitične, znanstve- E 5 ne in organizacijske dosežke pri razvijanju in krepitvi socialističnih E 1 družbenih odnosov posameznikom, družbenopolitičnim in drugim S S organizacijam. Podeljuje se vsako leto ob obletnici ustanovitve OF j| i slovenskega naroda, 27.aprila. | E Priznanje OF se podeljuje tistim posameznikom in organizacijam, E = ki so s svojim delom, posamezniki pa tudi z drugimi osebnimi kvalite- E E tami, prispevali k dosežkom trajnejše^ pomena in so s tem vplivali E 5 na uveljavljanje in razvoj socialističnega družbenopolitičnega sistema, = 1 socialističnih družbenih odnosov, na razvoj samoupravljanja, zlasti pa s = na dosežke, ki pospešujejo neposredno uveljavljanje občanov in de- = 1 lovnih ljudi na vseh področjih in v vseh oblikah družbenega življenja. 5 E Predlog za podelitev Priznanja OF lahko poda vsaka pravna in E = fizična oseba. S Žirija sprejema predloge za podelitev Priznanja OF v letu 1978 do 5 5 vključno 31. marca 1978. e Občinska konferenca SZDL Moziije E Žirija za podelitev priznanja OF E illilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllUllllllllllllllli Največ za bivak Svoje deio v preteklem Jvo-letnem obdobju so pred dnevi pregledali tudi ljubenski planinci. Ocenili so uspehe, ki sojih dosegli in za razmere v katerih delajo niti niso majhni, soočili pa so se tudi s problemi, ki jih tarejo. Planincev na Ljubnem ni malo, primanjkuje pa tistih zanesenjakov, ki bi bili pripravljeni za planinsko organizacijo in za delo v njej žrtvovati nekoliko več prostega časa. Peščica zagnanih delavcev je namreč premalo, da bi društvo lahko reševalo večino pomembnih nalog. Prvi korak k izboljšanju takšnega stanja je novo vodstvo, ki so ga izvolili na občnem zboru in v katerega so vključili pretežno število mladih. V minulem letu jim je največ časa in dela vzela gradnja bivaka na Travniku. Bivak stoji na transverzalni poti med Smrekovcem in Raduho, kar je pomembno tudi zaradi tega, ker je Raduha poleg Triglava edini slovenski vrh, vključen v jugoslovansko planinsko pot. Dela so končali, za notranjo opremo pa bodo poskrbeli takoj, ko bodo to dovoljevale vremenske razmere. V izgradnjo so vložili nekaj manj kot 30.000 dinarjev sredstev, ki so si jih v dokajšnji meri prislužili sami, v veliko pomoč pa so jim bila tudi sredstva telesnokultume skupnosti. Planinci so prispevali med drugim še 1200 udarniških ur in tako je njihov lastni prispevek vložena sredstva oplemenitil za trikratno vrednost. Zaradi obilice časa, ki jim ga je vzela gradnja so nekoliko zanemarili ostalo dejavnost. Premalo jih je namreč delavnih, da bi vse to zmogli. Čutiti je zlasti pomanjkanje izletov, vendar bodo to skušah nadoknaditi v letošnjem letu. Za predavanja so poskrbeli in nekaj več pozornosti posvetih vzgoji najmlajših, saj je prav zdaj v teku mala planinska šola na ljubenski osemletki. Postorili so seveda še več drugih in nujno potrebnih del, na občnem zboru pa so si zadali še program za letošnje leto. Osrednje mesto zavzema dograditev bivaka, ki ga bodo otvorili 27. avgusta v okviru občinske proslave dneva planincev. Osrednja republiška proslava bo štirinajst dni pozneje na Loki po Raduho. Z uresničitvijo preostalih nalog žehjo predvsem zapolniti vrzeh, nastale v zadnjem obdobju. Iz starih Znano je, da je v Mozirju beležil dogodke Franjo Vajd. Zal je malo njegovih zapisov dosegljivih. Tako je tudi s kroniko nekdanjega nadučitelja Franca Praprotnika. Prav nič pa ni dosegljivega od del Žige Laja-kov - Mozirskega, razen nekaj njegovih verzov o francoskem oficirju, ki je 'v mozirskem župnišču zasegel razno blago (1797). Prizadevali si bomo v odlomkih objavljati tisto, kar je zanimivega iz preteklosti trga Mozirje. Če nam bo uspelo najti kaj več, pa bo branje bolj bogato, tako po obsegu, kakor tudi po vsebini. Hvaležni bomo vsakomur, ki bi nam hotel pri iskanju starih zgodb in podatkov iz preteklosti pomagati. Želimo, da se ohrani kar se da veliko iz zgodovine doline, oziroma posameznih krajev. O trgu Mozirje je v kratkem času prevladovalo nad drugimi okoliškimi kraji kar je pripisati predvsem dej- zapisov stvu, da je naselje doživljalo prav vsled bližine gradu velik razmah tako v obrti, kakor tudi v trgovini. Razvoj kraja je zahteval kmalu večje pravice, ki so naravno sledile razvoju gospodarske dejavnosti. Vse te pa so tokrat izhajale iz takoimenovanih „trških privilegijev“, ki so jih prvi podelili M ožilju najbrže Heunber-gerji, zagotovo pa so to storili Celjani, saj je za njihovega vladanja Mozirje že imelo svojega trškega sodnika (1405). Neznano je v kakšnem obsegu so bile podeljene prvotne trške pravice. Kronisti niso uspeli listine opisati, ker je ob nekem požaru zgorela. Vsekakor je ohranjen pripis dokumenta o trških privilegijih M ožilja iz 16. stoletja. Podelil jih je nadvojvoda Karl dne 21. 2. 1581 v Gradcu. Prevod te listine bomo v enem od nadaljevanj objavili. Z omenjenimi pravicami se je trgu dovolilo voliti svojega sodnika, ki je imel tudi nalogo pobirati davščine za gospoščino Zovnek, urejati medsebojne odnose tržanov, soditi, vendar je moral hudodelce pošiljati na sojenje na Žovnek, iz česar sledi, da je imel le pravico nižjega sodstva. Listina navaja pravico sejmov v trgu, ter pravico do lastnega grba in pečata. Po podelitvi navedenih pravic, so privilegije potrdili Mozirju še naslednji Habsburžani: Nadvojvoda Ferdinand 13. 2. 1598, cesar Ferdinand III. 1. 7. 1642, ter 26. 9. 1652, cesar Leopold I. 29. 7. 1667, cesar Karl VI. 6. 7. 1720, cesarica Marija Terezija 12. 2. 1744, cesar Jožef II. 30. 6. 1783, cesar Franc II. 18. 12. 1796, cesar Ferdinand 5. 7. 1838. Vidimo torej, daje vsak vladujoči deželni knez podelil posebej dokument o pravicah, zakar je bilo treba plačati pristojbino, ki je denimo pri privilegiju cesarja Franca II. znašala kar 232 guldnov. Medtem, ko nekateri teh dokumentov niso prinesli novih pravic, so drugi zopet kakšne dopolnili, ali spremenili Največkrat so dovoljevali z njimi nove sejmske dni, kar je pomenilo trgu dodaten dohodek iz raznih dajatev, kot je bila mitnina in drugo. Pri tem so točno navajali kadar je šlo za živinski sejem, ali pa kadar so smeli sicer javno trgovati. Zanimivo je, da v teh dokumentih nikdar ni bilo navedeno kakšen obseg ima trg, oziroma njegove meje. Kronist navaja, da je v trškem arhivu „na srečo meja trga točno popisana“. Navaja se, da je trg izven svojih meja posestvoval še dva gozda in sicer enega nad Tmav-čami in drugega v Zavodicah. Običajno so vsakih sedem let obšli vse meje trga in pregledali mejnike, ter druge mejne oznake. To so storili zelo slovesno ob udeležbi vseh tržanov. Ta dan so slovili kot največji trški praznik. Takole opisuje kronist pohod z dne 21. maja 1801. Bil je veličasten sprevod, kateremu načelu je korakala godba, sledili so vojaki, dečki z lesenijni puškami in sabljami, zastavonoše spremljani od štirih helebardistov, trški sodnik, ki je jahal med tajnikom in enim trškim svetnikom, tem je sledil zdravnik na konju, ter nato trije trški svetniki peš. To je torej predstavljalo svečan del sprevoda. Nato so sledili ostali prebivalci Mo-zitja. Sprevod je krenil izpred hiše trškega sodnika GOLIČNIKA mimo župnišča proti Dreži. Do sem so šli vsi, od tod naprej do Trnavč pa le začelje sprevoda, kije moralo obhoditi tudi trški gozd (Bela peč). Na-daljno mejo so obšli v dveh delih sprevoda, pri čemer omenja kronist, da so pri Retku v Tmavčah izdatno malicali. Nato se je sprevod srečal pri Režeku in je krenil progi trgu, tu so zopet gasili žejo, ter tako zaključili obhod trških meja prvega dne. Naslednjega dne je sprevod krenil na Celine, ter nato v Zavodice, kjer so opravili ogled trškega gozda. Tu so se zopet delili, del je krenil pa naprej, ostali pa so korakali v Loški gaj, kjer je bilo na voljo dovolj jedače in pijače, pa še zaplesali so. Od tod so se podali do Krajnca s čimer se je smatralo, da so meje trga pregledane. V trgu je bilo splošno ljudsko rajanje. Kako so bili obširni, kaže pojasnilo kronista, da so dvakrat pri obhodu prešli mejo trga, zato so morali prenehati z igranjem godbe, puške pa so povesili navzdol. Enkrat so prekoračili mejo pri Tmavčah, drugič pa v Zavodicah. Tako so ravnali, da bi se izognili kakšnim izgredom, kot se to navaja. Torej že takrat je bilo treba računati na vroče-'crvne sosede. A. VIDEČNIK Čeprav majhno, vendar prijetno planinsko zavetišče N j egovo veličan stvo mozirski pust... Mozirski pust se je tudi letos ljonu gozdnega gospodarstva v razšopiril v vsem svojem sijaju. Savinjskem gaju, ali pa kjerkoli Njegova vlada je izdala poseben drugje v Gomjesavinjskih go-proglas, s katerim je vsem Mo- zdovih, ki se od paviljona bi-ziijanom in Moziijankam, vsem stveno ne razlikujejo, kvečjemu prebivalcem trga in okolice, kdo skrbi zanje. Otrokom iz Le-sporočila, da bo nova vlada 6. pe njive bodo nemudoma in 2. 