VLADIMIR LOGAR KRATEK PREREZ LOŠKEGA GOSPODARSTVA Srednjeveška Loka je bila poleg iiipraviio-političnega eenira velikega dela Gorenjske tudi najmočnejše obriniško in trgovsko središče v tem dehi Slovenije. Trgovina v Loki je izredno močno cvetela, saj je skozi Loko v srednjem in novem veku do 17. stoletja vodila trgovska j)ot iz .štajerske preko Celja in Kamnika v Loško dolino, Tolmin in Čedad. Ta prometna zveza s Fiirlanijo je izgubila svoj pomen šele z zgraditvijo ceste Dunaj—Ljubljana— Trst v 17. stoletju. Rokodelci, ki so bili organizirani v cehe, so predstavljali ekonomsko hrbtenico Loke. Najstarejši cehi so bili krojaški, kovaški in trgovski, ki so imeli potrjene svoje pravice že v 15. stoletju. Monopolni položaj tega stanu je dal močno materialno osnovo za njihovo moč in veljavo. V dobi reformacije pa so cehovske obrtniške organizacije začele propadati. Mnogo obrtnikov-protestantov je moralo mesto zapustiti. Toda z raznimi privilegiji brižinskih škofov in avstrijskih vladarjev se je rokodelski stan v Loki ponovno dvigiiil. Tako je poznana Jesenkova ključavničarska delavnica iz 18. stoletja, še v 16. stoletju pa so v Podpulferici izdelovali smodnik in v Papirnici papir. Zal ni podatkov o velikosti obratov, o proizvodnji, niti o številu zaposlenih. Spričo odkritij novih ozemelj v prvih stoletjih novega veka so se odprla evropski ekonomiki nova tržišča. Naraščajočemu povpraševanju po blagu cehovski proizvodni sistem ni bil sposoben zadovoljiti, zato se je začel v svoji strukturi rušiti. Ta proces se je začel v Evropi že v 15. in 16. stoletju. V evropsko ekonomiko je začela prodirati kapitalistična manufaktura s svojo delitvijo dela, kar predstavlja močan vzpon v razvoju proizvajalnih sil. Francoska revolucija je s svojimi idejami liberalnega gospodarstva temeljito ponietla z ostanki cehovskega proizvajalnega sistema. V Loki je francoska okupacija v prvih letih preteklega stoletja za nekaj let strla cehovski monopolizem in odprla pot prosti proizvodnji in trgovini. Kljub temu, da je avs(rijska oblast po restavraciji vrnila cehom njihove pravice, se ti nikoli niso več dvignili do nekdanje moči. l e t a 1805 je avstrijska vlada vsa posestva brižinskih škofov sekularizirula in prevzela vse njihovo imetje. Tako je prišlo tudi imetje brižinskih škofov na loških tleh v državno posest, s tem pa je začela usihati ekonomska moč Loke. katero je polagoma začel prevzemati sosednji Kranj. V Loko je kapitalistična nmnufakiura in kasneje kapitalistična proizvodnja prodrla razmeroma pozno. Iz nekdanjih močnih cehov usnjarjev, klobučarjev in ostalih se je razvila v Loki vrsta obrti, ki se je kasneje, na prelomu 19. in 20. stoletja, razvila v manjše industrijske obrate. Obrtniki so se krčevito upirali kapitalistični proizvodnji, vendar niso mogli vzdržati konkurence. Medtem ko oj)azijno v Kranju močan vzpon industrijske dejavnosti, je šel v Loki 87 ki pa tovarno sukna Krenner, ki je bila v prcKstorih sedanje tovarne klobukov. Viri navajajo, da je tovarna zaposlovala mtiogo delavcev in da se je blago dobro prodajalo na razne kraje. V Puštalu so izdelovali glavniJke. ki so jiJi dobro prcnlajali iii se je obrt ohranila do današnjih dni. V kovinski stroki je pomembno podjetje Švicarja Schjieiterja, ki ga je organiziral leta 1912. Omembe vreden je še Koširjev valjčni nilin. ki se omenja že v 15. stoletju. V času med obema