NAŠ ČASOPI IZHAJA ZA OBČINE VRHNIKA, BOROVNICA, DOBROVA-HORJUL-POLHOV GRADEC in BREZOVICA LETO XXV, ŠT. 236 Trdnjava OKTOBER 1997 Te dni se mi v Borovnici, pišem o stvareh, kijih vidim, počutimo kot obrambna trdnjava, ki si je skopala jarke, da bi ja kdo ne prišel na obisk. Lepo jesensko vreme, proračunski denar, kije pač namenjen tudi za take stvari, je na cesto pripeljal težko gradbeno mehanizacijo. Tako poglabljajo cesto pod železniškim prehodom pri preserski postaji, popravljajo most čez Ljubljanico, skratka, v vseh štirih občinah kopljejo z vsemi štirimi. Če natanko preudarimo, stvar utegne biti tudi nevarna, ker je najbrž nekoliko slabo dogovorjena. Ne sme se nič zgoditi, nobena ekološka in druga nesreča, ker nihče ne more pomagati z velikimi vozili, razen če se ne pripelje po gozdnih poteh. Saj ni, da bi preveč tarnali. Pred meseci so prišli v naše kraje tujci, ki so prinašali denar, in bi jih bilo treba prenočiti. Res je nekaj tujskih sob, o katerih pa se malo ve. Vendar se je v resnici postavilo vprašanje, kam spraviti človeka, ki po naključju zaide v naše kraje in mu ostane opravek še za naslednji dan. Lahko ga napotiš v Ljubljano, kjer so hoteli, da se tam znajde, kakor se ve in zna, naslednji dan pa pride nazaj. Edini vrhniški hotel, ki ni bil posebno visoke kategorije, niodprt, innivideti, da bi bil kmalu odprt, tujcu lahko pokažeš vse gostilne, ampak se najbrž naveliča, tudi tujske sobe so, vendar tujec brez avtomobila od tam ne pride daleč. Saj so zamisli, kako bi se stvar premaknila. V Nemčiji na primer, so pogruntali, da nekaterim diši seno in jim z primerno odškodnino odstopijo za spanje senik s svežim senom oziroma imajo vse tako napeljano, da v obliki nekakšnega kmečkega turizma pri kmetih, ki travo še spravljajo na stare načine, lahko prespiš na senu. Organizirali so si tako imenovane ekološke otoke, kjer je življenje kot v nekdanjem raju in ni vseh bridkosti sodobnega utripa. Nobenih tovarn, nobenega hrume-nja, samo čist zrak, voda, pristna domača hrana itd. Evropa kot v srednjem veku, kjer so si svetili s trskami. Ko imamo zdaj proti Evropi izkopane velike gradbene jarke, nekoliko pa nam pri tem pomaga vodnata Ljubljanica, bi se kazalo ustaviti in razmisliti. Take priložnosti, da bi lahko razmišljali na samem za (gradbenimi) plankami, ni zmeraj. TONE JANEŽIČ Pričetek del na mostu čez Ljubljanico Te dni se je pričela obnova mostu čez Ljubljanico, na cesti Vrhnika - Verd. Most, kije znan iz Cankarjeve »Enajste šole pod mostom« bodo obnavljali v dveh fazah. Najprej bodo obnovili eno stran cestišča na mostu in to v jesenskem času. Spomladi pa bodo zgradili še drugo stran cestišča ter opravili še vsa ostala obnovitvena dela okoli samega mostu. Zaradi tega je spremenjen tudi prometni režim. Tako sedaj poteka promet samo po eni strani mostu in je vsa prometna signalizacija semaforizirana. Za težka vozila pa je predviden uradni obvoz preko Borovnice, Preserja in Iga. Vsled tega tudi poglabljajo cesto pod železniško progo v Preserju. Investicijo izvaja Direkcija za ceste Republike Slovenije, sama dela pa opravlja GRADIŠ iz Ljubljane. s. S. PLODEN OBISK GRŠKE DELEGACIJE IZI MESTA AGROS Pogovori pokazali možnost pobratenja Na povabilo župana Vrhnike Vinka Tomšiča in v dogovoru z veleposlaništvom Republike Grčije je Vrhniko v dneh od 13. septembra do 16. septembra obiskala delegacija mesta AR-GOS iz Grčije. Delegacijo je vodil župan Argosa Dimitrios Papanikolau, v kateri so bili še predsednik mestnega sveta Kon-stantinos Mihalopoulos ter člana sveta Dimitrias Yannakopo-ulos in Thodoras Delivannis. V vseh uradnih in neuradnih pogovori je bilo čutiti, da si mesto Argos želi konkretnejše stike z Vrhniko, ki bi lahko prinesli tudi pobratenje obeh mest. Nakazane so bile možne gospodarsko - ekonomske povezave, turistično - kulturne izmenjave in športna srečanja. Župan Argosa je predvsem poudarjal koristi, ki jih imajo z včlanitvijo v Evropsko unijo, saj so skupno reševali ekološke in gospodar- ske probleme. Argos je z Evropo povezan preko dveh mrež. Prva povezava je glede na zgodovinska obdobja in povezuje najstarejša mesta Evrope. Druga povezava pa je na osnovi novih razvojnih možnosti v gospodarstvu. Sodelujejo z dvaj-setemi evropskimi mesti, z nekaterimi so celo pobrateni in prav tu vidijo, da se lahko povezali tudi z Vrhniko. Več o obisku grške delegacije obširneje na notranjih stranek Našega časopisa. Slika pa prikazuje resnično prijateljski stisk rok obeh županov, ki sta potrdila nadaljnje razgovore in srečanja ter oba izrazila možnost pobratenja obeh mest, ki bi lahko prinesla tudi širšo gospodarsko povezanost, kar pa bi bilo v korist občanov obeh mest, VRHNIKE in ARGOSA. Simon Seljak OBVESTILO DRUŠTVOM! Dveletni' rok za uskladitev temeljnih aktov društev z novim zakonom o društvih bo potekel 4. novembra letos. Društva in njihove zveze, ki ne bodo uskladila svojih pravil in registrirala zastopnika društva do 4. novembra, bodo po uradni dolžnosti črtana iz registra društev. Upravna enota bo v skladu s predpisi o likvidaciji pravnih oseb odločala tudi o prenosu njihovega premoženja. Zato ponovno pozivamo vse društva, naj pravočasno oddajo vloge po pošti ali osebno na Upravno enoto Vrhnika — Oddelek za upravne notranje zadeve (pritličje desno, soba št. P 2). Vloga mora vsebovati: — 2 IZVODA PRAVIL DRUŠTVA (prečiščeno besedilo novega temeljnega akta); — ZAPISNIK OBMOČNEGA ZBORA na katerem je bil temeljni akt sprejet; — OSEBNO IME ZASTOPNIKA DRUŠTVA. Podobnejjše informacije lahko dobite tudi po tel. 755-121, int. 279. UPRAVNA ENOTA VRHNIKA Oddelek za upravne VRHNIKA, 24. 9.1997 notranje zadeve Prva tekma KK Horjulka Na poligonu Konjeniškega kluba Horjulka v Podolnici pri Horjulu so v soboto, 13. septembra, pripravili prvo konjeniško prireditev z značajem prave konjeniške tekme. Jahači, skupno jih je bilo 17, so se pomerili v treh panogah: jahanju na 8 kilometrov dolgi gozdni progi s tempom 12 kilometrov na uro in minimalnim časom 40 minut, v pravilnostnem hodu s čim počasnejšim galopom in čim hitrejšim hodom na progi, dolgi 100 metrov, in v treck tekmi, to je spretnost-nem jahanju na terenu s 16 naravnimi ovirami v dolžini dveh kilometrov. V skupnem seštevku se je najbolje odrezala Mojca Vodopivec z Iga, kije zbrala največ točk, drugo mesto je pripadlo,Mateju Buhu iz Horjula, tretje pa Živi Prunk iz Polhovega Gradca. »Posebej bomo vsako leto pripravili po dve tekmi, na kateri bomo povabili tekmovalce iz vse Slovenije. S Konjeniško zvezo Slovenije se bomo skušali dogovoriti, da bi te tekme štele tudi za državno prvenstvo. Za zdaj pravila še niso natanko določena, tako da je bila tudi ta naša prva tekma še bolj družabnega značaja,« je povedal po končani preizkušnji predsednik KK Horjulka Zdravko Buh. Branko Vrhovec Pred kratkim je na Vrhniki obiskala ga. AIPING WANG, mojstrica metode SHEN QI, torej mojstrica metode, ki osvaja svet. Zaradi velikega zanimanja za način zdravljenja s to metodo, smo mojstrico ponovno povabili na Vrhniko. Vse tiste, ki metode še ne poznate in si želite do zdravja po naravni poti ter vse tiste, ki si želite duhovnega razvoja, vabimo v soboto 11.10., v četrtek 30.10. in v soboto 29.11.1997 v dvorano »PAVZA« (bivši dom JLA), Trg Karla Grabeljška 3, na Vrhniki. SHEN QI /Lji.f/t\ STUDIO ZA REKREACIJO IN RAZVEDRILO FIT &FUN aerobika tudi na Vrhniki Če vam veselje do gibanja (klasična aerobika, step, combo, latino, oblikovanje telesa, TNZ, pa še in še!) ni tuje, se nam pridružite. Kje: OŠ Ivan Cankar, Tržaška 2, Vrhnika (šola razredne stopnje) Kdaj: vsak torek, sredo, četrtek in nedeljo od 19.00 do 22.30 informacije: 1893660 / 1689030 Vrhniko obiskali predstavniki mesta ARGOS iz Grčije Prvi stiki obeh delegacij mesta ARGOS in VRHNIKE so bili v hotelu Slon Gostje mesta Argos so si z zanimanjem ogledali muzej v Bistri ter se v prelepem ambijentu slikali s svojimi gostitelji. Že na tradicionalnem letošnjem ARGONAVTSKEM sejmu je bilo napovedano, da bodo takratne turistične prireditve obiskali predstavniki mesta ARGOS iz Grčije. Zaradi zasedenosti gostov je bil obisk odpovedan in preložen za kasnejše obdobje. Tako so se na ponovno vabilo župana Vrhnike Vinka Tomšiča in posredovanja grškega konzulata v Ljubljani, v sredini septembra predstavniki mesta ARGOS odzvali in prišli na tridnevni obisk na Vrhniko. Delegacijo so sestavljali župan mesta ARGOS Dimitrics Papanikolau, predsednik mestnega sveta Konstanitnos Miha-lopoulos ter dva člana sveta, predstavnik večine Dimitrios Yamakopoulos in predstavnik manjšine Thodaos Delivannis. Z letalom so pristali na tržaškem letališču, kjer jih je sprejel predstavnik grškega veleposlaništva Georgios Papakostas, ki je delegacijo na Vrhniki tudi ves čas spremljal. Prvo uradno srečanje obeh županov pa je bilo v nedeljo, 14.9.1997 dopoldne v hotelu Slon, kjer so grški gostje vse dneve bivali. Vrhniško delegacijo so predstavljali župan Vinko Tomšič, člana občinskega sveta Herman Bole in Tomaž Grom, dr. Peter Habič, velik poznavalec grške zgodovine in kulture ter Lojze Drašler. Po uvodni predstavitvi je bil gostom iz Grčije predstavljen program obiska v Sloveniji, vendar gaje bilo zaradi slabega vremena treba prilagajati razmeram.je bil gr-kom predočen celoten program obiska. Tako je bila nedelja namenjena predvsem prikazu turističnih zanimivosti in lepot Slovenije in Vrhnike. Obe delegaciji sta si že v dopoldanskem času ogledali najprej Postojnsko jamo. Pod vodstvom dr. Petra Habiča, kije znal na svojski način goste voditi po jami, so leti pokazali veliko zanimanja za eno najlepših naših znamenitosti. Po obisku jame je sledil ogled Predjamskega gradu, kjer se je dr. Habič zopet izkazal za velikega poznavalca zgodovine tega predela Notranjske in Primorske. Iz Postojne je pot vodila na Vrhniko po stari cesti do gostilne VIKTORIJA. Tuje bilo prvo uradno kosilo. Po zdra-vici obeh županov ARGOSA in Vrhnike je stekel prvi razgovor, ki je nakazal namen srečanja obeh mest. Saj obe mesti povezuje nek zgodovinski trenutek, ki ju je povezal z ladjo Argos in njenimi Argonavti. Po kosilu je sledil ogled Tehniškega muzeja Bistra. Delegacija iz Argosa si je še posebno z zanimanjem ogledala razstavljena Titova vozila. V eni izmed razstavnih dvoran pa jih je presenetil oktet RASKOVEC z nekaj pesmi. Navdušeni župan Argosa je pohvalil kvaliteto petja ter izrazil željo, da bi v njihovem 70 članskem zboru rad slišal basiste, kakršni so v oktetu. Že naslednji dan, v ponedeljek, 15. septembra pa je vrhniški župan Vinko Tomšič pripravil uradni sprejem za predstavnike mesta Argos v Lovrenčičevi hiši - Center mode IUV na Vrhniki. Poleg grških gostov in predstavnika veleposlaništva so se sprejema udeležili še Ronko Gostiša, sekretarka občine Sonja Keršmanc, predsednik občinskega sveta Brane Jereb tudi kot predstavnik IUV, Majda Horvat kot predstavnica Lika, Marko Dodič predstavnik Kovinarske in člani delegacije Vrhnike, ki so bili že omenjeni. Prevajalka Elektra Tsigaridas je resnično veliko pripomogla, da so bili podogovi neposredni in prijateljski. Občino Vrhnika je Grkom predstavil župan, predvsem je govoril o tem, kako delujejo stvari v lokalni samoupravi. Ža zgled dejavnosti je navedel, kaj vse mora občina narediti tudi v finančnem pogledu, da spodbu- ja varovanje okolja, s tem, daje med drugim poskrbela za za čistilno napravo in za deponijo vseh vrst odpadkov. Podjetništvo in gospodarsko dejavnost Vrhnike je predstavil Ronko Gostiša. Svojo predstavitev pa je zaključil z besedami, da si želimo mirno in urejeno občino, da vsi skupaj poizkušamo reševati ekološke probleme in da naj bi imeli primeren življenjski standard. Vrhniški gospodarstveniki pa da si želijo večjo konkurenčnost v stabilnejših pogojih, ki jih narekuje država. Tudi vključevanje v Evropsko skupnost naj bi prinesla večjo stabilnost, saj bi povezava z grškim Argosom, predvsem pa z njihovim gospodarstvom, lahko bila ključ. Nato so vsi trije predstavniki največjih vrhniških podjetij predstavili svoje proizvodne programe in možne vidike sodelovanja. Besedo je po predstavitvi Vrh-ničanov prevzel župan mesta Argos Dimitrios Papanikolau in se najprej zahvalil za povabilo na obisk in na prve resnično prijateljske stike in razgovore ter za bogat delovni program. Ob predstavitvi svojega mesta pa je med drugim povedal: »Mesto Argos ima 25.000 prebivalcev in je središče rodovitne ravnice, kjer so nasadi južnega sadja. Zato se je najbolj razvila trgovina s sadjem in močna je industrija sokov. Najbolj smo ponosni na turistično ponudbo, saj številne bogate arheološke izkopanine in najdbe omogočajo vpogled pravega starogrškega Argosa. Tudi pri nas imamo podobne ekološke probleme, ki pa jih rešujemo skupaj z Evropsko unijo. Za reševanje teh problemov smo porabili 2,5 mio dolarjev, od tega je 85 % prispevek Evropske unije. Večinoma ekonomsko - gospodarskih zadev smo tudi rešili z vstopom v UNIJO. Zato vam priporočamo, da vodite vse aktivnosti vključevanja v evropske tokove Zupan Argosa odvetnik Dimi-trias Papanikolau: »Vsak Vrhni-kan, ki ga bo turistična pot zanesla v mesto Argos, je dobrodošel in naj se oglasi na naše županstvo, vrata bodo vedno odprta!« djetja, saj vidim možnost našega izvoza južnega sadja ter uvoza vaših lesnih in usnjarskih izdelkov. Vaša dežela in vaše mesto sta lepa ter odražata vso barvitost naroda, prav dva naroda vaš in naš pa lahko rešita marsikateri problem v tem prostoru Evrope in povezava Vrhnike in Argosa naj bi bil prvenec sodelovanja.« V nadaljnje razgovore se je vključil tudi predsednik vrhniških turistov Tomaž Grom, kije nakazal vrhniške turistične znamenitosti. Obenem pa povabil župana Argosa na tradicionalni Argonavtski sejem v prihodnjem letu. V razgovoru so se nato vključili tudi ostali prisotni, tako da je prvi uradni del minil v toplem in sproščenem razgovoru. Predstavniki IUV so gostom razkazali Modni salon ter jim izročili priložnostna darila. Na poti na kosilo so si ogledali še SALON LIKA na Tržaški cesti Z zanimanjem so si Grki ogledovali usnjene izdelke. življenja. Ob predstavitvi vaših gospodarstvenikom sem kar presenečen nad velikostjo podjetij in lahko že sedaj ocenim, da moramo navezati ekonomske stalne vezi z našimi podjetji. Predlagam povezave preko naše gospodarske zbornice, ki vodi vse tokove gospodarjenja v naši občini. Smo tudi za pobratenje obeh mest, kar naj bi prineslo še tesnejše stike iz kulturno - turističnega življenja in drugih področij. Vabimo vas na čim hitrejše srečanje v Argosu, kjer se vam bodo predstavila naša po- in pokazali zanimanje za masivno pohištvo in znani parket. Sledilo je kosilo v gosilni Mo-čilnik, kjer je zopet v prijateljskem tonu potekal razgovor. Seveda so si gostje ogledali zunanjost Močilnika in izvir Ljubljanice. V popoldanskem času je sledil ogled biser Gorenjske Bleda. Zaključna večerja in izmenjava daril je bila v VINOTEKI SIMON na Ljubljanskem sejmiš- Za mnenje o zelo uspešnem obisku delegacije iz grškega mesta ARGOS smo povprašali predsednika Turističnega, društva Vrhnika, Tomaža Groma, saj je bilo veliko govora tudi o turistično - kulturni povezavi: »Pobuda za navezavo stikov z mestom Argos je stara skoraj toliko kot Argonavtski sejem na Vrhniki. Z leti seje tudi izoblikovala in ker je bil vseskozi pobudnik Turistično društvo je zajemala predvsem iz turistične vsebine, član društva g. Lojze Drašler je zato navezal stike z grškim veleposlanikom v Ljubljani. Ob njegovem obisku na Vrhniki seje pokazalo, da je tudi grška stran zelo zainteresirana za sodelovanje, saj bi to bil prvi konkretnejši stik Grčije s Slovenijo. Zato so se tudi pogovori prenesli na nivo občine in jih je vodil g. župan Vinko Tomšič. Povabilu, da nas obiščejo, je sledil tudi obisk, ki je naknadno zanimanje tudi v celoti potrdil. Se več kot to, saj je g. župan mesta Argos že določil, da so pripravljeni podpisi pobratenja v okviru evropskih standardovin tako realizacijo prepustil v našo odločitev. Ne glede na to odločitev pa smo se po turistični dejavnosti dogovorili za njihov nastop na naslednjem Argonavtskem sejmu. Prav tako je dogovorjena medsebojna pomoč občanom, ki se bodo na svojih turističnih poteh znašli v bližini Argole ali Vrhnike.« ču. Tu sta se še enkrat obe delegaciji ob dobrih slovenskih vinih srečali, izmenjali zdravici ter sproščeno pogovorili o nadaljnjih možnostih sodelovanja obeh mest. Celoten program obiska in protokol pa sta ves čas neumorno vodili Marta Rijavec in Ne-venka Malavašič iz Zveze kulturnih organizacij Vrhnika. • - S.S. Preko Grškega veleposlaništva smo prejeli brzojavko iz mesta Argos z naslednjo vsebino: »Spoštovani gospod župan! Mesec september se približuje koncu, vendar se z veseljem spominjamo obiska grške delegacije mesta Argos, ki ste jo tako lepo sprejeli in gostili 13., 14. in 15. lega meseca. Program, ki ste ga pripravili, je bil izredno pester in zanimiv. Gostoljubje, ki smo ga bili deležni tako predstavniki delegacije, kot tudi mi sami, je bilo na najvišji ravni. Zato bi se vam radi v imenu delegacije, kot tudi v imenu našega Veleposlaništva, iskreno zahvalili. V upanju, da bodo stiki med obema mestoma, Vrhniko in Argosom, postali še bolj pristni in topli, vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem George Papacostas Second Secretary.« V salonu LIKO jih je najbolj zanimalo masivno pohištvo in reliefni plakat. Delovni razgovor je potekal v Modnem salonu IUV na najvišji ravni. Obisk iz grškega Argosa in Argonavti na Vrhniki Ladja v vrhniškem grbu izhaja iz legende o Argonavtih, ki so v davnih časih pripluli iz Črnega morja po Donavi, Savi in Ljubljanici do Vrhnike, tedanjega Nauportusa, nato pa ladjo na ramenih prinesli do Jadranskega morja in se po dolgih letih vrnili domov v Grčijo. Znamenite mornarje iz Argosa je vodil junak Jazon iz doline Sparhios v Tesaliji. Z ladjo Argo so se iz Volosa podali po zlato runo kralju Aiju in z Medejo vred zbežal. Kraljevemu zasledovanju pa se je izognil tako, da je zaplul iz Črnega morja po takratnem Istru, današnji Donavi, navzgor do Singidunuma blizu Beograda in po Savi ter Ljubljanici do Nauportusa. Stari Grki so namreč verjeli, da se Donava napaja iz zgornjega dela Jadranskega morja. Poznali so tudi dve stari trgovski poti, morsko pot ob Jadranski obali in kopno pot po omenjenih rekah. Zgodba o Argonautih je seveda v senci bolj slavne Homerjeve Iliade in Odiseje, pesniško pa jo je oblikoval več stoletij kasneje pesnik Apollonius Rhodios iz prve polovice tretjega stoletja pred Kristusom v epu Argonautika. Rimski zgodovinar Plinij Starejši (okrog 23 - 27 našega štetja) piše v svoji Zgodovini narave, da ima Nauportus, sedanja Vrhnika, ime po prenašanju ladje, drugi razlagajo ime Nauportus kot pristanišče ladij ali brod (port, angl. ford). Bodi že kakorkoli, slavna Jazonova ladja je v vrhniškem grbu in spominja na grške Argonavte in nekdanjo trgovsko pot ter plovbo po Savi in Ljubljanci. Argonavti z ladjo Argo izhajajo iz pomembnega grškega mesta Argos v pokrajini A rgolidi ob A rgoškem zalivu na Peleponezu. To mesto z več kot 5.000 letno tradicijo in s članstvom v mreži najstarejših evropskih mest je sprejelo vabilo sedanjega vrhniškega župana in poslalo na ogled sodobnega Nauportusa - Vrhnike štiri ugledne meščane, občinske svetnike z županom načelu. Pristali so seveda na tržaškem letališču in se s cestno ladjo pripeljali čez Kras na Vrhniko. V treh dneh so si ogledali Vrhniko, Bistro, Postojnsko jamo, Predjamski grad, Bled in Ljubljano. Spoznali so današnji gospodarski in kulturni utrip kraja ob izvirih Ljubljanice, se zavzeli za pobratenje dveh mest, kiju povezuje starodavna legenda, obenem pa poizvedeli tudi o možnostih za sodobne trgovske in gospodarske stike, ponudili pa so tudi pomoč pri navezovanju stikov z Evropsko unijo, s katero imajo že nekaj neposrednih izkušenj. Vrhniškega župana in njegove sodelavce so povabili na obisk Argosa. Sodobni Argos ima okrog 25.000prebivalcev in je središče rodovitne ravnice od Argoškem zalivu, ki jo radi imenujejo tudi grška Kalifornija. Z namakanjem jim dobro uspevajo nasadi pomaranč, mandarin, limon, oljk, fig, mandeljev in drugega južnega sadja. Deloma ga neposredno izvažajo, nekaj pa ga predelajo doma in nato izvozijo. Bližnje mesto Nauplion z okrog 10.000prebivalci je pomembno turistično in upravno središče današnje Argoli-de, nekdaj pa je bilo glavno pristanišče slavnih Miken, Tirinsa in Argosa. Letno te kraje obišče več kot milijon turistov z vsega sveta. Skozi Argos, kise odlikuje s pomembnimi arheološkimi najdiš- Na podlagi Pravilnika o subvencioniranju dela obrestne mere za posojila za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v Občinah Vrhnika in Borovnica, ki so ga sprejeli Občina Vrhnika, Občina Borovnica in Območna obrtna zbornica Vrhnika, objavljamo PONOVNI RAZPIS ZA PODELITEV POSOJIL S SUBVENCIJO DELA OBRESTNE MERE PRI POSOJILIH ZA POSPEŠEVANJE RAZVOJA MALEGA GOSPODARSTVA V OBČINI VRHNIKA IN OBČINI BOROVNICA Zaradi neporabe sredstev namenjenih kreditiranju malega gospodarstva v občini Vrhnika in občini Borovnica po prvem razpisu ponovno razpisujemo rok za vložitev zahtevkov za dolgoročna in kratkoročna posojila. Pogoji za pridobitev posojil so enaki kot v razpisu, kije bil objavljen v julijski številki Našega časopisa. Prijava na razpis za posojila mora vsebovati: • ime in priimek oz. firmo družbe, naslov obratovalnice oz. sedež podjetja, opis in predračunsko vrednost investicije ter višino zaprošenega posojila, • predstavitev prosilca in njegove dejavnosti z referencami v pisni obliki, • potrdilo o vpisu dejavnosti v register obratovalnic oz. sklep o vpisu podjetja v sodni register (z vsemi prilogami), dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti ali potrdilo, daje občan pri pristojnem organu vložil zahtevek za izdajo obrtnega dovoljenja oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti podjetja ter priložiti vse predpisane dokumente, • dokazilo o uspešnosti poslovanja, kije za samostojne podjetnike in druge samostojne poklice Napoved za odmero davka za preteklo leto (1996), odločbo o odmeri davka iz dejavnosti za predpreteklo leto (1995) in podatke poslovanja dejavnosti za tekoče leto (1997), za podjetja pa zaključni račun (bilanca stanja in izkaz uspeha) za leto 1995, 1996 ter delne bilance in izkaze uspeha za tekoče leto (1997). V primeru, da bo komisija dodelila posojila, bodo morali prosilci banki dostaviti dodatno dokumentacijo, ki jo določa pravilnik. Pogoji pod, katerimi bodo podeljena posojila: • Dolgoročna posojila: • dodeljena bodo za najdaljšo dobo vračanja 5 let, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika bo obrestna mera subvencionirana v višini 3,5% točk na leto, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo obrestna mera subvencionirana v višini 5% točk na leto. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za dolgoročna posojila za prvovrstne kreditojemalce je T + 8,5%. • Kratkoročna posojila: • dodeljena bodo za obdobje do enega leta, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki niso člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo obrestna mera subvencionirana v višini 3% točke na leto, • kreditojemalcem s sedežem dejavnosti v Občini Vrhnika ali Občini Borovnica, ki so člani Območne obrtne zbornice Vrhnika, bo obrestna mera subvencionirana v višini 4,5% točk na leto. Trenutna veljavna letna izhodiščna obrestna mera za kratkoročna posojila za prvovrstne kreditojemalce je T + 7%. Višina posojila praviloma znaša največ 50% predračunske vrednosti investicije oziroma do največ 9.000.000,00 sit. Prošnje za dodelitev posojila s potrebnimi prilogami prosilci vložijo po pošti s priporočeno pošiljko ali osebno v Novi Ljubljanski banki, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3,1360 Vrhnika najpozneje v 10 dneh po objavi razpisa v sredstvih javnega obveščanja. Komisija bo vloge obravnavala po kronološkem vrstnem redu prispetja vlog vse do porabe sredstev. Komisija za dodeljevanje posojil sprejme sklep o dodelitvi najpozneje v 30. dneh od vložitve prošenj. Sklep bodo posamezni prosilci prejeli najpozneje v roku 8 dni po sprejemu. Po prejemu sklepa o dodelitvi kredita se vsak posamezni prosilec zglasi v Novi LB, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, kjer se posojilo v skladu z merili in postopki za odobravanje naložb Nove LB, d.d. odobri in sklene posojilna pogodba. Strokovno-finančni del, vključno z zavarovanjem vračil posojil, opravlja banka. Potrebne obrazce in informacije dobijo prosilci na sedežu Nove Ljubljanske banke, d.d., Podružnica Vič-Notranjska, Poslovalnica Vrhnika, Trg Karla Grabeljška 3, Vrhnika, pri ge. Francki Celarc, tel. 754-184. OBČINA VRHNIKA OBČINA BOROVNICA OBMOČNA OBRTNA ZBORNICA VRHNIKA či in velikim muzejem, potujejo turisti na poti iz Aten, preko Ko-rinta, Miken in Epidavrosa v Sparto in slavno Olimpijo onkraj visoke Arkadije na Peloponezu. S staro Grčijo in grščino sem se srečal na klasični gimnaziji v Ljubljani. Moderno Grčijo pa sem prvič obiskal kot študent. Raziskovanje krasa meje nato po dvajsetih letih ponovno pripeljalo na Peloponez, v Atiko in Beocijo, pod Parnas in Olimp ter v visoki Epir. V skrivnostnih jamah Arkadije na Peoloponezu sem obujal spomine na bajeslovno podzemlje in mitološke zgodbe primerjal v naravno stvarnostjo. V jami Kapsa smo našli okostja 36 prednikov, ki so se ob veliki povodnji pred 5.000 leti zatekli v jamo ob poplavi na bližnjem kraškem polju blizu današnjega Tripolisa. Izredna povoden/ na polju jih je prisilila, da so se zatekli v jamsko zavetje, tam pa so po nenavadno narasli reki Styx odplavali v večni Hades. Obrisi narasle vode so se ohranili po jamskih stenah in kapnikih, skeleti pa so razporejeni po jamskih tleh, kakor jih je odložila voda, ko je odtekla. Moje realno speleološko doživetje se tako zliva z doživljanjem mitološkega podzemlja. Argos z izviri Kefalari ob vznožju kraške Arkadije lahko primerjam z Nauportusom in z izviri Ljubljanice ob robu Notranjskega krasa. Stiki medArgosom in Vrhniko pa se po tisočletjih obnavljajo na tradiciji starih trgovskih poti. Zelo verjetno je, da so nekdaj Jazona s spremstvom v Nauportusu domačini prav tako prijazno sprejeli in mu pomagali pri prenašanju ladje čez Kras, kot so bili tokrat sprejeti na Vrhniki občinski svetniki iz Argosa. Legenda za sedaj še ne omenja, da bi svetniki iz Nauportusa obiskali Jazona in se pobratili z Argosom. Toda življenje piše novo zgodbo in ustvarja nove legende. P. Habič POLETNA VRHNIKA V SMRADU Ali je za to kriva predelava bioloških odpadkov? Letošnje poletje je Vrhniki, predvsem pa krajanom KS Breg prineslo neprijeten smrad, ki seje širil od jutranjih pa tja do večernih ur. Smrad so še posebno občutili prebivalci Vrtnarije ter vseh ulic, ki so v bližini nove komunalne deponije na drugi strani avtoceste. Med krajani je bilo precej negodovanja in jeze. Tudi na uredništvo smo prejeli precej anonimnih klicev, kaj se dogaja na deponiji, ki je pričela neprijet- » Program zmanjševanja odlaganja odpadkov, ki se izvaja na vrhniški deponiji že tretje leto, predvideva tudi izločanje biološko razgradljivih odpadkov in njihovo kompostiranje. To velja za zelene odpadke, biološke odpadke iz gospodinjstev in blato iz čistilne naprave IUV. Že v letu 1996 se je pričelo kompostiranje naštetih frakcij s tem, da so se na sami deponiji izdelale kompostne grede, mešanje komposta pa seje izvajalo z rovokopačem. V maju letos je bil zgrajen plato kompostarne, nabavljen je bil specialen traktorski priključek za mešanje komposta. S takšno tehnologijo naj bi se doba zorenja komposta skrajšala z nekaj mesecev na 4 do 6 tednov. Uspehi so bili dejansko doseženi tako, kot smo jih pričakovali, kar je razvidno iz analiz zrelega komposta. Pri tem smo ločeno kompostirali zeleni odpadek in blato iz čistilne naprave IUV. Žal so se v poletnih mesecih pričeli pojavljati stranski učinki, saj so kompostne grede, predvsem tiste, v katerih je bilo blato iz Usnjarne, pričele smrdeti. Intenzivnost smradu pa ni bila vedno enaka, saj so nanjo močno vplivali klimatski pogoji (nizek pritisk, višje temperature). Ker je bilo takšno stanje za okoliške prebivalce nevzdržno, smo že v avgustu prenehali s tovrstnim kompostiranjem usnjarskega blata ter pričeli s preizkusom nove metode, kjer bi blato zorelo v kopah brez premetavanja. Takšen pristop pa zaradi dolgih razgradnih časov zahteva bistveno več prostora, kar povzroča hude težave na deponiji. Sočasno smo pristopili tudi k drugim rešitvam, kot je zmanjšanje števila mešanj komposta in dodajanje posebej pripravljene morske vode kompostu, kar naj bi po zagotovilu strokovnjakov zmanjšalo emisijo no zasmrajati okolje. V blokovnem naselju na Vrtnariji je bil celo sklican zbor dela prebivalcev, da se jim pojasni vzrok smradu. Tudi tuje bilo izrečenih precej ostrih kritik na račun poletne smraje, ki seje nadaljevala tja do prvih jesenskih dni. Za vzrok in mnenje smo' zaprosili direktorja Komunalnega podjetja Vrhnika. Vprašali pa smo tudi nekatere krajane tega deponiji najbližjega naselja in vsi so povedali, da takega hudega smradu doslej tu ni bilo, čeprav že živijo več kot trideset let, da tudi prejšnje neurejeno smetišče ni smrdelo tako kot letos. Nekateri so celo pripomnili, da po cele dneve ne odprejo oken, ker je bilo spanje nemogoče. Ob koncu naj še dodamo, da vsi upamo na boljši in čistejši zrak, da bosta jesen in zimo prinesli dneve brez smradu, kaj pa bo naslednjo pomlad, bomo videli odnosno vonjali takrat. N.