1978 prevzela v svoje roke brez težav iz besed in obljub vse mozirske posle. To še zlasti postavili novo šolo, neuresniče-zaradi tega, ker se je stara ne načrte bodo porabili za iz-oblast izkazala kot do kraja gradnjo vrtca, pust pa bo Soli-brezkrvna, močno nadušljiva in darnostno pokril stroške izdela-od starosti do kraja oslabela, ve urbanističnega^ načrta za tu-Pust je svojo namero tudi v ce- kajšnjo občino. Že zaradi ugle-loti uresničil. Novi predsednik, da, če zavoljo drugega ne, bodo vsemogočni PUST seje postavil v Savinjskem gaju postavili straža neomejenega samovladama in nišče. Stranišče na štrbunk, ker zakonodajalca in si iz svojih tudi to spada v folkloro. Ta nadvse učenih in nezmotljivih objekt bo premične narave in sodelavcev izbral svetovalce, mi- ga bodo na podlagi izdelanega nistre in pustne aktiviste. Zu- programa časovnih obdobij nanje zadeve je poveril Samo- gnojenja posameznih vrst cvetja oblastniku, notranje Britviču in prestavljali po gaju gor in dol. prosveto Goflaču, za finance je Ob primernem in zadostnem poskrbel Stiskač, za komunalo štrbunkanju bodo s tem vseka-Grabner, za zdravstvo dr. Žilnik kor posrkbeli za redno gnojenje in za gostinstvo in turizem Žlič- posejanega in zasajenega cvetja nikova. Proglas in oznanilo je iz in drugih primerkov. Nekoliko predsednikove pisarne sporočil bolj prikrito, pa vendarle, so vodja njegovega kabineta spregovorili tudi o verjetno riaj-dipl. ing. oec. f.r. Benedikt pomembnejšem ukrepu - o Bučman. ukinitvi davčnih napovedi in o legalizaciji prekupčevanja z le-Na svečani pustni torek so som. Na ta način izpadli znesek pustnjaki Moziijanom pripravili dohodkov nameravajo baje na-budnico že navsezgodaj in takoj domestiti s prostovoljnimi pri-nato poiskali PUSTA. Po teht- spevki vseh ob tem prizadetih, no izdelanem načrtu so odločili Ker so bile ceste zaradi po-pred občinsko skupščino pre- manjkanja snega dobro spluže-vzeti oblast in so to tudi storili. ne je pust zatem obiskal vse Vsem občankam in občanom večje temeljne organizacije so takoj po prevzemu sporočili združenega dela, vsem podelil vsebino že veljavnih ukrepov predpis o novih dajatvah iz nove oblasti. Ker so z izvaja- netto osebnih dohodkov in vsa-njem teh ukrepov pričeli takoj, Id posebej še predloge za pope-so jih tudi poslali v javno raz- stritev proizvodnega programa, pravo. Med ukrepi je bilo seve- tehnoloških izboljšav in podob-da nekaj kar se da koristnih. Ta- na koj so zavrgli nov sistem točko- Slavnostno srečanje je pust vanja, ker v njem ni točk za te- za vse občane pripravil popol-kanje okrog in druga pomemb- dne v Mozirju. Med pestrim in na opravila, če pa bi točke že bogatim programom so pust in bile, bi zaradi njihove obilnosti, njegovi spremljevalci položili teza takšen način plačevanja meljni kamen za gradnjo tako zmanjkalo prepotrebnih sred- težko in dolgo pričakovane štev. S horo legalis za zapslene maksi veleblagovnice, izvrtali so se potrudili odpraviti zamu- plinsko vrtnino in nekaj plina janje. Vse pomembne in druge razdelili tudi tistim, ki nimajo seje bodo poslej ob neuradnih piščancev in kokoši nesnic, pri-dneh, sem so jih iz uradnih dni kazali so novo terensko vozilo, nemudoma prestavili, ob urad- edino primemo za uporabo na nih dnevih pa so sklenili od po- občinski cesti med Mozirjem in vsod drugod prestaviti na njiho- Lepo njivo, pripravili slavnpst-va delovna mesta tudi vse ura- no telovadno akademijo in se dujoče. Ker za povečanje ob-, ukvarjali še z drugimi raznote-činske stavbe ni in ni denarja rostmi. (baje je v odmiranju dinar in ne V sredo, na ta najbolj žalost-država) bodo vse večje seje po- ni dan, so truplo blagopokojne-slej pod cerado na sodobno ure- ga pusta izpostavili na katafalku jenem parkirnem prostoru ob v središču Mozirja. Potem ko so poslopju občinske skupščine, se mnogoštevilni občani poklo-To seveda le ob slabem vreme- nih njegovemu spominu, so raj-nu, ob lepem bodo seje v pavi- nega upepelili in pokopali. /------------------------• ‘ ----N OBČINSKA SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA MOZIRJE Svet za opravljanje javnih pooblastil Svet za opravljanje javnih pooblastil Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje je na seji dne 23. 2. 1978 na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76) in 32. člena statuta Občinske skupnosti socialnega skrbstva Mozirje sprejel naslednji SKLEP o odstotku povišanja preživnin vi. 1978 I. Vse preživnine se povišajo za 14,6 odstotka napram letu 1977 od 1.4.1978 dalje. II. Ta sklep se objavi v občinskem uradnem glasilu in velja od dneva objave. V_________________________________ — KOMUNALNO PODJETJE MOZIRJE Komisija za delovna razmerja OBJ A VLJA naslednje proste delovne naloge in opravila: 1. OSKRBNIK VODOVODOV: pogoji: — VKV ali KV vodoinštalater ali drug soroden poklic — najmanj 5-let delovnih izkušenj na podobnih področjih dela 2. GRADBENI DELOVODJA: pogoji: — srednja gradbena šola — smer nizke gradnje ali poklic-. na delovodska šola, — tri oziroma pet let delovnih izkušenj a VODJA FINANČNEGA KNJIGOVODSTVA: pogoji: — višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri — tri oziroma pet let delovnih izkušenj 4 OBRATOVNI IN MATERIALNI KNJIGOVODJA: pogoji: — srednja ekonomska šola — dve leti delovnih izkušenj 5. 2 KV ZIDARJA 6 2 KV KLEPARJA - VODOINŠTALATERJA 7. 2 KV KLJUČAVNIČARJA 8. KV KUHARICA 9. PK KUHARICA ALI NATAKARICA 10. 6 NK DELAVCEV za gradbena dela. Nudimo možnost kasnejše priučitve za kleparska in ključavničarska dela Za delovne naloge in opravila pod točko 5, 6, 7 in 8 so zaželjene delovne izkušnje. Delo je za nedoločen čas in s tremi meseci poizkusnega dela. Vloge sprejema kadrovska služba do 15. marca 1978. DODATKI K SAMOUPRAVNIM SPORAZUMOM O TEMELJIH PLANOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE ZA OBDOBJE 1976 - 1980 ZA LETO 1978 V prilogi „Savinjskih novic" objavljamo dodatke k samoupravnim saporazumom o temeljih planov samoupravnih interesnih skupnosti občine Mozirje za obdobje 1976 — 1980 za leto 1978, in sicer: — Občinske izobraževalne skupnosti Mozirje, — Skupnosti otroškega varstva občine Mozirje, — Skupnosti socialnega skrbstva občine Mozirje, — Občinske kulturne skupnosti Mozirje in — Občinske telesnokulturne skupnosti občine Mozirje. Delavci in delovni ljudje, udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Mozirje za obdobje 1976 — 1980 (Savinjske novice, november 1976) na podlagi 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jogoslavije (Uradni list SFRJ štev.: 6/76) in v skladu z enotnimi merili, sprejetimi v skupščini Izobraževalne skupnosti Slovenije, sprejemamo ta-le DODATEK k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Mozirje za obdobje 1976 — 1980 1. člen S tem dodatkom k samoupravnemu sporazumu o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Mozirje za obdobje 1976 — 1980 udeleženci podrobneje določamo obseg planskih nalog za leto 1978 in vrednost teh nalog ter višino obveznosti združevanja sredstev za izvedbo teh nalog. vsi delavci v Sloveniji sredstva po enotni poprečni prispevni stopnji 3,98 % od BOD. 5. člen Sredstva za izvedbo programov iz 3. člena tega dodatka bomo zagotovili na ta-le način: 1. Sredstva za enotni program: — iz presežka združenih sredstev v letu 1977 706.410 din — s prispevkom po enotni povprečni prispevni stopnji v SRS in sicer: — od 1. 1. do 30. 4. 1978 2,178.990 din — od 1. 5. do 31. 12. 1978 14,339.590 din Skupaj 16,339.590 din 2. Sredstva za program skupnih nalog: — s prispevkom po enotni stopnji SRS in sicer: od 1. 1. do 30. 4. 1978 172.600 din od 1. 5. do 31. 12. 1978 593.400 din Skupaj 766.000 din 3. Sredstva za program vzajemnega kreditiranja v osnovnošolski prostor: — s prispevkom po enotni prispevni stopnji v SRS in sicer: 1978 do 30. 4. 1978 1978 do 31. 12. 1978 od 1. 1. od 1. 5. Skupaj 4. Sredstva za dodatni program: - iz presežka združenih sredstev v letu 1977 - od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 - od 1. 5. 1978 do 31. 12. 1978 Skupaj 79.660 din 226.340 din 306.000 din 176.603 din 1,646.360 din 6,535.099 din 8,358.062 din 2. člen V letu 1978 bodo v občinski izobraževalni skupnosti delovale 4 osnovne šole, v katere bo vključeno: 1905 učencev v 79 oddelkih. V podaljšaho bivanje bo v tem letu vključeno: 83 učenčev v 4 oddelkih podaljšanega bivanja. Od skupnega števila učcencev, bo v org. za usposabljanje vključeno: 11 učencev v 1 oddelek. V malo šolo, ki traja 120 ur, bo v tem letu vključeno skupno 192 predšolskih otrok. Razen navedenih šoloobveznih učencev bo v tem letu vključeno 138 odraslih v osnovno šolo za odrasle in sicer v 6 oddelkih. Skupna predvidena prispevna stopnja v občini bo: od 1. 1. 1978 do 30. 4. 1978 4,87 % od 1. 5. 1978 do 31. 12. 1978 7,27 % 6. člen Primanjkljaj sredstev do vrednosti enotnega programa, ki ga zagotavljamo z enotno povprečno prispevno stopnjo v SR Sloveniji, bomo prejeli iz solidarnostnih sredstev v SRS in siscer: 7,165.000 din. 3. člen Vrednosti programov vzgoje in osnovnega izobraževanja bodo leta 1978: enotni program program skupnih nalog program vzajemnega kreditiranja dodatni program Skupaj vsi programi: 24,211.000 din 766.000 din 306.000 din 8,358.062 din 33,641.062 din Pri izračunu obsega programov smo upoštevali sprejete standarde in normative. 4. člen Za enotni program osnovnega izobraževanja, ki ga zagotavljamo vsem učencem v SR Sloveniji pod enakimi pogoji, bomo združevali 7. člen Vrednosti programov so v tem dodatku k samoupravnemu sporazumu določene na podlagi ocen gibanja družbenega proizvoda in osebnih dohodkov v SR Sloveniji in v občini Moziqe. Po zaključku leta 1978, ko bodo objavljeni uradni podatki o gibanju družbenega proizvoda in osebnih dohodkov, bo občinska izobraževalna skupnost opravila obračun svojih uresničenih programov in skupaj z drugimi izobraževalnimi skupnostmi obračun skupnih programov v skladu z ugotovljenimi dejanskimi gibanji družbenega proizvoda in osebnih dohodkov. Če bo obračun izkazal presežek združenih sredstev, ga bomo šteli kot izvršeno obveznosti združevanja sredstev za programe v letu 1979. Če bo obračun izkazal, da vrednost uresničenih programov presega znesek za te programe združenih sredstev, bomo razliko zagotovili v letu 1979. Obračun in ukrepe za poračun bomo sprejeli po svojih delegatih v skupščini občinske izobraževalne skupnosti. 