svetovnima vojnama se je v Loki najbolj razvila • tekstilna industrija. Iz opuščene Kre.nnerjeve tovarne sukna je bila ustanovljena leta 1921 delniška družba »Šešir«, tovarna klod^ukov, k-i se je močno plasirala na itiozemskih tržiščih. Leta 1936 je zaposlovala 173 delavcev in namt^ščencev. Leta 1933 je bil ustanovljen^ za Loko najvažnejši industrijski obrat »Škofjeloška predilnica« s 7000 vreteni. Predelovala je indijski in ameriški bombaž v prejo. Leta 1936 je zaJposlovala 100 delavcev. Viri navajajo, da je bilo letno izplačanih 1.000.000 dinarjev za delavske mezde. Pomembna tekstilna tovarna je bila tudi Brumen & Thalerjeva iizdelovalnica bombažne , tkanine, ki jo je ustanovil leta 1934 Rado Thaler. Prejo je 50°/» uvažala iz I CSR, Poljske in Nemčije. Izdelov"ali so blago za perilo, cefirje in flanele. i Zaposlenih je imela 100 delavcev in uslužbencev. Isti Thaler je ustanovil leta 1928 industrijo odej in vate. V letih 1934 do 1936 so bile delavnice J povečane. Izkoriščali so odpadke bombažu. ^ V lesni industriji sta se podjetji Dolenc in Hajnrihar tako razširili, da sta v letu 1936 zaposlovali na področju Loke in, ostalih krajev, kjer sta posedovali obširne gozdove. Dolenc do 200 in Hajnrihar do 300 delavcev. Podjetje Dolenc je izdelovalo vezani les. zaboje in doge za sode. Letna proizvodnja je znašala do 14.000 nr' raznega lesa in lesnih proizvodov. Večino izdelkov so izvažali v Italijo in dežele ob Sredozemskem morju. Podjetje Hajnrihar je izdelovalo tudi parket. Letna ka]jaciteta je znašala do 30.000 m' raznih lesnih prodirktov. Največ so izvažali v Italijo in v Grčijo. Poleg zastarelega Koširjevega valjčnega mlitia je bilo leta 1923 ustanovljeno mlinsko podjetje »Trata-mlin«, ki je 'zaposJovalo na Trati večje število domačih delavcev. 88 Podjetje Sclineiter je leta 1929 zgradilo inotleruejše lovarniško poslopje in pa oipremilo z novimi siroji. I^ta 1933 je začelo izdelovati hladilnike za živilsko industrijo in obrt. Izdelovali so tudi turbine, katere so plasirali na domačem trgu. Leta 1936 so zaposlovali okoli 29 delavcev in nameščencev. Celotno število v loški industriji zaposlenih je znašalo leta 1936 ca. 500 delavcev in nameščencev. Zaradi prepočasnega razvoja industrije pa se je moral precejšnji del prebivalstva zaposlovati v bližnjem Kranju. V času nemške okupacije je proizvodnja padla, saj je velik del Ločanov sodeloval v NOB, bil izseljen ali pa v koncentracijskih taboriščih. Industrijski objekti in oprema v času vojne niso bili poškodovani tiiti izropani. Naši vojski je s pomočjo sodelavcev v industriji uspelo preprečiti ropajije in uničevanje industrijske imovine. Večji del lastnikov proizvodnih podjetij pa se je priključil okupatorju. Z zaplembo imovine okupatorjevih sodelavcev in kasnejšo nacionalizacijo je vsa pomembnejša industrija in večja obrt prešla po osvoboditvi v splošno ljudsko premoženje. Nova ljudska oblast je takoj spravila v pogon vse proizvodne obrate, kjer so delovni kolektivi stalno povečavali proizvodnjo. Sestavljen je bil gospodarski plan, ki je predvidel močan razvoj elektrogospodarstva in težke industrije. Bivše kovinsko podjetje Schneiter je izdelovalo vodne turbine za pridobivanje pogonske sile električnih generatorjev. Z dograditvijo »Litostrojaš< v letih 1948 in 1949, ki je začel izdelovati turbine, je bil prevzet skoraj ves deloviti kolektiv bivšega Schneiterjevega