Č. Poslanska klop št. 48 smradu v okolje. Ker pa se postopki uporabljajo premalo časa, tudi še ne moremo govoriti o rezultatih. V kolikor naveden postopki ne bodo pripomogli k odpravi smradu, pa bo treba kompostiranje opraviti ali v zaprtih prostorih z urejenim odzračeva-njem in čiščenjem onesnaženega zraka. Seveda pa je treba povedati, da se smrad ne širi le z deponije, pač pa tudi s čistilne naprave, kamor se steka odpadna voda iz IUV ter dela Vrhnike. Za preprečitev smradu bo verjetno treba tudi tu izvesti določene ukrepe, kot je zajemanje in čiščenje izhajajočega zraka. « VODOVOD ZAPLANA Informacija za krajane Akcija na izgradnjo vodovoda v Zaplani je v polnem zamahu. Že 185 prebivalcev KS Za-plane je podpisalo pogodbo o sofinanciranju izgradnje vodovoda Zaplana. V osnovnem projektu vodovoda so izpadla zahteve področja iz zaplanske-ga kota. Zato se je pristopilo k dodatni izdelavi projektov za naselja Marinčev Grič, Mizen dol do Kovača, do brunarice na Ulovki in celotni Krošlov grič in s tem je pokrita celotna KS Zaplana. Ti dodatni projekti pa bodo na vpogled od 15. oktobra dalje. Investicija je v fazi izbiranja izvajalca, ta pa bo znan v roku 10 dnih, najkasneje do 15. oktobra. Zaradi resnosti nadaljevanja aktivnosti izgradnje, naprošamo vse, ki še niste podpisali pogodbe, da to čimpreje storite. Podpis pogodbe je možen tudi na občinski upravi na oddelku za urejanje prostora in komunalne zadeve Vrhnika, Tržaška cesta 1. S. S. OBVESTILO Območni odbor Združenja borcev NOB Vrhnika vabi na predstavitev knjig SLOVENSKO PESNIŠTVO UPORA 1941—45, ki bo na obletnico rojstva našega pisatelja Karla Grabeljška-Gabra, v soboto, 18. oktobra 1997, ob 20. uri v mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki. Knjige, ki vsebujejo 2300 pesmi, nastalih v partizanih, v zaledju, v zaporih, taboriščih in v tujih enotah, bo predstavil prof. dr. Boris Paternu s soavtorico Ireno Novak-Popovo. Na predstavitvi bodo sodelovali tudi predstavniki Dolenjske založbe, kije knjige tiskala. Pridite! Območni odbor ZB Vrhnika Vam je lahko, vlada pripravi zakon in vi ga sprejmete. Naši predlogi pa se razbijejo v kolesju koalicijskega glasovalnega stioja,« več krat slišim kolege iz opozicijskih strank. Seveda občutek nemoči, ko ti trud ur ali dni zavzetega dela uniči nekaj pritiskov na sive tipke glasovalne naprave v Državnem zboru, ni prijeten. Res je lepše, ko predlogi vlade, za katerimi stoji tudi tvoja stranka, dobivajo zadostno podporo pri glasovanju in res je morda lažje, če pripravljenemu gradivu pritakne le že kakžen popravek in je mnogo večja verjetnost, da s predlogom preživiš koalicijsko usklajevanje in si tako odpreš realne možnosti za sprejem v Državnem zboru. Pa vendar, biti poslanec koalicije ni vedno lahko. Pri sprejemanju štejejo glasovi in vsak glas je pomemben, če že ne odločilen. Predlogi opozicije so tradicionalno javnosti všečni, pri tem pa mnogokrat zastavljeni proti politiki vlade, posebno, ko ponujajo le delne rešitve. Nič zato ne pomaga, če so ti simpatični in morda celo skladni s tvojimi stališči. Potrebno seje podrediti in stisniti zobe. Sprejem takega predloga namreč pomeni sprejem odgovornosti za njegovo izvajanje, ta odgovornost pa je praviloma materialne narave. Kar nekaj ljudi me je vprašalo, zakaj nisem podprl dveh predlogov SDS. Pri prvem je šlo za postopno odpravo najvišjih (pogosto se jim pravi »priviligi-ranih«) pokojnin in zmanjševanje razlike med najvišjimi in najnižjimi pokojninami, drugi pa naj bi bolj realno reševal vprašanje odškodnin svojcem žrtev vojne za Slovenijo. Oba problema sta na dlani in zahtevata rešitev. Ali je predlog SDS to res ponujal? Delno da, toda reševati tako kompleksno področje, kot so pokojnine, le z dvema(!) členoma Zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju si vladajoča koalicija seveda ni mogla privoščiti. Ne povsem realen je bil tudi drugi predlog, ki je odškodnine vezal na višino najvišje izplačane pokojnine. Obramba, da sem se pri odločanju kot »zvest vojš-Čak« ravnal po ukazih z vrha, bi bila neverodostojno prelaganje odgovornosti na druge. Bolj pomembno je bilo dejstvo, daje reforma pokojninskega sistema v koalicijski pogodbi opredeljena kot ena prednostnih nalog in zagotovilo, da bo končno sprejeti vladin predlog zakona o od- škodnini svojcem padlih v vojni za Slovenijo deležen ustrezne dopolnitve v podzakonskih aktih že na enem jesenskih zasedanj. Po zatišju parlamentarnih počitnic seje septembra pričelo delo v Državnem zboru. Že v začetku meseca je bil na obisku Ustavni odbor Riksdaga« švedskega parlamenta, ki se ponaša s častitljivo letnico ustanovitve 1809. Njegova vloga je precej drugačna kot pri nas, saj ima nalogo zagotavljanja spoštovanja štirih temeljnih švedskih zakonov, ki se nanašajo na delovanje vlade, svobodo tiska, svobodo izpovedi in nasledstvo na prestolu. V pogovoru na klubu poslanske skupine, bil sem v delegaciji, ki jih je sprejela v imenu Slovenske ljudske stranke, je goste zanimalo predvsem delovanje parlamenta, odnosi med parlamentarnimi strankami, naš volilni sistem ter vloga in zastopanost žensk v političnem življenju. Švedska je namreč znana po tem, da je delež šensk v politiki največji med vsemi evropskimi državami. Bolj sproščeno je bilo vzdušje na skupni večerji, kjer so gosti izrazili podporo slovenskemu vključevanju v evropske povezave in zadovoljstvo, da Slovenija zgledno skrbi za svojo kulturno dediščino (ali res dovolj?). Zopet pa se kar nismo mogli znebiti vtisa, da jim ni všeč tolikšna prevlada moških v našem političnem vsakdanu. Naše pojasnjevanje, zakaj je temu tako, jih ni prepričalo. Na predstavitvi letošnjega proračuna je poslance najbolj ogrel dr. France Arhar, guverner Banke Slovenije, ki seje ob poudarjeni skrbi za stabilnost domače valute zavzel še za nujnost varčevalnih ukrepov. Prav prevelika javna poraba je že nekaj let cokla bolj optimistično in razvojno zastavljeni proračunski politiki. Kaj bo prineslo koalicijsko usklajevanje paketa varčevalnih ukrepov za prihodnje leto, bo znano v predlogu proračuna za leto 1998, ostaja pa kanček pelina ob proračunskih razpravah v odborih in komisijah Državnega zbora, ko se vsi kar po vrsti zavzemajo za povečanje sredstev za posamezne re-sorje, zelo malo ali nič pa je govora o iskanju notranjih rezerv (in teh po mojem mnenju sploh ni tako malo). Prvi mesec jesenskega dela zasedanja se je končal z izredno sejo, na kateri je Državni zbor obravnaval nesprejem v NATO in interpelacijo, ki stajo na delo vlade podali SDS in SKD. Čas verjetno ni bil najbolje izbran, očitana (nejdejanja vlade pa razvlečena na preveč različna področja, tako, da nepravočasno predlaganje letošnjega proračuna kot glavni očitek ni prišel do pravega izraza. V soju TV žarometov je bilo veliko izrečenega, a brez pravih zaključkov, saj opozicija po pričakovanju ni bila enotna. Karavana je odšla dalje, pričakovani paket ukrepov na področju zaposlovanja in reforme pokojninskega sistema pa še dviga temperaturo v javnosti... URNIK POSLANSKE PISARNE Poslanska pisarna Državnega zbora v občinski stavbi na Vrhniki, Tržaška 1 (I. nadstropje), je odprta vsak ponedeljek od 8. do 9.ure (dr.Helena Hren-Vencelj) in od 10. do 11.ure (Leon Gostiša). VRHNIČANI Vabimo vas 1. novembra 1997 ob 10. uri na komemoracijo ob grobnici na Drči. Združenje borcev NOB Vrhnika POROKE NA VRHNIKI Letos jih je bilo več kot sto 100 poroka v Bistri ni bila samo slavje za mladoporočenca Marijo Rad-kovič iz Dolnjega Suhorja pri Metliki in Jožeta Trčka iz Dragomerja, ampak tudi jubilej za občino Vrhnika, saj doscdaj se v enem letu še ni poročilo toliko parov. V znak jubileja je mladoporočencema načelnik Upravne enote Vrhnika Andrej Kos podaril spominsko darilo. V prelepem ambientu Bistriškega gradu ter lepega parka je bila lepa tudi skupinska slika mladoporočencev, prič in poročnega protokola z Janezom Pečarjem na čelu. V soboto, 4. oktobra je bila v Bistri 100. poroka v letošnjem letu. Ob tej priložnosti smo se pogovarjali z Andrejem KOSOM, načelnikom Upravne enote Vrhnika. Zanimalo nas je, kako na Vrhniki opravljajo poročne obrede in kako razmišljajo za naprej. Za začetek smo vprašali, ali se število porok v Upravni enoti Vrhnika povečuje ali znižuje? Veseli nas, da se število porok povečuje. Natančnih podatkov trenutno nimam, vendar 100 porok nismo imeli že leta in leta. Se »doma« poročajo Vrhniča-ni, ali pari prihajajo predvsem od drugod? Posebne statistike ne vodimo, opažamo pa, da se za poroko v Bistri odloča vedno več domačinov. Slovenija ima nekaj atraktivnih lokacij (Ljubljanski grad, Preddvor, Zemono, Bogenšperk ...), ki so dovolj blizu, da so zanimivi tudi za Vrhničane, nekateri takšen obred sploh raje opravijo brez »domače publike«..., res pa je tudi, da se poročna dvorana v Bistri težko primerja npr. s prostori npr. v gradu Bogenšperk. Kaj pa potem privabi mlade pare v Bistro oz. na Vrhniko? Mislim, da ima Bistra nekaj prednosti. Bistro zaradi Tehniškega muzeja pozna veliko ljudi, tako muzej kot okolica sta lepo urejena, predvsem pa je lepo urejen park, kjer imamo ob lepem vremenu tudi večino poročnih obredov. Prednost poroke pri nas je, vsaj po našem mnenju, tudi to, da porok nimamo preveč, tako da vsakemu paru lahko posvetimo vso pozornost. To je prav gotovo prednost, toda tudi v Bistri ste imeli nedavno kar 11 parov na eno soboto! To je res, vendar smo »delali z dvema ekipama«, bili sta dve matičarki in dva pooblaščenca. Po mojih izkušnja je pet do šest parov ravno prav. Prebrati nagovor in voditi obred sicer ni posebej naporno, vendar pa zahteva kar nekaj koncentracije, ljudje začutijo, Če »nisi pri stvari«, teže je vzpostaviti kontakt Ali mladoporočenci poslušajo, kar jim govorite? To je zanimivo vprašanje. Poslušajo že, vsaj velika večina, vendar ko se pogovarjamo po obredu, pravijo, da sploh ne vedo, kaj smo jim povedali. Verjetno čakajo le na svoj »da«. Če se vrneva k prostorom, rekli ste, da veliko poročnih obredov opravite kar zunaj, v parku. Ali ni to nenavadno? Verjetno je res nekoliko ne- navadno, tega po Sloveniji najbrž ni veliko. Mislim, da je to ena od naših prednosti; park je lep, pri obredu je lahko prisotnih veliko ljudi, ki niso omejeni s stoli, ki so urejeni v ravne vrste, lahko so bolj sproščeni... Nekateri pari pa se želijo poročiti v grajski kapeli. Tam so poročni obredi tudi, če vas vreme »ne pusti« v park. Ali ni kapela v bolj slabem stanju? Kapelo sta resno načela čas in predvsem vlaga. To ni problem le zaradi porok, verjetno je še večji problem, da so v nevarnosti čudovite stropne freske. Tehniški muzej v prostore kar precej investira, v zadnjih dveh letih so obnovi velik del strehe, kapela pa žal še ni prišla na vrsto. Skupaj z direktorjem Tehniškega muzeja g. VILMA-NOM smo iskali tudi druge rešitve, saj je obstajala tudi varianta, da bi v kapelo ponovno namestili oltar. Po zadnjih informacijah namerava TMS v prihodnjem letu obnoviti kapelo oziroma sanirati vlago, kar bi bila tudi z nas ugodna rešitev. Kako pa imate sicer urejene odnose s TMS, plačujete najemnino? Ne. Od nekdanje Občine Vrhnika smo še iz časov dogovorne ekonomije podedovali ustni dogovor, da se poročni obredi pač opravljajo v gradu Bistra, to je vse. Takšno stanje ni najboljše, ne za TMS ne za upravno enoto. O ustrezni formalni ureditvi medsebojnih odnosov smo se precej pogovarjali. TMS je predlagal, da bi takšno stanje ohranili, dokler prostor ne bo urejen, potem pa bi sklenili ustrezno pogodbo, kar bo seveda pomenilo tudi, da bomo začeli plačevati najemnino in stroške. Dejavnost TMS je seveda drugačna in jih poročni obredi ne zanimajo posebej. So pa pripravljeni sodelovati. Mislim, da poroke predstavljajo reklamo tudi za TMS. V Bistro pride veliko ljudi, kijih sicer ne bi bilo, še več ljudi si ogleda fotografije, video posnetke ....verjetno bi to dejstvo lahko TMS bolje izrabil tudi za lastno promocijo. Kdo vam pa ureja prostor v parku, postavljenih je kar nekaj bal-dahinov, eden je posebej pripravljen za poročni obred ... »Zunanjo ponudbo« zagotavlja firma REJC d.o.o., podjetje, ki se ukvarja z gostinstvom in ima v najemu bife. G. Rejc ima seveda interes, da v Bistro pride čimveč ljudi, ki se potem ustavijo tudi v njegovem bifeju. Za gostince so poroke še kako zanimive! Moram povedati, da z g. Rejcem izredno dobro sodelujemo in verjetno še nismo rekli zadnje besede, možnosti je seveda precej. Interes, da se ljudje v Bistri dobro počutijo, je tako naš kot njegov, poroke pa lahko naredimo bolj atraktivne, če podjetnik najde v tem svoj interes. Naloga uradnikov je, da opravimo obred čimbolj prijazno, za preostali ceremonial pa naj poskrbi podjetnik, seveda za tiste stranke, ki jih to zanima in so pripravljene tudi nekaj plačati. Omeniti moram tudi, da nam firma REJC storitve opravlja brezplačno, kar bomo seveda morali urediti drugače, tako s TMS kot tudi z g Rejcem. Kaj pa pozimi, v Bistri poročnih obredov ne morete opravljati Res je. Pozimi je že tako manj porok, mi jih pa skoraj nimamo. Poroke se opravljajo v upravni stavbi občine, na Tržaški 1, v županovi pisarni, vendar imamo občutek, da ljudem ta rešitev ni všeč. Razmišljali smo o različnih drugih rešitvah, npr. o Bistroju Pavza v Domu Karla Grabeljška, resno smo se pogovarjali z IUV o prostorih Stare pošte (Lavrenčiče-va hiša), kjer je sedaj Center mode. Tam je nekaj čudovitih prostorov, problem bi bilo le parkirišče (ker se hočemo vedno pripeljati do vrat), vendar se, žal, nismo mogli dogovoriti. Torej ostajate na občini? No, občino bomo kot potencialni prostor ohranili, vendar jo bomo uporabljali le na posebno željo. Letos bomo poskušali poroke preseliti v Galerijo Restavracije MOČILNIK. Poroke v gostilno? Ne ravno v gostilno. MOČILNIK je mnogo več kot gostilna, predvsem je eden od izvirov Ljubljanice in znana turistična točka že od konca prejšnjega stoletja. Najbrž ni tako znan kot Bistra, ali pa... Prostor v prvem nadstropju je urejen kot galerija, dostop je zunaj, mimo kapelice sv. Antona Puščavnika, parkirišče je dovolj veliko. Sedanji najemnik Močilnika Jani MARINČIČ je Močilniku vrnil življenje (in domačine, ki so se ga prej nekako izogibali), o porokah pa razmišlja podobno kot Stane REJC v BISTRI. V tem vidi svoj podjetniški interes in ima kup zanimivih idej zadnje besede pa ne bomo imeli ne uradniki in ne gostinci, ampak tisti, ki se poročajo. Bomo videli. Kaj pa občina, turistično društvo? Upravna enota Vrhnika pokriva območje dveh občin, Borovnice in Vrhnike in dveh turističnih društev. Ker sta obe lokaciji (Bistra in upravna stavba Občine Vrhnika) na Vrhniki, smo se o tem pogovarjali le na Vrhniki in to predvsem glede možnosti vlaganj v prostore v Bistri, Občina Vrhnika pa sofinancira tudi poročne mape. Mislim, da vlaganje občine v tuje prostore v tem primeru ni smiselno. Podobno velja za turistično društvo, res pa je, da nam bo turistično društvo postalo partner, če bomo imeli poroke tudi v Močilniku, saj je solastnik prostorov. Kot sem že povedal, naloga uradnikov je, da prijazno opravimo obred, preostali del pa je bolj stvar podjetniškega interesa. Gledati pa moramo tudi na interes kraja oziroma občine, saj poroke predstavljajo tudi precejšnjo možnost promocije. To pa bi moral zagotoviti predvsem interes turističnega društva, Zveze kulturnih organizacij in seveda tudi podjetnikov. Ne gre toliko za denar kot za ideje! Bi še kaj dodali za konec? Le vabilo: v Bistri nam bo mraz kmalu zaprl vrata. Pridite v Močilnik, prijazno vas bomo sprejeli. Simon Seljak Družabno srečanje upokojencev Tradicionalnega družabnega srečanja upokojencev Vrhnika, ki so stari 75 in več let, seje udeležilo preko sto članov njihovega društva. Srečanje je bilo kot vsa srečanja prejšnja leta v večnamenskem prostoru osnovne šole Ivana Cankarja na Vrhniki in to v petek 26. septembra. Zbrane upokojence je pozdravil predsednik društva upokojencev Vrhnika Matija Turšič. Med drugim je omenil, daje v društvu že 331 upokojencev starih 75 in več let. Prav tako je med ženskimi članicami kar 40 takih, ki so že dopolnile več kot 88 let ter med moškimi upokojenci 21 članov. Najstarejša članica je 96 letna Frančiška Brenčič iz Verda, 90 LET MLEKARSKE ŠOLE Že leta 1907 prvi tečaji mlekarstva na Vrhniki med moškimi pa je prav tako najstarejši Verjan Janez Petrič pri 93 letih. Po nagovoru predsednika društva so malo mlajše članice hitro postregle z dobro hrano vse prisotne, nakar se je pričel družabni del. Nekateri so celo zaplesali ob taktih harmonike, drugi pa so se neumorno pomenkovali in spominjali mladostnih dni. Vsi so se na koncu veselo razpoloženi razšli v svoje domove, z mislijo da se drugo leto zopet srečajo. Ob takih srečanjih vsi vsaj za trenutek pozabijo na težko vsakdanje življenje ter se poveselijo novim dnem naproti. S.S. Ob 90. letnici mlekarske šole v Sloveniji je sekcija mlekarskih strokovnih delavcev Slovenije na Vrhniki pripravila srečanje vseh delavcev, ki se ukvarjajo z mlekarstvom. Druženje je bilo strokovnega, kulturnega in družabnega pomena, potekalo je v soboto, 13. septembra. Mlekarski delavci iz cele Slovenije so se zbrali pred Mlekarno Vrhnika, ki je bila tudi med soorganizatorji srečanja. Vsi so si ogledali prostore mlekarne ter se zbrali v skladišču znanega vrhniškega emen-talca. Tu so spregovorili direktor Kmetijske zadruge Vrhnika Ivan Turk, župan Vrhnika Vinko Tomšič, ravnatelj Srednje mlekarske šole iz Kranja in vodja vrhniške mlekarne Tomaž Mesec. Slednji je tudi vse navzoče pozdravil v imenu delavcev vrhniške mlekarne ter v kratkem podal zgodovino mlekarstva na Vrhniki. Kulturni program so gostom pripravili pred Cankarjevo hišo Na klancu. Tu je dramski igralec Tone Kuntner v pristem ambientu in kraju spominu na Cankarja izvedel nekaj najbolj značilnih Cankarjevih del, ki jih je spletel v celoto. Požel je velik aplavz. Družabni del srečanja se je nadaljeval v gostilni Močilnik, kjer so se »mlekarji« sprostili ob dobri jedači, pijači in muziki. Še pred družabnim srečanjem v Močilniku so si ogledali tudi Tehnični muzej v Bistri. Zakaj je bilo srečanje letos prav na Vrhniki. Letos poteka tudi jubilej vrhniške mlekarne, kije bila zgrajena pred 90 leti in je bila namenjena takratnim vrhniškim kmetom, ki so že imeli svoje Mlekarsko zadrugo Vrhnika. Prav v letu 1907 pa so se v novi Mlekarni pričeli tečaji mlekarstva, ki so trajali tri mesece, v nadaljevanju pa po pet mesecev. Tečaji so bili namenjeni slovenskim mlekarskim zadrugam za strokovno usposabljanje mlekarjev. Pobudnica le-teh je bila kranjska kmetijska družba v dogovoru z deželnim odborom. Od leta 1909 naprej je deželni odbor sam vzel prirejanje teh tečajev v svoje roke. Tečaji so bili predvideni za 12, pozneje za 14 udeležencev, toda običajno jih je bilo več, leta 1908 je tečaj obiskovalo 20 učencev. Prvenstveno so sprejemali tiste, ki so že delali v mlekarstvu ali ki so jih poslale mlekarske zadruge. Tečajev niso obiskovali učenci le iz Kranjske, ampak so prihajali tudi iz Primorske, Štajerske in Koroške, tako da je bilo zastopano vse slovensko ozemlje. Pouk je bil v začetku brezplačen, večina udeležencev je imela brezplačno stanovanje v poslopju mlekarne, s štipendijami pa je deželni odbor podpiral obisk teh tečajev. Z izbruhom prve svetovne vojne so mlekarski tečaji prenehali. Že po vojni pa seje počasi začela uveljavljati srednja mlekarska šola, kije bila v Kranju. Ti prvi tečaji pa se smatrajo kot predhodnica mlekarskega šolanja v Sloveniji in tako vrhniška mlekarna z vso pravico praznuje 90 letnico mlekarskih šol in 90 letnico nastanka mlekarne na Vrhniki. S.S. Mlekarske delavce iz vse Slovenije so pozdravili gostitelji, predstavniki KZ Vrhnika in vrhniški župan. Mlekarje je pritegnil Tone Kuntner s Cankarjevo umetniško besedo. VETERANI VRHNIKE IN BOROVNICE IZVOLILI NOVO VODSTVO Večji poudarek praznovanju dneva samostojnosti Območni odbor veteranov vojne za Slovenijo 1991 Vrhnike in Borovnice je 22. septembra 1997 sklical 3. programsko-volilni zbor svojih članov. V dvorani Kulturnega doma Karla Grabeljška se je zbralo okoli 40 veteranov, kar je glede na število članov, ki jih je več kot 230, res majhna udeležba. To so posamezni gosti in sami veterani v svojih razpravah tudi poudarjali. Ne glede na to pa je volilni zbor veteranov potekal nemoteno in v skladu s pravili območnega odbora. Prisotni so najprej obravnavali poročilo o delu in aktivnostih območnega odbora od zadnjega zbora veteranov Vrhnike in Borovnice. V tem času je bilo opravljenih veliko nalog, ki so bile določene z letnim načrtom. Naj omenim samo nekatere: - tradicionalni letni srečanji v Brezovici pri Borovnici v letu cionalni obliki bi praznovali dan državnosti, 25. junij. Nekaj pripomb je bilo tudi, ker območni odbor še nima svojih prostorov ter da je treba čim prej pričeti zbirati arhivsko gradivo o dneh vojne za samostojno Slovenijo v letu 1991. Glede lastnih prostorov so navzoče seznanili, da je predvidena pisarna odbora v prostorih sedanje KS Vrhnika, da pa je treba postoriti še nekaj obnovitvenih del, kar bo tudi poglavitna naloga novega območnega odbora združenja. Zbor veteranov je pozdravil tudi župan Vinko Tomšič, ki je ugotovil, da nekaterim veteranom pojenja sapa zagnanosti, saj se spominja večjih udeležb na zborih veteranov ter zanimivih in kritičnih razprav. Dan državnosti naj bi bil osrednje srečanje veteranov in tudi občanov Vrhnike, saj nas vse skupaj Delo programsko-volilnega zbora je vodilo delovno predsedstvo od leve: Tone Jesenko (že podpredsednik), Jože Šušteršič (kot praporščak), Slavko Korče (že v odboru) in stari - novi predsednik Janez Cerin. Pogled na zbrane veterane Vrhnika - Borovnica 1996 in letu 1997 v Bevkah pri Vrhniki, - postavitev spominskega obeležja pri bencinskem servisu Pe-trol na Vrhniki v počastitev civilne obrambe na dan, ko je letalstvo J A 2.7.1991 raketiralo barikade in ranilo tri občane Vrhnike, - spominsko srečanje v oktobru pri gostilni POVč (Stara Vrhnika) ob odhodu zadnje enote JA z Vrhnike, - junija je bila spominska slovesnost ob lipi samostojnosti v športnem parku na Vrhniki, - organizirali smo ogled letalonosilke v luki Koper, - opravili aktivnosti, povezane z reševanjem statuta in položaja veteranov vojne 91 - ter skrbeli za aktivne povezave z obema občinama - Vrhniko in Borovnico. V razpravi je sodelovalo nekaj veteranov, ki so bili kritični do letošnjega srečanja pri lipi samostojnosti v športnem parku na Vrhniki, in sicer glede izvedbe, kot da se sramujemo tega dneva, daje bila obveščenost preslaba in s tem udeležba še slabša. Vsi prisotni pa so se strinjali, da je treba ta dan obeležiti bolj svečano in obsežno ter se dogovoriti, v kakšni drugačni tradi- povezuje spomin na leto 1991, ko je bila lipa posajena ob prisotnosti številnih Vrhničanov. V nadaljevanju zbora so veterani sprejeli program dela do naslednjega zbora veteranov Vrhnike in Borovnice (program objavljamo v celoti). Ob tem pa so soglasno sklenili, da bodo občinskemu svetu Vrhnika predlagali, da bi bil 25. oktober stalni spominski dan Vrhnike, ko je zadnji vojak JA zapustil vrhniško vojašnico. Na koncu dnevnega reda so izvolili še nov odbor veteranov Vrhnike in Borovnice. Prisotni so soglasno - javno izvolili ožje predsedstvo odbora: predsednik: Janez čerin podpredsednik: Tone Jesenko tajnica: Stanka Drenik član, zadolžen za sekcije: Jože Molk; sekcija bo imela predvsem delovno aktivni značaj. Za širše aktivnosti in delovanje pa se bo predsedstvo razširilo z naslednjimi odgovornimi člani sekcij: - Slavko Korče (sekcija profesionalnih vojakov) - Branko Mihevc (Borovniška četa) - Željko Acalinovič (diverzantski vod) - Slavko Blažič (PO vod) - Drago Mrgole (civilna obra- mba) - Karli Nikolavčič (komisija za šport) - Zmago Solina (zbiranje zgodovinskega gradiva) - Tomo Pejič (blagajnik) S.S. Program dela OO ZVVS Vrhnika - Borovnica • Programsko-volilni zbor članstva 0 Tradicionalno letno srečanje veteranov ob počastitvi 2. julija 0 Vključevanje v prireditve, povezane s 6. obletnico samostojnosti R Slovenije in 6. obletnico vojne za Slovenijo • Srečanje veteranov MSNZ občine Vrhnika • Pridobivanje in evidentiranje članstva 0 Zbiranje in hranjenje zgodovinskega gradiva iz vojne za Slovenijo 91 0 Skrb za prizadete v vojni 0 Zagotovitev spominskemu znaku Vrhnika - Logatec status spominskega bojnega znaka MORS 0 Aktivnosti, povezane s pridobivanjem prostora 0 Sodelovanje z območnimi odbori ZVVS po Sloveniji in vključevanje v aktivnosti ZVVS in PO ZVVS 0 Aktivnosti, povezane z urejanjem pravnega in statusnega položaja veteranov vojne za Slovenijo 0 Izoblikovanje predloga za razglasitev 25.10. kot spominskega dne občine Vrhnika 0 Športno srečanje veteranov Slovenije, združeno z letnim srečanjem veteranov območja KRAJEVNA SKUPNOST BEVKE Novice novice Z veseljem vas obveščamo, da so se naši mladi člani-pionirji udeležili gasilskega tekmovanja v okviru gasilske zveze Vrhnike, kije bilo na Ulovki in tam dosegli tretje mesto, ki jih je popeljalo na tekmovanje v Logatec. V Logatcu je bilo regijsko tekmovanje, ki so se ga udeležile ekipe gasilskih zvez Logatca, Cerknice in Vrhnike. Verjeli ali ne, naši mladi gasilci so zasedli drugo mesto, kar pa je vstopnica za državno prvenstvo, ki bo prihodnjo pomlad v Sežani. Veseli smo njihovega uspeha in upamo, da bodo v starših našli dovolj podpore in vzpodbude, da bodo vzdržali tudi vnaprej. Nova zastavica z novimi znamenji Čapljine v Hercegovini: hrvaška zastava, grad nad mestom in sveti Frančišek. Barvi sta rumena in sinja. Čapljina ni preklicala pobratenja Te dni se je na obisku v Hercegovini, med drugim tudi v Capljini, mudil direktor borovniškega Ellesa Franjo Modrijan, ki je delno tudi s pooblastilom vrhniškega župana Vinka Tomšiča na kraju samem povprašal, ali je še smiselno ohranjati nekdanje sodelovanje med vrhniško in čapljinsko občino, ki je bilo slovenso podpisano pred kakimi desetimi leti. Kakor je bilo med tem obiskom, med katerim se je je Franjo Modrijan srečal z vsemi odločujočimi ljudmi v tistih krajih, so še zainteresirani za to, da bi ohranjali sodelovanje, še zlasti na gospodarskem področju. Res je, da se je v vojnih letih spremenila nacionalna sestava prebivalstva: Srbi in Muslimani so odšli, kraj so naselili s Hrvati, tako da zdaj občina šteje prav toliko prebivalcev kot prej, le da da so se priselili od drugod. Muči jih, ker so nekoliko odrezani od sveta: med vojno je bil podrt še sorazmerno nov most čez Neretvo. Zdaj morajo po obvoznicah. Prej so bili pomemben kraj na cesti med Sarajevom in Plo-čami, če bodo most zgradili, bodo spet pridobili na pomenu. Povedali so, da imajo na voljo dovolj cenene delovne sile, kar pomeni, da pričakujejo, da jim bodo tuji partnerji pripeljali delo. So pa tudi možnosti, da bi jim tam zgradili obrate. Seveda so pripravljeni sodelovati tudi na drugih področjih, zlasti v kulturi, športu itd. Leta 1992 je bila njihova delegacija na Vrhniki, tedaj so največ prosili za pomoč, ker so v okolici potekali boji. Zdaj so se zadeve umirile in pričakujejo, da bi še v letošnjem letu tja odšla vrhniška delegacija, v katerih naj bi bili predstavniki gospodarstva, obrti, kulturnih društev in seveda vodstva občine, (nč) Našo ekipo so sestavljali: Tilen Marolt, Žiga Dalmatin, Miha Lenarčič, Gašper Kerš-manc, Janez Trček, Jernej Na-rtnik, Aleš Zaje, Simon Lenarčič, Matic Drmota, Miha Ker-šmanc, Nejc Dolinar, Stane Keršman. Čestitamo. PGD Bevke Kulturno-prlredltvenl center in okrepčevalnica um KRAJEVNA SKUPNOST KOT OŽJI DEL OBČINE KS od 1974 do 1989 Pravna podlaga za obstoj KSje bila ustava izleta 1974. KSje bila pravna oseba s svojim statutom, ki je določal poglavitna vprašanja njene organizacije in delovanja. Imela je funkcijo temeljne lokalne skupnosti to je zadovoljevanje javnih dobrin: - urejanje naselij - upravljanje stanovanj - otroško varstvo - socialno skrbstvo - zdravstveno varstvo - vzgoja in izobraževanje - prosveta in kultura - rekreacija - komunalne dejavnosti Načini financiranja KS: - samoprispevek - iz dela občinskih davkov - iz prostovoljnih prispevkov - iz samoupravne interesne skupnosti S svojimi sredstvi so krajevne skupnosti financirale pomembne naložbe v komunalno infrastrukturo na področju družbenih dejavnosti in tako postale nosilec razpolaganja s temi nepremičninami. KS od 1989 do 1994 Z ustavnimi dopolnili leta 1989 KS samo sodeluje pri upravljanju družbenih zadev in odločanju o vprašanjih skupnega pomena v občini. Delovanje KS se ni več financiralo iz odstopljenih davkov. KS od 1994 do 1997 Občina prevzame vse funkcije KS. KS lahko ostanejo pravne osebe. Financirajo se izključno iz občinskega proračuna ali iz prostovoljnih prispevkov, lahko pa tudi iz samoprispevkov. KS ostane samo pravica do posvetovanja o zadevah, ki se jih tičejo. Zlasti skrbijo za izvajanje nekaterih javnih služb (vodovod, kanalizacija, skrb za krajevne ceste in druge javne površine), ter za upravljanje javnih (infrastrukturnih) objektov. Iz napisanega izhaja: - občina je prevzela odgovornost za izvajanje vseh nalog lokalnega pomena, ki so jih prej v veliki meri izvajale krajevne skupnosti; - v ožjem delu občine se lahko opravlja del nalog, ki jih ima občina; - obstoj KS ni ustavno ali zakonsko zagotovljen; - občina ni dolžna prenesti del nalog na ožje dele; - občinski svet je dolžan preveriti interes prebivalcev na referendumu ali zborih krajanov, ne zavezuje pa ga izid referendumov ali zborov; - sveti četrtnih skupin (kar KS Breg, KS Center in KS Vas po vsebini so) naj bi imeli bolj posvetovalno funkcijo. Iz povedanega je razvidno, da seje vloga krajevnih, vaških in četrtnih skupnosti v lokalni samoupravi močno zmanjšala. Katere naloge bo opravljal ožji del občine, mora biti določeno v občinskem statutu. Občina gotovo ne more poveriti svetom ožjih skupnosti nalog oblastnega odločanja (sprejemanje odlokov in prostorskih načrtov), lahko pa jim zajamči pravico do posvetovalnega glasu, ki se jih tičejo. Mislim, da je smiselno sklicati zbor krajanov za tisti del, ki neposredno zadeva krajane. Tak zbor pripravljamo za krajane Robove ceste in nekdanjega Delavskega naselja v drugi polovici letošnjega oktobra, na katerem bomo obravnavali uvajanja oplinjenja in kanalizacijskega sistema. O točnem datumu vas bomo pravočasno obvestili. Predsednik KS Vrhnika Breg Andraž Gruden OBVEŠČAMO OBVEŠČAMO OBVEŠČAMO Uradne ure krajevne skupnosti so v prostorih KS Bevke 17, vsak četrtek od 19. do 21. ure. Lepo povabljeni! Svet KS Bevke VABIMO VABIMO VABIMO Vse krajanke in krajane Bevk vabimo na zbor krajanov, ki bo v nedeljo 19.10.1997 ob 10. 