9. člen Ta dodatek sprejemamo udeleženci samoupravnega sporazuma o osnovah plana Občinske izobraževalne skupnosti Moziije za obdobje 1976 — 1980 po enakem postopku, kot smo sprejeli sam sporazum. Na podlagi......člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju od leta 1976 do 1980 sklepamo temeljne in druge organizacije združenega dela ter delovnih skupnosti v občini ...................... X 1 ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 — 1980 o izvajanju programa otroškega varstva v letu 1978 1. člen S tem aneksom določamo udeleženci naloge na področju otroškega varstva, ki jih bomo v skladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 — 1980 izvajali v letu 1978 in naloge, ki jim bo dana v letu 1978 posebna prednost. A. Program za leto 1978 1. Enotni program vzgojno-varstvene dejavnosti za predšolske otroke 2. člen Udeleženci tega aneksa bomo na podlagi menjave dela zagotovili v letu 1978 družbeno organizirano vzgojo in varstvo predšolskih otrok: 1. Vzgojnovarstvena dejavnost: a) vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah po osnovah in merilih enotnega programa za 200 otrok, kar je za ... .„ otrok več (ali manj) od števila otrok po samoupravnem sporazumu, b) vzgojo in varstvo v vzgojnovarstvenih organizacijah za ...........otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, c) varstvo v organiziranem družinskem varstvu za........... otrok, kar je za......otrok več (ah manj) od planiranega števila otrok po samoupravnem sporazumu, po samoupravnem sporazumu, 2. 80-umi vzgojni porgram za 80 otrok, ki niso vključeni v vzgojno- varstvene organizacije, kar je za....otrok več (ah manj) od planiranega števila otrok po samoupravnem sporazumu. 3. člen Program vzgoje in varstvo bo v letu 1978 ovrednoten po osnovah in merilih (normativih), ki so določeni s samoupravnim sporazumom o temeljih planov skupnosti otroškega varstva v obdobju 1976 - 1980. 4. člen Za izvajanje nalog iz 2. člena tega aneksa bo v letu 1978 potreb no: a) medicinskih sester 0 b) vzgojiteljic 12 c) varuhinj 4 d) varuhinj za organizirano d nižinsko varstvo 0 5. člen Za izvedbo programa vzgojnovarstvene dejavosti za predšolske otroke po osnovah in merilih iz 2. in 3. člena tega aneksa so potrebna v letu 1978 naslednja sredstva: Naloga Sredstva po Sredstva za indeks SS za 1978 po 1978 po teko- cenah 1975 čih cenah 1. Vzgojnovarstvena dejavnost v WO ............................................. 2. 80-urni vzgojni program ......................................... SKUPAJ 1,477.000 2,025.000 137 2. Program skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji v letu 1978 6. člen Delavci in drugi delovni ljudje, združeni v skupnosti otroškega varstva, bodo skupaj z delavci in delovnimi ljudmi v drugih skupnostih otroškega varstva vzajemno in solidarno zagotovili v Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije izvajanje programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji: a) varstvo matere in novorojenčka: — nadomestilo osebnega dohodka delavcem v času podaljšanega porodniškega dopusta v trajanju 141 dni oziroma skrajšani delovni čas od enega leta starosti otroka po poteku 105 dni porodniškega dopusta, določenega na podlagi osebnega dohodka v preteklem letu, — nadomestilo osebnega dohodka delavcem za daljši podaljšan porodniški dopust v trajanju do enega leta otrokove starosti oziroma skrajšan delovni čas do sedemnajstega meseca otrokove starosti po poteku 105 dni porodniškega dopusta za nego dvojčkov ah več hkrati živo rojenih otrok ter težje telesno ali duševno prizadetega otroka, kot nova naloga, ki se uvede v skladu s 131. členom zakona o delovnih razmeijih (Uradni hst SRS, št. 24/77). — valorizacija nadomestil osebnega dohodka za čas podaljšanega porodniškega dopusta, ki so bila odmeijena na podlagi poprečnega osebnega dohodka v letu 1976 za povečanje poprečnih osebnih dohodkov v letu 1977 - naloga, ki je določena s statutom Zveze skupnosti, vendar je v letu 1977 nismo mogli izvajati; — povečanje denarnih pomoči za opremo novorojenega otroka določenih s sklepom o denarni pomoči za opremo novorojenega otroka v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77) za 250 din na otroka, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana do 1.400 din in za 100 din, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana nad 1.400 din, za čas od 1. 5. 1978. b) denarne pomoči družinam: — povečanje otroških dodatkov, določenih s sklepom o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni hst SRS, št. 9/77) za 50 din mesečno na otroka, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana do 1.650 din in za 40 din mesečno na otroka, če je poprečni mesečni dohodek na družinskega člana do 2.600 din. — povečanje otroških dodatkov, določenih v skladu s sklepom o višini otroškega dodatka za otroke iz kmečkih in drugih družin in o dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77), za 40 din mesečno na otroka; — povečanje posebnih dodatkov k otroškim dodatkom, določenih s sklepom iz prve in druge alinee točke b) tega člena za 95 din mesečno za težje telesno ali duševno prizadete otroke in za 20 din mesečno za otroka, ki ima edinega hranilca. — povečanje zneskov dohodka na družinskega člana določenih s sklepom o višini otroškega dodatka in dohodkovnih pogojih v letu 1977 (Uradni list SRS, št. 9/77), ki so bili pogoj za pridobitev pravic do denarnih pomoči v letu 1977 za povečanje poprečnega osebnega dohodka v letu 1977 zaradi zagotovitve otroških dodatkov enakemu številu otrok kot v letu 1977. Določbe točke b) se bodo začele izvajati s 1. 5. 1978. c) pospeševanje razvoja vzgojnovarstvene dejavnosti: — pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah (sofinanciranje razširitve zmogljivosti) in razvoja drugih oblik družbenega varstva otrok. Prednost bo dana ustanavljanju posebnih oddelkov za otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pri vzgojnovarstvenih organizacijah, — zagotavljanje izvajanja vzgojnih programov za predšolske otroke v manj razvitih in obmejnih občinah, — posebna prednost bo dana organiziranju vzgojne dejavnosti za predšolske otroke naših delavcev v tujini in za otroke Slovencev v Avstriji in Italiji kot nova naloga, — predšolska vzgoja v zavodih za usposabljanje otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, — predšolska vzgoja v dvojezičnih vzgojnovarstvenih organizacijah in v vzgojnovarstvenih organizacijah z italijanskim jezikom, — predšolska vzgoja Romov, — izvajanje kadrovskega štipendiranja za vzgojnovarstveno dejavnost, — financiranje družbeno dogovorjenih nalog, pomembnih za razvoj otroškega varstva, sofinanciranje programov za otroke, ki jih izvajajo družbene organizacije, — financiranje študijskih in strokovnih nalog, ki so pomembne za vse skupnosti otroškega varstva (analiziranje optimalnih rešitev za gradnjo, opremo in delo vzgojnovarstvenih organizacij, financiranje svetovalne službe v zvezi z gradnjo vzgojnovarstvenih objektov, študij programa predšolske vzgoje, študije v zvezi z denarnimi pomočmi in podaljšanim porodniškim dopustom), č) dejavnost samoupravnih organov in strokovne službe Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije ter drugi izdatki (stroški denarnega in plačilnega prometa in povračilo davčnim upravam za izterjavo prispevkov za otroško varstvo) in druge predpisane naloge, d) izločitev v obvezno rezervo. 7. člen Za izvedbo programa skupnih nalog družbenega varstva otrok v SR Sloveniji po 6. členu tega aneksa, bodo v letu 1978 delavci in drugi delovni ljudje v SR Sloveniji zagotovili sredstva (v tisoč din): Potrebna sredstva po tekočih cenah 1978 Naloga Sredstva po SS po cenah 1975 3. Dopolnilni program otroškega varstva v letu 1978 8. člen Udeleženci tega aneksa bodo zagotovili izvajanje dopolnilnega programa skupnosti otroškega varstva občine Mozirje, ki bo obsegal v letu 1978: — izgradnjo 26 novih mest v vzgojnovarstvenih organizacijah, — usposobitev......vzgojiteljic in......varuhinj, — diferencirano subvencioniranje cene za dnevno varstvo in vzgojo otrok v vzgojnovarstvenih organizacijah, in v organiziranem družinskem varstvu na osnovi dogovorjenih kriterijev v skupnosti otroškega varstva, — subvencioniranje stroškov letovanja za 200 otrok, — ureditev otroškega igrišča v naseljih: ...................... — vzdrževalne stroške za objekte: Nazarje — drugo odplačilo anuitet, stroški skupne službe, obvezna rezerva. 9. člen Za izvedbo dopolnilnega programa iz 8. člena so bila za leto 1978 planirana sredstva po cenah iz 1975. leta v višini 1,106.000 din, potrebna sredstva po tekočih cenah v letu 1978 so 1,516.000 din. B. Izvajanje programov v letu 1978 10. člen Sredstva za izvedbo pfogramov 2. in 8. člena tega aneksa znašajo, skupaj v din: Program Sredstva po SS za 1978 po cenah 1975 Sredstva za 1978 po tekočih cenah 1. Enotni program vzgojnovarstvene dejavnosti 1,477.000 2. Dopolnilni program 1,106.000 2.025.000 1.516.000 SKUPAJ: 2,583.000 3,541.000 Od tega: — za solidarnost — iz solidarnosti 408.000 559.000 V občini bo združeno skupaj 2,175.000 2,982.000 11. člen Zavezanci za prispevanje sredstev za izvedbo enotnega in dopolnilnega programa po tem aneksu bodo združevali sredstva 1. v obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji 1,11 2. v obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,63 od prispevne osnove brutto osebnih dohodkov. a) Varstvo matere in novorojenčka b) Denarne pomoči družinam c) Pospeševanje razvoja otroškega varstva č) Druge naloge d) Izločitev v rezervo SKUPAJ 1,326.291 1,818.212 Udeleženci se zavezujemo, da bomo v letu 1978 v občini Mozirje združevali sredstva pri Zvezi skupnosti otroškega varstva SR Slovenije po enotni prispevni stopnji v obdobju januar-april 2,21 in v obdobju maj-december 2,69 % od osebnih dohodkov in od oseb s samostojno dejavnostjo, v predvideni višini 10,298.000 din. C. Valorizacijska določba 12. člen Prispevki iz 11. člena tega aneksa se plačujejo kot akontacije. Poračun obveznosti zavezancev za združevanje sredstev po tem aneksu za leto 1978 bo opravljen v januarju in februarju 1979. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem aneksu zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnova za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi občine. Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegala njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina skupnosti otroškega varstva. 13. člen Ta aneks je sklenjen ko ga sprejmejo pooblaščeni organi najmanj dve tretjini udeleženk sporazumevanja, kar ugotovi skupščina skupnosti otroškega varstva. Na osnovi 2., 28., in 44. člena zakona o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije (Ur. 1. SFRJ 6/76) sklepajo delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela DOPOLNILO k samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Mozirje in SR Sloveniji za obdobje 1976 - 1980 v letu 1978 nje težje duševno prizadetih otrok v Ljubljani — v višini 13,700.000 din — investiranje.gradnje zavoda za varstvo in resocializacijo alkoholikov — v višini 4,093.502 din — oskrba oseb neznanega bivališča v zavodu za duševne in živčno bolne Hrastovec—Trate — v višini 471.095.— din — sofinanciranje dogovorjenega programa Skupnosti socialnega varstva Slovenije v višini 240.000 din — sofinanciranje programov republiških socialno-humanitamih organizacij in društev v višini 295.497 din — sofinanciranje programov za izboljšanje življenjskih razmer Romov, v višini 681.342 din — pomoč in oskrba begavcem in repatriirancem neugotovljenega bivališča, v višini 550.274 din — financiranje programa predzakonskega svetovanja, v višini 854.040 din — financiranje programov raziskav na področju socialnega skrbstva, v višini 681.284 din — sofinanciranje republiškega INDOK centra, v višini 100.000 din — SLO in družbena samozaščita, v višini 40.000 din -7 financiranje samoupravnih organov Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, v višini 440.415 din — financiranje strokovne službe delovne skupnosti Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, v višini 2,754.072 din — sredstva v višini 1 % od združenih sredstev za nepredvidene stroške v višini 299.720 din OPREDELITEV PROGRAMA 1. člen Udeleženci si z dopolnilom v letu 1978 na podlagi srednjeročnega programa zagotavljajo kontinuirano izvajanje nalog in ciljev socialnega skrbstva na osnovi enotnega programa, ob upoštevanju solidarnostnih razmerij, programa skupnih nalog in občinskega programa. ENOTNI PROGRAM 2. člen Enotni program zajema naslednje enote storitve: — zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot edini vir v višini 989,50 din na upravičenca, — zagotavljanje sredstev za stalne družbene denarne pomoči kot dopolnilni vir do višine zneska dohodkovnega cenzusa 925,65 din oz. razliko med stalnimi dohodki in višino družbeno denarne pomoči kot edini vir preživljanja, v višini 494,75 din, — zagotavljanje sredstev za zdravstveno varstvo upravičencev do družbeno denarne pomoči, v višini 200 din mesečno na upravičenca; — zagotavljanje sredstev za BOD strokovnim delavcem v socialnem skrbstvu v občinah po kadrovskem normativu 1 strokovni delavec na 4500 prebivalcev, z uporabo kvalifikacijskega količnika 2,90 in višino BOD na PND v znesku 3.711 din. Za izvajanje enotnega programa se uporabljajo kriteriji določeni s sporazumom o izvajanju enotnega - solidarnostnega programa. Pregled vrednosti obeh programov, ki jih združujejo občine je sestavni del tega dopolnila. PROGRAM SKUPNIH NALOG 3. člen Naloge skupnega programa, ki so splošnega pomena za vso republiko so: - sofinanciranje gradnje Centra za varstvo in rehabilitacijo slepih in slabovidnih v Škofji Loki v višini 4,770.845 din — sofinanciranje tretjega zavoda za varstvo in delovno usposablja- VREDNOST PROGRAMA 4. člen Ob upoštevanju, da se sredstva za Skupnost socialnega skrbstva Slovenije združujejo za program solidarnosti in program skupnih nalog, v občini pa za enotni, skupni in občinski program, je vrednost programov naslednja: A. V občini, ki prejema sredstva iz solidarnosti: / 1. Vrednost celotnega programa skupaj s sredstvi iz solidarnosti — za enotni program — za skupni program — za občinski program 2. Od tega sredstva iz solidarnosti Združena sredstva v občinah brez sredstev solidarnosti 207.380,- din 171.942,- din 29.972:- din 5.466,- din 33.659.— din 173.721,- din 5. člen Na podlagi zakona o začasnem financiranju samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti v prvih štirih mesecih 1978 (Ur. 1. SRS 24/77) se združujejo sredstva za program solidarnosti in program skupnih nalog Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije za obdobje začasnega financiranja in za obdobje od 1. 5. do 31. 12. 1978 v enakih zneskih do višine programov, za programe v občini pa z uporabo projekcije prispevne osnove. Tako bodo zavezanci po tem dopolnilu združevali sredstva 1. V obdobju januar-april 57.239.000 din 11.431.000 din 9,702.850 din 517.810 din — za enotni program — za program solidarnosti — za skupni program — za občinski program 2. V obdobju maj — december — za enotni program — za program solidarnosti — za skupni program — za občinski program 114,703.000 din 22,228.000 din 19,594.150 din 3,482.942 din Sredstva se bodo združevala po prispevni osnovi BOD 71,575.529 din. VALORIZACIJA PROGRAMA 6. člen V januarju in februaiju bo opravljen poračun obveznosti zavezancev združevanja sredstev po tem sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast dmžbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnova za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti dmžbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi družbeno politične skupnosti, na katere območju deluje samoupravna interesna skupnost. Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Poračun in ustrezne sklepe sprejema skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije. Družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja, ki ima za osnovo polovico mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov z varstvenim dodatkom iz preteklega leta (varstvena pokojnina) se valorizira tako, kot se valorizira njena osnova — enkrat letno in se tako valorizirana izplačuje vsako leto od 1. 1. dalje. Valorizacija ostalih družbenih denarnih pomoči je izvedena v sorazmeiju planirani razliki med nominalno in realno rastjo DP v tekočem letu. OSTALE DOLOČBE 7. člen V ostalih določbah se neposredno uporablja samoupravni sporazum o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini in SR Sloveniji. 8. člen Dopolnilo se sklene s pristopnimi izjavami, ki jih podpiše najmanj dve tretjini udeležencev, kar ugotovi skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije s posebnim sklepom OBRAZLO ŽITEV k Dopolnilu k Samoupravnemu sporazumu o skupnih temeljih plana socialnega skrbstva v občini Mozirje in v SR Sloveniji za obdobje 1976—80 v letu 1978 OPREDELITEV PROGRAMA Program za leto 1978 predstavlja ovrednotenje nalog, dejavnosti in oblik varstva, kijih izvaja Občinska skupnost socialnega skrbstva Mozirje in Skupnost socialnega skrbstva Slovenije v skladu s statutom, zakoni in samoupravnimi sporazumi................. Program se deli na: 1. enotni (solidarnostni) program, 2. program skupnih nalog, 3. občinski program. Enotni program zagotavlja sredstva za izplačevanje stalnih družbenih denarnih pomoči v enaki višini in po enakih kriterijih za vso Slovenijo, sredstva za zdravstveno varstvo prejemnikov družbeno denarnih pomoči in sredstva za bruto osebne dohodke strokovnih delavcev skupnosti socialnega skrbstva po enotnih merilih za vso republiko. Enotni program izvaja občinska skupnost socialnega skrbstva, sredstva za financiranje programa pa se zagotavljajo pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije do višine 660.000. Program skupnih nalog zagotavlja sredstva za dejavnost in potrebe, ki so skupnega pomena za vso Slovenijo. Program socialnega skrbstva Slovenije. Občinski program predstavlja ovrednotenje vseh nalog, dejavnosti in oblik varstva, ki jih izvaja občinska skupnost socialnega skrbstva. Oblike in naloge varstva, ki jih zajema enotni (solidarnostni) program se delno financirajo iz sredstev, ki se solidarnostno zbirajo pri Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije, za financiranje vseh ostalih nalog in oblik varstva pa se zbirajo sredstva po prispevni stopnji... Naloge in oblike varstva, ki niso zajete v enotni (solidarnostni) program so naslednje: — začasne in enkratne denarne pomoči, — varstvo odraslih v splošnih in posebnih socialnih zavodih, — usposabljanje otrok in mladostnikov z motnjami v razvoju v zavodih za usposabljanje in v vzgojnih zavodih, — rejništvo otrok, ki so na usposabljanju, — dotacije humanitarnim organizacijam, — zagotavljanje sredstev za delovanje organov skupnosti, — zagotavljanje sredstev za delo skupne