podjetja, ki je predstavljal najboljši kader strokovnjakov na področju proizvodnje turbin. Loško podjetje je bilo priključeno sedanjemu SKIP v Vižmarjih pri Ljubljani, od koder je bilo administrativno in operativno vodeno do leta 1953. Vojaška baza na Trati se je preimenovala v LIP »Jelovica« pod operativnim vodstvom JLA. Lesna obrata Hajnrihar in Dolenc pa sta prešla pod administrativno in operativno vodstvo LIP iz Kranja. Po osvoboditvi leta (947 je bilo na Trati ustanovljeno še lesno podjetje »Gradiš«, ki je delalo izključno za potrebe »Gradisa« in imelo svoje administrativno in operativno vodstvo pri centrali v Ljubljani. Vsa lesna industrija se je močno dvignila. Nabavljeni so bili novi stroji in zgrajeni novi objekti. Lesna industrija na Trati je v prvih petih letih po osvoboditvi dajala močan prispevek k obnovi in graditvi bazične industrije. Tekstilna tovarna v Vincarjih je obratovala do leta 1949, naio so bili stroji prepeljalni v druge tekstilne tovarne. V opuščene prostore se je leta 1950 vselilo elektrokovinsko podjetje »Motor«. Gorenjska predilnica pa je stalno povečavala proizvodnjo, čeprav niso bila za razširitev porabljena večja investicijska sredstva. Do leta 1952, v času administrativno centraliziranega gospodarstva, moramo ugotoviti, da je loško gospodarstvo, predvsem industrija, kazala znake stagnacije. Dejstvo, da so bila vsa administrativna in operativna vodstva pometnbnejSe industrije izven področja in kompetenc mestne občine Loke, pa je imelo pa posledico upadanje industrijske dejavnosti in zaposlitve. S procesom decentralizacije oblasti in gospodarstva ter s prevzemom ulprav- Ijaiija tovarn po delovnih kolektivih se je pokazal pomemben preokret v vseh panogah gospodarstva. Izkristalizirali so se enotni pogledi na razvoj loške industrijsike dejavnosti in gospodarskega razvoja. 89 Kovinska industrija je dosegla znaten napredek. Leta 1953 se je SKIP osamosvojil, preimenoval v Strojno podjetje ter se svojimi izdelki dobro plasiral na domačih tržiščih. Spričo pretesnih prostorov ima Strojno podjetje v načrtu preselitev svojega obrata na Trato v bivšo Hajnriharjevo žago. V ta namen so pričeli graditi objekt, v katerem bo montiran strojni park. Preselitev podjetja je predvidena za leto 1956. Pilarna Refeče, ki predstavlja edini industrijske obrat v Ratečah, pa si gradi nove proizvodne prostore. V lesni industriji je narejen pomemben korak k reševanju problematike lesne industrije. Podjetji »Jelovica« in LIP sta se spojil; v novo medzadružno lesno podjetje »Jelovica«. Slej ko prej se bo moral priključiti poTehnik«, ki bo v doglednem času s primerno mehanizacijo kos vsem gradbenim nalogam Loke in večjega dela Gorenjske. Močan razvoj kaže tudi transportno podjetje »Transturist«, ki je bilo ustanovljeno leta 1954 iz dveh podjetij: Kranjskega zadružnega podjetja »Špedicija« in podružnice ljubljanskega SAP. Rast števila v gospodarskih organizacijah zaposlenih je razvidna iz naslednje tabele: Panoga ustanov. 1936—1940 '^53 1954 1955 111 Elektrarna Loka . . . . 1893 16 11? Pilarna Rateče 1952 6 Strojno podjetje 1912 29 t22 Lesna industrija: Jelovica 1945 50 Trata 1S63 70 Gradiš 1947 — Tovarna furnirja Bodovlje 1920 10 124 Gorenjska predilnica . . . 1955 100 ToA'arna klobukov »Sešir« . 1921 175 Odeja 1928 5 Tekstilna industrija Brumen & Thaler 1954 100 127 Mlinsko podjetje Trata . . 