000 uri v kulturnem domu Bevke: Poročali bomo o prilivu prihodkov iz naslova samoprispevka pogovorili se bomo o investicijah v letošnjem letu o programu za leto 1998. Prispevajte s svojo udeležbo k boljši razpravi in k odločitvam. Svet KS Bevke ■ M HI RB M Strojno ključavničarstvo inž. Marko Popit Log, C. Dolomitskega odreda 4 1351 Brezovica Tel.: (061) 653-036, fax: (061) 654-432 CISTERNE ZA KURILNO OLJE, ATESTIRANE — OD 1000 — 48001 — PLOČEVINA — 3 mm NERJAVNE POSODE ZA VINO IN SOKOVE — OD 25 DO 300 I DOBITNIKI ZLATEGA CEHA ZA KAKOVOST NA MEDNARODNEM OBRTNEM SEJMU V CELJU OKTOBER - MESEC POŽARNE VARNOSTI Kaj moramo vedeti pri preventivi in gašenju požarov? Vsako leto se mesec oktober smatra za mesec požarne varnosti. V tem mesecu, ki je tik pred novo kurilno sezono, se preverjajo usposobljenost gasilskih enot s številnimi vajami, na področju preveritve pa moramo vsi poskrbeti za čistejše dimnike, pregledati prostore kjer se prepogosto nahajajo požarno nevarni predmeti in snovi, ter obvezno preveriti gasilske aparate ter nasploh storiti vse v svojem bivalnem okolju, da ne pride do nezaželenega požara, še posebno se je potrebno potruditi pri pregledu naših kleti in podstrešij. Kaj vse imamo v teh prostorih? Vemo, da imamo vso različno kramo, ponekod tudi različne vnetljive snovi kot so plinske bombe, goriva in maziva v plastičnih posodah... Vse to pa moramo obvezno odstraniti, štab civilne zaščite občine Vrhnika in Vrhniška gasilska zveza pa nas opozarjata z naslednjimi navodili: »Kaj moramo vedeti o varstvu pred požarom?« I. PREVENTIVNI UKREPI Za večjo varnost pred požari izvedemo naslednje preventivne ukrepe: • Gorljive tekočine, plini in druge požarno nevarne snovi shranimo na varnih mestih, kjer bo možnost za njihov vžig čim manjša. • V bližini stavb postavimo sode ali druge posode z vodo, vedra in drugo opremo za gašenje. Posode z gasilno vodo in peskom postavimo tudi v prostore, kjer je večja nevarnost za nastanek požara (kleti, podstrešja,...). • Če so tla podstrešij vnetljiva, nanjo nasujemo 5 cm debelo plast peska, pri tem pa upoštevamo nosilnost tal in stavbe. • Leseno strešno konstrukcijo premažemo s snovjo, ki preprečuje gorenje. Kot priročno sredstvo lahko uporabljamo apneno in cementno mleko. • Poskrbimo, da so poti in dostopi k stavbam vedno prevozni. II. GAŠENJE POŽAROV Izkušnje kažejo, da je pri požaru najprimernejši vrstni red opravil: 1. Preprečimo paniko! 2. Obvestimo gasilce o požaru! 3. Poskrbimo za opozorilo in reševanje ogroženih! 4. Poskušajmo pogasiti ali omejiti požar! 5. Nudimo prvo pomoč poškodovanim osebam! Pri gašenju požarov upoštevamo naslednje ukrepe: • Vrata prostora v katerem gori, moramo odpreti previdno. Ob prijemanju kovinskih delov pazimo, da se ne opečemo. Pri odpiranju se zaklonimo za vrati, da nas ne zajame ogenj. Oken ne smemo odpirati, ker bo dotok svežega zraka povečal intenzivnost gorenja. • Skozi zadimljeno stopnišče moramo iti ob zidu in ne ob ograji. • Preden zapustimo prostor v katerem gori, moramo izključiti vse napeljave ter zapreti vsa okna in vrata. Tako bodo požar zavrli in mu preprečili hitro širjenje po stanovanju ali stavbi. • Glavno gasilno sredstvo je voda. Ker je voda dober prevodnik elektrike, je ne smemo uporabljati za gašenje električnih napeljav in predmetov, v katerih je električni tok. Vode prav tako ne smemo uporabljati za gašenje vnetljivih tekočin (bencin, nafta, petrolej) in prostorov, v katerih je karbid ali negašeno apno. Z vodo ne smemo polivati razbeljenih kovinskih plošč, ker tedaj nastane pokalni plin. • Za gašenje požara pogosto uporabljamo tudi pesek, pepel ali drobno zemljo, ki jo z lopato mečemo na gorečo površino ali predmet. • Odeje, rjuhe in podobne goste tkanine, ki ne prepuščajo kisika, je prav tako mogoče uporabljati za gašenje začetnih požarov, še učinkovitejše so, če jih prej namočimo z vodo. Primerne so tudi za gašenje goreče obleke na človeku, in sicer tako, da človeka zavijemo vanje. ZA EKIPE PRVE POMOČI CIVILNE ZAŠČITE IN RDEČEGA KRIŽA Preverjanje usposobljenosti Uprava RS za zaščito in reševanje je tudi letos organizirala preverjanje usposobljenosti ekip prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa, kije potekalo v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje na Igu. Preverjanja seje udeležila tudi ekipa iz naše Občine v sestavi Zlata Novak, Andreja Jesenovec, Klavdija Penko, Roman Pust, Marko Bogataj in Boštjan Plahutnik. V »težkih pogojih reševanja in oskrbe ranjencev ob nesreči z nevarno snovjo« so po mnenju ocenjevalne komisije nalogo opravili tako, da so »ranjenci strokovno oskrbljeni še pravočasno prispeli v zdravnikove roke«. VABILO Kulturno društvo Rakitna Vas vabi na zabavno-tekmovalho prireditev Kaj veš?. Prireditev bo v soboto, 25. oktobra 1997 ob 19. uri v dvorani šole v Rakitni. Vstopnina: odrasli 500 tolarjev, otroci 300 tolarjev. Ce boste imeli srečo, domov ne boste odšli praznih rok. Vljudno vabljeni! • Začetne požare lahko učinkovito gasimo z ročnimi gasilnimi aparati. Zaradi omejenih možnosti za njihovo polnjenje, pa mora biti njihova uporaba zelo premišljena. • Pri gašenju uporabljamo tudi rušilno orodje. To so požarni kavlji, sekire, železni vzvodi, krampi in podobno. Z njimi ločimo goreče predmete od delov, ki jih požar še ni zajel. • Za gašenje gozdnih požarov, zlasti začetnih, uporabljamo enostavne pripomočke. To so goste in dovolj velike veje, lopate in metle za gašenje požarov. Z njimi udarjamo po gozdnih tleh, ki jih je zajel ogenj in ga tako pogasimo. • Vedeti moramo, da nas zaščitna maska ne varuje pred ogljikovim monoksidom. Za zaščito pred tem plinom mora maska imeti CO-filter. Prvo in drugo uvrščena ekipa veteranov na Ulovki Tekmovanje gasilske zveze Vrhnika za memorial Matevža Haceta Gasilska zveza Slovenije je za letošnje leto razpisala gasilska tekmovanja na nivoju gasilskih zvez in regij. Tako gasilke in gasilci v počitniškem času nismo počivali, ampak se pridno pripravljali in vadili gasilsko športno disciplino. Gasilska zveza Vrhnika je organizirala tekmovanje na Ulovki in sicer v soboto, 13.9.1997 za pionirke, pionirje, mladinke in mladince, za članice, člane in veterane pa v nedeljo, 14.9.1997. Tekmovanja se je udeležilo 34 ekip, kar pomeni okrog 370 udeležencev pod budnim očesom sodnikov iz celotne regije. Najboljše ekipe iz posamezne kategorije so: Pionirke PGD Zaplana PGD Ligojna PGD Brezovica pri Borovnici Pionirji PGD Zaplana PGD Blatna Brezovica PGD Bevke Mladinke PGD Zaplana PGD Podlipa Smrečje PGD Ligojna Mladinci PGD Brezovica pri Borovnici PGD Podlipa Smrečje PGD Zaplana Članice A PGD Brezovica pri Borovnici Člani A PGD Brezovica pri Borovnici Al PGD Brezovica pri Borovnici A2 PGD Log Člani B PGD Brezovica pri Borovnici PGD Zaplana PGD Breg - Pako Veterani PGD Log PGD Borovnica Vse naštete ekipe so se uvrstile na regijsko tekmovanje, ki ga je organizirala Gasilska zveza Logatec, 28.9.1997 v Valkar-tonu. Na regijskem tekmovanju je iz celotne notranjske regije, ki jo sestavljajo GZ Cerknica, GZ Logatec in GZ Vrhnika, sodelovalo 46 ekip. Največ pokalov so osvojile ekipe Prostovoljnih gasilskih društev iz GZ Vrhnika in sicer 17, GZ Logatec 4 pokale in GZ Cerknica 3 pokale. Vse ekipe, ki so na regijskem tekmovanju osvojile pokale, so se uvrstile na državno gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta, ki ga bo razpisala Gasilska zveza Slovenije spomladi prihodnje leto. Priprave opravljene v društvih so bile naporne in strokovno ter organizacijsko dobro opravljene. Priprave na gasilske in gasilko športne discipline so sesatvni del učenja za opravljanje operativnih zadolžitev gasilcev in prepričan sem, da bo velika večina nastopajočih pridobljeno znanje uporabila pri aktivnem delovanju v društvih. Vsem udeležencem za dosežene rezultate iskreno čestitam in želim tistim ekipam, ki so se uvrstile na regijskem tekmovanju na državno prvenstvo, obilo treningov in športne sreče. Na Vrhniki, 2.10.1997 Ivan Turk Gasilsko tekmovanje za memorial Matevža Haceta Gasilskih zvez Brezovica in Dolomiti Iz večih praktičnih in koristnih razlogov je bilo izvedeno skupno tekmovanje gasilskih zvez Brezovica in Dolomiti. Tekmovanje, potekalo je v soboto in nedeljo, 27 in 28. septembra pred osnovno šolo na Brezovici, je bilo zelo dobro pripravljeno in tudi strokovno vodeno. Pogoji so bili za vse tekmovalce enaki, saj seje odvijalo na asfaltiranih površinah, pa tudi vreme je bilo zelo naklonjeno. Domačini prostovoljnega gasilskega društva Brezovica so se res potrudili in pripravili vse potrebno za prijetno počutje tekmovalcev in delo komisij. Tako kot v preteklih letih, so vsi izide spremljali in obračunavali na računalniku, kar je omogočalo sproten pregled. Prvi dan so se predstavili pionirji in mladinci in dosegli sledeče rezultate: GASILSKA ZVEZA BREZOVICA: KATEGORIJA - PIONIRJI KATEGORIJA PGD Preserje MEŠANATOČKE 995 KATEGORIJA - MLADINCI PGD Notranje Gorice 867,6 PGD Preserje 797,5 PGD Vnanje Gorice 796,3 PGDPodpeč 795,1 PGD Brezovica 794,1 PGD Kamnik pod Krimom 787 PGD Jezero 772,2 PGD Goričica - Prevalje 745,8 KATEGORIJA - MLADINKE PGD Vnanje Gorice 773,4 KATEGORIJA - PIONIRJI PGD Vnanje Gorice 2 1089 PGD Notranje Gorice 1088 PGD Vnanje Gorice 1087 PGD Rakitna 1079 PGD Goričica - Prevalje 1077 PGD Podpeč 1077 PGD Vnanje Gorice 1 1050 KATEGORIJA - PIONIRKE PGD Vnanje Gorice 1088 PGD Jezero 1081 PGD Podpeč 1072 GASILSKA ZVEZA DOLOMITI KATEGORIJA - MLADINCI PGD Polhov Gradec 1 PGD Dvor PGD Polhov Gradec 2 PGD Horjul PGD Vrzdenc TOČKE 832,8 832,2 828 788,7 777,6 KATEGORIJA - MLADINKE PGD Vrzdenc 825 PGD Dvor 787,4 Gasilsko društvo Drenov Grič-Lesno Brdo vabi vse krajane, da sodelujejo pri zbiranju stare gasilske opreme, naprav In oblačil za mini gasilski muzej, ki ga želimo urediti v gasilskem domu na Drenovem Griču. Oprema in oblačila bodo ostala vaša last, mi pa jih bomo označili z vašimi podatki in jih razstavili za dogovorjeno obdobje. Ponudbe sporočite po tel. 753-163 — Jereb ali 753-426 — Ogorevc. PGD Drenov Grič - Lesno Brdo PGD Zažar PGD polhov Gradec PGD Horjul PGD Dvor PGD Vrzdenec PGD Podsmreka 1087 1085 1080 1069 1065 1063 KATEGORIJA - PIONIRKE PGD Šentjošt 1087 PGD Žažar 1086 PGD Podolnica 1082 Drugi dan tekmovanja so se predstavili člani, članice in veterani, ki so dosegli sledeče rezultate: GASILSKA ZVEZA BREZOVICA KATEGORIJA - VETERANI PGD Brezovica PGD Podpeč PGD Vnanje Gorice TOČKE 900,7 841,6 816,5 KATEGORIJA - ČLANI A PGD Vnanje Gorice 2 871,1 PGD Jezero 866,9 PGD Podpeč 1 852,1 PGD Podpeč 2 816,3 PGD Vnanje Gorice 1 787 PGD Brezovici pod Krimom 774,5 PGD Kamnik pod Krimom 751,7 PGD Preserje 731,6 KATEGORIJA - ČLANI B PGD Vnanje Gorice 847,3 PGD Goričica - Prevalje 766,3 KATEGORIJA PGD Jezero KATEGORIJA PGD Preserje ČLANICE A 830 • ČLANICE B 800,4 GASILSKA ZVEZA DOLOMITI KATEGORIJA - VETERANI PGD Podsmreka TOČKE 820,3 KATEGORIJA - ČLANI A PGD Šentjošt 905,4 PGD Žažar 897,2 PGD Dvor 881,9 PGD Butajnova - Planina 852,8 PGD Polhov Gradec 840 PGD Črni Vrh 837 PGD Vrzdenec 828,4 PGD Dobrova 767,2 PGD Podolnica 727,9 KATEGORIJA - ČLANI B PGD Šentjošt 901,7 PGD Dvor 882,1 PGD Žažar 873,6 PGD Hruševo 848,2 KATEGORIJA PGD Žažar ČLANICE A 842,3 Ekipe v pričakovanju razglasitve rezultatov Po končanem tekmovanju so ekipe prejele medalje, priznanja in lepe pokale za prve tri tekmovalne enote iz vsake skupine. Vse to pomeni zahvalo, pa tudi spodbudo vsem ostalim. V letošnjem letu je veljal predpis, da tudi članice izvajajo mokro vajo. Zanimivo je, da so se ženske ekipe enakovredno borile in zasedle dobre uvrstitve. Rezultati dokazujejo, da se lahko z znanjem veščin članic računa v nujnih nastopih v resnih akcijah. Na zaključku tekmovanja sta vodstvi obeh gasilskih zvez pohvalili izvedbo in številno udeležbo vseh nastopajočih. Dobre želje pa je izrazil tudi župan občine prirediteljice, gospod Drago Stanovnik. Janez Cerk NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS PIKNIK NA NAŠEM VRTU NAS GLAS NAJ SEŽE DO VAS Jj Tončka je vzela malico tudi za labode. Za dobrote na žaru so poskrbele naše kuharice. Zaigrali so nam Stari povratniki in posebno pesem namenili 90-letnici — Turšičevi mami iz Verda. Na turnirju v igri Skok - preskok je zmagala Pepea Ogrin. IZLET NA GORENJSKO V blejskem Vintgarju diši po planinah. SAN I KER ä.o.o. Opekarska c. 18., VRHNIKA Telefon: 753-618, 751-376 ADAPTACIJA KOPALNIC Z VELIKO IZBIRO KERAMIČNIH PLOŠČIC IN KOPALNIŠKE OPREME zidarska dela, zamenjava vodovodne instalacije, polaganje keramičnih ploščic, montaža sanitarne keramike, mešalnih armatur in kopalniškega pohištva, odvoz odpadnega materiala. GARANCIJA IN ROK IZVEDBE ZAGOTOVLJENA, Hvala za zaupanje! Kako malo je potrebno za doživetje in občutek prave družinske sreče, sta pred dobrim mesecem dokazala zlatoporočenca Bernard in Angela čeleznik iz Vrzdenca pri Horjulu. Zlati jubilej sta potrdila v cerkvi sv. Kancijana na Vrzdencu 23.8.1997 v krogu svoje številne družine. Na skupni življenjski poti se jima je rodilo šest otrok, še posebno pa sta ponosna na enajst vnukov in vnukinj, ki jima nenehno pestrijo življenje. Najbolj pa je zanimivo, da sta pred 50 leti izrekla svoj »da« prav v tej cerkvi in zanjo ves čas tudi skrbela kot »mežnarja«. S tem bosta tudi nadaljevala, dokler jima bodo dopuščale moči. To leto je bilo zanju res leto jubilejev, saj je ata dopolnil 85, mama pa 70 let. VABILO PRVI LETNI KONCERT PEVSKEGA ZBORA DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA ZARJA. PEVCI BODO POD VODSTVOM IVANA MALAVAŠIČA ZAPELI NASLEDNJE PESMI: VRHNIKI PO POLJU ŽE ROŽCE CVETEJO MI, SLOVENCI, VINCA NE PRODAMO KOL'KOR KAPLJIC... MAJOLKA... SINOČI JE PELA SOČA VODA JE ŠUMELA M A TI PIŠE PISMO BELO ŠTIRJE FANTJE ŠPILAJO ODPIRAJ DEKLE KAMRICO SO PTIČICE ZBRANE KJE JE MOJ MILI DOM PROGRAM BO POVEZOVALA SLAVI KOŠIR. PRISRČNO VABLJENI V PETEK, 10. OKTOBRA, OB 16. URI V AVLO DOMA UPOKOJENCEV VRHNIKA! Preventivni pregled dojk Rdeči križ Vrhnika bo v sodelovanju z Društvom za boj proti raku organiziral preventivni pregled dojk. Vabimo vas, da se včlanite v Društvo za boj proti raku. Članom je ponujena doktrina iz programa SLOVENIJA 2000 IN RAK, tako da bi se ognili nekaterim rakastim obolenjem ali pa jih zgodaj odkrili zaradi uspešnega zdravljenja. Po podatkih Registra raka za Slovenijo zboli za rakom več kot 6.500 ljudi na leto (za rakom na dojkah pa več kot 700 žensk). Zato smo se pri Rdečem križu na Vrhniki odločili, da za občanke Vrhnike in Borovnice organiziramo edukativni pregled dojk v oktobru in novembru po naslednjem urniku: - četrtek, 16.10.1997, od 17. do 18. ure - ZD Vrhnika - četrtek, 23.10.1997, od 17. do 18. ure - ZD Vrhnika - četrtek, 30.10.1997, od 17. do 18. ure - ZD Vrhnika - četrtek, 6.11.1997, od 17. do 18. ure - ZD Borovnica V zdravstvenem domu na Vrhniki bodo pregledi v ambulanti nasproti laboratorija (vhod iz splošne ambulante), v Borovnici pa v otroškem dispanzerju. Preglede bo opravila zdravnica specialistka gospa mag. dr. Vida Stržinar. Pregled za članice Društva za boj proti raku je brezplačen, vse, ki še niste članice, pa se boste lahko včlanile pred pregledom (članarina je 600,00 SIT, obenem boste prejele tudi tri knjižice o raku in izkaznico o članstvu). Da boste v ambulanti ob določenem dnevu na vrsti in da ne bo dolgotrajnega čakanja, prosimo, da poprej sporočite svojo prisotnost na RDEČI KRIZ VRHNIKA, tel. 752-105, in sicer vsak dan od 7. do 14. ure, da vas bomo razvrstili v dogovorjene termine. VABIMO VAS NA PREGLED, KAJTI BOLJE JE PREPREČEVATI KOT ZDRAVITI. OO RK VRHNIKA Veselo srečanje članov turističnega in planinskega društva Vrhnika V nedeljo, 14. septembra, so se v Starem Malnu zbrali člani turističnega ter planinskega društva da bi se ob jedači, pijači in narodnozabavni glasbi pogovorili in poveselili. Vstop seveda ni bil omejen le na člane obeh društev, temveč je lahko prišel vsakdo, pa tudi vstopnine niso pobirali. Turistično in Planinsko društvo Vrhnika sta se dogovorili, da se bosta vzajemno vabili na srečanja in tako po dogovoru vsako prvo nedeljo v septembru vabi Planinsko društvo Vrhnika na srečanje na Planino, vsako drugo nedeljo v septembru pa je gostitelj Turistično društvo Vrhnika, seveda v Starem Malnu. Srečanja potekajo že drugo leto in naj bi tudi v prihodnje, seve- Simpatičen čolnar nas je peljal na Blejski otok. TERMO tel./fax.:(061) 746 - 209, mobitel:0609 644 -173 Ulica bratov Mivšek 24, 1353 Borovnica JPVCi OKNA ITN VRATA VSMH OBUK JTN VJEJLJUCCMrrjr NOVOGRADNJA JTN «UMOMONT. OSNOVA TÄJBiSjrJENJJE JLMSmONntm OKJEK M*f S SfCEVNIMI 7TWU O0% PRI.HRANXK JKNJBJROJTJKBQ da v enakem vrstnem redu, na istem kraju in ob istem času. Ker Turistično društvo lepo sodeluje s Konjeniškim društvom Vrhnika, so člani Konjeniškega kluba poskrbeli tudi za prevoz s konjsko vprego na »progi« Be-tajnova - Star Maln - Betajnova, in to za simbolično ceno 200 SIT. Vsi zaposleni so sodelovali prostovoljno, ves zbran denar pa je namenjen za nadaljnji razvoj turističnega društva in pro-spektni material. Vse srečanje je vodil upravni odbor Turističnega društva s predsednikom Tomažem Gromom ter strokovno sodelavko Heleno Živkovič. V sklop srečanja je sodila tudi predstavitev dveh turističnih anket z naslovom Turizem in mladi, izdelkov turističnega krožka na Osnovni šoli Ivana Cankarja, za kar skrbi Uroš Jereb. Člani krožka so spraševali mlade Vrhničane, kateri kraj jim je na Vrhniki najbolj pri srcu, kaj bi bilo po njihovem mnenju treba na Vrhniki še zgraditi ali dograditi ter kateri Vrhničan je po njihovem mnenju v Sloveniji najbolj znan. Za predstavitev so bila zadolžena tri dekleta, vse članice krožka. Glavni razlog srečanja je bil ujeti še zadnjih nekaj sončnih septembrskih vikendov, preden se prično hladnejši oktobrski dnevi. Gregor Logar PROGRAM PRIREDITEV ZVEZA KULTURNIH V CANKARJEVEM ORGANIZACIJ DOMU VRHNIKA NA VRHNIKI OKTOBER 1997 Petek, 3.10., ob 18. uri, srečanje z Ivanom Malavašičem. Sobota, 4.10., ob 20.uri, KONCERT ruskih romanc, ruskih narodnih pesmi in opernih arij; nastopajo: Aleksander Proklov, Galina Proklov, Pia Brodnik, mešani pevski zbor Horjul. Vstopnina: 700 SIT. Sreda, 8.10., ob 18.uri, otvoritev razstave MAJE POGAČNIK, slikarke, ilustratorke, ki živi in ustvarja v Avstriji. Sobota, 11.10., ob 20. uri, Ray Cooney: DENAR Z NEBA. Gostuje Kulturni dom Španski borci z igralsko zasedbo: Režija: Marjan Bevk. Za abonma Komedija in izven. Vstopnina: 1.200 SIT. Sobota, 18. 10., ob 20.uri, PREDSTAVITEV KNJIG Pesmi upora, Združenje borcev in udeležencev Narodnoosvobodilnega boja Območni odbor Vrhnika. Sreda, 29.10., ob 19. uri, Otvoritev razstave o francoskem generalu Jean - Babtiste Bernadottu in njegovem obisku slovenskih krajev leta 1797. V programu lahko pride do spremembe. Prosimo Vas, da spremljate naše objave v Kažipotu časnika Delo, na Notranjskem radiu, na drugih valovih slovenskih radijskih postaj in na stalnih oglasnih mestih po občini. ABONMA KOMEDIJA V CANKARJEVEM DOMU V mesecu septembru je pri blagajni Cankarjevega doma potekala prodaja vstopnic za pet gledaliških predstav -komedij. V sodelovanju z gledališči po Sloveniji smo sodelavci Zveze kulturnih organizacij Vrhnika, izbrali znane in uspešne ter povsod dobro obiskane predstave. Veseli smo bili odziva vrhničanov in okoličanov, saj so predstave takorekoč razprodane. V predprodaji, teden dni pred predstavo bodo na voljo vstopnice pri agencijah COM-TAR in PAV, teh je malo, zato Vas prosimo, da spremljate naše objave - plakate na oglasnih površinah in obvestila v javnih medijih ter si pravočasno zagotovite sedež v t.i. prodaji »za izven« abonmaja. Ob tej priložnosti se še enkrat vnaprej opravičujemo za morebitne spremembe, ki lahko nastanejo kot posledica odsotnosti igralcev gostujočih gledališč. OTROŠKI ABONMA ENAJSTA ŠOLA Otroški abonma v Cankarjevem domu se bo v mesecu novembru začel s predstavo &ogica Marogica Lutkovnega gledališča Maribor. Tudi naslednje predstave, razen novoletne, s katero gostuje Kulturni dom španski borci, bodo pod v okviru mariborskega gledališča. V Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika želimo, da se otrokom predstavijo različne pravljice - lutkovne in igrane, ki ne prihajajo le iz Ljubljane, pač pa tudi iz drugih krajev Slovenije. V tej sezoni smo se odločili za štiri predstave in eno skupno abonmajsko izkaznico. Morda bo tudi letos v programu kakšno presenečenje ali sprememba, ki lahko nastane iz različnih razlogov gostujočega gledališča. Potrudili se bomo, da boste vsi, starši in otroci o njej pravočasno obveščeni. Pri blagajni Cankarjevega doma na Vrhniki je bila v mesecu septembru predprodaja vstopnic za otroški abonma. Le ta je sedaj zaključena. Vendar je na voljo še nekaj vstopnic, za katere Vas vabimo, da nam pošljete prijavnico in si ogledate naslednje predstave: &ogica Marogica, Minka gledališka šminka, Pekarna Mišmaš, Veliki koncert. Zvrstile se bodo ob sobotah ob 16. uri, v mesecih november, december, februar in marec. Pripravila: Nevenka Malavašič OTROŠKI ABONMA ENAJSTA ŠOLA Ime in priimek: ................................. naslov: ........................................ sem se odločil-a, za obisk štirih lutkovnih predstav. Število abonmajskih vstopnic ............ po 1.600 SIT. Plačilo bom poravnal - a po prejeti položnici. Datum: Podpis: Vaše izpolnjene prijavnice pričakujemo do 22. OKTOBRA 1997 na naslovu: ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ VRHNIKA Tržaška cesta 25, 1360 VRHNIKA. Tel: 754-648 Ivana Malavašiča, predvsem pa njegovih sedemdeset samorastniških let je predstavil prof. Ivan Sivec (prvi z desne) sproščen program pa je vodil Janez Cankar (v sredini). Polna dvorana pa je počastila Ivana Malavašiča z večkratnim burnim aplavzom. Ivanovih sedemdeset samorastniških let Ivan Malavašič se je rodil 30.9.1927 na Vrhniki v Podlipi. Likovno se je izobraževal na tečajih in predavanjih v okviru likovne šole »Ivana Roba« pod vodstvo akademskega slikarja Slapernika pri društvu »Klas« in v »Društvu likovnih samo-rastnikov« v Ljubljani. V okviru društva se je udeleževal skupinskih razstav po Sloveniji. Ivan slika od mladih dni. Do sedaj je imel okoli 40 razstav; od teh več kot 10 samostojnih. Pet let je pel pri zboru Usnjar Industrije usnja Vrhnika, kjer je bil tudi zaposlen. Nekaj časa je vodil mešani zbor »Lipa«, s katerim so nastopali po okoliških krajih. Sedaj vodi mešani cerkveni zbor v Podlipi in zbor Zarja iz Doma upokojencev Vrhnika. Napisal je priročnik za pritr-kovalce: Pesmi slovenskih zvonov. Piše pesmi (1543), črtice (110), prozna besedila (40), med literarnimi deli sta tudi dve komediji. Njegova dela so bila objavljena pri Mohorjevi družbi, založbi Slave, v Kmečkem glasu, Družini, Ognjišču. Ivana Malavašiča so ob jubileju sodelavci Zveze kulturnih organizacij Vrhnika in Kulturnega društva Podlipa - Smrečje povabili na pogovor. Mala Dvorana Cankarjevega doma na Vrhniki je bila polna Ivanovih Prijateljev, znancev in občudovalcev. Po pozdravu Marte Rijavec je povzel besedo voditelj pogovora Janez Cankar. Najprej je povprašal Ivana o številu pesmi in povesti, ki jih je napisal in o številu slik, ki jih je naslikal, ko so zbrani slišali odgovor, so z občudovanjem zaploskali. Po tem uvodu je Ivana Malavašiča, kot slikarja, kot glasbenika in kot pesnika ter pisatelja, predstavil prof. Ivan Sivec. »Z Ivanom sva se prvič srečala pred dobrimi petindvajsetimi leti, na sestanku piscev Kmečke knjižne zbirke v Ljubljani. Ivan je bil eden izmed tistih, kije znal nadvse spretno in tudi hitro sukati pero. Meni je bil posebno všeč zato, ker je znal svoje pisanje vedno obrniti na šalo ter prikazati tako rekoč v vsaki povesti tudi veselje in radosti slovenskega človeka. Prepričan sem bil, da gre za veseljaka, ki kar naprej igra na harmoniko, pripoveduje v gostilni šale, vmes pa spravlja vesele zgode in nezgode Slovencev na papir. Ko sem ga spoznal pobliže, sem ugotovil, da za njim še zdaleč ni vesela in razgibana mladost, ki navadno človeka napoji s sanjami za vse življenje. Ivan seje s smehom in dobro voljo samo branil pred hudim. Odraščal je v hudih in nemirnih časih, a vedno nosil v sebi nekaj, kar niso imeli vsi drugi: slikarski navdih, pesem, vezano vesedo, ob tem pa še neskončno poštenost, prijaznost in neposrednost. Najprej se je srečal s pesmijo. Že kot mlad fant je rad zahajal med pritrkovalce, pozneje pa se je v tem toliko izpopolnil, daje bil vedno eden izmed prvih v zvoniku. Tudi slike so ga ves čas vzne-mirljale. Bilje že poročen, ko se je podal v Ljubljano in se s po- močjo članov društva učil slikarskih umetnin, da je lahko svoj svet prenesel na platno. Če bi kogarkoli v Sloveniji vprašali, kdo je Ivan Malavašič, bi vam najprej rekel, daje to tisti ljudski pesnik, kije napisal poldrugi tisoč besedil za narodnozabav-no glasbo. Kdor seje kakorkoli približal Ivanovemu delu, je lahko hitro spoznal, daje tako slikarsko kot pesniško in pisateljsko stkano iz prave preje, z velikim smislom za preprostega človeka, s široko epsko širino in s prijetnim smislom za humor na eni strani ter z značilno slovensko otožnostjo na drugi. Prof. Sivec je ob zaključku te predstavitve obiskovalcem zaupal novico, da bo Ivan Malavašič letos prejel Sovanovo nagrado za življenjsko delo. Ta mu bo podeljena 24. oktobra v Domžalah na koncertu narodno zabavnih ansamblov. V programu pogovora so sodelovali tudi Ivanovi prijatelji. Zapeli so pevci zbora Zarja iz Doma upokojencev, predstavili so se pritrkovalci iz Kulturnega društva Raskovec in iz Sinje Gorice ter nenazadnje tudi iz Podlipe: Ivan Malavašič s prijateljem Tonetom. Članica kulturnega društva Podlipa-Smreč-je je prebrala odlomek iz komedije Ljubezen v Podhrastu, katerega je dopolnil s svojo, pred leti odigrano vlogo plašnega fanta, Janez Cankar. Ob tem seje Ivanu utrnila neizpolnjena želja: odigrati na odru vlogo Krjavlja. V mali dvorani ni postavljenega odra, bilo pa je številno občinstvo, ki je prisluhnilo Ivanu v odlomku, kjer Krjavelj hudiča na pol preseka. Večer se je zaključil z nastopom okteta Raskovec in čestitkami, voščili ter z najboljšimi željami, katere so se strnile v že- Mednarodni knjižni kviz '97 Letos se je Slovenija že šestiš vključila v mednarodni knjižni kviz, ki ga vodi nemška ustanova Stiftung Lesen. Tema letošnjega kviza je hrana. Razmišljanje o hrani nujno pripelje do vprašanja, kako skrbimo za naravo, koliko se zavedamo, da smo ljudje njen sestavni del in ne nad njo. Na to nas opozarja geslo: HRANO DOBIMO IZ NARAVE. Res pa je, da je za vse nas še kako pomembna DUŠEVNA HRANA (drugo geslo), ki jo v veliki meri črpamo prav iz knjig. Kviz je potekal od zgodnje pomladi do 17. septembra. Na ta dan - dan zlatih knjig - smo pripravili zaključno prireditev skupaj z OŠ Ivana Cankarja. V prijetnem vzdušju, ki ga je ustvarila dramska skupina gospe Rajerjeve, smo izžrebali knjižne nagrade in udeleženko na zaključni prireditvi mednarodnega kviza v Ljubljani. Letos je to Andreja Brenčič. Pekarna Vrhnika nas je prijazno pogostila z izbranimi vrstami kruha; prav kruh je simbol hrane. ljoprof. Ivana Sivca: »Prijatelju Ivanu Malavašiču želim še veliko ustvarjalnih moči in trdnega zdravja, da bi lahko uresničil še mnogo svojih mladostnih sanj, vsem nam pa, da bi to njegovo mavrično delo bolj spoštovali in mu z večjo prijaznostjo segli v roke. Ivan to vsekakor zasluži!