službe, — investicije in — zagotovitev sredstev za obvezno rezervo. OVREDNOTENJE PROGRAMA Občinski program za leto 1978 znaša 5.466.000 din Od tega enotni (solidarnostni) program 2.040.000 din Občinski program se je napram realizaciji programa za leto 1977 povečal za 1.978.000 din Od tega enotni program za 1.294.000 din Razlogi za tako občutno povečanje programa so naslednji: 1. uskladitev stalnih družbenodenarnih pomoči na višino določeno z enotnim (solidarnostnim) programom, 2. ovrednotenje novih nalog, ki jih je dolžna opravljati in za nje zagotoviti sredstva občinska skupnost socialnega skrbstva v letu 1978, 3. zagotovitev deleža začetnih investicijskih sredstev za sofinanciranje izgradnje doma upokojencev in varovancev Grmovje. Ad 1. V letu 1977 je občinska skupnost socialnega skrbstva s 1. avgustom sprejela po Samoupravnem sporazumu o opredelitvi nalog in obveznosti pri izobraževanju in usposabljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju od Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji obveznosti plačevanja oskrbe v zavodih za usposabljanje in rejnin za 17 otrok zavarovancev, ki se usposabljajo v zavodih za usposabljanje ali v posebnih osnovnih šolah. Ta obveznost je za leto 1977 znašala 380.000 din in je poglavitno razlog za povečanje programa in nastalo izgubo v letu 1977 v znesku 320.000 din. Zaradi nastalih težav pri izvajanju programa v letu 1977 ni bilo mogoče uskladiti stalnih družbenih denarnih pomoči na višini določeno z enotnim (solidarnostnim) programom za leto 1977. Po tem programu je znašala družbeno denarna pomoč kot edini vir preživljanja 856,— din, naša skupnost pa jih je izplačevala le v višini 820.- din mesečno. Družbeno denarna pomoč kot dopolnilni vir preživljanja je v letu 1977 znašala v republiki povprečno okoli 400,— din, v naši občini pa v povprečju le 288,- din mesečno. Zaradi uskladitve navedenih dveh oblik družbenih denarnih pomoči vi. 1978 na višino določeno z enotnim (solidarnostnim) programom se je zvišal tudi enotni program napram 1. 1977 za cca 300.000 din, delno pa se je zvišal enotni program tudi zaradi tega, ker v letu 1977 še ni zajemal sredstev za osebne dohodke strokovnih delavcev socialnega skrbstva. Ad 2 Zaradi novih obveznosti na področju usposabljanja otrok in mladostnikov, ki jih je sprejela občinska skupnost socialnega skrbstva s 1 avgustom 1977, se je v 1. 1978 povečal program za cca 860.000 din. Ad 3 V 1. 1977 je občinska skupnost socialnega skrbstva pristopila tudi k sporazumevanju z občinami celjske regije o sofinanciranju gradnje Doma upokojencev in varovancev Grmovje. Dom bo namenjen predvsem lažje duševno prizadetim starejšim oskrbovancem. Glede na sedanje potrebe si želi skupnost zagotoviti v tem domu 12 mest. Povečanja drugih dejavnosti in oblik varstva, ki jih zajema občinski program predstavlja le cca 570.000 din in je odraz v največji meri predvidenega povečanja cen v zavodih za varstvo odraslih, rejnin za otroke in nekaterih drugih oblik pomoči. Občinska skupnost socialnega skrbstva je v 1. 1977 dobila nekatere nove naloge tudi po Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih glede urejanja preživnin, odnosov med starši in otroki ter sklepanja zakonskih zvez, po novem Kazenskem zakonu pa glede sodelovanja strokovnih delavcev socialnega skrbstva v kazenskem postopku zoper odrasle osebe in izvajanja nadzorstva nad pogojno obsojenimi odraslimi osebami, vendar pa izvajanje teh nalog ne zahteva bistvenega povečanja finančnih sredstev. Povzetek Zaradi bistvenega povečanja nalog občinske skupnosti socialnega skrbstva, povečanja družbenih denarnih pomoči in predvidenih višjih stroškov zavodskega varstva se je vrednost programa na-pram letu 1977 v letošnjem letu precej povečala. Program pa je realen odsev nalog in dejavnosti skupnosti na eni strani ter zadovoljevanje potreb po pomoči in varstvu občanov na drugi strani v sicer mir.imalnem obsegu, ki pa vendarle zagotavlja iz leta v leto večjo socialno varnost občanov. V skladu s 17. členom samoupravnega sporazuma o teme ljih plana kulturne skupnosti občine Moziqe in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1978-80 in s 23. členom dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-80 SKLENEJO delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost dopolnilo k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana kulturne skupnosti občine Mozirje in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 l.B. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1978 V NOMINALNIH ZNESKIH 1. a..Založništvo in knjižničarstvo 40,7 b. Gledališka, glasbena in plesno-baletna dejavnost 97,9 c. Varstvo kult. dediščine in likovno galerijska dejavnost 47,0 d. Kinematografija 27,1 2. Ital. in madž. narod, skupnosti 3,2 3. Slovenci zunaj meja SR Slovenije 4,4 4. Stiki z narodi SFRJ 3,4 5. Stiki s tujino K),4 6. Štipendije ’ 4,7 7. Delovanje društev 3,7 8. Raziskovalna dejav. delovanje organov KSS in strokovna služba 10,7 9. RTV 56,2 Kulturna dejavnost skupno 309,4 10. Pomoč manj razvitim 13,6 11. Naložbe: 68,4 a. nove gradnje 46,5 b. obnove 21,9 12. Nove naloge 4,8 Celotni program (1—12 skupno) 396,2 li A. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE 1978-1980 V STALNIH CENAH v milijon din, cene 1975 1978 INDEKS 1979 INDEKS 1980 INDEKS SKUPAJ 1976-80 l.a. Založništvo in knjižničarstvo 29,7 110,4 32,7 110,1 35,9 109,8 146,7 b. Gledališka, glasbena in plesno-baletna dejavnost 71,4 105,9 75,6 105,9 80,1 105,9 352,3 c. Varstvo kult. dediščine in likovno galerijsko dejav. 34,3 106 36,4 106 38,6 106 166,5 d. Kinematografija 19,8 105,2 20,8 105,2 21,9 105,2 99,0 2. Ital. in madž. narod, skupnosti 2,3 105,8 2,5 105,8 2,6 105,8 11,7 3. Slovenci zunaj n eno iUVJU L vV.O 3,2 105,8 3,4 105,8 3,6 105,8 16,1 4. Stiki z nar. SFRJ 2,5 105,8 2,7 105,8 2,9 105,8 12,8 5. Stiki s tujino 7,6 105,8 8,1 105,8 8,5 105,8 38,2 6. Štipendije 3,4 105,8 3,6 105,8 3,9 105,8 17,3 7. Delovanje dm štev 2,7 105,8 2,9 105,8 3,0 105,8 13,5 8. Raziskovalna dej. delovanje organov KSS in strokovna služba 7,8 105,8 8,3 105,8 8,7 105,8 39,2 9. RTV 41,0 102,8 42,2 102,9 43,4 102,9 204,2 Kult. dej. skupno 225,7 105,8 239,2 105,9 253,1 105,9 1117,5 Nominalna vrednost programa KSS za L 1978 predstavlja realno vrednost istega programa v skupnem znesku 297.600,000 din, transformirano v cene 1978 v skladu z „navodili za pripravo aneksov k samoupravnim sporazumom za obdobje 1976-80 v letu 1978“, ki jih je izdal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje dne 27. 12. 1977 in s popravkom „Navodil“ z dne 9. 1.1978. l.C. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE V OBDOBJU 1978-80 V STALNIH CENAH (cene 1975) 1978 1979 1980 SKUPNI PROGRAM DOPOLNILNI PROGRAM 1.649 1.202 1.929 1.295 2.402 1.417 SKUPAJ: 2.851 3.224 3.819 Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina kulturne skupnosti občine Mozirje, oziroma skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. 4. PRISPEVNE STOPNJE V obdobju I. — IV. 1978 se uporabljajo stopnje, veljavne na dan 3Ö. 9. 1977. Za obdobje V. XII. 1978 se bodo prispevne stopnje izračunale naknadno po „navodilih“ Zavoda SRS za družbeno planiranje z dne 27. XII. 1977 in morajo biti do 10. IV. 1978 objavljene v Ur. listu SR Slovenije. Objavljene stopnje postanejo sestavni del tega dopolnila l.D. PROGRAM KULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE V LETU 1978 PO NORMALNIH ZNESKIH 1. Skupni program Dopolnilni program — nove naloge — fin. godbe na pihala — presežki iz leta 1977 Skupaj: od tega iz solidarnosti Nominalna vrednost programa pred l.D a za 1. 1978 predstavlja realno vrednost istega programa v skupnem znesku 2.851.000 din preračunana na cene 1978 v skladu z „navodili za pripravo aneksov k samoupravnim sporazumom za obdobje 1978-80 v letu 1978“, ki jih je izdal Zavod SR Slovenije za družbeno planiranje in vrednost novih nalog. To je financiranje Delavske godbe na pihala občine Mozirje. 2. A. Zavezanci bodo združevali sredstva za program KSS: a) v obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji 0,75 od BOD 132,771 din 757.000- b) v obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,54 od BOD 295.524 din 1.583.000,- Skupaj: 2.340,000 V skladu z 11. členom samoupravnega sporazuma o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Mozirje in telesnokultume skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 SKLENEJO delavci v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela ter delovnih skupnostih in delovni ljudje, ki z osebnim delom s sredstvi v lastnini občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost dopolnilo k samou pravnemu sporazumu o temeljih plana telesnokulturne skupnosti občine Mozirje in Telesnokulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—80 A. PROGRAM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI SLOVENIJE ZA LETO 1978 Za leto 1978 je skupni program Telesnokultume skupnosti Slovenije ovrednoten po planskih cenah (cene 1975) v višini 32.194.483 din. Po metodologiji Zavoda SR Slovenije za družbeno planiranje se za preračun planskih zneskov uporabi količnik 1,371. Celotni skupni program preračunan na cene 1978 znaša 44.100.000 din. B. l. PROGRAM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE V OBDOBJU 1978-80 V STALNIH CENAH (CENE 1975) 2.340.000 din 1.647.000 din 300.000 din 424.000 din 3.863.000 din 281.000 din 2.B. Zavezanci bodo združevali sredstva za program Kulturne skupščine občine Mozirje a) v obdobju januar-aprila 1978 po prispevni stopnji 0,36 od BOD 132.771 din 478.000 b) v obdobju maj-december 1978 po predvideni prispevni stopnji 0,35 od BOD 295.524 1.045.000 Skupaj: 1.523.00.0 1978 1979 1980 195 219 244 879 919 962 1.074 1.138 1.206 B.2. PROGRAM TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI OBČINE MOZIRJE V LETU 1978 PO NOMINALNIH ZNESKIH Skupni program 262.836 din Dopolnilni program 204.000 din Skupni program Dopolnilni program Skupaj: 3. V januarju in februarju 1979 bo opravljen poračun obveznosti zavezancev združevanje sredstev po tem sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnova za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi družbeno politične skupnosti, na katere območju deluje samoupravna interesna skupnost. Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celotnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla* njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Skupaj: 1.466.836 din Presežek iz leta 1977 187.899 din V občini se zadržuje 1.279.037 din Nominalna vrednost programa za leto 1978 predstavlja realno vrednost istega programa v skupnem znesku 1.074.000 din preračunano na cene 1978 v skladu z „navodili za pripravo aneksov k samoupravnim sporazumom za obdobje 1978—80 v letu 1978“, ki jih je izdal zavod SR Slovenije za družbeno planiranje. Zavezanci bodo združevali sredstva za program Telesnokultume skupnosti Slovenije: a) v obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji 0,07 od BOD 132.771 92.94b din b) v obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,06 od BOD 295.524 din 169.896 Skupaj: 262.836 din Zavezanci bodo združevali sredstva za program Telesnokulturne skupnosti občine Mozirje: a) v obdobju januar-april 1978 po prispevni stopnji 0,36 od BOD 132.771 477.980 din b) v obdobju maj-december 1978 po prispevni stopnji 0,18 od BOD 295.524 538.221 din Skupaj: 1.016.201 din 3. V januarju in februarju 1979 bo opravljen poračun obveznosti zavezancem združevanja sredstev po tem sporazumu. Poračun bo izvršen do višine nominalnega zneska po tem dopolnilu, zvečanega ali znižanega za toliko odstotkov, za kolikor odstotkov bo rast družbenega proizvoda v letu 1978 višja ali nižja od planirane rasti. Osnove za izračun rasti družbenega proizvoda v letu 1978 bodo rezultati devetmesečnih obračunov TOZD, dopolnjeni z oceno rasti družbenega proizvoda za zadnje tromesečje 1978, ki jo izdelajo planski organi družbeno politične skupnosti, na katere območju deluje samoupravna interesna skupnost. Če bodo zavezanci po tem obračunu dolgovali razliko, jo bodo poračunali sorazmerno svojim celoletnim obveznostim najkasneje do 28. 2. 1979. Če pa bo obračun pokazal, da so vplačila zavezancev presegla njihovo dejansko obveznost za leto 1978, se jim bo ta razlika vštela v obveznosti za leto 1979. Poračun in ustrezne sklepe sprejme skupščina telesnokulturne skupnosti občine Mozirje, oziroma skupščina Telesnokulturne skupnosti Slovenije. 4. PRISPEVNE STOPNJE V obdobju 1. 4. 1978 se uporabljajo stopnje, veljavne na dan 30. 9. 1977. Za obdobje 5. 12. 1978 se bodo prispevne stopnje izračunale naknadno po „Navodilih“ Zavoda SRS za družbeno planiranje z dne 27. 12. 1977 in morajo biti do 10. 4, 1978 objavljene v Ur. listu SR Slovenije. Objavljene stopnje postanejo sestavni del tega dopolnila. Človek, znanje, produktivnost Temeljni cilji te akcije, ki bo potekala v tednu Komunista od 27. do 31. 3. so: — stalno izpopolnjevati in dograjevati človekovo znanje in to v najširšem smislu, kajti brez znanja ni napredka; prav tako ne moremo slediti znanosti in znanstvenim spoznanjem, če nimamo tudi lastnega znanja; — doseganje višje tehniške in tehnološke ravni in večje osamosvojitve našega gospodarstva; pri tem je seveda izrednega pomena stalno povećavanje znanstveno-raziskovalne in inventivne dejavnosti, zlasti v obliki iznajdb, patentov, racionalizacije, dobrih organizacijskih in tehnoloških rešitvah ... — v nenehnem boju za povečanje produktivnosti je treba upoštevati zlasti naslednje: problem produktivnosti se kaže v neizkoriščenosti družbenega kapitala oziroma proizvodnih zmogljivosti; produktivnosti ne smemo meriti le s proizvodnjo temveč tudi z realizacijo na tržišču, kajti tudi visoka produktivnost, ki proizvaja sama za skladišča, ne pa za trg, ne uveljavlja vloženega dela; produktivnost dela je bila in bo sodnica napredka in uspešnosti posameznika, kolektiva in skupnosti. Za uresničevanje te akcije, ki naj bi potekala na več ravneh (ZK, sindikat in druge družbene in družbenopolitične organizacije, združeno delo, krajevna skupnost, sredstva javnega obveščanja . ..) se je sestal nosilec le-te, to je, pododbor za akcijo „človek, znanje, produktivnost“, ki je razpravljal o da- nih možnostih in načinu izvajanja te akcije. Pododbor je v funkciji izpolnjevanja svoje naloge sprejel naslednje zaključke: 1. Združeno delo V posameznih delovnih sredinah morajo 00 ZK razpravljati o nalogah oz. temah, ki jih posreduje pododbor, s tem, da se lahko sekretarji posameznih 00 ZK, ki so tudi nosilci te akcije, popolnoma svobodno dogovore, kako bo potekala razprava, bodisi v okviru posamezne 00 ZK, bodisi v okviru celotne DO, še zlasti, če jih povezujejo skupni cilji. Na podlagi posredovanih tem pa lahko posamezne 00 ZK analizirajo le tiste probleme, ki so za njih specifični in trenutno najbolj aktualni. Prav tako lahko samostojno izbirajo v kakšni obliki bodo o določenih problemih razpravljali (sestanek 00 ZK, sestanek sindikalne organizacije, zbor delovnih ljudi...) Najkasneje do 20. 3. 1978 morajo posamezne 00 ZK sporočiti za katere teme so se odločile, kdaj in v kakšni obliki bodo o njih razpravljali in če morda žele pomoč pododbora v zvezi s to akcijo. Le-ta bo namreč nudil pomoč vsem, ki bodo to želeli. 00 ZK priporočamo, da pri reševanju problematike izbirajo v okviru naslednjih nalog oziroma tem: 1. srednjeročni razvojni plan do 1980 in parametri do 1985 (produktivnost, ustvarjanje večjega dohodka) 2. razvijanje inovacijskih pro- Vsi veselo na poljano belo - zanimanje za trim akcije je v mozirski občini vse večje. Posnetek je s trim smučanja na Ljubnem, kjer je svoje sposobriosti preskusilo preko 100 „trimčkarjev“. Na Ljubnem so pred kratkim pokopali najstarejšega prebivalca Gornje Savinjske doline, Jakoba Ročnika, ki ga na sliki vidimo, kaKo vesel in čil sprejema čestitke za stoti življenjski praznik, ki ga je slavil lani julija. cesov (zlasti raziskovalno razvojne dejavnosti v okviru TOZD) 3. spodbujanje zlasti množične inventivne dejavnosti in v tem okviru posebej oceniti še vedno neustrezno nagrajevanje na tem področju in v tem smislu oceniti tudi obstoječe samoupravne akte 4. vloga domačega in tujega znanja v naše okolje ter usposobljenost delavcev za uspešno uvajanje novega znanja v proizvodne procese; prav tako se je treba zamisliti ob problemih pretirane odvisnosti naše proizvodnje od tujega znanja 5. problematika prenosa našega znanja in tehnologije v druge dežele, zlasti v dežele v razvoju 6. vpliv delavcev na raziskovalno dejavnost 7. ustvarjanje kadrovskih pogojev za inovacijske procese; ustvarjanje pogojev za izobraževanje z oblikami podiplomskega študija in v okviru raziskovalnih organizacij (izmenjava kadrov) 8. kadrovski plani kot plani razvoja 9. spodbude za ustvarjalnost vsakega delavca ter delovnih kolektivov nasploh 10. vključevanje dosežkov družboslovnih ved v poglabljanje samoupravnih in medčloveških odnosov, ki bistveno prispevajo k produktivnosti 11. turizem v okviru razvojnih planov 12. izobraževanje kmetov (ZKZ, GG Nazarje) 2. Krajevne skupnosti V okviru KS naj se vključijo v akcije tudi šole in SIS. Priporočamo razpravo v okviru naslednjih tem: 1. razvojni plan KS glede na srednjeročni občinski plan 2. vloga društev v tem procesu, različnih klubov ... 3., razvijanje vseh oblik prostovoljnih dejavnosti 4. povezanost dejavnosti v KS s šolami 5. problematika varstva okolja ter stalna skrb za okolje 6. prizadevanja za vključevanje znanstvenih dosežkov v reševanje stanovanjskih in drugih življenjskih vprašanj 7. razvojni načrti SIS in možnosti v skladu z materialnimi možnostmi in realnimi potrebami 8. na ravni vzgojnoizobraže-valnih organizacij je treba posvetiti največjo pozornost vzgoji mladih rodov v duhu spoštovanja dela in ustvarjalnosti oziroma temu, kakšen je in kakšen mora biti njihov prispevek k produktivnosti deja in kakšni so njihovi programi; V izvedbo teh akcij naj se vključijo tudi predstavniki vseh društev in družbenopolitičnih organizacij. Podrobnejše teze oziroma teme, o katerih je potrebno razpravljati, so bile objavljene v posebni prilogi Komunista dne 10. oktobra 1977. Še enkrat o sporazumu Že v lanskem avgustu so strokovne službe pri samoupravni stanovanjski skupnosti v Mozirju posredovale v javno razpravo predlog samoupravnega sporazuma o temeljih plana razvoja in financiranja stanovanjske graditve v občini Mozirje za obdobje 1976 - 1980. Predlog sporazuma temelji na poprej sprejetem družbenem planu razvoja občine Mozirje za to srednjeročno obdobje. Omenjeni plan predvideva povečanje stopnje izločanja sredstev za stanovanjsko gradnjo od prejšnjih šest na osem odstotkov. V njem je tudi navedeno koliko stanovanj bi lahko zgradili v tem obdobju s predlaganim odstotkom združevanja sredstev. Delegati ob sprejemanju družbenega plana niso imeli pripomb, ob konkretizaciji določb in ob sprejemanju samoupravnega sporazuma pa so se odločali drugače. Sporazuma ni sprejelo šest delovnih organizacij, kar dvajset pa jih sploh ni poslalo odgovorov. Strokovne