1925 3 Gradb. podjetje sTehnik« . 1954 — Transportno podietje »Transturist« . . . . . 1954 — — 31 45 9 15 41 311 115 159 80 470 147 25 13 —: 9 13 68 282 , 114 •">^ 150 80 490 145 23 14 112 10 17 114 415 150 85 492 166 23 15 120 572 1385 1535 1750 Ekonomska analiza kaže. da bo treba pospeševati in razširjati clektrokovinsko industrijo, tekstilno industrijo obdržati na dosedanjem nivoju, lesno 90 industrijo postopoma preusmerjati k finalnim produktom, TSO novo delovno silo pa zaposlovati v kovinski industriji. Struktura prebivalstva kaže, da postaja Loka industrijsko mesto. Po podatkih iz leta 1954 je slika naslednja: a) družbeni sektor gospodarstva: 1. industrija 1410 34,5"/» 2. obrt, trgovina, gostinstvo in promet 302 11.7 "/o b) državna uprava, prosveta. zdravstvo, socialno skrbstvo, družbene organizacije 120 4.7 Vo c) privatni sektor obrti 350 15,6°/» d) privatni sektor kmetijstva . 400 15,5"/» skupaj . . . 2582 100 Vo Poleg tega je na področju Loke še okrog 480 upokojencev. V prihodnjih letih je pričakovati še močan priliv delavstva v kovinsko industrijo, tako da bo odstotek industrijskega delavstva še narasel. Pri ustvarjanju narodnega dohodka predstavlja industrija daleč največjo postavko. v 000 din Industrija, promet in gradbeništvo . . 757,663 78,0 "/o Kmetijstvo: ll,0"'/o a) državni sektor 850 b) privatni sektor 107,000 Trgovina 20,406 2,0 »/o Gostimstvo 10,950 1,2 0/0 Obrt: a) državni sektor 37,103 3,9 Vo b) privaitni sektor 38,040 3,9 Vo skupaj . . . 971,992 100.0 »/o Narodni dohodek na enega prebivalca Loke (9000) kaže v primerjavi z okrajem Kranj, LRS in FLRJ naslednja lestvica: Loka 108.000.— Kranj 204.000.— LRS 117.000.— FLRJ 64.000.— Pregled kaže, da je Loka z narodnim dohodkom na enega prebivalca nad jugoslovanskih povprečjem, blizu slovenskega povprečja ter močno pod kranjskim povprečjem. Sorazmerno nizek narodni dohodek v kmetijstvu je delno tudi posledica obstoječega sistema akumulacije. V okviru titrjevanja gospodarske moči loške komune je bila formirana Komunalna banka, preko katere bo loška občina sprovajala svojo finančno politiko v cilju dviganja obrtniške dejavnosti, pospeševanja turizma ter pravilnega usmerjanja gospodarskih investicij. Smer razvoja industrije v Loki predstavlja organsko kontintuiteto rasti proizvajalnih sil od cehovskega proizvodnega sistema, preko kapitalističnega v socialistični gospodarski sistem kot najmoderuejšo proizvajalno obliko, ki 91 je likvidirala antagonistična družbena protislovja. Sislem delavskega samoupravljanja, zbori volivcev in ostali organi družbenega upravljanja bodo ojačili samoupravo loške komune, da bo zaživela v enoten, močan gospodarski organizem, ki bo zaposloval tudi tisti del prebivalstva, ki mora iskati zaposlitev v oddaljenih krajih. Razvijanje gospodarstva Loke pa predstavlja tudi pomemben prispevek k razvoju in krepitvi gospodarskih sil naše socialistične domovine. L i t e r a t u r a Pokom: Loka. Dom in svet 1894. Gorenijiska, V Ljiiblljami 1951. ' Skoifja Loka in njen oikraij v luči gospodarskih in kulturnih prizadevanj. Škof [a Loka 1936. Krajevni lefksikon Dravske bamovine. Ljuhljana 1937. P. Blaznik: O cehih na Slovenlsikem. Ljubljana 1940. M. CJolia: Obrtniško življenje v preteklosti. [Celje] 1951. K. Marx: Kapiital. V LJTiblljani 1952. Družbeni plan in p'roračun Ljuidskeiga odibora mestne občine Škofja Loika za leto 1955. (Ciklostil.)