« Ne.M. Mladi udeleženci kviza Kviz je reševalo 182 učencev, od katerih jih je bilo veliko na razredni stopnji. Tema in oblika kviza sta vplivali, da smo veliko rešitev prejeli iz šolskih knjižnic. Šolski knjižničarki sta veliko pripomogli k populariziranju kviza med učenci in učitelji. Eden izmed pozitivnih vplivov kviza je tudi povezovanje šole in knjižnice. Prijetno okolje v šolskem večnamenskem prostoru, skrbno pripravljen kulturni program učencev potrjujeta, da skupaj zmoremo veliko več, veliko bolje. Vsem, ki ste kakor koli pripomogli pri izvedbi kviza, iskrena hvala. Cankarjeva knjižnica Vrhnika,,. Mladinski oddelek Maja Lekšan Zveza kulturnih organizacij Vrhnika Cankarjev dom v Ljubljani vabita k vpisu abonmaja: »ZKO VRHNIKA V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI« V sezoni 1997/98 si bomo v Cankarjevem domu v Ljubljani ogledali naslednje priredtive: MACBETH GALA MUSICAL ORANŽNI ABONMA II MARIE - CLAIRE ALAIN NEW YORK EXPRESS ROLLER DANCE COMPANY 3. novembra '97 12. decembra '97 9. januar '98 16. februar '98 14. april '98 Cena »abonmaja« izbranih vstopnic znaša 9.605,00 SIT. Vstopnice so na voljo pri Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika, Tržaška c. 25, 1360 Vrhnika. Za obisk prireditev Vas prosimo, da nam do 15. oktobra '97 pošljete naslednjo prijavnico: ZKO VRHNIKA V CANKARJEVEM DOMU V LJUBLJANI Ime in priimek: naslov: ....... Število abonmajskih vstopnic ........... , po 9.605 SIT. Plačilo bom poravnal-a po prejeti položnici. Datum: Podpis: 15 LET DELOVANJA PEVSKEGA ZBORA CONCINITE Prisrčno slovo zborovodkinje Darinke Fabiani V letošnjem letu ženski pevski zbor Concinite praznuje že 15 letnico delovanja. Pobudnica ustanovitve zbora je bila Darinka Fabiani, kije zbor uspešno vodila do današnjih dni. Zanimivo je pričanje Darinke, ki se takole spominja prvih zamisli o ustanovitvi zbora leta 1982 (navajamo iz brošure ob 15. letnici): »Ker sem imela v prejšnjem obdobju največji uspeh prav z otroškim pevskim zborom, sem tudi na Vrhniki začela z otroškim zborom 1. in 2. razredov, vendar le za eno leto. V tem času pa sem opazila, da večina deklet ljavo pa je opravila Helena Kržmanc. Pevke je pozdravil tudi župan Vinko Tomšič, ki jim je čestital ob jubileju in zaželel še veliko pevsko plodnih let. Ob tej priliki so bila podeljena tudi Gallusova priznanja za večletno pevsko ustvarjalno delovanje. Te je podelila republiška poslanka dr. Helena Hren Vencelj. Bronasto Gallusovo značko za pet let delovanja v zboru so prejele: Melita Šinkovec, Urška Batič, Katarina Grgič in Sonja Molek. Za 15 let petja v zboru pa so srebrno značko prejele: Marjanka Drašler^ Darinka Fabiani in Angela Šurca. Ženski pevski zbor Concinite na svojem jubilejnem koncertu ob 15. letnici delovanja. Najbolj prisrčno, ampak tudi najtežje so se od svoje Darinke poslovilne njene pevke. po koncu osnovne šole preneha peti in tako kasneje zamre tudi želja po vključevanju v zbore. Najprej sem prepričala nekaj svojih učenk violine ter še nekaj drugih iz glasbene šole in novembra 1982 smo se začele učiti prvo pesem - Hribčki, ponižujte se.« V nadaljnjih letih pa je zbor iz deklet prerasel v ženski pevski zbor. Z leti se je zbor in z njim tudi pevke razvijal v enega boljših zborov v Sloveniji, kar dokazujejo številna priznanja iz tekmovanj »NAŠA PESEM«. Pevkam je vseskozi stala ob strani tudi Zveza kulturnih organizacij, predvsem pa Marta Rijavec. Za svojo 15 letnico so pevke ženskega pevskega zbora Concinite pripravile jubilejni koncert, ki je bil v dvorani doma Karla Grabeljška na Vrhniki, v soboto 27. septembra. Polna dvorana poslušalcev in številnih vabljenih gostov, je zopet dokazala, da Vrhničani radi prisluhnemo kvalitetnemu petju, še posebno če je to ob kakšnem jubileju. V prvem delu so pevke predstavile osem pesmi z ljubezensko tematiko znanih slovenskih avtorjev. Kot solistke so nastopile Judita Caserman, Urška Batič, Melita Šinkovec, Klavdi-ja Penko, Špela Stanonik in Marinka Matic. Klavirsko sprem- V drugem delu jubilejnega koncerta seje pevkam pridružil godalni ansambel, katerega so sestavljali nekdanji Darinkini učenci, pod vodstvom Marka Fabianija. Skupno so po programu izvedli še sedem skladb tujih skladateljev. Navdušena publika pa je zbor in godalni ansambel prisilila k še trem ponovitvam. Na koncu pa je še prišlo slovo Darinke Fabiani od vodenja zbora, katerega je 15 let neumorno vodila skozi lepe in le malokrat grenke trenutke. Od Darinka, predvsem pa od njene nesebične in kvalitetne dejavnosti s pevkami, so se z darili poslovili: župan Vrhnike Vinko Tomšič, Marta Rijavec - Zveza kulturnih organizacij^Vrhnika in nenazadnje, najbolj prisrčno pa njene pevke, za katere pravi: »Dekleta, same boste Ve vedno MOJE PEVKE«. Vsi so se Darinki zahvalili za resnično dobro delo z zborom ter njenim vztrajnim pristopom pri vodenju in vzgoji takrat mladih deklet, sedaj pa že kar odraslih žensk. Obenem pa soji vsi želeli še veliko glasbenih let ter veliko uspeha pri vzgoji mladih glasbenikov v Glasbeni šoli Vrhnika. Tudi prisotni v dvorani so se od Darinke Fabiani kot zborovodkinje zbora Concinite poslovili z navdušenim aplavzom in z marsikatero solzo v očeh. Tudi v imenu uredništva in v svojem imenu lahko zapišemo: »DARINKA, HVALA TI!« Simon Seljak Priznanja zbora in zborovodkinje 1986 NAŠA PESEM« (zborovod-sko tekmovanje) Maribor BRONASTA PLAKETA mesta Maribor 1988 NAŠA PESEM«, Maribor - SREBRNA PLAKETA mesta Maribor PRIZNANJE zborovodki-nji za najboljšo izvedbo obvezne pesmi - najbolje uvrščeni ženski pevski zbor (nagrada - bivanje za konec tedna v Rib-nem pri Bledu) 1988 PETKOVŠKOVO PRIZNANJE« - občinsko priznanje na kulturnem področju za kakovostno delo zbora 1990 PETKOVŠKOVO PRIZNANJE« - zborovodkinji Darinki Fabiani za delo na kulturnem področju 1992 »NAŠA PESEM«, Maribor -.državno in mednarodno tekmovanje - SREBRNA PLAKETA mesta Maribor PRIZNANJE zborovodkinji za najboljšo izvedbo obvezne pesmi 1996 »GALLUSOVA LISTINA« - državno priznanje Zveze kulturnih organizacij Slovenije zborovodkinji Darinki Fabiani za dolgoletno uspešno delo Pevke v sezoni 1996/97 1. sopran Urška Batič Nuša Burjak Judita Caserman Mojca čepon Katarina Grgič Manca Jesenovec Jasmina Jurovič Tanja Markelc Tina Mesec Simona Smodiš 2. sopran Ana Drašler Barbara Grom Damjana Jerina Laura Markelc Nataša Strah Melita Šinkovec Teja Šraj^ Polonca Šurca Maruša Tomšič 1. alt Sanja Baretič Marjanka Drašler Barbara Kostanjevec Marinka Matic Sonja Molek Polona Šinkovec Angela Šurca 2. alt Ana Kostanjevec Polona Krašovec Helena Kržmanc Klavdija Penko Špela Petkovšek Nuša Stanonik Špela Stanonik Mala dvorana Cankarjevega doma je bila kar premajhna za številne prijatelje in zveste poslušalce Okteta RASKOVEC. Tudi ob promociji zgoščenke in kasete se je osem pevcev predstavilo v vsem sijaju in v vsem pevskem razkošju. s - LETNICA DELOVANJA OKTETA RASKOVEC Promocija prve zgoščenke in kasete Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Na Vrhniki pod mogočnim Raskovcem več kot pet let prepeva skupina osmih pevcev, ki so si nadeli ime oktet Raskovec. Začeli so pred dobrimi desetimi leti kot kvartet. So pa eni izmed nekaj več kot desetimi okteti, ki delujejo v Sloveniji. Nadaljujejo in bogatijo pevsko tradicijo, ki jo je pred 40 leti začel po vsem svetu znani Slovenski oktet. V svojem repertoarju imajo dela vseh obdobij od Gallusa do Srebotnjaka, pozabili pa tudi niso na narodne pesmi. Predvsem letni koncerti so dokaz te sodobne programske usmerjenosti. Med letom oktet pripravi tudi vsebinsko zaokrožene programske koncerte, kot so Božični, večeri podoknic ali pa Prešeren v glasbi, vključno s samospevi, saj so štirje člani okteta izvrstni solisti. Na letošnjem poletnem srečanju več kot 40 oktetov v Šentjerneju na Dolenjskem je bil njihov nastop ocenjen z najvišjo oceno, kar prav gotovo pomeni novo vzpodbudo za nadaljnje glasbeno - pevsko delovanje. Naj omenimo še nekaj gostovanj okteta. Lani so uspešno gostovali na Nizozemskem, večkrat so peli v pobratenem Go-narsu, uspešni so bili v Passauu v Nemčiji, peli so celo v salzbur-ški stolnici in v Mozartovi rojstni hiši. Redno pa pojejo ob raznih odprtjih, promocijah, razstavah, revijah, odkritjih spominskih obeležij, vojaških prisegah, mašah in drugih cerkvenih slovesnostih. Svojo 5-letnico delovanja je oktet RASKOVEC praznoval delovno. V petek, 19. septembra, je bila v Mali dvorani Cankarjevega doma na Vrhniki promocija njihove prve samostojne zgoščenke in kasete. V ta namen so številnim obiskovalcem, predvsem pa svojim privržencem pripravili kratek, vendar pevsko bogat koncert, predvsem s pesmimi iz njihovega prvega glasbenega projekta. Ta projekt, ki obsega kaseto in zgoš- čenko, so izdali v samozaložbi, kar pomeni, da so večino dela in financiranja pri tem opravili sami. Finančno pomoč jim je nudila tudi vrhniška Zveza kulturnih organizacij. Vse pesmi so v celoti posneli v prelepi cerkvi na Cankarjevi sveti Trojici, in sicer 10. in 11. maja letos. Delo tonskega mojstra je opravil Da-re Novak, digitalno obdelavo Martin čvelc, delo producenta pa je bilo v domeni Mitje Drašlerja. Da pa sta zgoščenka in kaseta zagledali luč sveta, so pripomogli številni sodelavci in predvsem prijatelji petja. Za opis delovanja okteta je poskrbel Tone Jurjevčič, za lektorstvo in prevod ga. Darka Novak. Naslovno sliko je prispeval akademski slikar in kipar Tone Lapajnc, fotograf je bil Marjan Smrke, oblikovanje ovitka je opravil Blaž Tomšič, tiskarsko delo pa tiskarna Schvvart z Boštjanom Nagodetom. Za celotno delo in organizacijo je poskrbel Franci Končan. Ob tej priložnosti se oktet RASKOVEC pod umetniškim vodstvom Toneta Jurjevčiča prek Našega časopisa zahvaljuje vsem, ki so pripomogli k uresničitvi prvega samostojnega glasbenega projekta in vsem sodelavcem: Ivu Umeku, Simonu Seljaku, Bojanu Senjurju, Janiju Govekarju, Klemenu Lav-ruhu, Andražu Drašlerju, Janiju Mariričiču, Pavlu Mraku, Miru Zdovcu, Stojanu Jakinu, Komunalnemu podjetju Vrhnika in gostilni Marinčič ter še posebno Zvezi kulturnih organizacij Vrhnika. Tako sta kaseta in zgoščenka nastali kot plod uspešnega petletnega pevskega delovanja vrhniškega Okteta Raskovec. Ob tej priložnosti jim tudi uredništvo Našega časopisa ter po vsej verjetnosti tudi bralci želimo še veliko pevskih let in še kakšen glasbeni projekt. S.S. Zanimiva resnična zgodbica Stalna večerna obiskovalka pri sosedovih Pri naših sosedih imajo stalna obiskovalca, pa ne takšna, kot bi si jih večina ljudi zamišljala. Če mislite, da prihajajo k njim kakšni človeški prijatelji, a so malce nezaupljivi, še posebej, če te vidijo prvič. To sta lisici. Piko in Pika in brez skrbi, nimata stekline. Morda se vam zdi čudno, da bi se lisica, ki je drugače zelo plašna žival, potikala mkoli hiš. Najbrž ste takoj pomislili, da je stekla. Pri nas, ki živimo zraven gozda, pa je skoraj stalni obiskovalec. Mačja hrana, še posebej kosti, jo privabljajo na naše vrtove in okolice hiš. Je zelo plašna in še nikomur ni storila kaj zalega. V zadnjem času pa sta se potikala okoli dva, Pika in Piko sta še mlada. Piko je večji od Pike in tudi bolj košat. Sosedje so ju opazili, ko sta skakala po njihovi terasi. Sprva so jima lahko le nastavljali hrano, kmalu pa sta se toliko navadila na njih, da sta že jedla iz roke, a vendar le poznanim ljudem. Ko je v bližini kakšen tuj človek, sta bolj previdna in se sprašujeta, če ju ta stvar ne bo zagrabila kot ju je tista past nastavljena v gozdu. Past je zagrabila Piko, zato sije morala odgrizniti konec repa, to pa je tudi prvi razlog, zakaj je Piko lepši. Preden ti vzame kakšno kost, ribo ali košček me- sa, te z očmi premeri, ali imaš v sebi skrit kakšen slab načrt, nato se počasi približa, vzame kos in se hitro odmakne za nekaj korakov. Medjedjo te neprestano opazuje in če se le premakneš, je že pripravljena na beg. Oba sta že navajena drugih šumov (avto, govorjenje, radio), zato ju ne prestraši vsak šum, le kakšen, ki se jima zgodi v neposredni bližini. Zdaj že pridobivata na barvi in postajata vse bolj košata in temna. Odevata se v zimski kožuh. Vendar če bi ju kdorkoli hotel imeti nagačena, bi se ju usmilil, kajti sta res sr-čkani živalici. Posebno navdušena nad njima pa sta sosedova mačka, ki v varni razdalji opazujeta njima zdaj že znani oranžni živali in če mislite, da se jih mačka hoji-ta, je v tem primeru ravno obratno, se prej lisici bojita mačk, kot pa mačke lisic. Ko zmanjka hrane izgineta v noč, kot sta iz noči tiho kot duhova prišla. Prihajata vsak večer, pri-tečeta na žvižg in nežno prigovarjanje, če pa se jima hočeš preveč približati se jezno odpodita stran. Ko zaslišita šumenje vrečke ,že vesta, da je čas za okusni posladek. Častijo sosedje. Katarina Logar DOLGO KRAMLJANJE Z JOŽETOM ROBETOM Tokrat je kriva Vrhnika! Zadnji razgovor sva končala z željo, da intervju nadaljujeva še o eni tvoji knjigi. Torej o Vrhniki, kije tik pred izidom. Vem, da ti je vzela kar nekaj let dela, pa tudi obležala je, medtem se brusila in dopolnjevala in upam, daje sedaj najbolj pravšnja. Kje torej, začneva? Oprosti Herman, preden mi bo izdal tudi mojo monografijo postaviš prvo vprašanje, bi rad pojasnil nesporazum, ki se je zapisal G. L-u. v prejšnji številki Našega časopisa, za kar sem verjetno tudi sam malo kriv. Citiram: ...knjiga pa je namenjena predvsem študentom, ki imajo tako vse raztreseno gradivo o Vrhniki zbrano v eni knjigi. Ta stavek zahteva pojasnilo; morda sem se na predstavitvi Hedi-ke res nerodno izrazil, hotel pa sem povedati: Zbral sem veliko gradiva o Vrhniki, nekaj čez 150 naslovov knjig, revij in člankov navajam na koncu knjige kot Literatura. To je res namenjeno predvsem tistim, ki bodo brskali po zgodovini Vrhnike! Zakaj bi vsak moral začeti od začetka in prelistati metre knjig, ko sem to enkrat napravil že jaz, tudi zato, da vsakemu nadaljnjemu iskalcu olajšam delo. Sam dobro veš, da moraš natančno prebrati najmanj tri knjige, da se dokoplješ do podatka, ki ga iščeš! Moja knjiga, recimo ji monografija ali kulturno zgodovinski vodič po Vrhniki, pa NI izbor raztresenega gradiva, marveč je samostojno in zaključeno LITERARNO delo, ki je nastalo po temeljitem študiju vsega meni dostopnega napisanega gradiva (čez 150 naslovov kot sem omenil) in informacij, ki so mi jih v premnogih pogovorih posredovali mnogi Vrhničani. Pet jih imenujem tudi tukaj, predvsem zato, da se jim še enkrat javno zahvalim: Joža ŠIBERL, dr. Janez VERBIŠ, inž. Ivan LOVRENČIČ in Janez J. (ne dovoli, da napišem njegov priimek), da omenim samo gospo in tri gospode, ki so mi več kot veliko pomagali. Ne, niso bili samo oni, veliko jih je bilo, le mnogi niso hoteli biti imenovani, zato jih tudi tu ne smem izdati. Tebe, prijatelj Herman, bi moral imenovati med prvimi, saj si mi povedal marsikatero modro in mi posredoval tudi veliko gradiva. Da končam to dolgo misel: moja knjiga NI izbor že napisanega, marveč je le (moja) sinteza zbranega gradiva. Ne mislim in tudi želim ne (!) polemizirati z novinarjem, najmanj seveda s tistim, ki piše za časopis, za katerega sedaj odgovarjam, saj ima v rokah tako škarje kot tudi platno. A vseeno moram dodati na njegov zapis še en stavek: monografija Vrhnike še ni bila predstavljena, član SNG-Drama, g. Marko Okorn, je prebral le uvodno poglavje, sam pa sem, morda res nejasno, povedal nekaj stavkov o svojem vodiču po Vrhniki, ki sem ga končal na martinovo pred dvema letoma, predstavljen pa bo po 20. novembru letos. Herman, sedaj se ti pa predajam na milost in nemilost in v ničemer ti ne bom oporekal. fred dvema letoma? Rokopis sem končal še vsaj pol leta prej, le če sem našel kak zanimiv, čeprav nebistven podatek, sem ga seveda vnesel. Ker pa prav tako kot hudournika tudi novic ne moreš zajeziti, sem napravil piko ob rojstvu novega vina letnika 1995. Po tistem datumu sem v rokopis vnesel le še nekaj manj pomembnih podatkov in tri, mogoče celo pet naslovov knjig. Bistvenih sprememb pa po tistem rokopis ni doživel. Zakaj si čakal dve leti in kaj se je ti dve leti dogajalo z njim? Včasih so rekli: človek obrača, bog obrne. Danes je drugače: avtor napiše in dokler ne dobiš založnika, avtor samo napiše, pa čeprav za besedilom stojijo tako župan kot še nekateri drugi. Podrobnosti skoraj dveletnega čakanja tukaj ne bi razlagal, povem naj le, da se je spomladi, kmalu po izidu mojega romana Vsega je kriva Hedi-ka, g. David Tasič, direktor založbe Karantanija, odločil, da Vrhnike. Tako bo sedaj ob prizadevanju občine Vrhnika, njenega župana in direktorja založbe Karantanija že v naslednjem mesecu (novembra 1997) monografija le izšla. Naslov knjige? Vsa imena od rimskega Na-vporta pa do današnje Vrhnike. Da bom jasen: naslov so vsa imena, trinajst jih je, ki so v različnih jezikih in pisavah označevala kraj, v katerem že četrt stoletja izhaja Naš časopis. Je to monografija, vodič ali kaj? Z eno besedo tega tudi sam ne morem označiti, lahko pa opišem. Vodič je v toliko, ker opisujem štiri poti skozi Vrhniko. Je pa hkrati tudi več, saj že v prvi poti od Bevk do preostankov Ajdovskega zidu opisujem dogodke od neolitika do razpada rimskega cesarstva; Na poti skozi Močilnik in Retovje do enajste šole namenjam nekaj besed geografskemu položaju; na tretjem sprehodu od Ljubljanice do cerkve sv. Lenarta je popis dogodkov od srednjega veka do sredine prejšnjega stoletja; naslednje poglavje se veže na Cankarjev čas. Četrti je posvečen cesarski cesti in v njem opisujem dogodke od graditve le-te, zidanja osnovne šole (Tržaška c.2), postavljanja spomenika Ivanu Cankarju, pa do druge svetovne vojne in vse do današnjih dni. Ne pozabimo: veliko, veliko slabega in žal mnogo manj dobrega je k nam pridrvelo prav po tej cesti. Kaj pa širša okolica? Predlagam nekaj izletov v okolico: gremo na Staro Vrhniko, v Zaplano, Podlipo, Ligoj-no, na Drenov Grič in v Verd, Bistro ter Borovnico. V Verd ali na Verd? Ja, V VERD! Moja mama je bila Verjanka in me je že kot smrkavca naučila, da kadar me je peljala (s kolesom, seveda) na obisk k njenim sestram ali bratoma, sva rajžala V VERD, ko pa sva se odpravila na versko železniško postajo sva šla NA Verd. Danes tukaj velja popoln nered! Ljudje hite na Verd, čeprav niso namenjeni NA postajo, marveč V vas! Za to sta v precejšnji meri kriva tudi Slovenski pravopis in Krajevni leksikon Slovenije, ki ponujata obe možnosti. Sam sem enega od članov sedanje pravopisne komisije na to napako že opozoril, koliko bo zaleglo, je pa še v božjih rokah. Podobno je z Zaplano. Ko sem bil še kratkohlačnik in tudi pozneje kot študent nisem nikdar slišal, da bi šel kdo NA ZAPLANO. Ko pa so si tam gori začeli graditi počitniške hišice tisti, ki so večino mračnih letnih časov preživeli v megli, so pač hodili NA Zaplano, saj so prišli na sonce. Kako govore domačini, jih ni zanimalo. Kdo ve, kakšen značaj imamo, da tako hitro popustimo. Najbolj me pa boli, da zdaj celo nekateri Vrhničani, Zaplaninci in Verjani hodijo na Zaplano in na Verd - ti zadnji seveda niso namenjeni na železniško postajo, temveč v vas. Še to ti moram povedati. Ne tako dolgo tega sem poslušal na TV komentar svojega prijatelja iz sosednje vasi, kije smelo trdil, da so prebivalci Verda Verdjani namesto Verjani. Se zaradi tega jeziš? Se, in mislim, da upravičeno, preprosto zato, ker nam nekdo, ki nas niti pozna ne, ukazuje, kakšni naj bomo! Prav razfajfal (oprosti, prav grda je ta beseda, vem pa še nekaj hujših, ki jih pa časopis prav gotovo ne bi prenesel) pa sem se, ko je nekdo s svojim neznanjem, z ignoranco in aroganco onesnažil Vrhniko. Če lahko onesnažiš naravo s hrupom, raznimi strupi & c, jo lahko tudi z napačno besedo. Povej mi, kako si lahko nekdo privošči, da celo Vrhniko dobesedno popacka s plakati, na katerih oznanja, da je odprl lokal V Vrhniki!!! Vrhničani pa smo bili tiho, kot da nas to ne zadeva. Tudi ti? Žal mi je še danes, da nisem napisal članka za Naš časopis. Kdo je bil to? Zanj ne bom delal reklame, povem lahko samo to, da praga njegovega lokala ne bom prestopil! Se vrneva k tvoji monografiji? Oprosti za stranpot. O tem sem se razgovoril zato, ker tega nisem mogel napisati v knjigi. Te je tudi pri pisanju knjige vodil čustveni impulz? Če nečesa nimaš rad (ali ga ne sovražiš), o njem ne moreš pisati. Ne morem si predstavljati, da bi lahko pisal o polžji hišici, do katere nimam nikakršnega odnosa, čeprav imam polže rad. čustveni odnos mora biti prisoten in nikdar tega nisem tako globoko občutil, kot prav pri pisanju svoje monografije. Sa- ga njegovega dela, vendar o samem pisatelju pišem zelo malo. Kaj novega nisem sposoben napisati, saj so si ob njegovem delu kravžljali možgane vsi pomembnejši slovenski literarni teoretiki in zgodovinarji. Tudi literature o njem ne navajam. Kdor jo rabijo bo brez težav lahko tudi sam našel. Zakaj bi pisal o Cankarju, če se vsak, kogar to zanima, brez težav dokoplje do več podatkov o njegovem življenju in delu, kot jih morem jaz napisati na skopo odmerjenem prostoru, v vsaki slovenski literarni zgodovini. Drugače je z mnogimi drugimi zaslužnimi Vrhničani, za katere se moraš prav pošteno potruditi, da dobiš nekaj skopih podatkov. Med pisanjem te knjige sem nemalokrat dobil občutek, da se jih celo domačini sramujemo. Zakaj tako misliš? Lahko pojasniš na konkretnem primeru? Če se jih ne bi, ne bi bili v ilegali. Povej enega, kije v tako podrejenem položaju. Jožef Petkovšek in Matej Strnen sta slovensko znana in priznana slikarja. Njuni rojstni hiši še stojita, a noben (Verjan ali Vrhničan) se še ni spomnil, da bi nanju pritrdil marmorno mo čustvo pa je premalo, saj ti ne razkrije zgodovinskih podatkov. Ljubezen do vrhniške zgodovine meje le vzpodbudila, da sem se še z večjo vnemo vrgel v iskanje zgodovinskih resnic, ki jih lahko najdeš le v bukvah. Zato sem se moral pregristi skozi nekaj metrov papirja. Nekaj literature si seveda citiral? Vsak citat je opremljen s stranjo, s katere sem si ga izposodil. Citatov je čez tristo! Naštel si že nekaj poglavij iz svoje knjige, želel bi, da jih predstaviš še več. Svoj rojstni kraj sem želel predstaviti v vsej njegovi raznolikosti in pestrosti. Popisal sem tudi nekaj njegovih etnografskih posebnosti, katere ljudske pesmi so bile tu zapisane, celo en kuharski recept, menda je značilno vrhniški, sem od nekje prepisal. Dobršni del knjige pa sem namenil znanim Vrhniča-nom in tistim, ki so večji del svojega življenja preživeli v Cankarjevem kraju. Si Vrhniko predstavil kot Cankarjevo mesto? Ne! Čeprav vsako novo poglavje začnem s citatom iz neke- ali bronasto ploščo in dal vanjo vklesati nekaj besed. Tudi slikar Simon Ogrin ni bil od muh. Njegov opus je občudovanja vreden. Vsi trije so bili veliko več kot le umetniki lokalnega slovesa, a mi se jih, vse tako kaže, sramujemo! Imamo arhitekta, ne lokalnega, marveč svetovnega slovesa, Ivana Jagra, mesto Minneapolis v Združenih državah nosi njegov pečat. Francis Jager je prav tako deloval onkraj Velike luže. Med drugim je bil tudi svetovalec agrikulturnega oddelka v Washingtonu in po vsej Ameriki priznan čebelarski strokovnjak. Tudi o njima ne vemo veliko! Žal! Več jih ne bom našteval, v knjigi pišem o 39 znanih in priznanih Vrhničanih, in prav hudo mi je, ko smo njihovi rojaki sposobni častiti samo enega. Kaj res ne moremo prek tega? Mar nimamo več moči kot slaviti le enega? če moja trditev ni zvita iz trte, se v tem kaže naša nemoč! In edini razumljiv odgovor je, da smo majhni in za-plankani, saj se ne zavedamo ali nismo sposobni razumeti, da je osemintrideset in eden več kot kot samo eden! Kaj ne bi bil Cankar močnejši in trdnejši, če bi ga podpirala plejada velikih mož? In Vrhnika jih ima, samo zanje nočemo slišati in jih priznati. In to, mislim, je naša sramota! Prav zato sem znanim Vrhničanom posvetil dobro desetino celotne knjige, vendar le pokojnim. Imaš idejo, kako premostiti ta izostanek? Prav vesel sem, da seje v zadnjih letih oglasilo pri meni nekaj dijakov in študentov, ki so se za seminarsko nalogo odločili predstaviti delček vrhniške zgodovine. Nikdar nisem nikogar odslovil pred vrati, čeprav veljam za neprijaznega tečneža, marveč sem vsakemu povedal vse, kar sem vedel. V branje sem jim z veseljem ponudil tudi še nedokončan rokopis svoje monografije Vrhnike. To bom delal tudi v bodoče, če bo še kdaj kdo potrkal na moja vrata. In nasvet? Ni treba spraševati, ponujajo se sami! Koliko seminarskih in diplomskih nalog lahko napravijo mladi raziskovalci samo o slavnih Vrhničanih! Da pa ne bi njihovo obvezno šolsko delo obležalo v predalu, bi lahko vsaj povzetek njihovega dela objavili v Našem časopisu. Njim v priznanje, nam v izobrazbo! Nekatere naloge pa bi z majhno spremembo namembnosti zaslužile objavo tudi v Vrhniških razgledih. Mladim moramo pomagati, oni bodo napisali pravo zgodovino Vrhnike. Moja knjiga je le eden od poizkusov, res (brez samohvale in lažne skromnosti!) doslej najobsežnejši in tudi najbolj dokumentiran. Misliš še naprej raziskovati zgodovino Vrhnike? Ne, s tem sem končal (vem sicer, da se zarečenega kruha veliko poji!), čeprav sem še pred nekaj leti o tem resno razmišljal. Sem pač našel zanimivejše delo. Pa o tem sva se pogovarjala že pred enim mesecem. Sem pa imel idejo, da bi se zagrizel v popis starih vrhniških družin: Kotniki, Jelovški, Lenaršiči in še nekateri drugi si to prav gotovo zaslužijo. Ob njih se nam bo razkrival tudi del zgodovine Vrhnike za časa fin de siecla, ali Cankarja, ki smo ga v zadnjih petdesetih letih slikali zelo črno-belo. Tudi nekatere vrhniške hiše bi veljalo obdelati, če bomo radovedni, nam dela ne bo zmanjkalo! Je kdo drug, ki bi se narazis-kanemu postavil po robu? Ne samo jaz, prepričan sem, da si vsi Vrhničani, ki nam je kaj za Vrhniko, nadvse želimo, da bi se čimprej pojavil zanesenjak, kot je bil Rafael Ogrin. Žal že več let čakamo na mladega pen-zionista z velikim znanjem in potrpežljivostjo, ki bi se zabubil Izjemen kulturno zabavni večer Klub Leskovec na Vrhniki je v nedeljo, 14. septembra pripravil resnično izjemen kulturno zabavni večer s skupino PARAMA. Tako so se številnim obiskovalcem predstavili znani slovenski glasbeniki in igralci. Večer je povezoval radijski novinar Silvo Teršek, ki je predstavil svojo skupino. Za glasbeno spremljavo je poskrbel Inč Gorenc. Svoje astrološko - »ča-rovniške« izkušnje je predstavila Meta Malus, MariČa Panjan je zapela nekaj večno zelenih melodij, Neca Falk pa brez svojih »mačk« tudi ni končala svojega glasbenega nastopa. Silvo Teršek je predstavil tudi dva svoja gosta. Najprej je Lado Leskovar, večni mladenič, zapel nekaj svojih najbolj popularnih pesmi izpred sedemdesetih let. Večer pa je prav gotovo popes- v arhive in iz njih izbrskal dokumente, ki bi popisali sedaj še prazne strani, predvsem srednjeveške zgodovine, kraja ob izviru Ljubljanice. Misliš, da postajamo ljudje polni sebe in neobčutljivi za okolico? Veš, najhuje se mi zdi, da postajamo do svojega mesta tako neodpustljivo brezbrižni. Bojim se, da se veliko ljudi niti zaveda ne, kaj Vrhnika v resnici je. Njena zgodovina jih ne zanima. Vseeno jim je. Za mnoge to razumem, saj to ni njihov rojstni kraj in vanj se šc niso vživeli, mnogi se tudi ne bodo nikoli, boli pa, da postajajo do svojega rojstnega kraja brezbrižni celo tisti, ki so se jim v tem kotu Ljubljanskega barja rodili očetje in dedje. Včasih se prav zgrozim, ko pomislim, da postaja tudi Vrhnika samo predmestje, spalno naselje, brez duše in za mnoge tudi brez zgodovine. Kar nadaljuj, poslušam! Če ničesar ne veš, ti za nič ni žal! Ko pa spoznaš tiste številne znane Vrhničane, ki jim je domači kraj v dušo vtisnil neizbrisni pečat, se vprašaš, kaj bi oni napravili, ko bi videli našo sedanjo mlačnost. Ne govori mi, da je Cankar kot slovenski pisatelj preživel na Vrhniki le nekaj dni. To je neizpodbitno res, res pa je tudi, da nihče ni tako globoko vsrkal duše Vrhnike in jo tudi iskreno izpovedal kot prav on. Naj čečkajo literarni zgodovinarji in teoretiki, kar hočejo. Pa tudi moj soimenjak ima pravico, da pove o njem svoje mnenje, nihče mu tega ne prepoveduje! Samo povej mi, ne meni v odgovor, marveč nam vsem v opomin! Kdo je rojstnemu kraju dahnil v svoji najgloblji stiski lepšo in iskrenejšo ljubezensko izpoved, kot prav Ivan Cankar: ŠLI SO MIMO, VIDELI SO BELE CESTE, BELE HIŠE IN SO ŠLI DALJE, JAZ PA SEM TI POGLEDAL V OBRAZ KAKOR LJUBLJENEMU DEKLETU IN ZDAJ JE MOJE SRCE BOLNO PO TEBIToso njegove besede! Kdaj se bo spet rodil umetnik, ki bo zmogel izdati svojo najglobljo bolečino o rojstnem kraju? če že ne moremo kaj ljubečega izjecljati svojemu ljubljenemu dekletu Vrhniki, smo dolžni pogledati v njeno zgodovino in jo oznanjati: To je tudi edini vzrok, da sem se lotil tega pisanja! Saj ni pre-domišljavo, če smem upati, da bo imel morda kdo po branju teh 41.332 besed, ki sem jih napisal o svojem rojstnem kraju, prijaznejši odnos do Vrhnike? Hvala! Z željo čim manj motiti zgovornega sobesednika spraševal in zapisal Herman Bole. trii in zaključil dramski igralec Jurij Souček