službe so o tem obvestile izvršni svet SO Mozirje in vse družbe-no-politične organizacije in hkrati zahtevale njihovo stališče o tej problematiki. Na skupnem sestanku med predstavniki izvršnega sveta, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in organov samoupravne stanovanjske skupnosti so potem sprejeli stališča o spremembi nekaterih določb sporazuma. Spremembe, ki se nanašajo na notranjo delitev zbranih sredstev, je obravnaval še izvršilni odbor samoupravne stanovanjske skupnosti in jih potrdil. Na pobudo družbeno-političnih organizacij in izvršnega sveta so se na skupnem sestanku ponovno zbrali direktorji vseh delovnih in drugih organizacij v občini. Po tehtni proučitvi predloženih sprememb so se na sestanku odločili, da bodo samoupravni sporazum obravnavali še enkrat. Rok za končno odločitev je 28. februar in po njem pride na vrsto sprejemanje sporazuma. Nova delitev je takšnale: 17 odstotkov je' namenjenih za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, 21 za kreditiranje družbeno usmerjene stanovanjske graditve, 10 za komunalno or-emljanje stavbnih zemljišč za potrebe stanovanjce graditve, 52 odstotkov pa so namenili za neposredne po- trebe delavcev v delovnih organizacijah. S predpostavko, da bo samoupravni sporazum podpisan in bo veljal od 1. januarja dalje, bi po predvidevanjih zbrali naslednjo vrsto sredstev: - vsega skupaj bi zbrali 11.456.980,00 dinarjev, - enoti za gradnjo stanovanj so namenili skupno 4.547.000,00 dinarjev, od tega je 909.250,00 dinarjev lastne udeležbe kupcev, - enota za družbeno pomoč bo dobila 6.909.980,00 dinarjev, od tega bi dosegla sredstva skupnosti invalidskega in pokojninskega zavarovanja, namenjena za upokojenska stanovanja, vsoto 1.006.000,00 dinarjev. Pri povprečni odobreni ceni 7.389,35 dinarjev za kvadratni meter stanovanjske površine bi lahko zgradili 1.550 kvadratnih metrov stanovanjskih površin. Ob povprečni velikosti stanovanja - 56 kvadratnih metrov — bi pridobili 27 stanovanj, od tega štiri upokojenska. V vseh teh sredstvih so že upoštevane naložbe za dograditev bloka na Ljubnem in za adaptacijo bivše šole na Gorici. J. P. rva raKeiern temeljnem Kamnu Do neKaj moralo zrasti Zmanjšati primanjkljaj V mozirski občini so potrebe po stanovanjih več kot očitne. Zato je pomen enote za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu pri samoupravni stanovanjski skupnosti Mozirje nedvomno velik, zlasti pri uresničevanju skupnih zadev in Pokal „Slavka Šlandra” Občinska konferenca ZSMS Mozirje je na Golteh organizirala vsakoletno tekmovanje v slalomu za pokal „Slavka Šlandra“. Tekmovanja se je udeležilo 66 smučark in smučarjev iz osnovnih organizacij v krajevnih, skupnostih in v temeljnih organizacijah. Zaradi zahtevne proge veliko nastopajočih tekmovanja ni končalo, kar je prišlo do izraza zlasti pri dekletih, saj sta se na koncu uvrstili le dve eldpi. Progo so postavili in tekmovanje tehnično izvedli člani mozirskega smučarskega kluba. Rezultati: mladinke - posamezno: 1. Simona Urank (OO ZSMS Nazarje), 2. Marija Pahovnik (OŠ Luče), 3. Lenka Skok (OO ZSMS Mozirje) itd; ekipno je zmagala osnovna organizacija Mozirje pred osnovno šolo Luče: mladinci -posamezno: 1. Franc Ajnik (OO ZSMS Luče). 2. Metod Tratnik (OO ZSMS Mozirje), 3. Ivan Kumer (aktiv mladih zadružnikov Luče), 4. Dane Strmčnik (PD Luče) 5. Marjan Krznar (AMZ Luče); ekipno: 1.00 ZSMS Luče, 2. Planinsko društvo Luče, 3.00 ZSMS Mozirje, 4. AMZ Luče, 5. AMZ Nova Štifta itd. interesov na področju stanovanjskega gospodarstva. Njen prvenstveni cilj v tem srednjeročnem obdobju je tako seveda kar najbolj zmanjšati stanovanjski primanjkljaj. Žal tega ne bo moč v celoti uresničiti, ker samoupravni sporazum o temeljih plana razvoja financiranja stanovanjske izgradnje v občini Mozirje v letih 1976 — 1980 še ni podpisan. V preteklem letu so v Gornji Savinjski dolini dodelili devet solidarnostnih stanovanj, od tega šest v Nazarjah in tri na Ljubnem. V nazarski 15-stano-vanjski blok so se upravičenci že vselili, na Ljubnem pa 11-stanovanjska stavba še ni dograjena V tem bloku bodo poleg že omenjenih solidarnostnih stanovanj letos podelili ključe še dvema upokojencema. Enota je v lanskem letu subvencionirala tri stanarine v skupnem znesku 7.042,60 dinarjev, kredite za stanovanjsko gradnjo v višini 500.000 dinarjev pa je prejelo 29 občanov ZZB. J. P. priprave na volitve S kadrovskimi pripravami na volitve smo pričeli v jesenskem obdobju, to je v času, ko smo intenzivno pristopili k evidentiranju možnih kandidatov v delegacije za skupščino DPS in skupščine SIS. Vzporedno s potekom evidentiranja v temeljnih samoupravnih skupnostih je teklo tudi evidentiranje možnih kandidatov za vodilne funkcije v občini. Pri tem moramo žal ugotoviti, da so v TSS evidentirali zgolj za svoje potrebe za delegacije. Vzporedno s tem ni tako evidentiranje za funkcije na nivoju občine, republike in federacije, kar je precej oteževalo izbiro možnih kandidatov za funkcije na teh nivojih, za katere je bila nosilec evidentiranja naša kadrovska koordinacija Evidentiranje možnih kandidatov v delegacije je potekalo v celoti skladno z opredeljenimi kriteriji kadrovanja. Gledano v celoti za vso občino smo v procesu evidentiranja dosegli veliko kvaliteto, tako v obsegu evidentiranja, kot v doseženi strukturi. Ta je naslednja: do 27 leta starosti je bilo evidentiranih 394 kandidatov ali v odstotkih 24,95, od 27 do 40 let 602 kandidata ali 38,12 odstotkov, od 40 do 55 let 511 ali 32,36 odstotkov, nad 55 let 72 ali 4,55 odstotkov. Moških je bilo evidentiranih 977 ali 61,87 odstotkov in žensk 602 ali 38,12, skupno torej 1579. Struktura po izobrazbi je naslednja: z visoko 48 kandidatov ali 3,03 odstotkov, z višjo 119 (7,53), s srednjo 348 (22,03), e nižjo 82 (5,12), z VKV 84 (5,31), s KV 462 (29,25), PKV 123 (7,78) in NKV 312 (19,18 odstotkov). Članov ZK je 280 ali 17,73 odstotkov in borcev NOB 113 ali 7,15 odstotkov. Pri usklajevanju smo v prvi polovici tega meseca odpravili primere evidentiranja na dveh mestih s tem, da smo dali prednost manjšim temeljnim organizacijam, ki so s kadrovskega vidika težje oblikovale delegacije. Pri tem se je pokazalo, da je bilo precejšnje število kandidatov evidentiranih na dveh mestih, v TOZD in v KS. To je povzročilo potrebo po dodatnem evidentiranju v nekaterih TSS. Na temeljnih kandidacijskih konferencah je bilo tako dodatno evidentiranih 225 kandidatov. Struktura predlaganih kandidatov v delegacije je naslednja: po starosti - do 27 let starosti je bilo na TKK izvoljenih 367 kandidatov ali 26,12 odstotka, od 27 do 40 let 400 (39,13), od 40 do 55 let 315 (30,82), nad 55 let 40 kandidatov (3,91 odstotkov). Po spolu - moških je 613 ali 59,98 odstotkov in žensk 409 kali 40,01 odstotka. Po izobrazbi - visoka 19 kandidatov ali 1,85 odstotka, višja 67 (6,55), srednja 178 (17,41), nižja 57 (5,57), VKV 58 (5,67), KV 322 (31,50), PKV 125 (12,23) in NKV 196 (19,17 odstotka). Članov ZK je 140 ali 13,69 odstotkov in borcev NOB 65 ali 6,36 odstotkov. Če primerjamo strukturo evidentiranih in strukturo predlaganih kandidatov, ugotovimo majhne spremembe v strukturi. Te spremembe so v večji meri še pozitivne, saj se je med predlaganimi kandidati povečal delež žena, mladih in kvalificiranih delavcev. Vodstva družbenopolitičnih organizacij so opravila evidentiranje možnih kandidatov za člane DPZ skupščine občine. Evidentiranih je bilo 27 možnih kandidatov, ki jih je predsedstvo OK SZDL potrdilo m dalo v javno razpravo. V razpravi v TSS in družbenopolitičnih organizacijah se je izoblikovalo nekaj načelnih pripomb, ki jih je kadrovska koordinacija upoštevala pri oblikovanju dokončnega predloga možnih kandidatov. Pri tem smo predvsem upoštevali, da so kandidati aktivni družbenopolitični delavci v vodstvih družbenopolitičnih organizacij, da so v zboru zastopane večje TOZD in posamezna območja občine. V DPZ so predlagani kandidati, ki so se v preteklem obdobju uveljavili v naporih za uresničevanje zakona o združenem delu v svojih delovnih sredinah. To daje garancijo, da bo zbor enotno zastopal najširše družbene interese v naši delegatski skupščini. Da bi prenesli pozitivne delovne izkušnje v dosedanjem delu DPZ v naslednje obdobje predlagamo, da od dosedanjih članov zbora ponovno kandidirajo štirje deletati. Predlog možnih kandidatov za vodilne funkcije v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih je bil oblikovan v kadrovski komisiji komiteja občinske konferecne ZKS in kadrovski koordinaciji pri predsedstvu OK SZDL. Predlog je bil obravnavan in sprejet na skupni seji predsedstev OK SZDL in OS ZS. Za tem je bil obravnavan in potrjen v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in TKK. V času razprave je prišlo do utemeljene zamenjave kandidata za funkcijo podpredsednika SO in do nekaterih sprememb v skupščinah SIS. Na TKK so dobili vsi predlagani kandidati ustrezno podporo. Bile so dane nekatere pripombe in dopolnilni predlogi za funkcije v SIS, ki jih bo kadrovska koordinacija upoštevala pri nadalj- njem delu. Predvidevamo, da še lahko pride do nekaterih sprememb ob volitvah, ker je večina kandidatnih list odprtih. Za takšne so se odločile TKK. Pri oblikovanju predlogov za vodilne funkcije smo v celoti upoštevali dogovorjena merila in kriterije kadrovanja. Predvsem nas je vodila skrb, da se na najodgovornejša mesta v občinski skupščini in skupščinah SIS predlagajo kadri, ki so s svo-jjm dosedanjim delom dokazali pripravljenost za celovito in vsebinsko uveljavitev samoupravnih socialističnih odnosov. Ob tem pa tudi sprejemajo z vso odgovornostjo obvezo za hitrejši gospodarski in družbeni razvoj občine. Predlagani kandidati so aktivno sodelovali v uveljavljanju in utijevanju delegatskega skupščinskega sistema v prvem mandatu. Aktivno so delovali v krajevnih skupnostih in DPO na terena Kadrovanje za funkcije v SIS je bilo usmeqeno v večje uveljavljanje delegatov uporabnikov. Dogovorih smo se, da ključne funkcije v skupščinah SIS kadrujemo izmed delegatov uporabnikov, kar je narekovala dosedanja prevladujoča vloga delegatov iz vrst izvajalcev v nekaterih SIS. Z razpravo in sklepanjem na občinski kandidacijski konferenci zaključujemo neposredne kadrovske priprave na volitve delegatov, ki bodo 9. in 12. marca letos. Kljub zaposlenemu pristopu so bile razprave o kadrovskih pripravah na volitve temeljite, zavzete in na najširši demokratični osnovi Skozi ves čas je bila prisotna skrb za oblikovanje takšnih delegacij, ki bi predstavljale zagotovilo za aktivno delovanje in s tem utrjevanje našega delegatskega skupščinskega sistema Odbor za medsebojna razmerja ISKRA IEZE -TOZD FERITI, Ljubljana Stegne 19, objavlja prosta dela in naloge za PK delavke v montažni poslovni enoti Ljubno in Solčava. Poskusno delo traja tri mesece. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. ISKRA IEZE—TOZD FERITI Odbor za medsebojna delovna razmerja Trgovske delovne organizacije „SAVINJA" MOZIRJE vabi k sodelovanju in objavha prosta dela in naloge KNJIGOVODJE za nedoločen čas in s polnim delovnim časom Poleg splošnih pogojev mora delavec za opravljanje objavljenih del in nalog izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima končano ekonomsko ali drugo srednjo šolo, — da ima eno leto delovnih izkušenj na delih v knjigovodstvu. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev sprejema splošna služba delovne organizacije. Objava velja do časa, ko bo izbran delavec za opravljanje objavljenih del in nalog. Gradnja štiristeznega avtomatskega kegljišča v Mozirju teče po načrtih in konec aprila bodo že prvi keglji Delegati za kongresa Na podlagi opravljenega evidentiranja možnih kandidatov je kadrovska komisija komiteja občinske konference ZKS Mozirje pripravila predloge delegatov za 8. kongres ZK Slovenije, 11. kongres ZK Jugoslavije in za člane medobčinskega sveta ZKS Celje. Pri kadrovanju delegatov za oba kongresa je komisija v celoti upoštevala načela in merila, ki jih je na 9. seji sprejel centralni komite ZKS. O predlogih so med drugim razpravljali člani komiteja, delegate pa so izvolili na seji občinske konference ZK 24. februarja. Mozirska občinska organizacija daje štiri delegate, izvoljeni pa so bili: - Angelca MIKLAVC, delavka v upravi skupščine občine Mozirje, aktivna udeleženka NOB, članica Zveze komunistov _od leta 1944 in dolgoletna družbenopolitična delavka v Zvezi komunistov in socialistični zvezi; Jože CELINŠEK, komandant občinskega štaba teritorialne obrambe, aktivni udeleženec NOB, član Zveze komunistov od leta 1945 in aktivni delavec v komisijah občinske konference ZKS in v krajevni organizaciji SZDL; — Vojko HREN, sekretar občinske konference ZSMS, član Zveze komunistov od leta 1970 in aktiven član drugih družbenopolitičnih in družbenih organizacij; - Bogdan GROHAR, VK strojni ključavničar v temeljni organizaciji Kovinarstvo na Ljubnem, član Zveze komunistov od-‘ leta 1974 in je doslej aktivno deloval v mladinski organizaciji in v osnovni organizaciji ZK. - Roman GRUDNIK je kandidat za delegata na 11. kongresu ZKJ. Zaposlen je v nazar- skem GLIN-u, je kvalificiran pleskar in član ZK od leta 1973. Je sekretar osnovne organizacije v temeljni organizaciji, sekretar aktiva komunistov delavcev iz neposredne proizvodnje in delegat v družbenopolitičnem zboru občinske skupščine. Za člane medobčinskega sveta ZKS so bili izvoljeni: - Rezika PLAZNIK, vodja splošnega sektoija v Komunalnem podjetju Moziije, članica Zveze komunistov od leta 1970, članica komiteja OK in komisije za družbeno-ekonom-ske odnose in samoupravljanje v združenem delu; Sestavljena organizacija združenega dela STIK Moziije predstavlja v slovenskem lesarstvu in gozdarstvu dokaj pomemben člen. Glede na to in glede na vidne uspehe, ki so jih dosegli na področju uveljavljanja nove samoupravne organiziranosti in uvajanja samoupravnih aktov in njihove vsebine, seveda ni slučaj, daje njihovo delo vzbudilo pozornost republiških sindika-, tov. Predstavniki teh so Nazarje obiskali konec januaija. Nazarski lesarji in gozdarji so jih najprej seznanili z organiziranostjo temeljnih organizacij, z njihovim povezovanjem v delovno in sestavljeno organizacijo ter jim prikazali dejavnosti in proizvodni obseg. Republiški sindikalni delavci na takšno organiziranost niso imeli pripomb in so izrazili mnenje, da so z njo dani vsi pogoji za uspešno uvajanje vseh samoupravnih interesov zaposlenih. — Jože TLAKER, vodja marketing službe v SOZD STIK Mozirje, član ZK od leta 1974, član komiteja občinske konference ZKS in sekretar osnovne organizacije ZKS v delovni skupnosti skupnih služb SOZD; — Bogdan GROHAR in — Jože RAKUN kot sekretar komiteja občinske konference. Na seji komiteja so se dogovorili še o aktivnosti osnovnih organizacij in komunistov v razpravi o kongresnih dokumentih, obravnavali so predlog sprememb za vodilne funkcije v skupščini občine in v delegaciji za družbenopolitični zbor ter sprejeli zaključni račun za 1977 in finančni načrt komiteja za letošnje leto. Gostje so se seznanili tudi s pripravljanjem, sprejemanjem in uvajanjem samoupravnih aktov in s težavami s katerimi se v Nazarjah srečujejo pri vsebinskem usklajevanju teh aktov z zakonskimi določili. Mnenje republiških sindikalnih delavcev je bilo, da so v Nazarjah v primeqavi z drugimi sorodnimi organizacijami na tem področju zelo aktivni in so hkrati pripomnili, da se morajo z enako zavzetostjo lotevati tudi uvajanja samoupravnih aktov, ki zadevajo dohodkovne odnose med temeljnimi in drugimi organizacijami združenega dela ... V zaključni razpravi so se skupno pogovorili še o nekaterih manj jasnih zakonskih določilih. Ob tem so člani republiškega odbora poudarili, da so ob morebitnih težavah pripravljeni priskočiti na pomoč s svojimi predlogi in nasveti. J. P. Vse za uspešno delo Dolgo je prihajala zima v naše kraje, odšla pa je nenadoma, hitro in z enim samim korakom. b „Savinjske novice“ izhajajo mesečno - Izdajajo SO in delovne organizacije občine Mozirje -Urejuje uredniški odbor - Glavni in odgovorni urednik Janez Plesnik - Uredništvo in uprava: Mozirje 175_, telefon 063-830-017 - Žiro račun pri SDK ekspozitura Mozirje št. 5076-637-56 - Savinjske novice, glasilo SO Mozirje - Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do dvajsetega v mesecu - Grafična priprava CZP „Dolenjski list“ Novo mesto - Tisk: tiskarna Ljudske pravice Lubljana - Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 421. 1/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov. ----------------------- O kmečkem turizmu Izvršni svet skupščine občine Mozirje je na svoji zadnji seji konec januarja med drugim obravnaval tudi predlog odloka o sprejemanju gostov na prenočevanje pri občanih tukajšnje občine. Odlok je sprejel in bodo o njem razpravljali zbori skupščine občine na svoji prihodnji skupni seji. Odlok določa, da smejo občani v svojih gospodinjstvih, kmečkih gospodarstvih in počitniških hišicah oddajati sobe samo preko organizacij združenega dela in področja turizma in drugih družbeno-pravnih oseb s katerimi imajo sklenjene pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju. Občani, ki lahko sprejemajo goste na prenočevanje in jim ob tem nudijo hrano in pijačo so razvrščeni v skupini turističnih sob in kmečkega turizma. Kmečki turizem lahko nudi prenočišče, hrano in pijačo penzionskim gostom, abonentom in organiziranim skupinam, ki jih na kmetijo usmerijo že omenjene organizacije. Te usluge lahko opravljajo le primemo urejene in preusmerjene kmetije, ki imajo sklenjeno dolgoročno kooperacijsko pogodbo o poslovno-tehničnem sodelovanju za kmetijsko in dopolnilno turistično dejavnost. Vsi ostali od-dajalci sob lahko nudijo gostom le prenočišče in zajtrk. Turistične sobe lahko oddajajo le občani, ki gostom nudijo prenočišče in zajtrk. Takšen odlok je bilo nujno potrebno sprejeti zaradi neurejenih odnosov na področju kmečkega turizma. V mozirski občini je trenutno 59 oddajalcev turističnih sob od katerih je 15 kmetov. Med vsemi temi jih ima le 14 dovoljenje za nudenje celodnevne prehrane in le štirje za nudenje kupljenih pijač. Prodaja teh pijač pa seje pri kmetih-oddajalcih v zadnjem času zaskrbljujoče razširila. Na posameznih kmetijah sprejemajo večje skupine gostov, prirejajo poroke, piknike in podobno ter tako nudijo gostom hrano in pijačo, od tega pa plačujejo nobenih družbenih dajatev. Mozirska občina mora, kot vodilna v Sloveniji po številu kmečkih oddajalcev sob, takšno stanje urediti in pri tem paziti, da se z razvojem turistične dejavnosti ne bo zmanjšala osnovna kmetijska proizvodnja. Mozirska občinska skupščina bo na svoji prihodnji seji obravnavala in sprejela sklep o izdaji soglasja Delavski univerzi Mozirje za razširitev izobraževalnega programa. Predlagani sklep je na svoji zadnji seji že sprejel izvršni svet. Po tem sklepu lahko delavska univerza razširi svoj program s triletno tehnično šolo za lesarstvo. / N Vse vrste elektroinstalacij-skih del opravlja in se priporoča za naročila FRANC ČRETNIK,- 63330 Moziije 48. v__________ J