Travniki
olL Dobri travniki ali dobre senožeti 80 poljedelstvu in živiaoreji najkrepkejša podpora; dobrega senž. ne prekosi nobena druga klaja. Dober kmetovalec skrbi za dobre travnike ravno takd kakor za dobro polje. Tndi travniki se morajo obdelovati. Najprvi zboljšek senožetim je voda, ako senožet ni močvirna. Voda se mora aapeljevati aa vse kraje, da se žejue trave napajajo. A travnikom, ki imajo preobflo inoče, naj se moča odjemlje. Preveč rode travnikom ravno tako ikoduje kakor premalo. Drugi zboljšek senožetim je, da se senožeti otrebijo vsega lesovja in grmovja,- le tu pa tam naj se puščajo kaka velika drevesa. Krtine in mravljišča se morajo razmetati in zemlja se mora lep<5 poravnati. Senožetim se mora tudi dajati pri-mernega živeža, to je, morajo se zraven moče tudi še gnojiti. Seaožetim se prilega vsakoršno gnojilo še cel6 plevelno. Med živinskini gnojem se svinjski gnoj najbolj prilega takim senožetim, katere niso prernokre. Dobro gnojilo travi je tudi krompirjevec ali krompirjevo perje, ako se opreano razgrinja in čez zimo leži na senožetih. Kurjek in golobjek je seno-žetim izvrsten gnoj. Tudi pepel od drv in §ote, ako se spoinladi potresa po travnikih, je dober gnoj. Najboljši gnoj za senožeti so pa saje, katerih se v vsakej še tako bornej koči Jehko toJiko nabere, da se ž njimi pognoji nekoliko metrov travaika. Tudi blato se dobro prilega travnikom, ako se po njih raztrosi po košnji otave. Smeti kakeršne koli so travnikom dober gnoj, če se jeseni po senožetih raz-trosijo. iNfajbolj pa travuikom rast pospešuje gnoj-nica, katere umni pospodar nikoli v nemar ne pušča. Dalje je treba skrbeti, da se po travnikih in senožetib. le dobra živinska klaja prideluje. TIŽ6 v zadnjem nVrtci" smo omenili, katere trave dajejo dobro ,in tečno živinsko klajo, ter smo obljubili, da vain bomo polagoma tudi v po-dobah take rastline prinesli, ki dajejo nagej domaSej živini dobro in tečno klajo. DenaSnja podoba vam kaže tako imenovani svinjski rep (Phleuin pratense, Lieschgras), ki se prišteva k latnatim travam in daje, ako se mlada "posege, izvratao pičo govejej živini. Ta trava raste po vlažnih travnikih v ni-žavah in po senožetih na planinah. Mnogo vredna je posebno zaradi tega, ker daje obilo klaje. Seme ne izpada tako rado, jako drobno je in se lehko izmlati.
Kdor hoče biti pozneje dober gospodar, mora se nU *zdaj v zgodnej mla-dosti učiti poznavati rastline, ki dajejo živini dobro in tečno hrano.
T.