z znamenitim »KR-JAVLJEM«. Zanimiv kulturno-zabavni večer je bil v pravem ambientu kluba Leskovec in kar nekaj prisotnih je povedalo, da si takih večerov še želijo. S.S. Neumorni Krjavelj — Jurij Souček. NA SLOVESNOSTI V MOCILNIKU PREKO 800 INVALIDOV NOTRANJSKE 15 let delovanja invalidov Vrhnike Sobota 6. septembra je bila v znamenju srečanja invalidov Slovenije, ki ga je pripravilo vrhniško društvo invalidov v počastitev 15. letnice delovanja. Srečanje je potekalo v Močilniku, kjer so se dogajala športna tekmovanja, bogat kulturni program in slavnostna proslava s podelitvijo številnih priznanj. Začetek delovanja Društva invalidov Vrhnika sega do datuma 7. oktober 1982, ko je bil sklican ustanovni občni zbor. že takrat je bilo vključenih 157 članov invalidov tedanje občine Vrhnika. Pobuda za ustanovitev je prišla od Zveze društev invalidov Slovenije na takratno socialistično zvezo delovnega ljudstva, katere sekretarje tedaj bil Mladen Sumina. Na njegovo pobudo se je ustanovil iniciativni odbor, ki je delovno pristopil in združil vse invalide v društva. Društvo je z leti raslo in se vedno bolj vključevalo v življenje na Vrhniki ter se zavzemalo za uresničevanje socialnih programov. Z vso dejavnostjo društva pa so se tkala nova poznanstva in prijateljstva, reševali številni problemi, pač gledalo se je na invalide z vseh zornih kotov. Tako da je DI Vrhnika postalo eno največjih društev v občini z okoli 700 člani ter tudi eno najboljših po organiziranosti in dejavnosti. Svoj praznik - jubilej so pričeli delavno že v jutranjih urah sobote 6. septembra. Namreč, bili so organizatorji 14. avtoral-lya za invalide Slovenije, katerega se je udeležilo 34 ekip, od tega 12 štiričlanskih ženskih ekip. Najprej je bila na parkirnemu prostoru zraven Petrolo-vega servisa spretnostna vožnja, ki se je nadaljevala na okoli 30 kilometrov dolgi poti do Močil-nika. Tako so invalidi iz vse Slovenije spoznali Vrhniko in njeno okolico tudi preko naših cest. Cilj je bil v Močilniku, kjer so točkovali »idealen čas«. Tu pa so morale ekipe še streljati z zračno puško, metati pikado v cilj ter opraviti rusko kegljanje. Na koncu so bili vsi rezultati sešteti, in vrstni red je bil naslednji: Ženske: 1. DI Velenje 2. DI Slovenj Gradec 3. DI Nova Gorica 4. DI Slovenska Bistrica 5. DI Lenart Moški: 1. DI IDrija 2. DI Velenje 3. DI Lendava 4. DI Slovenj Gradec 5. DI Jesenice Nastopili sta tudi obe vrhniški ekipi, ki pa sta zasedli mesto v sredini, saj so imeli veliko organizacijskega dela. Ne glede na rezultate in hude boje je bilo enako mišljenje - zopet smo se družili in pokazali, da tudi invalidi radi tekmujemo. Po končanih tekmovanjih pa se je pričela svečanost v popolnoma zasedenem vrtu Močilni-ka. Prisotne invalide in številne gosteje najprvo pozdravil predsednik DI Vrhnika Janez Petrič z naslednjimi besedami: »Slučajnost je napeljala, daje 15. srečanje invalidov Notranjske po krožnem redu v organizaciji DI Vrhnika, katero istočasno beleži 15 let delovanja. Prepričan sem, da bi bilo pre-dolgočasno opisovati vseh 15 let uspešnega dela društva. Te obračune delamo sproti vsako leto na naših skupščinah. Dokazljivo je, da smo s svojim delom, katero pa je bilo vedno usmer- Lojze Peterle med nami. 8. TABOR SKD V POSTOJNI Z mislijo na jutri V nedeljo, 28. septembra je na prireditvenem prostoru pri Postojnski jami v Postojni potekal 8. Tabor SKD, ki smo se ga med dvanajsttisoč udeleženci iz vse Slovenije, udeležili tudi člani in simpatizerji SKD Vrhnika. Vsakoletno tradicionalno srečanje se je pričelo nekoliko po deseti uri z zbiranjem udeležencev in sv. mašo, ki jo je za zbrane daroval dekan postojnske župnije gospod Vladimir Pirih, se nadaljevalo s prostim časom, v katerem so si udeleženci ob zvokih narodnozabavnega ansambla Lojzeta Slaka privoščili furmanski golaž in v popoldanskem času prisluhnili govoroma predsednika SKD Postojna in letošnjega organizatorja tabora gospoda Ferdinanda Grmeka in predsednika SKD gospoda Lojzeta Peterleta. Prvi človek krščanske demokracije se je s svojimi besedami dotaknil nedavne petdesete obletnice priključitve Slovenije v širšo Evropsko zvezo, pomladnemu trojčku in predvsem misli na jutrišnji dan, pri nastajanju katerega naj bi sodelovali vsi. O sedanjem položaju SKD na slovenski politični sceni pa je povedal naslednje: »Nobena ni neprestano na oblasti. Šest od sedmih let delovanja slovenske demokracije smo bili v vladi. Sedaj smo po slabem rezultatu v opoziciji. Novomeški kongres je zaupal odgovornost za vodenje stranke novi vodilni ekipi, ki se zaveda, da je treba podobo stranke še zjasniti, jo z novimi pobudami in projekti okrepiti in ji povrniti vsaj mesto, ki gaje že imela. Tisto, kar se mora zgoditi, po letih intenzivnega dela, v katerih je skrb za stranko ob delu, je odgovornost in delo vseh nas - vsakega človeka, vseh naših organov, zvez in gibanj... Predsednikove besede je potrjevalo devcttisoč udeležencev, katerih številka se je čez dan dvignila na dvanajsttisoč in novi člani, ki so k SKD pristopili v zadnjem času. Štirje so tako okrepili tudi vrhniške vrste. Srečanje se je nadaljevalo s kulturnim programom, v katerem so sodelovali pevski zbori, ansambel Lojzeta Slaka in mladi harmonikarji ter z različnimi športnimi igrami. Zaključilo pa se je v večernih urah z idrijsko glasbeno skupino Kingston. Nataša Medvešček jeno v korist invalida, ustvarili društvo, katerega ime je spoštovano v naši občini, kakor tudi med društvi sirom po Sloveniji. Upali smo, da bomo ob tem jubileju odprli svoje prostore, saj zdaj gostujemo v prostorih Rdečega križa na Vrhniki, za kar se vodstvu RS tudi iskreno zahvaljujemo. Žal so se naši načrti in obljube članstvu po lastnih prostorih letos 26. januarja razblinile, ko je uničujoč požar opravil svoje na otroškem vrtcu, kar je posledično spremenilo občinski proračun. Verjamemo in upamo, da bo bodočnost svetlejša in bomo v letih, ki so pred nami, le zagledali naš naslov na prostorih, namenjenih DI Vrhnika. Prepričani smo, da bo društvo še doživljalo uspehe in sledilo volji članstva. Žal pa se vse naše želje in napori za izboljšanje življenja kakovosti najtežje prizadetih predostikrat razblinijo že v poslanskih klopeh slovenskega parlamenta. Upamo, da peščica pregretih glav ne bo uničila že pridobljene pravice invalidskega delovanja, zato tu ob naši 15. obletnici in vseh prisotnih 600 apeliramo na poslance iz našega okrožja - prisluhnite tudi populaciji, ki potrebuje nekaj več.« Besedo s pozdravnim nagovorom je nato prevzel župan Vrhnike Vinko Tomšič. Slavnostni govor ob 15. letnici delovanja DI Vrhnika in ob 15. srečanju invalidov Notranjske pa je opravil predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije Marjan Kroflič. Pred svojim govorom pa je vrhniškim invalidom podelil priznanje za petnajstletno delo. V svojem govoru se je najprej ustavil pri problemu premagovanja številnih ovir, ki jih motajo invalidi preiti ob svojem gibanju v prostoru in prehajanju iz kraja v kraj. Prav tu bi morali izenačiti invalide z ostalimi državljani, ki teh problemov nimajo. Na koncu pa seje dotaknil še socialnih vprašanj in med drugim poudaril: »Najvišje vodilo poslancem in vladi bi moralo biti zavarovanje človekovega dostojanstva.'Doseže in ohranja pa dostojanstvo le državljan, kar je v prvi vrsti tudi invalid, ki si lahko zagotovi sredstva za življenje z delom. Zato nas posebej zaboli, če beremo v časopisju, da so med brezposelnimi invalidi zlasti delomrzneši. Nobene besede o tem, da za invalide preprosto ni poslovnega interesa delodajalcev, da je prirejanje delovnega mesta zanje predrago in nerentabilno. Seveda pa tudi invalidi niso izjeme, med njimi se najde prav gotovo tudi kak primer delomrzneša. Toda na Vrhniki razmere na področju zaposlovanja invalidov niso kritične; indeks zaposlenosti je bil leta 1996 glede na leto 1995 kar 99,9. Res pa je bilo ob koncu leta 1996 brezposelnih vendarle 21 invalidov, kar statistično ni velika številka v primerjavi z 2906 brezposelnimi v 90 podjetjih. Toda: življenje teh posameznikov je kruto, še zlasti, ker se verjetno zavedajo, da je čakalna doba na zaposlitev najdaljša, če ima posebno srečo. Invalidi se zavedamo, da je potrebna reforma na področju socialnega in zdravstvenega varstva, smo pa proti poenostavljeni razgradnji socialnega sistema, ki začenja pri krčenju socialnih pravic. Terjamo tako socialno politiko, ki bo dosledno upoštevala ekonomske pogoje kot tudi družbene spremembe in skladno z njimi preuredila sistem socialne varnosti tako, da bo ohranjen socialni mir in nam ne bo potrebno reševati svojih socialnih problemov na cesti. In če bo slovenski parlament skrbel in sprejemal tako zakonodajo, s katero bo invalidom uzakonjal pravice, prek katerih bodo pridobili enake možnosti sodelovanja na vseh področjih družbenega življenja in na vseh ravneh soodločanja, potem ne potrebujemo nobenih socialnih pomoči, znali si bomo pomagati sami.« Po slavnostnem govoru so sledili še številni pozdravni nagovori prijateljskih društev Gornje Radgone, Slovenj Gradca in Kopra ter notranjskih invalidnih društev. Kot se spodobi, so ob 15. letnici delovanja društva, na koncu slovesnosti podelili številna priznanja vsem, ki so kakorkoli in na katerem koli področju sodelovali v okviru društva. Priznanja je podelili predsednik društva Janez Petrič (seznam objavljen posebaj). Ze na začetku je bilo omenjeno, da je svečanost spremljal bogat kulturni program. Tega so izvajali: Mešani pevski zbor DI Vrhnika pod vodstvom Jožeta Jesenovca, skupina pevk Šav-rinke iz Slovenskega Primorja, folklorna skupina Saltin iz Sv. Petra nad Sečovljani in povezo-valka Mojca Novak. Po vseh govorih, podelitvah priznanj in kulturnem programu pa je sledilo družabno srečanje, za kar je poskrbelo osebje gostilne Marinčič. Na koncu naj dodam, da je 15 prehojenih let lahko veliko ali malo. Za vrhniške invalide prav gotovo veliko, to pa so dokazali sami s svojo aktivnostjo in voljo. Na Vrhniki so si ustanovili ugled in predvsem zaupanje svojega številnega članstva. Srečno in aktivno še do naslednjih jubilejev. S.S. Pogled na slavnostni prostor v Močilniku, s številnimi invalidi Notranjske, člani domačega DI ter ostalimi gosti. Društvo invalidov Vrhnika se iskreno zahvaljuje vsem sponzorjem, donatorjem ter vsem ostalim, ki so karkoli prispevali, daje bil 15 jubilej resnično praznovan, kot smo si ga zamislili. Vseh darovalcev je bilo resnično veliko, kar pomeni, da imate zaupanje v naše delo predvsem v delo za pomoč sočloveku, ki je v sedanjem času le velikokrat zanemarjena, še enkrat HVALA! DI Vrhnika Predsednik Zveze društev invalidov Slovenije Marjan Kroflič je pred slavnostnim govorom podelil priznanje DI Vrhnika in to predsedniku Janezu Petriču. Nekako največje priznanje DI Vrhnika za pomoč pri ustanavljanju so prejeli od leve Franc Mlinar, Rezka Bunjevčevič in Konrad Benkič. Vrhniška ženska rally ekipa Tudi moška ekipa DI Vrhnika je kar solidno nastopala Priznanja DI Vrhnika za pomoč pri ustanavljanju društva so prejeli: Janez Petrič, Konrad Benkič, Rezka Bunjevčevič, Franc Bren-čič in Franc Mlinar Priznanja in knjige pa: Ivan Japelj, Valentina Markič, Mladen Sumina, Vilma Pro-senc, Veronika Fuks, Marta Bregar in Andrej Stradovnik. Priznanja in slike za vsestransko pomoč, podporo in prijateljsko sodelovanje so prejeli: Vinko Tomšič, DI Gornja Radgona, DI Slovenj Gradec in Zveza delovnih invalidov Slovenije Priznanje za dolgoletno delo v društvu pa: Iva Brancelj, Jože Pivk, Manica Pivk, Jožica Kržič, Tončka Bizjak, Franc Peterle, Pavle Do- brovoljc, Mira Šinkovec, Marija Kavčnik, Jože Vogrinec, Vinko Buh, Mojca Seljak, Milena Mesaric, Albin Nagode, Jože Jesenovec, Janez Kovač, Anica Dolenc, Franc Gutnik, Jože Dolenc, Zofka Petrič, Ignac Grom, Milan Vidic, Alojz Pri-stavec in Mojca Marolt. OBVESTILO ZA NAJMLAJŠE V Cankarjevi knjižnici je vsako sredo ob 17. uri spet URICA PRAVLJIC. Predšolski otroci, lepo vabljeni! Pričakuje vas knjižničarka in pravljičarka Magda S seje občinskega sveta Od zadnje seje do zdajšnje, je preteklo kar skoraj 3 mesece, saj je bil čas dopustov. Sejo je vodil predsednik Leopold Prista-vec in je imela kar 8 točk dnevnega reda, od potrditve zapisnika prejšnje seje, poročilo župana, itd... Finančno poročilo o poslovanju za obdobje prvih 8 mesecev je podala Alenka Popit. Potrjena je bila tudi vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za leto 1997 na območju Občine Brezovica in sicer v višini 0.0600 sit. Sprejeta so bila tudi pravila za volitve v Državni svet, ki bodo v mesecu novembru. Pod točko 7 so predstavniki odborov podali tudi kratka poročila in sicer Komunalno področje: • cesta od Podpeči proti Preserju je razširjena in pripravlja se za asfaltiranje. • KS v večini primerov se držijo meril, katerih je občinski svet sprejel s proračunom, nekatere pa so svoje postavke oz. merila prekoračile, zato bo predlagan tudi ustrezen sklep. Družbene dejavnosti: • Prizidek k osnovni šoli gre po planu, • Zaključene pa so investicije: igrišče v Preserju, igrišče na Rakitni, igrišče na Jezeru. Poravnalni svet: • Na eni od prejšnjih sej je bil imenovan poravnalni svet in je že obravnaval štiri primere. Odbor za prostor in okolje: • Odbor je obravnaval pripombe in ponovni predlog prostorsko ureditvenih planov, ki jih je izdelala strokovna služba MOL-a in občinski svet je dal soglasje k tem. • Na področju prostora in urbanizma se bodo uvedle 2x tedensko uradne ure, kijih bo opravljal član odbora za urejanje prostora, varstvo okolja in urbanizem. Točen termin bo objavljen v časopisu. Finančno-premoženjski odbor je predlagal in občinski svet je tudi potrdil naslednji sklep: • Na koncu vsakega leta t.j. 31. 12. se ugotovi za komunalno področje saldo porabljenih sredstev po KS. Ce KS ni v celoti porabila predvidenih sredstev po proračunu, se pravica do sredstev prenese v naslednje leto in prvo dodelijo ta sredstva iz proračuna, nato se šele sredstva iz proračuna za komunalo delijo po ključu na KS. Ce je KS v preteklem letu uporabila več sredstev, kot jih pripadajo po proračunu, se znižajo sredstva predvidena za proračun za tekoče leto, ki jih je KS prejela po delitvi po ključu. • Stroške, ki nastanejo pri reševanju zadev poravnalnega sveta ali katerega koli odbora Občine Brezovica, praviloma poravna sama KS, če je zadeva reševana na podlagi sklepa KS. Stroški se plačajo iz Občinskega proračuna - podpostavka -sredstva KS iz lastne dejavnosti. • Odlok, ki ga je svet občine Brezovica sprejel na 20. redni seji 20. 6. 1996 se dopolni in sicer: nov 5. člen se glasi: »Odlok se uveljavlja le od datuma sprejema t.j, od 27. 6. 1996 naprej. Ni možno povračilo udeležbe za investicije, ki so se gradila in financirale pred tem datumom.« nov 6. člen se glasi: »V primeru, ko so občani plačali višjo udeležbo kot je obvezna po Odloku, vendar investicija ni bila predvidena v planu Krajevne skupnosti niti v planu Občine Brezovica, ni možno povračila dela plačane udeležbe.« prejšnji 5. člen postane nov 7. člen • Nadzor po Odloku o javnem redu in miru, katerega je sprejel občinski svet, bodo opravljali posamezni nadzorniki iz vrst gasilcev, lovcev in drugih, katere bo pooblastil župan. Odbor za socialo in zdravstvo • investicije v ZD Vnanje Gorice so končane, nadaljujejo pa se v ZD Podpeč. Področje kmetijstva: • Na področju kmetijstva poraba proračunskih sredstev teče normalno. Zaključujejo pa se tudi dela na gozdnih cestah in vlakah. Pod točko razno se je obravnavalo naslednje: • V fundacijo za financiranje športnih organizacij v RS je bil predlagan član: Igor Petrovčič • Štefan Skledar je svet seznanil z svojim delovanjem na področju lokalne razvojne kolacije. • Tudi NO je podal svoje poročilo • Obravnava je bila tudi zadeva glede rekonstrukcije Tržaške ceste, katero je obrazložil predsednik GO g. Sebenik. V zadevi pridobivanja oz. urejanja zemljiško-knjižnih rzamer z g. Trobcem se poizkuša urediti sporazumno za obe stranki. • S strani predstavnice iz Rakitne je bilo dano opozorilo glede izvajanje javnih del na Rakitni in obenem tudi izraženo nezadovoljstvo Rakičanov z delom te javne delavke in ne povezovanje s KS. Moti jih tudi financiranje raznih stvari brez vednosti KS. Pripravila: tajnica občinskega sveta Ivanka Stražišar Več prostora za učence brezoviške osnovne šole Večina bralcev brezoviških strani Našega časopisa je svoja osnovnošolska leta drgnila klopi v slavni brezoviški šoli, ki stoji na koncu Šolske ulice. S to šolo so povezane mnoge anekdote, kot najbrž z vsako drugo, nanjo pa nas vežejo tudi spomini na brezskrbne šolske dni. Šola te dni dobiva nov prizidek in vsak, ki se pelje po Podpeški cesti, je opazil, da delavci krepko hitijo, da bi kar največ postorili pred zimo. Ravnatelj Dušan Povšič, ki že tretje leto opravlja to odgovorno nalogo, mi je zaupal, kako potekajo dela. Kaj vas je napeljalo h gradnji prizidka? Šola v tej velikosti, kot je danes, je bila zgrajena s samoprispevkom in že takrat so se pokazale prostorske stiske. Vse do danes imamo izmenski pouk, kar pa slabo vpliva na šolski uspeh. Za dograditev smo se odločili, ko je Ministrstvo za šolstvo in šport v 105. členu uzakonilo, da mora država in lokalna skupnost zagotoviti pogoje za izvajanje osnovnošolskega izobraževanja v skladu z zakonom. Te zahteve morajo biti izpolnjene najkasneje do leta 2002. Kako so to sprejeli starši? Tudi težnje staršev so pripomogle h dograditvi, saj se v popoldanski izmeni šolata dva peta in dva šesta razreda, ti učenci prihajajo iz področja krajevnih skupnosti Brezovica in Vnanje Gorice. Stalen popoldanski pouk je vplival na življenje in normalno delovanje družine ter seveda na učni uspeh otrok. Ti učenci so prikrajšani za marsikatero obšolsko dejavnost, dodatno izobraževanje, obisk glasbene šole ali katero drugo dejavnost, ki jo nudi mesto. Kako ste se lotili načrtovanja? Najprej smo naredili temeljito demografsko študijo za nadaljnje obdobje petih let. S tem smo ugotovili, da bo število šolarjev v prihodnosti približno enako ali celo malo višje. Na naši šoli je trenutno 481 učencev, poleg tega jih 82 obiskuje še podružnico v Notranjih Goricah. Imamo osem razredov razredne stopnje in dvanajst predmetne, tako da naša šola v slovenskem merilu spada med Obnovljeni prostori zdravstvene postaje v Vnanjih goricah Vse skupaj se je začelo zaradi odločbe sanitarne inšpekcije, ki je zahtevala obnovo in ureditev javnih prostorov v obeh zdravstvenih postajah naše občine. Zdravstveno osebje iz Vnanjih Goric je 26. septembra začelo delovati v obnovljenih prostorih. V mesecu oktobru bo tudi uradna slovesna otvoritev prostorov. V svoji sredi bomo gostili ministra za zdravstvo, gospoda Jereba. Obnovitvena dela so se v Vnanjih Goricah začela že jeseni 1996. Panta Rhei d.o.o. je v prvem nadstropju uredila nove prostore za fizioterapijo in za patronažni sestri. Med letošnjim poletjem pa se je izvajalec del lotil obnove pritličja, zato se^ je zdravstveno osebje, da je njihovo delo nemoteno teklo, preselilo v zgornje, obnovljene prostore. V pritličju so obnovljeni elek-tro in vodovodne napeljave, odtoki, opravljeno je bilo beljenje sten, polaganje stenske keramike in izdelava stropa tipa arms-trong s potrebno razsvetljavo. Zamenjana so vsa okna in vrata. Na hodniku so novi tlaki s potrebno vodno izolacijo in novo talno oblogo ter, kar je zelo pohvalno, izdelana je klančina za neoviran dostop z invalidskim vozičkom. V previjalnici je nameščen nov delovni pult s koritom in odcejevalnikom, kar je delo in prispevek mizarja gospoda Severja z Brezovice. Nova pridobitev zdravstvene postaje je tudi priročni laboratorij z urinarijem, ki bo dokončno opremljen v prihodnjem letu, kar nam obeta manj potov v našo prestolnico, na Vič. Po uspešno zaključenih delih v Vnanjih Goricah se je izvajalec del Panta Rhei d.o.o. preselil v zdravstveno postajo Podpeč, kjer ga čakajo podobna dela kot v Vnanjih Goricah, tudi ureditev priročnega laboratorija. Zaradi posebnih pogojev same zgradbe (Kobijeva vila je slabo temeljena) se bodo nujna popravljalna dela izvedla po predhodnem mnenju Zavoda za raziskavo materialov in konstrukcij iz Ljubljane. Veseli smo, da dela tečejo tako uspešno. Marija Marinko Polharsko društvo KRIM vabi v soboto, 11. 10. ob 17. uri na tradicionalno, POLHARSKO NOČ v svojem domu pod Rakitno. Tekmovanje za najlepšo KRIVKO in NAJTEŽJEGA POLHA. VABLJENI! srednje velike. Kdo finančno stoji za projektom? Kot določa zakon, gradnjo polovično financira Ministrstvo za šolstvo, polovico pa lokalna skupnost, torej občina. Izvajalec del je bil izbran na razpisu, na katerem je sodelovalo šestnajst ponudnikov za izvajalska dela in pet ponudnikov za vrši-tev nadzora. Projekt je izdelal Dia Biro za design pod vodstvom arhitekta Andreja Ravnikarja. Na razpisu smo se odločili za SCT - Stanovanjske gradnje in 25. septembra 1996 je župan z njimi tudi podpisal pogodbo. Koliko prostorov boste pridobili s prizidkom? Novih bo sedem matičnih učilnic, učilnica za gospodinjski pouk, dve učilnici za tehnični pouk s kabinetom, posebna glasbena učilnica, ki bo imela zvočno izolacijo, na podstrešju bomo pridobili računalnico, v veselje telovadcev pa bomo imeli še malo telovadnico, ki bo namenjena gimnastiki in drugim športom. Ste zadovoljni s potekom del? Dela po začetnih težavah z vremenom (voda je trikrat zalila gradbeno jamo) potekajo uspešno, saj dohitevamo terminski plan gradnje. Računam, da bomo drug mesec že prišli do strehe. Ko tukaj iz svoje pisarne opazujem, kako napredujemo, ima človek kar lep občutek. Moram povedati, da že vsi, tako učenci, starši kot delavci šole, težko čakamo 31. avgust 1998, ko naj bi bila šola dograjena. Z izgradnjo prizidka pa bomo ustvarili tudi vse pogoje za prejdčasno uvedbo devetletke. Želim vam uspešno gradnjo ter da bi se učenci v vašem hramu učenosti naučili veliko koristnega za življenje! Pogovarjala seje Meta Kastelic Promet po bližnjici iz Podpeči v Preserje, kije bila pred leti asfaltirana, je vse gostejši. Na njenem spodnjem delu sojo v letošnjem poletju razširili, saj je bilo na nekaterih mestih prostora komaj za dva avtomobila. Rok Nagode KRAJEVNA SKUPNOST RAKITNA RAKITNA 66 1352 PRESERJE tel. 650-122 vabi k sodelovanju tajnika krajevne skupnosti Delo je pogodbeno. Interesenti naj se obrnejo na zgornji naslov. Hkrati obveščamo vse krajane in naše stranke, da je pisarna KS do nadaljnjega odprta ob petkih od 16. do 18. ure. Predsednik KS Rakitna: Bojan Borštnik ZUPANOVA BESEDA Družinsko podjetje Prigo iz Podpeči POPOCITNISKI POZDRAV V začetku pisanja namenjam lep popočitniški pozdrav vam in vašim družinam z željo, da bi tudi preostanek leta preživeli tako, da bi to obrodilo vsem čimveč dobrega in tudi skupnosti koristnega. Sadovi opisanega pa so seveda največji tam, kjer smo ljudje odprti zanje. Da bi bili pri tem čim uspešnejši, tako kot do sedaj poudarjam usmeritve za vsak mesec posebej. Oktobra izboljšujmo pogoje varnega bivanja na vseh področjih. Novembra se posvetimo starejšim in odkrivajmo lastne korenine ter poživimo pripadnosti izvendružinskim skupnostim v domačem kraju. December pa je mesec pričakovanja in krepitve pozornosti do vseh ljudi brez izjeme. LEPI SPOMINI NA POLETJE Letošnje poletje je ostalo v zgodovini zapisano kot najbogatejše po številu, izvirnosti in kakovosti pripravljenih prireditev v okviru občin Ljubljanskega barja z zaledjem. Daje temu tako, se moramo zahvaliti tudi gospodični Meti Kastelic, gospe Meti Janža- Susman in gospodu Štefanu Skledarju, ki so v popolnosti zadostili mojim pričakovanjem. Odločitev za tovrstno delovanje (javna dela) je upravičilo namen, zato bo potrebno te izkušnje upoštevati tudi pri sestavi proračuna v prihodnjem letu. To so spoznali tudi pristojni na državni ravni! Zaradi naštetih in seveda vseh ostalih sodelavk in sodelavcev deluje naša občina uspešneje kot marsikatera druga. DELOVANJE OBČINE BREZOVICA Vzrok uspešnosti pa je tudi v novem, nam lastnem načinu delovanja, katerega smo utrjevali od slovenske osamosvojitve naprej. Bistvena razlika je v pojmovanju občinskega sveta kot vlade, katero usklajuje in vodi župan in ne več vkot skupščine (svet) na eni in vlade (občinske uprave) z županom na drugi strani. Občinski svetniki pa so tudi predstavniki svojih okolij in posameznih področij v občinskem svetu. Sam pa svoje župansko delo opravljam samostojno in odgovorno v smislu dobrega gospodarja. Po lastnih zmožnostih in sposobnostih o svojem delu obveščam tako javnost kot tudi občinski svet in upravo. Na področju denarnega poslovanja se posvetujem s svethiki-pred-sedniki posameznih odborov. Vse večje zadeve so opredeljene tudi v proračunu. Ta način ustvarja medsebojno zaupanje in soodgovornost vseh tistih, ki so kandidirali zato, da bi s svojim delom pomagali celotni občinski skupnosti in ne samo sebi ali posamezni stranki. V dosedanjem delovanju občine Brezovica smo naredili več, kot bi si kdorkoli upal napovedati. Med načrtovanim je tudi nekaj »prevelikih projektov«. Vendar so vsi prepotrebni in edini način njihove uresničitve je ta, da se jih lotimo in postopoma ali v celoti dokončamo. Dodajam resnico, da je spomin na stare navade še živ in da se občasno pojavijo tudi želje po skupščinsko-izvršnem sistemu kot deformaciji, v katero se kot v oslovsko senco žal zaletavajo premnoge občine in tako zgubljajo dragocen čas in sredstva. OKTOBER - MESEC IZBOLJŠANJA VARNOSTI NA VSEH PODROČJIH Pomladni in jesenski prehod med dnevom in nočjo nam v prispodobi kaže povsem naravno izmenjavanje vseh nasprotij stvarstva. Ob razumevanju tega spoznamo, da je to naravno in vsem nam koristno natanko toliko, kolikor se hočemo tej zakonitosti prilagoditi in biti spre- jemljivi za vsakovrstne različnosti. Enakonočje, poimenovano tudi »sosedov dan«, je kot nalašč za urejanje skupnih področij. To pa je istočasno tudi priložnost za medsebojno uglaše-vanje in sodelovanje, katero edino zagotavlja varno življenje vsem brez izjeme. Vesel sem, da nam je uspelo v tem smislu že narediti kar nekaj vsem opaznega in koristnega in, upam, tudi trajnega. Še več pa nam bo tudi v prihodnje uspelo narediti le v sodelovanju in skupaj. NADZOR IZVRŠEVANJA ODLOKA O JAVNEM REDU IN MIRU Čeprav so vsem poznani nameni posameznih zakonov in odlokov, je v praksi že tako, da jih premnogi razumejo le kot razlog za prekoračitve in zlorabe. Da bi torej odlok res služil v dobrobit vseh ljudi, nam je s skupnimi močmi uspelo oblikovati nadzorno skupnost občanov, katere izberejo izmed svojih vrst člani lovskih družin, prostovoljnih gasilskih društev in skavtskega stega. Takoime-novani občinski inšpektorji so prepoznavni po posebnih značkah, imajo pa tudi pisna pooblastila v skladu z naslovnim odlokom. Namen te službe je seveda spodbuda k pospešenemu oza-veščanju odnosa do ljudi in okolja ter v okrepitvi samozaščite povsod in neposredno na mestu nastanka nepravilnosti. Na ta način praktično sosedje skrbijo in tudi prvi odgovarjajo za kakovost bivanja v lastnih soseščinah. Dogovorjeno pa je tudi že, da bodo tako izbrani občinski inšpektorji sodelovali z vsemi pristojnimi državnimi strokovnimi službami. VARNI PEŠCI IN KOLESARJI TER PRERAZPOREDITEV PROMETA Glavna težava je prometna preobremenitev Tržaške ceste ob dejstvu, da je vzporedno zgrajena avtocesta, zato občani predlagamo povezavo avtoceste in Tržaške ceste na Logu pred cestninsko postajo, kjer je že zgrajen nadvoz in je velika večina zemljišča že v lasti države. Do uresničitve tega predlagamo znižanje cestnine na razdalji Vrhnika-Log in preusmeritev vrhniškega prometa na avtocesto že na Vrhniki in v obratni smeri pri Gorjancu. Tako nastali »primanjkljaj« naj se povrne s povišanjem cestnine na preostalem delu avtoceste. Označijo naj se kolesarske poti, bližnjice od glavnega mesta preko poljskih poti v smereh proti železniškim postajam Brezovica, Notranje Gorice in Pre-serje ter potem naprej proti Vrhniki (po stari progi in ob avtocesti), proti Bevkam in Blatni Brezovici ter proti Igu, Rakitni in Bistri. Soglasja lastnikov so pridobljena. Ponekod pa bo potrebno obnoviti nekoč že vzpostavljene kolesarske povezave. V dosedanjem delovanju naše občine nam je uspelo urediti že kar nekaj kritičnih prometnih točk. Seveda pa obstajajo tudi take, katerim sami nismo kos, saj zahtevajo daljši postopek oziroma se pri reševanju sami čutimo nemočne. Najproblema-tičnejši je cestni prehod čez Tržaško cesto pri vrtcu na Brezovici. Komandirja policijske postaje Vič sem zaprosil za jutranje dežurstvo do postavitve semaforja. V primeru, da to ni mogoče, se bomo prisiljeni tudi na tem področju organizirati in sami skrbeti za prometno varnost. Seveda vabim starše ogroženih otrok, da povzamejo pobudo in vodijo to akcijo naprej. GASILCI ZGLED VSEM OSTALIM Najmnožičnejša organizacija se je spet izkazala in pripravila medsebojno strokovno-praktič-no tekmovanje, katero je bilo prepojeno z obilico dobre volje Kaj meje napeljalo, da sem napisala pričujoč članek? Kot prvo, vsak dan se vozim mimo lično urejenega parkirišča, na katerem je vsak dan več tovornjakov, kot drugo pa meje navdušil 'veliki piknik', kije v začetku septembra potekal na sotočju Ljubljanice in Podpeškega potoka. Tako sem našla glavnega »krivca«, ki je tudi lastnik enega največjih zasebnih podjetij naše občine: Igorja Pristavca, po domače Žnidarčka. Zakaj se pri vas doma imenuje- Kakšno vlogo igra v vašem živ-te Znidarčki? Ijenju družina? V Podpeči so imeli nekaj rodov nazaj dva žnidarja ali pravilno rečeno krojača, zako so ljudje stalno zamenjevali, kdo je kdo. Potem je delovala zdrava kmečka logika, zmenili smo se, da mi, ki^smo manjše rasti, postanemo Znidarčki, oni pa ostanejo Znidarji. Torej izhajate iz krojaške družine? Ne, moj oče je furman in kmet. Prevzel je majhno kmetijo in ker s krojaštvom ni bilo velikega zaslužka, se je lotil prevozov s konjsko vprego. Še prej so njegovi bratje tovorih kamenje preko splavov do današnjega Tromostovja. Tako je vsak dan preko Črne vasi vozil kamenje za izgradnjo Ljubljane. Že kot majhen deček sem mu z veseljem priskočil na pomoč. Naša družina si je kmalu opomogla, tako daje oče pričel pre- V veliko podporo mi je, ponosen sem na oba sinova in hčer, starejši Igor letos obiskuje Fakulteto za promet in zveze ter je tudi navdušen letalec, Štefan je avtoelektričar in ima velik smisel za delo z ljudmi, njegov hobi je harmonika, najmlajša Petra pa je dijakinja ekonomske šole in rada priskoči na pomoč ženi v računovodstvu. Cenim družinske vrednote in tako kot svoje delavce sem tudi otroke vedno učil reda, discipline in poštenosti. Kaj zahtevate od svojih zaposlenih? Jaz svoje delo opravljam z velikim veseljem. Zavedam se, da naše podjetje predstavlja vez med kupcem in izdelovalcem, zato je tudi nastop naših voznikov velikokrat pomemben. Vesel sem, ko dobim iz tujine pohvale za urejenost in prijaznost važati mleko za Ljubljanske mlekarne. V družini imam tudi sestro. Kdaj pa ste si kupili prvi tovornjak? Ko sem se leta 1973 vrnil iz vojske, kjer sem tudi opravil vozniški izpit, sem kupil avtobus, ga predelal v tovornjak in pričel voziti za Valkarton. Potem sem si vsako leto pridobil več strank, letos, na primer, praznujemo dvajsetletnico eks-kluzivnega prevozništva za Plastenko iz Radomelj. Prav tako uspešno sodelujemo z ljubljanskim podjetjem Kuverta, saj jim pokrivamo tako uvoz kot izvoz blaga. Kdaj ste postavili prometno postojanko na Brezovici? Leta 1990 sem že imel v Trzinu kupljeno zemljišče, vendar me je ljubezen do domačega kraja in misel, da si rojen samo na enem mestu, pripeljala na Brezovico. Zemljišče v Trzinu sem prodal in sedaj počasi urejujemo tukajšnji prostor. V lasti imamo dvanajst mercedesovih tovornjakov in gradbeno mehanizacijo za prebiranje peska, tako imenovano suho ločevanje, kije bila prva gibljiva v Sloveniji. Zaposlenih je šestnajst voznikov, dva delavca v administraciji, poleg žene pa priskočita na pomoč tudi sinova Igor in Štefan. Menite, da bi svoje ugodno mesto lahko še bolje izkoristili? Že od svojega začetka se trudim vlagati v razvoj in temu posvečamo tudi veliko kapitala, zato smo izdelali idejni osnutek, ki smo ga naslovili trgovsko-poslovno središče Breza. Tukaj naj bi bila nova težko pričakovana pošta, sprejemljiv pa sem tudi za vse ostale zamisli od zavarovalnice, zdravnika, cvetličarne... Želel pa bi tudi postaviti delavnico za tehnične preglede. Brezovica se vse bolj razvija in potrebno je zadovoljiti tukajšnje prebivalce s ponudbo, da ne bodo odhajali v Ljubljano. Seveda je do uresničitve še daleč, toda z voljo in pametnim premislekom se lahko veliko naredi. naših voznikov ter avtomobilov. Red, natančnost, kakovost in točnost so vrline, s katerimi si ustvariš dobro ime, ki ga moraš potem izpopolnjevati. Imate sploh kaj časa za svoje konjičke? No, tudi na to je včasih prav pomisliti. Čeprav so tovornjaki moj največji hobi - prisegam na mercedesa - si najdem čas za partijo tenisa, poleti se zapeljem po morju z barko, rad pa sem tudi visoko v zraku in rjvno sedaj opravljam izpit za motorna in jadralna letala. V Podpeči ste pripravili pravi vaški praznik, od kod taka rado-darnost? Rad vidim, da si ljudje vzamejo čas drug za drugega, saj običajno vsak gleda le nase. Na tem pikniku smo želeli poglobiti pristne vaške odnose in zares sem vesel, da so se odzvali skoraj vsi sosedje in bili tudi pripravljeni sodelovati na tak ali drugačen način. Ob tej priložnosti je bila tudi otvoritev novega letališča v Podpeči in predstavitev osnutka rekreacijsko-sprostitvenega središča Pristava. Kdo vam je pomagal pri pripravi? Matej Grebene in njegova okrepčevalnica, Selda pak in Aeroklub Ljubljana so bili glavni pokrovitelji, medtem ko so pomagali še gasilci iz Podpeči, Preserja in Vnanjih Goric ter številni sosedje in vaščani s pecivom in predvsem z voljo, daje lepo, če nekaj naredimo drug za drugega. Družine so stopile skupaj in nastalo je prijetno druženje. Pijača in hrana je bila zastonj, vsak se je lahko popeljal tudi z letalom in balonom Avija Šorna. Za veselo razpoloženje so skrbeli naš Štefan s harmoniko in ansambel Marjana Metelka. Seveda je bilo veliko priprav, ki pa so nas vse sosede tesno povezale. Vsem se iskreno zahvaljujem za vso izkazano pomoč in voljo, da smo naredili nekaj skupaj. Nam lahko predstavite namen rekreacijsko-sprostitvenega središča Pristava? Nahaja se ob sotočju Podpeškega potoka in Ljubljanice in je še ravno tako osnutek kot Breza na Brezovici, s to razliko, da sem že dobil potrebna dovoljenja od Ministrstva za promet in zveze, Vodne skupnosti ter Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. Dostop do tega središča naj bi bil mogoč tako iz zraka (zato letališče) kot po vodi (zato privezi s pomolom) in seveda po cesti s kolesi, avtomobili ali konjskimi vpregami. Tukaj naj bi ljudje našli mir in sprostitev, priredili družinski piknik, igrali tenis, se osvežili v bazenu, jahali konja ali čolnarili po Ljubljanici. Vesel boni, če bo to zamisel uresničil sin Štefan, ki ima turistično žilico in veselje za to delo. Zaenkrat pa že obratuje letališče; če si ga kdo želi ogledati, bo seveda dobrodošel, naša vrata so vedno odprta. Še misel za konec... Če človek rad dela in ima svoje delo zares rad, sta potrebna le še zdravje in ljubezen svoje družine ter sodelavcev, pa si res srečen človek. Pogovarjala seje Meta Kastelic Iz krajevnih skupnosti Novo letališče v Podpeči V soboto, 13. Septembra je v Podpeči potekal pravi vaški praznik. Otvoritev travnatega letališča pač ni vsakdanja stvar in tako se je pri Pristavčevih zgodaj popoldne zbrala množica ljudi, ki je prišla od vsepovsod in z raznovrstnimi prevoznimi sredstvi - po cesti, s kolesi, avtomobili, po Ljubljanici s splavom ter seveda po zraku z letalnimi napravami. Tako ni manjkalo jadralnih in motornih letal, padalcev, balona na topel zrak in ultralahkega letala. Največ pozornosti pa je bil deležen dvokrilec topoljev, starejše izdelave, ki je čez dan prevažal letenja željne potnike. Medtem ko smo si ogledovali nizke prelete in lupinge jadral- nih letal ter zadrževali dih ob prosto padajočih padalcih, pa seveda ni manjkalo hrane in pijače. Vsak obiskovalec je dobil kos vola, ki seje pekel od štirih zjutraj in bil čez dan ravno prav pečen za v usta. Zraven pa še glasba, tako da je bilo prav za vsakega nekaj, kar je nesel domov in mu bo še dolgo ostalo v spominu. Sončna sobota z zmernim ju-gozahodnikom, ki se je nadaljevala še dolgo v noč, je dogodek, ki je povezal ljudi. Marsikoga pa je tudi navdušil za letenje, ki ni nek tabu in samo nevarnost, pač pa tudi človekova želja, konjiček ali celo način življenja. Jernej Zdešar Skavti zakoračili v osmo leto Stegu Ostrorogi Jelen seje letos pridružilo preko trideset novopečenih pripravnikov na skavtsko obljubo, ki so v soboto, 4. oktobra slavnostno začeli novo skavtsko leto. Ob tej priložnosti so priredili prave olimpijske igre z olimpijskim ognjem in igrami za stare in mlade. Obiskali so jih tudi prijatelji iz Zagorja, kjer bodo čez dober mesec začeli s prvimi skavtskimi srečanji. Dobre mamine roke so tudi tokrat poskrbele za obilico sladkega peciva. Mladi še dolgo v večer niso našli poti domov, saj se je po dolgih počitnicah bilo spet prijetno srečati s prijatelji. Stegovodja pa mladim kliče: Že osmo leto zapored bomo volčiči, izvidniki, roverji in voditelji igrali odgovorno igro, ki seji pravi skavtstvo. Danes se nam pridružujejo tudi odrasli skavti. S srcem in voljo, ki ju premore vsak, naredimo ta svet lahko veliko lepši, plemenitejši in srečnejši. Ste se vprašali kako? Sam ustanovitelj skavtov Robert Baden Powell nam odgovarja: Delaj tako, da bo tvoja dejanja in misli vodila ljubezen. Zato dragi skavti vsak izmed nas je poklican in povabljen k oblikovanju lepšega jutri v svoji družini, šoli, med prijatelji, na ulici, med sodelavci. Enkrat skavt, vedno skavt - srečno na tej poti. Ob tej priložnosti so skavti izročili županu zajeten fascikel v katerem so natančno popisana črna odlagališča v brezoviški občini. Priložen je zemljevid z označenimi koordinatami in spiskom smeti, ki se nahajajo na tistem kraju. Meta Kastelic Skavtstvo je odgovorna igra Začeli smo z zbiranjem materiala za: 1. PREDSTAVITVENI PROSPEKT OBČINE BREZOVICA V njem bi radi predstavili kulturne, naravne in turistične znamenitosti, skupaj z vsemi posebnostmi, kijih ponuja naša lepa pokrajina. Zelo bomo veseli vaših predlogov in sodelovanja, zato se obrnite na: Marjeto Susman - Janža ali Meto Kastelic 0609 331 139 651 - 648 ti u ■■ I ur ■ Nase delo za družine Tudi letošnje leto smo pričeli s srečanji za družine, ki bodo popestrena s kulturnim programom in zanimivostmi za otroke v obliki športnih iger in ustvarjalnih delavnic. Namen takih druženj je izobraževanje in srečevanje družin iz naše in sosednjih občin ter pomoč pri vzgoji in odraščanju naše mladine. To pa ne pomeni, da so srečanja namenjena le mladim družinam, ki imajo še majhne otroke ali mladostnike; namenjena so vsem, ki želijo spoznati, ali je bila njihova dosedanja vzgoja pravilna. Prvo tako srečanje je potekalo zadnjo septembrsko nedeljo v telovadnici osnovne šole v Notranjih Goricah. Nismo se nadejali, da nam bo dan postregel s kar neobičajno lepim sončnim vremenom, tako so številni raje preživeli popoldne na svežem zraku ali pa so se povzpeli na katerega od barjanskih osamelcev. Zato smo se zaradi pomanjkanja poslušalcev odločili, da srečanje prestavimo na kasnejši datum, in vam tokrat za spodbudo predstavljamo Alenko Vojska-Kušar. Obenem se iskreno zahvaljujemo tudi članicam aktiva podeželskih žena Ajda iz Borovnice, ki so še naprej pripravljene sodelovati. Lepa hvala tudi ravnatelju osnovne šole Brezovica, gospodu Dušanu Povšiču, za posojo prostorov. ZUPANOVA BESEDA Prosim, da se na kratko predstavite! Po poklicu sem zdravnica, vendar se nisem redno zaposlila, saj sva se z možem odločila imeti več otrok in urejeno družino. Že vsa leta skušam pomagati ljudem v stiski, kar sem uspela uresničiti zvečine preko cerkvenih ustanov. Zlasti mi je blizu problematika družine. Med drugim sodelujem v družinskem središču Betanija, v svetovalnici, tečaju za zaročence, ter se rada odzovem na številna vabila kot predavateljica. Kakšni so današnji problemi družine? Sama v lastni družini posku- na izzive življenja odzivamo bolj podzavestno kot zavestno. Komu so namenjena vaša predavanja? Največkrat mi prisluhnejo ljudje, kijih trenutno kaj tare, imajo težave oziroma si želijo pomoči ali odgovor za svoje ravnanje. Kako se začne razvoj osebnosti? Za razvoj so zelo pomembna prva tri leta življenja, pri tem ima največjo vlogo mati ali pa neka stalna oseba, kije vedno v bližini. Tako kot sta za spočetje potrebna žena in mož, ima svojo vlogo pri razvoju osebnosti tudi oče, ki ves ta čas služi ženi za trdno oporo, medtem ko ona šam čimbolj zavestno živeti pravo družinsko vzdušje. Predvsem izkušnje iz življenja, prebiranje strokovne literature in poznavanje družbene problematike so me pripeljale do splošnega odkritja, daje družina danes v krizi. Posledično je to zaradi krize vrednot. Strokovnjaki z raznimi razčlembami namreč ugotavljajo, da mladi še vedno cenijo trajne vrednote, potrebne za uspešno družinsko življenje. Znano pa je, da jih težje uresničijo, kar je posledica neuspešnega družinskega življenja. Kakšni so pogoji za uspešno družinsko življenje? Predvsem je potrebna starševska ljubezen, to je ljubezen staršev do otrok, pogoj zanjo pa je uspešen partnerski odnos med možem in ženo. Družino si lahko predstavljamo kot živ sistem, ki ima svoja pravila in svoje potrebe. Vsak član v družini igra svojo vlogo. Če starši niso sposobni opravljati svoje materinske ali očetovske vloge, potem otroci, kljub svoji nedozoreli osebnosti, prevzamejo njihove vloge in jih, seveda na svoj nezrel način, skušajo izvajati. Znano je tudi, da se otroci v odrasli dobi odzivajo na način, kot so ga doživljali v družinah, iz katerih izhajajo. Otroci alkoholikov, na primer, bodo po vsej verjetnosti tudi sami alkoholiki, otroci iz ločenih družin imajo velike možnosti, da se tudi sami ločijo. Dokazano je tudi, da izvor negativnih pojavov pri današnji mladini (šolski neuspehi, kriminal, alkohol, mamila, nasilje, nevroze in podobno) izhaja iz motenega družinskega življenja. Kakšne so nevarnosti za otroka v motenih družinah? Prvič, otrok ne more zgraditi trdne, samostojne in odgovorne osebnosti, ker enostavno nima zgledov v družini. Je pa res, da so vzroki zelo globoko zavozlani v nas samih in velikokrat se nudi otroku občutek varnosti in zavetja. Skratka vse pogoje, ki so potrebni za razvoj otrokove osebnosti. Osnovna čustvena vez povezuje otroka in mater celo prvo leto in še naprej, zato bi bilo napačno, da bi žena vso svojo čustvenost posvetila otroku, ker bi se lahko mož oziroma oče čutil odrinjenega. Zato je ves čas potreben pristen ljubezenski odnos med ženo in možem. Koga vse bi povabili na srečanje? Prav vse, tako mlajše kot starejše družine. Starejši bodo morda rekli, češ, saj so moji otroci že odrasli. Seveda, če je v vaši družini to obdobje že mimo, potem vam vsa ta vaša spoznanja lahko koristijo v toliko, da zavestno iščemo odgovore za ravnanje nas ali naših otrok. Pri tem ugotovimo, da so otroci v bistvu rezultat naše pravilne ali nepravilne vzgoje. Lahko jih opozarjamo na nepravilnosti, ki smo jih sami storili, in jim tako omogočimo, da ne bi ponavljali istih napak. Pogovarjala seje Meta Kastelic V VEDNOST Vsak izziv ima tudi svoj odziv. Na Podpeškem letališču obstaja urnik letenja, po katerem se morajo ravnati vsi piloti. Ti si prizadevajo za vzletanje čimbolj izven naselja, seveda pa morajo upoštevati tudi vremenske razmere. Hrupa na nebu pa ne povzročajo samo letala s Podpeškega letališča, ne pozabite na vojaške in policijske helikopterje ter na letala z drugih vzletišč. Hvala za razumevanje! JESENSKE RADOSTI V PLESKO CARS Sredi septembra so mali šolarji iz vrtca Brezovica preživeli prijetno dopoldne v Renaultovem servisu in trgovini PLEŠKO CARS. Deležni so bili izredne pozornosti. Ogledali smo si prave avtomobile, delavnico in pralnico. Pravo doživetje je bilo, da smo se lahko ves čas igrali in nas ni nihče preganjal med igro stran od avtomobilov. Jesenskih radosti v PLEŠKO CARSU gotovo nihče od otrok ne bo prav hitro pozabil. Hvala vsem, ki ste nam to dopoldne pripravili tako prijazno in nepozabno. Ida Kačič Sabina Selan Dekleta iz ansambla Modrina Andreja, Tamara in Mateja so čisto povprečne slovenske najstnice, ki vestno izpolnjujejo svoje šolske obveznosti, v prostem času pa svojo energijo in veselje preizkušajo na glasbilih. Vse so navdušene glasbenice in pred dobrimi šestimi meseci so ustanovile ansambel Modrina. Odkod ime Modrina? Vsem nam je zelo všeč modra barva, tudi zato, ker je ime ženskega spola in ker vse skupaj nekako modro delujemo. Kako ste začele? Najbrž ni povsem enostavno ustanoviti svoj ansambel... Tamara: Vse smo članice cerkvenega zbora na Viču, sošolke iz osnovne šole in tudi dobre prijateljice. Imamo tudi veliko, skupnih konjičkov in vsem trem je všeč enaka glasba. Mateja in Andreja sta že prej nekaj let hodili v glasbeno šolo in potem še mene navdušili za kitaro. Tako seje nekega dne utrnila zamisel, da bi ustanovile svoj ansambel. In počasi se je začelo. Ko smo prvič nastopile na televiziji v oddaji Mladi talenti, smo zares dobile pogum in od takrat se vsak teden srečujemo na vajah. toda meni je narodno izročilo všeč. Kdo vse vas podpira pri igranju? Najprej so tu naši starši, ki nas vozijo na vaje. Matejina družina nam je odstopila sobo v stanovanju in blagohotno prenašajo naš ropot. Stric Janez pa nas in našo opremo vedno varno pripelje do kraja nastopa. Vsem smo res hvaležne. Potem pa je tukaj še Jože Krnc, član ansambla Bobri, ki je naš mentor in nam velikokrat pomaga tudi s tehnično opremo. Kje nastopate? Zaenkrat so to razni nastopi po gostilnah, veliko nas vabijo na dobrodelne prireditve, včasih igramo tudi kot predskupina Bobrom. Od svojih nastopov si zaenkrat še ne obetamo zaslužkov, saj smo premalo poznane Andreja se predstavi... Andreja: Sem Andreja Krebs, šestnajstletna dijakinja ekonomske šole. V ansamblu igram kitaro in tudi največ prepevam. Za glasbo me je navdušil oče, ki igra harmoniko, veliko pa sem se naučila kar sama. Všeč mi je vsa glasba, tako slovenska, tuja, narodna in zabavna, najraje pa poslušam Simono Weiss ter Lojzeta Slaka. Rada tudi tečem, plavam in plešem. Kdo pa je Tamara? Tamara: Pišem se Rakar in sem, tako kot ostali dve, doma s Tržaške ceste. Igram bas kitaro, česar me je naučil naš mentor Jože Krnc. Tako kot Andreja tudi jaz hodim na ekonomsko šolo, imam pa tudi nekaj let glasbene šole. Zelo mi je pri srcu dance glasba in imam podobne konjičke kot prijateljici. Nenapisana »šefica« pa je Mateja. Mateja: Moji starši so doma iz Vnanjih Goric, tako da me ljudje bolj poznajo po tej poti. Igram harmoniko, klaviature in tudi pojem. Znanje sem si pridobila v glasbeni šoli, harmonike pa sem se učila tudi pri znanem zamejskem harmonikašu Zoranu Lupincu, ki je tudi moj glasbeni vzornik. Šolam se za vzgojiteljico, saj me to zelo veseli, še posebej, ker lahko tako razvijam" tudi svoje glasbene sposobnosti. Rada sem med narodnimi nošami, kar je za današnjo mladino kar nenavadno, in uveljavljene. Denar za opremo, ki jo imamo, pa smo na-praskale z izkupičkom svojih nastopov. Vse, ki bi nas želeli povabiti na nastop, rojstnod-nevno zabavo ali kako drugo prireditev, vabimo, da se nam oglasite na telefonski številki 061/263-117. Z veseljem se bomo odzvale. Imajo pokrovitelji kaj posluha? Zaenkrat smo si s prispevki pokroviteljev izdelale plakate in posetnice. Na splošno je danes na slovenskem glasbenem prizorišču veliko nastopajočih in če nimaš dobrih poznanstev ali veliko denarja, le počasi ležeš proti vrhu. Toda me imamo veliko volje in zagnanosti, predvsem pa optimizma in energije. Ste že občutile opoj slave? Sošolke in bližnji sosedje seveda vedo, da se ukvarjamo z glasbo, toda to še ne pomeni, da bomo kar naenkrat slavne. Predvsem naše sošolke nimajo posluha za to zvrst glasbe in če bi nas povabili na kak mladinski žur, najbrž ne bi požele veliko aplavza. Všeč smo predvsem starejšim, bolj umirjenim generacijam. In kakšni so vaši načrti za naprej? V bližnji prihodnosti želimo napraviti nekaj lastnih skladb, dolgoročno pa si želimo posneti prvo kaseto. Pogovarjala seje Meta Kastelic in družabnosti. Ob vsem naštetem pa je pomenilo tudi prijetno druženje gasilcev dveh novona-stalih občin Brezovica in Dobro-va-Horjul-Polhov Gradec. Za pripravo se zahvaljujem prizadevnim članom prostovoljnega gasilskega društva Brezovica, vsem sodelujočim društvom in obema gasilskima zvezama. PREHAJANJE SAMOSTOJNOSTI IZ TEORIJE V PRAKSO Naša domovina se v dosedanjem času samostojnosti še vedno ni jasno odločila, da svojo samostojnost tudi zaživi. Tudi vedno pogostejša dogajanja na državni ravni nas bolj zaskrbljujejo kot pa pomirjajo, saj namesto pričakovanega in prepotreb-nega medsebojnega sodelovanja ter zaupanja nad stroko in zdravo pametjo žal še vedno prevladuje stara politična miselnost. Nedokončani sta delitvena bilanca in denacionalizacija. Veliko je nedokončanih ali netočnih zemljiškoknjižnih zadev iz preteklosti. Ob starih težavah pa se skoraj na vseh področjih pojavljajo tudi vedno nova neskladja in politični zastoji. Človek ima občutek, kot da je večina poklicana za zapletanje in ne za razreševanje medsebojnih odnosov. Rešitev je edino v samostojni rasti in izgradnji na vrednotah temelječega sistema od spodaj navzgor. Od družine in soseščine naprej! V nasprotnem primeru se bo naša edina in samostojna Slovenija uničila sama v sebi in celo brez zunanjih sovražnikov. VEDNO NOVI NAČINI NA PODROČJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA Na srečanju vzgojiteljic vrtcev v občinah Borovnica, Ljutomer in Brezovica se je izoblikovalo veliko zanimivih misli in predlogov. Ena izmed njih je bila, da se je nujno osamosvojiti od države v ideološkem smislu, saj je vsak vrtec samostojna skupnost (odrasla osebnost) in kot tak odvisen od znanja in iznajdljivosti zaposlenih, otrok in staršev. ZA RAVNOVESJE RASTLIN ŽIVALI IN LJUDI Ljubljanskemu področnemu zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine se zahvaljujem za sodelovanje in vse nasvete, s katerimi so mi pomagali pri mojem dosedanjem delu na tem področju. Kot dober gospodar bi seveda rad videl, da bi tudi v prihodnje tako svetovali, da bi naše skupno delo čimbolj pripomoglo k skladnosti naše naravne in kulturne dediščine z razvojem civilizacije. Vem, da je prostor Ljubljanskega barja in zaledja edinstven in neponovljiv, prav tako kot dejstvo, da se tega počasi, a vedno bolj zaveda čedalje več ljudi. V dosedanjem delu sem sodeloval že pri mnogih prenovah na področju občine Brezovica, kjer smo, na primer, vaška smetišča spreminjali v lovska gojišča, parkirišča in otroška igrišča, opustele gradnje v kulturne, mladinske in zgodovinske domove ali dvorane, pa tudi obnavljali propadajoča znamenja, cerkve in kapelice. Strokovnjake vabim, da si skupaj ogledamo vsaj nekaj naštetih tovrstnih 'črnih gradenj' in ocenimo njihovo naravno, kulturno in uporabno kakovost v tej ali prvotni obliki. Ugotavljam namreč, daje od zakonodaje nedvomno pomembnejše dejansko življenje in razmišljanje ter delovanje po zdravi pameti, katero dopušča samo naravni razvoj in sožitje. V tem smislu si seveda želim, da bi v prihodnje delali v večji vednosti drug za drugega in z večjim razumevanjem in sodelovanjem in tako skupaj ustvarili čim boljše pogoje za trajno sožitje vseh rastlin, živalstva in kulturne dediščine na tem biseru naše domo- ZBIRANJE MLADINE PRED TRGOVINO IN POŠTO NA BREZOVICI Gotovo vam je že poznan problem zbiranja mladih med trgovino in pošto na Brezovici. Nanj so me že večkrat opozorili stanovalci Poštne ulice. Mladi pa so mi posredovali podpisano pobudo, da bi se njihovo zbiranje preselilo v skupne krajevne prostore. Glede na podobne izkušnje iz sosednjih krajev vas torej vabim, da proučite problematiko mladih in jih tudi vi povabite k delovanju in zbiranju v delujočih društvih in skupnostih. Menim namreč, da se moramo vsi zamisliti nad našo mladino in jim pomagati varno preživeti, žal, prepogosto tudi »nora leta«. V želji po dobrem nadaljnjem sodelovanju in skupni rešitvi tudi te težave vas vse lepo pozdravljam. Drago Stanovnik KOLESARSKE POTI PO BARJU — Velikokrat ste že sedli na kolo, pa vas je vožnja brezobzirnih voznikov odvrnila od namere, da nekaj naredite za svoje zdravje, če še niste vedeli preko našega čudovitega Barja peljejo številne kolovozne in gozdne poti, kjer kolesar res lahko uživa v zdravem in varnem gibanju. Kmalu bodo te poti primerno označene in odpravljene bodo vse prepreke, da se v mesto podate s kolesom in tako izognete gneči. Pregledali smo poti iz smeri Ljubljane do Podpeči ter Brezovice do Bevk vse do Vrhnike. Tukaj lahko srečate le pridne kmetovalce na poljih ali pa preplašenega zajca, ki se trudi najti za-. vetje. Ko bomo kolesarili po naravi pa vedimo, da z našo navzočnostjo ne smemo rušiti naravnega ravnovesja. ZAHVALA Zahvaljujem se vsem, katerim smo pomagali in ste se nam za pomoč tudi pisno zahvalili in nam ob zahvali zaželeli nadaljnjega dobrega sodelovanja. Dosedanje skupno sodelovanje je obrodilo že veliko dobrega in prav to je največja spodbuda tudi v prihodnje. Zato se zahvaljujem vsem sodelavcem za vse zamisli in možnosti, s katerimi trgujemo in množimo tovrstne sposobnosti. Drago Stanovnik POGOVOR S STANETOM ROTARJEM 0 nekdanjem gasilstvu in drugih lepih rečeh Gospod Stane, predstavite se, prosim. Rodil sem se \6. novembra 1913 v Vnanjih Goricah. Osnovno šolo sem naredil na Brezovici, nato sem odšel v Ljubljano v uk za zidarja. Ko sem se izučil, sem poprijel za zidarsko žlico, vendar mi je kasneje padec z odra pokvaril hrbtenico in mi onemogočil nadaljevanje zidarske obrti, zato sem z delom nadaljeval v mizarski delavnici do upokojitve. Sicer pa oba z ženo vseskozi živiva v Vnanjih Goricah. V starih seznamih izpred vojne vas najdemo kot gasilca. Lahko poveste kaj o tem? Gasilcem sem se pridružil z dvajsetimi leti. Rečem lahko, daje bilo zelo lepo. Posebno lepe spomine imam na gasilski kongres v Ljubljani. Z gasilskimi sekiricami smo nastopili na stadionu v Šiški. To je bila nekakšna telovadba, venar smo izvadili vsak gib posebej, tako da je poln stadion gasilcev izvajal kot en mož. Seveda smo gasilci tudi gasili, a na srečo ne velikokrat. Društvu je predsedoval moj oče, Matija Rotar. Ženin oče Ivan Gregorin in njegov brat Ignac pa sta nam priskrbela prvo brizgalno na motor. Resda sta bila mehanika samouka, vendar sta vse sama, lastnoročno izdelala. Dobro se še spominjam, kako močna je bila njuna brizgalna - kar metalo meje sem in tja! Z njo je bil užitek gasiti, povsem drugače kot prej, ko smo se mučili z ročno brizgalno. Vodo pa smo jemali iz vodnjakov, saj nismo imeli cisterne. Sodelovali ste tudi v gasilski godbi. Da, Vnanje Gorice so imele v okviru gasilskega društva svojo godbo. Jaz sem igral en-fonium, pihalo, kateremu danes rečejo bas. Z godbo smo nastopali na mnogih gasilskih veselicah. Zelo lepo smo se imeli, saj so bili v zasedbi sami dobri ljudje in sposobni godbeniki. Učil nas je železniški kapelnik Gatko Hvale, ki je imel vsa glasbila v malem prstu - kar je prijel, vse je igralo. Vaše posebno veselje je slikarski konjiček. Sem slikar samouk. Veliko sem prerisoval s fotografij na razglednicah, navadno z oljnimi barvami. Slikarske tehnike me je naučil oče, potem pa sem ustvarjal iz sebe. Tako je v umetnosti: kar imaš v sebi, to narediš. Slike sem pred leti razstavljal v zadružnem domu. Vrnimo se še malce v vaše otroštvo. Kakšni spomini vas vežejo na prva leta šolanja? Šola je stala na Brezovici pri cerkvi, vsebovala je štiri razrede. Učitelji niso bili strogi, razen enega. Doma je bil z Dolenjske in seje pisal Mikuš. Vendar nas ni tepel. Dvakrat na teden smo imeli tudi verouk, v torek in petek. No, gospod kaplan pa nas je včasih tudi na-žgal. Če nismo znali ali če smo vpili, nas je s palico po rokah. Nekoč sem v cerkvi prijatelju kazal svoj nožek, kaplan na prižnici pa je to opazil in me nadrl, češ, kaj se grem trgovino v cerkvi. Za kazen sem moral štiridesetkrat napisati: »Bodi ob nedeljah in zapovedanih praznikih spodobno in pobožno pri sveti maši«. Cel zvezek sem popisal in za nameček sem jih še po prstih dobil. Toda nožka mi ni vzel. V razredu nas je sedelo nekaj čez dvajset; pouk smo imeli vsak dan do treh, tudi ob sobotah. V šolo sem vedno tekel, pol ure, pa sem bil na Brezovici. Če gledate današnjo mladino, kakšne razlike opažate? Danes je mladina zelo napredna, veliko hodi okrog. Včasih smo dopoldne hodili v šolo, popoldne pa smo pasli krave in delali. Če se spominjam svojega otroštva, se najprej spo- mnim dela, dela kar naprej. In seveda gasilcev in godbe, kjer smo se zelo luštno imeli. V sedanjem času se mladi tudi mnogo več šolajo, še otroci od velikih kmetov gredo vsi v šolo. Kaj pa manj privlačne plati vaših mladeniških let, vojaščina in vojna? Vojaščino sem služil v Banja Luki, tam sem po devetih mesecih zbolel za malarijo in začasno so me poslali domov. Ko sem si opomogel, so me poslali v Niš, zopet za devet mesecev. Med vojno pa sem delal v kasarni v Ljubljani ter v Postojni, kjer smo kopali jarke proti tankom. Ni bil mačji kašelj s krampom razbijati živo skalo. Ob koncu vojne sem potem v Logatcu zlagal orožje, ki je ostalo od vojne, na kup, da so ga lahko razstrelili. Kako bi opisali nekdanje vaško življenje? Razkošja ni bilo nikoli. Vsak je skrbel za to, daje preživel. Danes marsikdo tarna, a včasih je bilo še precej slabše. Tudi podoba vasi je bila precej drugačna, ni bilo toliko hiš. Za prevoz imamo danes avtobus, še več, vsakdo ima svoj avtomobil. Včasih je bilo že zelo čudno, če smo videli avto, saj se je to dogajalo zelo redko. Vozili smo se z vlakom po stari železnici, veliko pa tudi s kolesom. Sam sem zelo rad kolesaril, čeprav mi je na slabih, makadamskih cestah velikokrat predrlo gumo. V nedeljo popoldne, ko je ostala mladina odšla bali-nat ali v gostilno, sva se s prijateljem velikokrat peljala v Ribnico, Kočevje, Polhov Gradec, Postojno ali na Brezje, zvečer pa nazaj. Danes se človek v avto usede in se pelje, a to ni nič, saj se ne razgiba; menije kolo pomenilo počitek po celodnevnem zidarjenju. Ne da bi opazila, seje bil najin pogovor razvil v prijetno kramljanje o dobrih, starih časih. Spoznal sem, da je bilo nekdaj življenje trdo, a lepo. Lepo je sicer še dandanes, vendar se vse preveč pritožujemo, čeprav imamo boljše pogoje in mnogo več dobrin kot naši dedje. Kar potrebujemo, lahko kupimo v trgovini, včasih pa so bili ljudje prepuščeni sami sebi, zato so razvili prav osupljivo iznajdljivost. Gospod Stane mi je zaupal, da si je v mladih letih napravil radijski sprejemnik, takega na slušalko. Deloval je na kristal, baterij ni potreboval. »Slušalka se mi je kar zarasla v uho, toliko sem ga preposlušal ob večerih,« se je nasmehnil v žaru mladostnega spomina. Nazadnje sem ga vprašal, če mu je danes kaj dolgčas. Pa mi je odvrnil, da ne, saj še vedno dela. Kljub svojim 84 letom brusi žage. »Človek mora delati,« je razložil, »sicer mu neumnosti hodijo po glavi.« Pogovarjal se je Miha Černetič Primer smotrnega ravnanja z odpadki Dejstvo je, da je ločen način zbiranja odpadkov, njihovo prebiranje in prodaja za ponovno uporabo ter kompostiranje v Sloveniji še na začetku. V bodoče pa naj bi to postala praksa, kakor določajo Strateške usmeritve Republike Slovenije za ravnanje z odpadki, ki jih je pripravilo Ministrstvo za okolje in prostor. Z načinom ravnanja z odpadki in z rezultati, ki so jih dosegli pri tem, se v Sloveniji z vrhniškim komunalnim podjetjem lahko primerja malo drugih tovrstnih ustanov. Takšna so le v občinah Murska Sobota, Ptuj, Radovljica, Kranj in morda še kje. Vrhniško komunalno podjetje je torej med prvimi, ki so že na celotnem svojem območju pobiranja odpadkov uvedli ločen način zbiranja le- teh in imajo že dejanske (merjene) podatke o rezultatih (količina posameznih drugotnih surovin, zanimivih za trg, količina komposta, količina prihranjenega deponijskega prostora). Septembra 1995 so uvedli ločeno zbiranje odpadkov (bioloških ter ostalih), prebiranje mešanih odpadkov na odlagališču v mehanizirani prebiralni-ci, zbiranje drugotnih surovin tudi na ekoloških otokih, kompostiranje biološkega odpada, obveščanje in osveščanje ljudi. Dosežki novega ravnanja z odpadki so bili po dobrem letu (od septembra 1995 do oktobra 1996) naslednji: - od zbranih 19.000 kubičnih metrov odpadkov je Dinos odpeljal 4.000 kubičnih metrov uporabnih snovi (papir, steklo, pločevina, stiropor); - na deponiji so predelali 8.966 kubičnih metrov odpadkov (les, biološki odpad, gume za Anhovo, plastika za izdelavo kompostnikov); - prihranili so 10.500 kubičnih metrov deponijskega prostora; - obstoječe odlagališče bodo s sedanjim načinom dela, po ocenah, uporabljali še pet let; - v letu 1996 seje letna količina odpadkov zmanjšala za 1.624 kubičnih metrov v primerjavi z letom 1995. Varčevanje z deponijskim prostorom je tudi razlog, da so se lotili projekta ločenega zbiranja odpadkov, drugače bi bilo odlagališče odpadkov Tojnice zapolnjeno že do leta 1997. Z vidika vplivov na okolje ima način ločenega zbiranja odpadkov naslednje posledice: - prostor, namenjen novemu odlagališču, so prihranili za druge dejavnosti; - gospodarno in okoljsko primerneje ravnajo z drugotnimi surovinami (odpeljejo jih v predelavo za ponovno uporabo); - izgled odlagališča je drugačen. Odpadke odlagajo le še na enem hektaru, ostalih šest hektarov odlagališča je že zapol- njenih in delno ozelenelih. Na zapolnjenem delu odlagališča so še začasno odlagališče za prebrane odpadke oziroma drugotne surovine (gume, stiropor, plastika, kovine, les in papir), kompost ter prebiralnica odpadkov; - zmanjšale so se neprijetne vonjave, nevarnost požara in nevarnost odlaganja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev. V prihodnje, ko bo celotno odlagališče zapolnjeno in urejeno, bi lahko na tem prostoru še vedno potekala komunalna dejavnost, ki bi se ukvarjala z zbiranjem, prebiranjem, kompostiranjem, začasnim skladiščenjem in odvozom ostalih odpadkov na področno odlagališče ali v sežigalnico. Temu v prid govorijo naslednja dejstva: - urejeno odlagališče je manj primerno ali celo neprimerno za določene dejavnosti (na primer kmetijstvo); - tu je že odobreno mesto za tovrstno dejavnost in postavljene so temeljne naprave ter prostori (poslovni prostori komunalnega podjetja, prebiralnica, bodoča kompostarna); - v neposredni bližini odlagališča so že industrijske dejavnosti (Igrad, klavnica, čistilna naprava) in avtocesta. Vrhniško komunalno podjetje je dokaz, daje mogoče uspešno preiti na drugačen, torej odgovornejši način ravnanja z V družbi s polharjem Rudijem Na sončen jesenski dan smo se odpravili na Rakitno. Zavili smo k Polharski koči. Ko smo prišli do koče smo si jo ogledali od zunaj. Notri nas je povabil polhar Rudi čepon. Posedli smo po klopeh. Pripovedoval nam je o polhih in o drugih gozdnih živalih. Povedal nam je resnično zgodbo, kako so polhi rešili nekega polharja. Zgodba pripoveduje, da je polhar ponoči zataval po gozdu in padel globoko v brezno, kjer so živeli polhi. Ko jih je zagledal je raztrgal jopo in vsakemu polhu privezal rdečo ovratnico. Polhi so šli po hrano in prijatelji polharja so opazili ovratnico. Spomnili so se, daje imel pogrešani polhar rdečo jopo. Pogledali so v vsako brezno ter tako našli živega, vendar zelo omaganega tovariša. Gospod Rudi je bil simpatičen, gostoljuben in prijetno ga je bilo poslušati. Vsi učenci in učiteljice smo mu rekli, da nam je bilo všeč v njegovi družbi in da bomo še prišli. Ana Oblak 4. c Oš Notranje Gorice odpadki in da takšno ravnanje prinaša dobre rezultate z vidika zmanjšanja količin odloženih odpadkov in razbremenitve okolja. Vendar za smotrnejše ravnanje z odpadki ni odgovorno samo komunalno podjetje. Odgovornost za odpadke, ki jih ustvarimo doma, moramo čutiti tudi sami in se truditi, da jih bo čim manj. Za uspešno zmanjševanje količine odpadkov bomo namreč lahko v prvi vrsti postorili največ mi sami in šele nato komunalno podjetje. Potrebna pa je majhna sprememba našega obnašanja in razmišljanja, ki se začne pri nakupu izdelka. Tedaj moramo pomisliti tudi na količino in vrsto odpadka, ki bo ostal od uporabljenega izdelka. Saj znamo med lepimi izdelki izbirati takšne, ki ustrezajo stanju v naši denarnici; dodajmo torej še tretjo sestavino - naj manj obremenjuje okolje! Začnimo sami z majhnimi, na videz nepomembnimi koraki odgovornosti in osveščenosti. Sčasoma bomo opazili, da jih vedno več koraka po tej poti, ki edina vodi k ohranjanju okolja, v katerem bo lepo in varno živeti! (Povzeto po diplomski nalogi z naslovom Pokrajinski vidiki ravnanja z odpadki v občini Vrhnika.) Mateja Nadbath Poletje na Rakitni Počitnice. To je obdobje, ko s sebe tako učenci, dijaki, študentje in njihovi učitelji kot tudi njihovi starši ter vzgojitelji od-vržemo veliko breme. In prične se počitek. Vsi pa nismo počivali. Rakitna je v poletnih mesecih zaživela. Pobude in predlogi so kar deževali v turistično-informativ-ni urad. Kam, kje, kako... Nekaj teh predlogov smo s pomočjo krajevne skupnosti Rakitna in občine Brezovica v turistično-informativnem urada uresničili. Jezero z okolico je dobilo dva študenta, ki sta pridno pospravljala smeti in po svojih zmožnostih skrbela za red in čistočo. Po Rakitni smo postavili deset kompletov miz in klopi ter deset posameznih klopi iz brun, ki sta jih izdelala domačina. Za izdelavo klopi in miz sta zaračunala nižjo ceno in s tem dejanjem prispevala nekaj za svoj kraj, zato se jima ob tej priložnosti lepo zahvaljujem. V prihodnje imamo še veliko načrtov in želja, ki jih bomo uresničili samo s skupnimi močmi. Iz turistično-informativnega urada Rakitna Metka Susman-Janža ZANIMIVOSTI IZ OBČINSKE ZGODO VINE - 7 Procesije, znak ljudske vernosti Dandanes poznamo samo procesije v bližini cerkve, včasih pa so potekale tudi precej daljše, skoraj kot romanja, in pogostejše. S procesijami so ljudje izražali svojo globoko vernost, se zahvaljevali Bogu, Mariji in svetnikom za prejete darove ter se jim priporočali v varstvo. V ta namen jim nikdar ni bilo težko napraviti pogosto kar dolge poti, peš seveda. Obenem so procesije pomenile zaslužen počitek po napornem delu ter priložnost za praznovanje. V brezoviški župniji nekatere procesije živijo še danes. Poleg velikonočne in telovske (na praznik svetega Rešnjega Telesa) so to potresna, Markova, Marijina ter procesije pred vnebohodom. Druge, zlasti tiste daljše, je pogoltnil vrtinec časa in razmer. V tem sestavku bomo zato omenili najpomembnejše izmed nekdanjih procesij v brezoviški župniji. Zapisi pričajo, da je v osemnajstem stoletju vsako leto na praznik Marijinega rojstva zaživela procesija na Dobrovo. Tam je brezoviški vikar daroval sveto mašo za vseh pet sosesk župnije (pet zato, ker so v brezoviško župnijo nekdaj spadale tudi Notranje Gorice). V devetnajstem stoletju so se dobrovske procesije vse bolj redčile. Znani sta le dve: Prva leta 1872, ko so po naročilu škofov verniki v vsej deželi napravljali velike procesije k Marijinim božjepotnim cerkvam, da bi izprosili pomoč za papeža Pija Devetega. Tako so se tudi verni Brezovičanje dne 15. avgusta 1872 (na Marijino vnebovzetje) v ogromnem številu podali na Dobrovo, kamor so istega dne priromale tudi procesije iz drugih krajev. Druga mnogoštevilna procesija pa je z Brezovice na Dobrovo odšla 22. aprila 1895 (po strahovitem potresu, kije porušil malodane pol Ljubljane) z namenom, da bi jih Bog v prihodnje obvaroval šibe potresa. Župnija se lahko pohvali, da potresno procesijo na belo nedeljo ohranja še dandanes, po več kot sto letih, vendar s to razliko, da gre sprevod le po znani poti pod cerkvijo. Tam se zadnjih nekaj let vije tudi obujena Marijina procesija na veliki šmaren. Od leta 1750 dalje so brezoviški verniki v procesiji romali na Rožnik, in sicer tretjo nedeljo po veliki noči, ko se je tamkaj obhajala obletnica posvetitve cerkvice. Hodili so skupaj s Šentvidci in Dobrovčani. Gospod župnik Janez Kompare pa nam je zaupal, da so Brezovičanje bojda nekdaj romali tudi na Žalostno goro. Zanimivo je, da seje nekako do srede devetnajstega stoletja velikonočna procesija na Brezovici odvijala že na veliko soboto popoldne in ne na veliko nedeljo zjutraj kakor dandanes. Potekale pa so tudi takoimenovane procesije križevega tedna. To so bile procesije, ki so se v tednu pred veliko nočjo zvrstile od soseske do soseske po vsej župniji. Ravnale so se po sledečem vrstnem redu: v ponedeljek velikega tedna je šla procesija iz cerkve v Vnanjih Goricah v Notranje Gorice, od tam v torek na Log in v sredo iz cerkve na Logu v Drago-mer. Iz župnijske cerkve na Brezovici pa je šla v Vnanje Gorice procesija svetega Marka. Kajpak so se tudi na Brezovico vrstile procesije. Znana je dobrovska procesija, kije na Brezovico prihajala v torek po veliki noči, kajti tega dne je praznovala tukajšnja bratovščina. Pisni viri o tem sicer ne pripovedujejo, vendar so na ta dan na Brezovico bržkone prihajale tudi procesije iz drugih župnij. Tržaška cesta od nekdaj do danes V zadnjem času so Tržaško cesto k sreči uredili, tako da vsakodnevna vožnja po njej ne spominja več na kako eksotično dirko v stilu Camel Trop-hyja. Prej smo se veliko pritoževali nad njo, saj je res dolgo trajalo, da so nanesli novo asfaltno prevleko. Toda v zadoščenje nam je lahko, da so imeli Barjanci nekdaj s cesto še veliko večje težave. Če smo natančni, od rimske dobe dalje dolga stoletja skozi Brezovico sploh ni vodila omembe vredna cesta. Preprosto zato, ker seje vsak nasip slej ko prej ugreznil v močvirje. Rimljani so sicer uspeli osušiti Barje, vendar le za silo in nikakor ne trajno. Njihovo cesto je v srednjem veku pogoltnilo močvirje in odtlej je bila le tik ob brezoviškem hribovju, na trdi, skalnati podlagi, speljana skromna pot, po kateri pa seje bilo skoraj nemogoče prevažati z vozovi. Blago in popotniki so se vozili le po Ljubljanici, ki je že od nekdaj veljala za odlično vodno pot. Sedanjo Tržaško cesto so, istočasno s prvimi poskusi osuševanja Barja, začeli graditi šele leta 1720. Cesta je kmalu zaslovela kot velika, pomembna povezava, najimenitnejša na Kranjskem, četudi so jo popolnoma dogradili šele Francozi v devetnajstem stoletju. Z dograditvijo železnice, o čemer smo že pisali, se je velik del prometa preselil na vlak, dokončno pa je cesarska cesta, kot jo imenuje Ivan Cankar, za Nebarjance izgubila na veljavi z dograditvijo avtoceste v sedemdesetih letih. Miha Černetič 1 I Ekološko predavanje Zapeli so otroci in upokojenci. DEJAVNOST DRUŠTVA ZA EKOLOGIJO BOROVNICA Prijavili so inšpektorje Na seji izvršnega odbora Društva za ekologijo in varstvo okolja Borovnica, ki je bila v sredo, 1. oktobra 1997, v sejni sobi občine Borovnica, so bili prisotni člani izvršnega odbora: Andrej Hrova-tin, dipl. inž. el., Marjan Kržič, inž. kmet., Nenci Stevanovski, dipl. org., ostali prisotni iz društva: Slavko Gabrovšek, dipl. inž. arh. — predsednik nadzornega odbora, Krmno Stevanovski, dipl. inž. arh. — predsednik častnega razsodišča, Iva Brancelj, Albina Molek in Andrej Ocepek, župan občine Borovnica. Dnevni red seje je bil: 1. Prijava inšpekcijskih služb zaradi storitve kaznivega dejanja pri dogajanjih v družbi FE-NOLIT, d.d. 2. Pobude Družba FENOLIT, d.d., ni- ma sprejetega ureditvenega načrta, vendar so se vseeno odločili za nedovoljen poseg v prostor. Na kompleksu družbe FENOLIT, d.d., trenutno poteka naslednja gradnja: — lovilna skleda na starem cisternskem skladišču, — ureditev povoznih površin, — ureditev odprtega skladišča sodov in — gradnja tehtnice za tovornjake. Na pomoč so družbi FENOLIT, d.d. priskočile inšpekcijske službe s tolmačenjem tretjega odstavka 1. člena Zakona o graditvi objektov, da gre za pretečo nevarnost in daje dovoljen Strokovnjaka iz Velenja sta pripovedovala, s kakšnimi problemi se sre čujeo v šaleški dolini. tak poseg. Od inšpekcij nismo mogli dobiti pisnega mnenja, dobili smo samo ustnega. Niso nam dostavili niti navodil oziroma tako imenovano strokovno mnenje inštituta za varovanje zdravja Ljubljana. Društvo je ponovno obravnavalo primere iz obdobja enega leta nazaj, in sicer: 1. Inšpekcijam smo prijavili navoz 500 m3 zemlje, dopis DEVO-11 z dne 6. 2. 1997. 2. Zahtevo za ugotovitev stanja lokacijskih dovolj, uporabnih dovoljenj, obratovalnih dovoljenj, dopisi DEDOP-14, 15, 16, vsi z dne 18. 2. 1997. 3. Kršenje Odloka o zaščiti vodnega vira, hermetizacija ci- Nenci Stevanovski stern, čistilna naprava in skladiščenje sodov na prostem, dopis z dne 25. 11. 1996. Po razpravi, v kateri so sodelovali vsi prisotni, je bil soglasno sprejet SKLEP: Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica podaja prijavo kaznivega dejanja zoper Inšpekcijske službe, ki so zadolžene za pregledovanje v družbi FENOLIT, d.d. Pripravlja se kongres ekologov v Republiki Sloveniji, ki bo dne 20. 11. 1997 v prostorih Skupščine Republike Slovenije. Organizator kongresa bo naše društvo. Predsednica: Nenci Stevanovski, dipl. org. Društvo za ekologijo in varstvo okolja Borovnica je po odmevnem sestanku 17. septembra, ko so javnosti predstavili, kako nameravajo ukrepati zoper inšpektorje, ki nadzorujejo Fenolit, 24. septembra v osnovni šoli pripravilo ekološko predavanje na temo: Reševanje ekoloških problemov. V ta namen so povabili dva strokovnjaka, ki se že doslej ukvarjata z ekološkimi vprašanji, vendar v Šaleški dolini, kjer so morali ukrepati, saj je šoštanj-ska termoelektrarna s svojimi izpuhi težko prizadela okolje v tistih krajih. Borovničanom sta študijo »Sanacija okolja v Šaleški dolini« predstavila dva izmed njenih avtorjev, dr. Cvetka Ribarič Lasnik (iz ERIC Velenje, Instituta za ekološke raziskave) in Boris Dejanovič iz Termoelektrarne Šoštanj. Pravzaprav je šlo tudi za ambiciozno promocijo ekološkega društva pred Borovničani. Predsednica društva je namreč povabila k sodelovanju tudi tri v Borovnici delujoče pevske zbo-tre, šolskega otroškega, upokojenskega in Štinglce, ki so zapeli, da je bilo dogajanje bolj slovesno. Otroci in upokojenci so peli na začetku, Štinglci pa za sklep. Predsednica Nenci Stevanovski je prestavila delovanje ekološkega društva Borovnica, pri čemer je poudarila, da se zdaj društvo ukvarja predvsem s Fe-nolitom kot akutnim primerom, vsekakor pa se bo ukvarjal tudi z drugimi onesnaževalci okolja v kraju, v povezavi z drugimi ekološkimi društvi, ki naj bi jih ustanovili v vsej Sloveniji, pa bo skrbelo za to, da se bosta ekološka misel in zavest uveljavili tudi drugod. Pri tem ima društvo tudi konkretne načrte, s katerimi bi na čisto drugih področjih, ne v industriji, zaposlili ljudi s pomočjo državnih in mednarodnih ekoloških projektov. Gosta iz Velenja sta potem predstavila, kako se je skupina mladih strokovnjakov pred kakimi desetimi leti lotila zadev v Šaleški dolini. Tedaj je prišlo do velikega onesnaženja iz termoelektrarne, zlasti v više ležečih krajih nad dolino, kjer je požgalo ves pridelek in je začel propadati gozd. Na pritisk javnosti (šlo je za leta prebujanja demokracije) je bila termoelektrarna vključno z rudnikom lignita prisiljena ukrepati. Najprej je kar sama ustanovila institut za ekološke študije, pri čemer so mladim strokovnjakom naročili, naj pošteno delajo in so še danes zainteresirani, da delujejo naprej. Obenem je Termoelektrarna z vgrajevanjem posebnih filtrov počasi znižala emisije škodljivih snovi v zraku, strokovnjaki pa so z meritvami ves čas spremljali, kaj se dogaja. Zal so tudi med predavanjem v Borovnici morali ugotoviti, da nimajo zanesljive epidemiološke podobe dogajanja na ljudeh, ki živijo v Šaleški dolini in nad njo. Na posebno vprašanje so povedali, da sicer ne poznajo razmer v borovniški kotlini, ker lahko govorijo le za kraje, ki jih spremljajo in so o njih delali raziskave. Sta pa gosta priznala, da seveda upoštevajo vse ekološke zahteve, ki pa se pri uklrepih ustavijo pri dejstvu, da od premoga in termoelektrarne v Šaleški dolini živi približno 4000 ljudi, kar jim onemogoča radikalne rešitve, se pravi, da bi zaprli termoelektrarno in rudnik, ker bi potem ti ljudje ostali brez dela in brez kruha. Predavanje je izzvenelo tudi po vprašanjih iz občinstva v prepričanju, da je treba še veliko narediti za ekološko zavest prebivalstva. NAPOVEDUJEMO NASLEDNJA PREDAVANJA: 22. 10. 1997 Inšpekcijske službe in njihovo delovanje v družbi Fenolit 29. 10. 1997 Azil za pse 5. 11. 1997 Epidemiološke raziskave Vsa predavanja bodo ob 18. uri v večnamenskem prostoru osnovne šole v Borovnici. Borovniščica - moja reka Bistra in hladna se čezprepad-ne pečine prebija v dolino. Njeno šumenje pomirja duha in telo. Na namirni gladini odsevajo podobe nedotaknjene narave. Skloniš se in v prgišče zajamešpoživljajočo tekočino... Mislili smo, da smo gospodarji narave, krona njenega stvarstva. A smo v resnici le delček v njenem mozaiku in niti ne najmočnejši člen v nedvoumlji-vih prepletih njenih pojavnih oblik. V umetnem okolju, ki smo si ga ustvarili skozi stoletja razvoja naše družbe, se počutimo varljivo varne. A smo kljub vsemu usodno odvisni od narave, pa če nam je to všeč ali ne. In čista voda je vir, čigar pomanjkanje nas močno udari na vsakem koraku našega vsakdanjega življenja. Ko včasih iz odprte vodovodne pipe ne priteče niti kaplja, smo čisto izgubljeni... Z ohranjanjem vodnih ekosi-stemov in s tem tudi virov pitne vode se danes tudi v Sloveniji ukvarja zakonodaja ter vse več ljudi iz različnih vej znanosti in tehnike. Popraviti skušajo napake, zaradi neznanja ali malomarnosti storjene v preteklosti in zagotoviti življenjski prostor organizmom, ki so nosilci samoočiščenja voda. Toda kljub naporom strokovnih krogov in denarju, ki se vlaga v naravovarstvene in oko-ljevarstvene projekte, ne bo pravega uspeha brez dviga zavesti in odgovornosti pri vsakem posamezniku. Seveda ima pri tem ključno vlogo vzgoja in izobraževanje otrok. In tako smo sklenili, da borovniško mladino seznanimo z biološko Ne nasedajte! Leta 1990 sem Emilu Miklošiču, Dol 45, 1353 Borovnica, posodil denar v DEM za namen razširitve dejavnosti. Za vračilo sem ga opominjal pisno, telefonsko in brzojavno, a vse zaman. Opozarjam vse občane, naj se imenovanega izogibajo in ne nasedajo njegovim milim prošnjam. F.M. metodo E.B.I. («Extended Bio-tic Index« ali po naše »Razširjeni biotski indeks«) in širšo ekološko oceno stanja vodotokov po metodi RCE (Riparian, Cha-nnel and Environmental Invento ry). Z biološko metodo E.B.I. uvrstimo preiskovani odsek reke v ustrezni kakovostni razred, predvsem pa spoznamo raznolikost in pestrost življenja (bio-diverziteto) večjih vodnih ne-vretenčarjev na tem delu reke. Gre za živali milimetrskih do nekaj centrimetrskih razsežnosti, ki živijo na ali pa zarite v dno reke. To so školjke, polži, pijavke, raki, vodne pršice, različne žuželke... Biološka metoda E.B.I. temelji na različni občutljivosti vodnih ne vretenčarjev na onesnaževanje in na različni pestrosti njihovih združb. S pomočjo posebne mreže jih zberemo v določeni smeri od enega do drugega brega. Pri tem moramo biti pozorni na to, da vzorčimo na mestih, ki se med seboj razlikujejo glede hitrosti vodnega toka, strukture sedimenta in poraščenosti dna z vodnimi rastlinami. Tako zbran vzorec nato pregledamo in sproti določamo živalske skupine. Na koncu iz števila najdenih živalskih skupin in prisotnosti oziroma odsotnosti občutljivih živalskih skupin ter s pomočjo dveh tabel odčitamo vrednost indeksa, ugotovimo stopnjo onesnaženja in kakovostni razred reke na mestu, kjer smo odvzeli vzorec. Pri širši ekološki oceni stanja vodotokov po metodi RCE gre za spisek petnajstih lastnosti, na osnovi katerih ocenimo vrsto neposrednega zaledja preiskovanega odseka reke, strukturo rečne struge in ohranjenost obrežnega pasu (ki deluje kot zadrževalni filter iz. zaledja v reko izpi-rajočih se snovi). Ta metoda je bila oblikovana posebej za majhne nižinske vodotoke, ki tečejo po kmetijskih obdelovalnih površinah. In takšna je v delu svojega toka tudi Borovniščica. Pri vsaki od omenjenih petnajstih lastnosti so na razpolago štiri možnosti, od katerih predstavlja prva najbolj neokrnjeno, zadnja pa najbolj degradirano stanje. Vsaka od možnosti je ovrednotena z določenim števi- lom točk, vsota vseh točk pa nas s pomočjo tabele pripelje do kakovostnega razreda in ocene stanja preiskovanega odseka reke in njenega zaledja. Na ta način bodo torej borovniški otroci (in preko njih njihovi starši) spoznali domačo reko Borovniščico z nove plati in jo odslej morda doživljali še drugače. Se se bistra in hladna prebija čez prepadne pečine v dolino. Njeno šumenje še vedno pomirja duha in telo. Na nemirni gladini zdaj še odsevajo podobe nedotaknjene narave. Skloniš se in v prgišče zajameš poživljajočo tekočino, ki ti neobvladljivo spolzi med prsti. Voda je vez Z Življenjem. Ce se ne bomo končno prebudili iz zaverovanosti v svojo namišljeno moč in pomembnost, nam bo med prsti spozlelo življenje. Barbara Cernač, dipl. biol. Zadeva z azilom Na seji, ki je bila 22. februarja lani, je občinski svet Borovnice sklenil, da se na sodišču vloži tožba za izselitev psov, ki jih ima Milen Močilnik na Dolu. Dne 28.07.1997 je borovniški občinski odvetnik, Zoran Hartman, iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano prejel dopis, v katerem navajajo, citirano: »Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Republike Slovenije je prejelo vaš dopis glede pasjega azila na Dolu pri Borovnici. Sporočamo vam, da se intenzivno dogovarjamo z Mestom Ljubljana za ureditev javnega pasjega zavetišča, kamor bi lahko preselili tudi pse iz Dola 25 pri Borovnici. O nadaljnjih dogodkih vas bomo obvestili. Vas pa prosimo, da o tem obvestite svojo stranko, ki jo prosimo, da do nadaljnega ne ukrepa zoper pasje zavetišče na Dolu 25 pri Borovnici.« OBČINA BOROVNICA UREJA KANALIZACIJO NA ZALARJEVI CESTI V skladu s sprejetim planom se je začela investicija v en del meteorne in sanitarne kanalizacije na Zalarjevi in Mejačevi cesti. Projekti so bili izdelani v lanskem letu, letos pa smo zagotovili sredstva za odsek od TVD Partizana do priključka na obstoječi kanal na Mejačevi ulici pri pošti. Po zaključku del bo cestišče na tem delu dobilo tudi novo asfaltno prevleko, kije potrebna, saj smo prej zaradi dotrajanosti asfalta na tem odseku večkrat pa leto morali krpati luknje. Čeprav je delo zaradi neprestanega prometa otežko-čeno, poteka v skladu s termin-skim planom in bo predvidoma dokončano konec oktobra. PODSTREŠNE PROSTORE VRTCA V podstrešnih prostorih vrtca tečejo h koncu dela za pridobitev dveh novih oddelkov vrtca. Tako bo z novembrom v vrtcu skupaj 10 oddelkov oz. cca. 200 otrok. Sprejeti bodo vsi otroci, ki varstvo trenutno potrebujejo. Po projektu so na podstrešju vrtca predvideni še prostori za potrebe glasbene šole in za prvi razred bodoče devetletne osnovne šole. Ta del investicije nas čaka v naslednjih letih. PARKIRIŠČE PRI OBČINI Kot ste verjetno opazili, bo tudi ta košček zemljišča v starem jedru Borovnice dobil asfaltno prevleko. Parkiriščni prostor je sicer majhen, vendar pa priročen za vse tiste, ki pridete po opravkih na občino, obiščete knjižnico, ali pa imate na tem koncu druge opravke. Asfaltna prevleka bo položena tudi na enem delu peš poti proti trgovini Pri Petriču, s soudeležbo krajanov, ki ob tej poti stanujejo. CESTA POD GORO Kot prioritetna naloga v letošnjem proračunu je investicija preasfaltiranja Ceste pod goro trenutno na samem začetku -poteka akcija podpisovanja pogodb o sofinanciranju s krajani, ki ob cesti stanujejo. Ko bodo pogodbe podpisane, bo investicija lahko stekla in bo letos lahko dokončana. Ugotavljamo lahko torej, da je Borovnica trenutno eno samo gradbišče, saj poleg omenjenih del poteka tudi obnova cerkve. Vsa omenjena dela verjetno še najbolj opazimo kot udeleženci v prometu. Upamo, da bo vreme omogočilo nemoten zaključek del. OBČINSKA UPRAVA OBČINE BOROVNICA Na Zalarjevi cesti v Borovnici je te dni zelo živahno, saj urejajo kanalizacijo za samo krajevno središče. Delavci ljubljanskega Komunalnega podjetja so z deli začeli na Mejačevi cesti in je bil tam moten promet nekaj dni, nato so se preselili v glavno borovniško žilo in jo vsak dan prekoljejo nekaj metrov in sproti zasipajo izkopani jarek. Ko bodo to uredili, pride čez to plast nova asfaltna prevleka. Do zime naj bi se dela predi voma končala, saj so že pri koncu odseka, ki ga nameravajo urediti. Sledijo dela proti glavnemu borovniškemu križišču. Vreme je graditeljem k sreči naklonjeno. Tri podobe iz borovniškega vrtca: na treh koncih je s stropov odpadel omet. Vrtec zdaj obnavljajo, verjetno bodo sramoto pokrili s kakšnim obstojnejšim materialom, ki ne bo padal s stropa. Sicer pa je med starši veliko razburjenje, o čemer se bodo pogovorili na sestanku sveta zavoda. K sreči so graditelji, ki so ometavali že prvič, v hiši, in lahko tisto, kar jim prvič ni čisto uspelo, zdaj popravijo. Razgibana jesen v knjižnici Borovnica Knjižnica v Borovnici posluje od januarja letos kot samostojni javni zavod. Opravlja tudi vse naloge, kijih je prej za nas Cankarjeva knjižnica na Vrhniki. Kot najbrž veste, Ministrstvo za kulturo temu nasprotuje, vendar upamo, da se bo zadeva za nas vendarle ugodno razpletla. Nasprotno pa so naši uporabniki sedaj veliko bolj zadovoljni; tudi zato, ker sami vodimo nabavno politiko in tako lahko bolj prisluhnemo njihovim potrebam in željam. To najbolj dokazuje povečan obisk. Do konca junija je našo knjižnico obiskalo 6082 prebivalcev, kar je za 16% več kot lani, izposojenih pa je bilo 13129 enot gradiva, ali 24,7% več kot lani v tem času. Tako velikega porasta doslej še nismo dosegli. Polletni rezultati jasno dokazujejo, da obstaja knjižnica zaradi občanov, ki vedno bolj potrebujejo naše usluge, storiti pa bo treba še veliko, da bodo le-te šle v korak z informacijsko družbo. Poudariti moram, da imajo svetniki, župan in občinska uprava veliko razumevanja za dejavnost knjižnice in zagotavljajo materialno osnovo za njeno dejavnost. Pomembno vlogo pri pridobivanju novih članov ima- PRAVLJIČNE URE: v ponedeljek ob 17. uri 29. 9. Carle, E.: Zelo lačna gosenica 6. 10. wVe' re going on a bear hunt 13.10. / 20. 10. Janosch: Mož in jabolko 27. 10. / 3. 11. Schubert, L: Abrakadabra 10. 11. McBratnev, S.: A veš, koliko te imam rad jo pravljične urice, mimogrede, v prvem polletju se jih je udeležilo kar 366 malčkov. Jesensko sezono smo otvorili 29. 9. z »Zelo lačno gosenico« E. Carla in veliko košaro grozdja, ki jo je darovalo podjetje Sylaj. Svojo pomoč so nam ponudili še v naprej, za kar smo zelo hvaležni. V knjižnici vas čaka tudi novost. Na pobudo predstavnika uporabnikov v Svetu knjižnice smo kupili začetno zbirko CD plošč: sam je daroval prvih deset plošč, naslednjih deset pa stranka LDS. Obema se iskreno zahvaljujemo: takih dobrotnikov si še želimo! Zbirka šteje trenutno trideset plošč, ki si jih uporabniki z velikim navdušenjem izposojajo ali poslušajo kar pri nas. Med poslušanjem glasbe pa prelistajo še kakšno revijo. Na voljo je 34 naslovov, ki sijih izposodite tudi na dom (Antena, Aura, Avto ma-gazin, Burda, Delo, Dnevnik, Dober tek, Ekipa, Gea, Jana, Mag, Mama, Misteri-ji, Mladina, Moj malček, Moj mali svet, Moj mikro, Naš dom, Naša žena, National geographic, Nedeljski dnevnik, Obramba, Otrok in družina, PIL, Prote-us, Salomonov oglasnik, 7D, Slovenske novice, Stop, TIMjUradni list, Viva, Zdravje, Življenje in tehnika). Čeprav je hiša, v kateri domuje knjižnica, zelo stara in prostori včasih že pokajo po šivih, ko se nabere preveč obiskovalcev naenkrat, vas prijazni knjižničarki vseeno vabita, da nas obiščete ter se o naši ponudbi sami prepričate! Zlata Brezovar Knjiga je v prodaji Knjigo Tomaža Kočar Vodni pogoni v Borovniški dolini rred 2. svetovno vojno, ki je izšla v začetku spetembra, lahko dobite na Turističnem društvu Borovnica v občinski zgradbi, v borovniški knjižnici, v trgovini Kocka, pri blagajni muzeja v Bistri in v Caknarjevi založbi na Vrhniki. Stane 1500 tolarjev. Vsi, ki so jo prebrali, pravijo, da zanimivo opisuje krajevno zgodovino. Na podlagi Statuta Občine Borovnica (Naš časopis, marec 1995) in Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje socialnih stanovanj v najem (Naš časopis 186/92) Občina Borovnica objavlja RAZPIS za dodelitev občinskega stanovanja v najem I. Število in vrsta stanovanj Predmet razpisa je enosobno stanovanje v pritličju stanovanjske hiše Breg 14, Borovnica, skupne površine 37,98 m2. Stanovanje se oddaja v najem za nedoločen čas. II. Upravičenci do dodelitve stanovanja v najem Upravičenci do dodelitve stanovanja v najem so fizične osebe s področja Občine Borovnica. Splošni pogoji: - daje prosilec državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Občini Borovnica; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, ki z njim stalno prebivajo, ni lastnik stanovanja, počitniške hiše ali druge nepremičnine ali premičnine, ki presega 25% vrednosti primernega stanovanja; - da prosilec ali kdo izmed njegovih ožjih družinskih članov, za katerega se rešuje stanovanjsko vprašanje, ni bil imetnik stanovanjske pravice oz. najemnik stanovanja, ki mu je bil omogočen odkup po pogojih stanovanjskega zakona in je le tega odtujil. III. Vloge za dodelitev stanovanj Vlogi za dodelitev stanovanj je potrebno priložiti: - potrdilo o državljanstvu - potrdilo o stalnem bivališču in številu družinskih članov; - potrdilo o premoženjskem stanju - potrdilo o višini osebnega dohodka prosilca oz. skupnem dohodku vseh članov družine - druga potrdila, s katerimi se izkazuje gmotne in socialno zdravstvene razmere IV. Rok za oddajo vlog Prijave za dodelitev stanovanja je potrebno oddati do vključno 27.10.1997 na naslov: Občina Borovnica, Paplerjeva 22, Borovnica Vloge, ki ne bodo vložene v roku, se ne bodo obravnavale. V. Način objave odločitve o dodelitvi stanovanj Sklep o dodelitvi stanovanja sprejme župan Občine Borovnica, na podlagi liste za dodelitev stanovanj, ki jo pripravi komisija in o tem obvesti vse prijavljene kandidate v tridesetih dneh od poteka roka za oddajo vlog. ŽUPAN Občine Borovnica Andrej Ocepek Dela na borovniški župnijski cerkvi sv. Marjete se počasi približujejo koncu. Zabetonirani so vsi venci na vrhu zidu, tako daje zdaj zgradba povezana okoli in okoli, montirani morajo le še poprečne jeklene vezi, ometan in popleskan je zvnik, tako da bo mogoče ostrešje namestiti do konca in bo s tem osrednja cerkvena ladja pokrita, pokriti je treba tudi še prizidka ob stranskih kapelah, ki sta prav tako dobila venec. Te dni hitijo, da bi zalikali tudi fasado. Okna so zamenjana. Ko bodo odre podrli, bodo uredili še cirkulacijo zraka okrog spodnjega dela zidu, da ne bo vlaga silila kvišku, saj je bil prav to razlog, da je bilo treba cerkev na novo ometati. Potem pridejo pa še nekatere izboljšave pri vhodu v cerkev. Z dobro voljo in radodarnostjo Borovničanov bo mogoče delo temeljito opraviti. Samo tisti, ki sam manipulira, lahko misli, da manipulirajo vsi okoli njega... Mesec september so v naši občini zaznamovala predvsem dogajanja okoli Fe-nolita. Fenolit je bil takorekoč središče medijske pozornosti, vrstile so se novinarske konference, okrogle mize, izjave za medije itd... V Fenolitu smo se sprva veselili možnosti, da lahko javnost s pomočjo medijev obveščamo o dogajanju na tovarniškem dvorišču, kjer so se in se še dogajajo popolnoma druge aktivnosti, kot bi jih lahko razumeli tisti, ki spremljajo pisanje medijev in prispevke na radiju ter televiziji. Slika je nekoliko popačena, pa ne zaradi medijev, temveč predvsem zaradi tistih, ki želijo na vsak način početje Fenolita predstaviti kot manipulacijo, okolju nevarno in nezakonito. Sli so celo tako daleč, da javno dvomijo o odločitvah inšpekcijskih služb, zakonih itd.. Nič nimam proti temu, da nekdo dvomi o strokovnih odločitvah; lahko dvomi in ima pravico dvomiti. Toda, ko nekdo ta dvom javno komunicira, prenaša ta dvom in strahove tudi na vse druge, potem to presega osnovne civilizacijske pridobitve. Zaradi tega vam želimo še enkrat opisati postopke in dela, ki trenutno potekajo na tovarniškem dvorišču Fenolita. Tiste, ki pa bodo dvomili v točnost in korektnost zapisanega pa vabimo, da si stvari ogledajo na licu mesta. Ničesar nimamo in ne želimo skrivati. S postopkom sanacije smo pričeli vzporedno z iskanjem zakopanih sodov Že sama beseda sanacija, ki izhaja iz latinske besede sanatio - zdravljenje, urejanje, izboljšanje, pomeni korak naprej. V našem primeru to pomeni korak naprej k varovanju okolja, ljudi, ki delajo v tovarni Fenolit in okoliškega prebivalstva. Nikoli nismo trdili, da Fenolit v preteklosti tega okolja ni obremenjeval prekomerno. V preteklosti so se dogajale nezgode, o vzrokih katerih bi pa lahko verjetno več povedali bivši zaposleni kot današnje vodstvo Fenolita. Obstajal je malomaren odnos do okolja, katerega posledica so tudi zakopani sodi z odpadki. Toda že zadnjih nekaj let se podjetje Fenolit trudi usmeriti vso svojo skrb predvsem v varovanje okolja in v vzpostavitev takšnih varovalnih ukrepov, da bi bili možni vplivi na okolje minimalni oziroma nič večji od vpliva, ki ga ima na okolje skoraj vsaka industrija. Tudi odkopavanja sodov smo se lotili na takšen način. Pred odkopavanjem smo zaprosili za mnenje pooblaščene strokovne institucije, kako naj se lotimo tega procesa, da bi bile posledice za okolje in za ljudi, ki pri tem delu sodelujejo, čim manjše. Dobili smo strokovne ocene in priporočila ter pričeli s postopki uresničevanja sanacije stanja, kije nastalo zaradi razrahljanega zemljišča - kot posledice prekopavanja. Ta mnenja in postopke so kasneje potrdile tudi inšpekcijske službe. Postopek sanacije vključuje samo utrditve Dovršin Lovilne sklede za cisterne s pomožnimi surovinami Postopka sanacije smo se najprej lotili s postavitvijo lovilnih skled za cisterne, v katerih shranjujemo pomožne surovine in pod katerimi smo tudi našli zakopane sode. To preprosto pomeni samo to, da utrjujemo podlago, na kateri stojijo te cisterne, ki so bile pred postopkom sanacije postavljene direktno na zemeljski površini. Zmanjšali smo celo skupni volumen teh cistern. Zemlja pod cisternami je bila zaradi izkopavanja sodov razrahljana. Ce bi na to razrahljano površino ponovno postavili cisterne, bi bila možnost, da pride do kakršnegakoli onesnaženja pri morebitni nezgodi veliko večja. Pod cisternami bo zato lovilna skleda, ki lahko zadrži in preusmeri morebitno izlito tekočino na čistilno napravo. Lovilne sklede popolnoma onemogočajo kakršenkoli stik surovin z zemeljsko površino. Možnosti, da pride do nesreče so seveda izjemno majhne, toda pri načrtovanju zaščitnih ukrepov je potrebno še s tako majhno možnostjo vedno računati. Utrdili smo tudi skladišče sodov Za razliko od surovin, ki se morajo hraniti v cisternah, ravnamo in delamo v Fenolitu tudi s surovinami, ki se lahko skladiščijo v sodih. Tudi ti sodi so stali direktno na nezaščiteni zemeljski površini. S postopkom sanacije bomo utrdili tudi površino, kjer stojijo ti sodi. Še posebej pomembne so vse povozne in manipulativne površine Kot smo že zapisali v zadnji številki časopisa podjetja Fenolit, vso svojo razvojno skrb namenjamo temu, da bi dosegli proizvodni proces, ki bi bil hermetično zaprt, kar preprosto povedano pomeni, da bi dosegli stopnjo, ko bi v samem proizvodnem procesu ne prihajalo do nikakršnih emisij v okolje. To je pa cilj, ki je uresničljiv samo s sprejetjem ureditvenega načrta in ga nikakor ne moremo dosegati s postopki sanacije, ki jo sedaj izvajamo. Toda hkrati se zavedamo, da hermetično zaprt proizvodni proces še vedno ne zadošča za varovanje okolja. S surovinami namreč ravnamo tudi še pred vstopom v proizvodni proces, in sicer predvsem v postopkih pretakanja in tehtanja teh surovin. Zato moramo za zaščito okolja enako pozornost namenjati postopkom s surovinami pred vstopom v proizvodni proces. Pri tem sta še posebej občutljivi mesti tehtanja in pretakanja surovin iz avtocistern v skladiščne cisterne. Odločitev za utrjevanje vseh povoznih in manipulativnih površin je torej enako pomembna kot zaščita vseh skladiščnih površin in površin, kjer stojijo cisterne. Zato v procesu sanacije stanja utrjujemo tudi prostor, kjer tehtamo surovine — to je ploščad za tehtanje in dovoze za avtoci-sterne na tovarniškem dvorišču, kjer prihaja do prečrpavanja. Postopke sanacije je treba ločiti od postopkov, ki jih predvideva ureditveni načrt Prepričani smo, da je vleika večina prebivalcev naše občine seznanjena s postopki, kijih predvideva ureditveni načrt, in da so sposobni ugotoviti, da je proces sanacije, kije zakonsko podprt tako s 1. členom Zakona o graditvi objektov kot s strokovnimi mnenji, izključno proces z namenom sanacije in zaščite okolja. Dejstvo je, da ne moremo za sanacijskimi ukrepi skrivati nekakšne širitve proizvodnje, delo z nekakšnimi novimi surovinami, kot nam to želijo pripisati nekateri javni predstavniki Ekološkega društva Borovnica. V Fenolitu se zavedamo, da lahko samo z nenehnim izboljševanjem ukrepov za zaščito in varovanje okolja nadaljujemo trenutno obstoječo proizvodnjo in se sprašujemo, čeprav nas je strah, da so to zgolj retorična vprašanja, kako se lahko skupina ljudi pod pretvezo zaščite okolja bori proti zgoraj opisanim ukrepom za njegovo zaščito. Tako imenovana ekološka društva, kot so se sama poimenovala, bi očitno raje preprečila Fenolitu zaščitne ukrepe z manipulacijo, ki ne priznava niti strokovnih in niti zakonodajnih podlag. Pri tem seveda pozabljajo osnovne principe okoljevarstve-nega delovanja, kjer so osebni interesi podrejeni interesom varovanja okolja. Če hočeš varovati okolje, moraš biti predvsem pripravljen na dialog s tistimi, za katere misliš, da onesnažujejo okolje, s strokovnimi institucijami in predstavniki zakonodajne in izvršne oblasti. Drugače postaneš izoliran in navsezadnje se ti odpovedo tudi tisti, na katere si računal... Upamo si trditi, da Ekološko društvo Borovnica s tako agresivnim nastopom in vodstvom nikoli ne bo med tistimi, ki bi tudi dolgoročno in po načelih dialoga, sodelovanja in strpnosti res prispevali k zaščiti okolja. In če pogledamo objektivna dejstva, lahko trdimo, da je Fenolit v zadnjih letih naredil več za zaščito okolja kot pa tisti, ki izgubljajo čas, denar (čigav?) in energijo, da vnašajo nestrpnost in nepotreben strah med ljudi. Naj vas na koncu še enkrat povabim, da si pridete ogledat to, kar nekateri imenujejo »črna gradnja«, in se na lastne oči prepričate, da v Fenolitu izvajamo samo tiste postopke, ki vodijo v zaščito okolja v skladu z obstoječo slovensko okoljsko zakonodajo, kije navsezadnje ena izmed bolj restriktivnih v razvitem svetu. Ivan Mohar, vodja računovodsko finančnega sektorja Na Bregu so oktobra podrli staro hišo, kije že dolgo ogrožala promet. Zdaj se je obzorje nekoliko razjasnilo, se pravi, ob cesti je nekaj več prostora.. Dirkačem polagamo na srce, da tu še vedno velja omejitev hitrosti vožnje skozi kraj. Najbrž pa bo laže za vse, ki zdaj parkirajo v okolici tovarne Fenolit, ker bodo, kakor predvidevajo, dobili nekaj dodatnega prostora za parkirišče. Na koncu borovniške občina sta zdaj dva krajevna napisa, ki kažeta, kam ste prišli. Poleg opozorila, da se tu začenja občina Borovnica (drugo tako znamenje je v Bistri za gradom), je naslikanih še nekaj splošnih znamenj: da imajo tu obiskovalci več različmnih možnosti za rekreacijo med drugim jadralno padalstvo, pohodništvo itd. - in da so v kraju tudi gostilne Uspeh gasilcev z Brega in Pakega Gasilsko društvo Breg-Pako seje prijavilo in uspešno nastopilo na tekmovanju za Hacetov memorial, ki ga je organizirala Gasilska zveza Vrhnika v mesecu septembru na Ulovki. Dosegli so tretje mesto v svoji kategoriji, kar je pomenilo tudi nastop na regijskem tekmovanju zadnjo nedeljo v septembru v Logatcu. Časa za priprave je bilo malo, saj je lepo vreme v tem mesecu priganjalo h kmetijskim opravilom, prav tako pa se nekateri tudi niso hoteli odpovedati polharskim užitkom. Vendar, če je volja, so tudi rezultati. Čudovita jesenska nedelja, strogi nadzor tajnice društva pri požirkih za premagovanje treme, ter seveda malo sreče v kombinaciji z znanjem, vse to je pripomoglo, da so se naši gasilci domov vrnili še z enim osvojenim tretjim mestom ter uvrstitvijo na državno tekmovanje, ki bo spomladi naslednje leto. Na pikniku, ki so se ga udeležili najbolj prizadevni člani društva, je bilo razpoloženje dosežkom primerno. Manjkal ni nihče iz tekmovalne desetine, prav • tako tudi ne občinska oblast — člani društva so tudi najvišji občinski funkcionarji. Še enkrat čestitam in želim čim boljšo uvrstitev naslednje leto. Predsednik društva NOVOSTI V KNJIŽNICI dr. MARJE BORŠNIK BOROVNICA STROKOVNA LITERATURA Besek, T.: Slovenski Excel 7.0 Chapman, G.: Making Shaped books Erjavec, A.: K podobi Gržinič, M.: Rekonstruirana fikcija Harris, R.H.: Pogovorimo se o seksu! James, L.: Dunaj Jepson, T.: Benetke Križnar, F.: Sto Slovenskih Skladateljev Lukan, B.: Gledališki pojmovnik za mlade Martin, H. P.: Pasti globalizacije Mojstrovine v muzejih sveta Orest, J.: Ukročena elektrika Pirjevec, M.: Dvoje izvirov slovenske književnosti Piškur, M.: Ljubljansko Navje Pretnar, T.: Iz zgodovine slovenskega verznega oblikovanja Redfield, J.: Vodnik po desetem spoznanju in ohranjanju vizije Romih, M.: Takrat me počakaj, sonce Schlieper, C: Pravilna prehrana. Dietetika Schlieper, C: Pravilna prehrana. Veda o živilih Schmid, J.: Disko, keha in heroin Starejša slovenska nabožna književnost Van Rose, S.: Vulkani Virant-Doberlet, M.: Živalstvo Zakon o pokojninsko-invalidskem zavarovanju LEPOSLOVJE ZA MLADINO Bas, B.: Žabec Valentin Brezina, T.: Mlin strahov Danhan, A.: Kamiline sanje Danhan, A.: Klovn Capek Goscinny, R.: Astérix in Briti Hânel, W.: Romeo ljubi Julijo Jesih, M.: Štiri igre za otroke Kako je nastala manioka Karlin, A. H.: Modri mesec Kovač, P.: Palčki na Smovskem Griču Lainšček, F.: Oto in Oto in Maruša Lobe, M.: Mali Hokuspokus Maurer, N.: Od srede do petka Mischa, D.: Če klovn reče ne Moost, N.: Vse bo moje! Muster, M.: Gusarji Peroci, E.: Hišica iz kock Skumanz-Mayer, L.: Lastovka Volčanšek, K.: Več kot beseda LEPOSLOVJE ZA ODRASLE Bradford, B. T.: Ne pozabi Christie, A.: Umor v Orient ekspresu Clara, A.: sanjajo Clark, M. glasbo Clark, M. H.: V mesečini si lepa Donner, F.: Šabono Ginsberg, A.: Blebetanje neskončnosti Karlovšek, L: V objemu lože Lange-Lipovec, M.: Morje in ljubezen Najboljše šale: Mujo in Haso Najlepše misli o naravi Pavček, T.: Čas duše, čas telesa Pravljice za tiste, ki še H.: Rada pleše, rada ima CD PLOŠČE Adams, Bryan: 18 til i die Aerosmith's greatest hits 1973/88 Backstreet boys: Back street's back The Beatles: With the Beatles Bon Yovi: These days Bravo: Girl? My love story. Caught in the act: Forever friends Cave, Nick: Murder Ballads Cohen, Leonard: Various positions The Cure: Wild mood swings Dione, Celine: Live a Paris Dire Straits: Money for nothing The Dubliners: A parcel of Rouges Dylan, Bob: The best of Bob Dylan Green day: Foot in mouth The Kelly Family: Over the hump The Kelly Family: Wow Marley, Bob: Legend Metálica: Load Nirvana: Orange and blue No doubt: Tragic Kingdom Oasis: Be here now The Offspring: Ixing on the hombre Pavarotti and friends Queen: Greatest hits II Renato Chicco trio: Lipa zelenela je The Rolling Stones: Bridges to Babylon Sepultura: Roots The Smashing pumpkins: Mellon Collie and the infinite sadness U2: Achtung baby ZAHVALA V zadnjih dneh poletja smo v Borovnici in njeni okolici zbirali papir. Nabrali smo ga kar 6250 kilogramov. Zato se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ga pripravili. Zahvala velja tudi staršem, ki so nam pomagali pri odvozu. Borovniški osmošolci z razredničarkama Balinišče sta slovesno odprla, se pravi prerezala trak, borovniški župan Andrej Ocepek in lastnik objekta Jože Zalar. Že prvi dan so se pomerile tudi ženske ekipe. Že zdaj je med njimi nekaj vnetih balinark. Kadar bo deževalo, imajo za razvdrilo biljardno mizo. Upokojenci balinajo Borovniški upokjenci že kakšen mesec preskušajo balinišče, ki so za uredili in vzeli v najem nasproti nekdanje gostilne Zalar. Za to, daje balinišče zaživelo, so porabili skoraj 250 delovnih prostovoljnih ur, s peskom in drugim potrebnim materialom pa so jim pomagali nekateri borovniški prevozniki. Slovesno so balinišče izročili namenu v začetku septembra in najbolj navdušenih tisti dan z njega ni pregnal niti dež, ki se je silil. Z baliniščem so so uredili tudi nekaj postrežbe, da ne bodo žejni, imajo tudi biljard, če bo res deževalo, da ne bodo nezaposleni. Za zdaj je balinišče odprto trikrat na teden in deluje po klubskem načelu, da imajo člani društva upokojencev pravico do te rekreacije. Kakor se vidi, bodo v prihodnjem letu že dejavno lahko tekmovali, kot delajo sosednja upokojenska društva, ki so si sestavila svoje ekipe. Načrte še imajo. Tam je še staro kegljišče, zgrajeno že leta 1936, ki je prav tako potrebno obnove. Na sliki: otvoritev balinišča. HUBERTOVA MASA Sobota, 11. oktobra 1997 ob lO.uri Žalostna gora pri Preserju. Maševal bo ljubljanski pomožni škof A. Uran. /. SREČANJE LOVSKIH DRUŽIN IZ BARJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA DRUŽABNO SREČANJE, bo po maši pred lovsko kočo Rakitna VABLJENI! i in borovniški vrtci so se predstavili Septembrsko soboto se je pred vrtec v Vnanje Gorice pripeljal avtobus, kije prišel iz Ljutomera. Na strokovni obisk so prišli delavci iz vzgojno - varstvenega zavoda Ljutomer. Na delavni obisk sta jih povabili v. d. ravnateljici vrtca Brezovica Alja Kuk in Borovnica Mija Ocepek. Prijetno druženje so začeli z ogledom vrtca Vnanje Gorice in knjižne razstave z naslovom ;Si-stematična knjižna vzgoja za otroke od 1 - 7 leta starosti%. Sledil je pogovor, kjer so si obiskovalke in gostiteljice izmenjale nekaj koristnih izkušenj o delu z malčki. Delavke vrtca Brezovica so hkrati predstavile brošuro, ki so jo izdale ob začetku leta in nosi naslov »Dobrodošli v našem vrtcu«. Ljutomerčanke so z veseljem sprejele v dar tudi spominke izdelane iz testa, ki so jih pripravili gostitelji nekaj dni pred obi- skom. Lično zavite, skupaj z navodilom za izdelavo so naredile lep vtis na vse prisotne. Gospod župan Drago Stanovnik je predstavil občino in zaželel vsem prijetno počutje na barjanskih tleh, v.d. ljutomerskih vrtcev Marija Pušenjak pa je v zahvalo za lep sprejem vrtcema predala simbolično darilo. Nato seje poln avtobus podal na ogled občin Brezovica in Borovnica, ki sta ga pripravili vzgojiteljici Meta Raktelj in Mateja Milosavljevič. Na Rakitni so si ogledale Mladinsko klimatsko zdravilišče in bile nadvse toplo sprejete pri direktorju in njegovih ožjih sodelavcih, za kar se mu najlepše zahvaljujejo. Okrepčane od svežega zraka so se spustile v Borovnico, kjer so jim delavke vrtca Breg na čelu z Mijo Ocepek razkazale svo- Zanimiv je bil tudi ogled igrišč v Zdravilišču na Rakitni je prostore. Tako kot brezoviški vrtci, ki združujejo enote na Brezovici, Vnanjih in Notranjih Goricah, Podpeči in Rakitni so tudi borovniški z letom 1997 postali samostojni. Sprejel jih je tudi borovniški župan Andrej Ocepek, kije skupaj z njimi preživel popoldne ob ogledu slapov v Peklu in Tehničnega muzeja Slovenije. To je bilo prvo strokovno srečanje naših vzgojiteljic s kolegicami iz Pomurja in ob slovesu so si obljubile, da obisk prav kmalu vrnejo v Ljutomer. Delavke brezoviških in borovniških vrtcev se vsem iskreno zahvaljujejo za izkazano pomoč pri izvedbi tega srečanja. Meta Kastelic - JH Gostiteljice so se skrbno pripravile na obisk iz Ljutomera Osebje zdravilišča je bilo nadvse prijazno Lepi jesenski izleti Planinski krožek v osnovni šoli dr. Ivana Korošca v Borovnici je letos izkoristil lepo jesensko vreme in vsako nedeljo v septembru organiziral izlet za svoje člane. Nekateri izleti so bili v letnem planu dela, nekateri pa telefonsko organizirani prav zato, ker je sonce vabilo v naravo. Izlet na Sedmera jezera pa je na žalost ves dan spremljala gosta megla. Sonce so poiskali le tisti z največ kondicije, ki so se povzpeli še na Tičarico. Ostali pa smo jih počakali na planini Jezero in si privoščili dobrote njihove kuhinje. Dobre volje nam vreme ni moglo pokvariti. V družbi prijateljev, planincev iz Tržiča, smo preživeli prijeten dan. Sedem ur hoje v megli prav tako ni vzelo korajže najmlajšim planincem, ki žal niso mogli videti lepote jezer, obkroženih z vrhovi gora. Pravo sončno vreme pa je zato spremljalo izlet na Mata-jur. Povabilo v Dnevniku je vzpodbudilo mentorico, da nas je zvabila v prelepi svet primorskih gora. Vzpon po hribu, polnem zorečega sipka je bil res doživetje. Občudovali smo košate gore, katerih plodovi so zoreli v jesenskem soncu. Na drugi strani pa se je pogled nenehno ustavljal na pobočju Komne, Kruna in Bavškega grintavca. Na vrhu Matajurja, po katerem poteka meja med Slovenijo in Italijo, smo preživeli prijetno urico, potem podprti z malico iz nahrbtnika krenili proti dolini. Še počitek na Idrski planini vejico sipka za šopek, in že smo bili v dolini! Tudi zadnji izlet na Rakito-vec je bil kronan z lepim vremenom, letošnjo jesen je resnično treba izkoristiti. MEDOBČINSKI CENTER ZA KULTURO -BARJE Z ZALEDJEM tel.: (061) 651 -232 in (061) 651 - 648, faks: (061) 651 -648E - pošta: metka.kastelic guest.arnes.si Nova pot 5, 1357 Notranje Gorice KOLEDAR PRIREDITEV V MESECU OKTOBRU Brezovica Kulturno društvo Rakitna Kaj veš? - družabna prireditev 25. 10. Ob 19.00 uri v dvorani Osnovne šole Rakitna 1. SREČANJE LOVSKIH DRUŽIN IZ BARJA IN NJEGOVEGA ZALEDJA 11. 10. ob 10.00 uri na čalostni gori pri Preserju: - Hubertova maša, vodi ljubljanski pomožni škof A. Uran - Družabno srečanje pred lovsko kočo na Rakitni športno društvo Brezovica Začetek vadbe za vse skupine Telovadnica Oš Brezovica Ig Strelska dužina Iška vas Začetek treningov vsak petek od 19.00 do 21.00 ure Gasilski dom Iška vas Škofljica Turistično društvo Škofljica Fotografski tečaj, vodi: Ferrucio Hrvatin 10. 10. ob 18.00 uri v dvorani Kulturnega doma na Škofljici Turistično društvo Škofljica 2. POHOD PO SVARUNOVI POTI 11. 10 od 7.00 - 8.00 ure izpred občine Škofljica štartnina: 200 sit Turistično društvo Škofljica Predavanje ga. Anka Bernard: Urejanje okolice domov 21.10 ob 19.00 uri v dvorani Kulturnega doma na Škofljici Cukalova stala, zgradba, ki še vedno kazi samo staro središče Borovnice. Najbrž bo tako ostalo še celo zimo. Vsem, ki ste mi pomagali pri zbiranju podatkov o društvih se najlepše zahvaljujem. Hvala tudi vsem, ki se zavedate kako pomembno je biti dobro obveščen in ste o tem pripravljen seznanjati ljudi. Koledar priredi- tev objavljamo tudi v drugih medijih, zato informacijo o dogodkih v vašem kraju lahko sporočite kadarkoli na zgornji naslov. Hvala! Meta Kastelic 20 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC OKTOBER 1997 GOZDOVI POD TOŠČEM VABIJO Selo nad Polhovim Gradcem se predstavi V prejšnji številki Našega časopisa smo poročali o srečanju vasi z besedo selo v svojem imenu. Tokrat objavljamo opis vasi Selo nad Polhovim Gradcem, kakor je bilo predstavljeno na omenjenem srečanju in v pilož-nostni brošuri. Selo nad Polhovim Gradcem je majhna vas, razprostrta pod ponosno podobo 1021 m visokega Tošča, drugega najvišjega vrha Polhograjskega hribovja. Kraj je bil prvikrat omenjen 1328. leta v takratnem črkopisu kot zem Czel. Zgodovinski vir (listina), kjer je to zapisano, hranijo v Državnem arhivu na Dunaju. Drugikrat je bilo ime naše vasi zapisano v letu 1498 v urbarju Polhov Gradec, ki je zdaj v Arhivu Slovenije. Zapis je tak: zw Selli. Vas Selo nad Polhovim Gradcem je ob zadnjem štetju leta 1994 štela le 42 prebivalcev. Najnižja točka naselja leži na nadmorski višini 476 m, navišja pa na 770 m. Druga od druge ločene domačije leže na razgibanem svetu nad Petačevim in Mačkovim grabnom ter pod Toščem, ki ločuje polhograjski svet od škofjeloškega. Najlažji dostop je po asfaltirani cesti iz doline Hrastnice iz Škofje Loke. To je svet strmih senožeti in mešanih gozdov, skorajda ni ravnega travnika. Tak svet določa tudi življenje domačinov. Kmetijstvo prinaša premalo za kolikor toliko znosno življenje, zato je treba iskati zaslužka v bližnjih mestih, v Škofji Loki in Ljubljani. Obetajoče je, da se posamezne kmetije odpirajo obiskovalcem kot kmetije odprtih vrat. Ena takih je kmetija Alojza Marolta, po domače pri Ogrincu. Čeprav je vas tako rekoč na robu Ljubljane, od nje je oddaljena manj kot 30 kilometrov, so dobili elektriko šele leta 1971. Ko so napeljevali električno napeljavo, je morala vsaka kmetija narediti 2000 delovnih ur. V vasi so morali zbrati tudi 460 drogov. Ali bo v prihodnosti boljše? Ustno izročilo pravi, da je pred desetletji čez te hribe vodila tovorniška pot iz Škofje Loke do Polhovega Gradca in naprej na Primorsko. Pri Petaču je bila gostilna. Tam so se popotniki najedli in napili ter napojili živino, preden so se začeli vzpenjati v breg. Tovorniško pot je živo opisal dr. Robert Kermau-ner v drobni knjižici z naslovom Po pogorju polhograjskem in okoli Krima (izšla je leta 1924 v Ljubljani). Prav tako so po robovih skal še vidni sledovi ap-nenic, kjer so žgali apno. Tudi sledovi, da so v teh krajih kuhali oglje, še niso čisto zamrli. Še en odmev življenja v davnini skriva ljudsko izročilo. Kraj Bezje (tako ga imenujejo domačini), ki je na zemljevidih zapisan kot Brezje, naj bi bil dokaz, da so ljudje tod romali z ravnin okoli Vrhnike na gorenjsko božjo pot na Brezje. Na Bez-jah so se odpočili od trudne poti. Na razglednem mestu stoji cerkev sv. Jedrti. Vsakoletno žegnanje je v zelo lepem zgod-njepoletnem času, na nedeljo Del vasi Selo nad Polhovim Gradcem s cerkvijo sv. Jedrti v ozadju Spoštovani naročniki! Telefonija v Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec poteka po programu in do sedaj je napeljava izvršena na območju ATC Dobrova, Brezje in Hruševo, nadaljuje pa se izvajanje del na območju ATC Polhov Gradec in Črni Vrh. Vezano na to želimo opozoriti vse tiste naročnike, ki so z občino sklenili pogodbo o sofinanciranju izgradnje in še niso poravnali obveznosti iz pogodbe, da se bliža zadnji rok (30. 10. 1997), s katerim je bila določena cena sofinanciranja v višini 100.000,00 SIT. Naročnikom iz območja ATC Polhov Gradec, ki so pri KS plačali prispevek za izgradnjo prostorov za telefonsko centralo, je znesek zmanjšan za 10.000,00 SIT, ta olajšava pa se upošteva samo tistim, ki bodo razliko poravnali v celoti do 30. 10. 1997 (sklep sveta KS Polhov Gradec). Vsi naročniki, vključno s Polhovim Gradcem, ki bodo zamudili ta rok, bodo morali plačati višji znesek, to je 130.000,00 SIT. Ponovno opozarjamo tudi tiste naročnike, ki nam še vedno niso vrnili pogodbe, plačila pa izvajajo, da to storijo takoj, in sicer zaradi točnih podatkov o naročnikih. V kolikor ste pogodbo založili, lahko dvignete na občini dvojnik pogodbe. Obveščamo pa tudi vse občane iz območij novih tele-fonskihvcentral Dobrova, Brezje, Hruševo, Polhov Gradec in Črni Vrh, ki še niso z občino sklenili pogodbe o sofinanciranju telefonije, da je ta možnost še vedno na razpolago. Želimo, da ne zamudite priložnosti plačila, ki se izteče 30. oktobra 1997. Za vse nejasnosti in potrebne informacije se obrnite na našo občino. V pričakovanju, da bomo medsebojno zaupanje obdržali do končne realizacije projekta, vas pozdravljamo Z OPTIMIZMOM NAPREJ! Vaš župan Leopold Oblak pred praznikom sv. Petra in Pavla. Jedrt je zelo redka različica ženskega imena Jera, ki je nastalo iz nemškega Gertrude. Jedrt je zavetnica proti mišji in podganji zalegi, proti bolni vročici, za poljske pridelke, za potnike in vdove. Cerkvica sv. Jedrti se kot večina cerkva tod okoli omenja 1526. leta. Vendar se je pri najnovejših prenovitvenih delih pokazalo še romansko jedro stavbe. To je dokaz, da so naseljenci takoj ali kmalu potem, ko so se tu naselili, zgradili tudi svetišče. Po mnenju zgodovinarjev so bili ti kraji poseljeni že od 15. stoletja, začetek naselitve pa je treba postaviti vsaj že v 13. stoletje. Za leto 1631 je dokazano, da so bili v cerkvi trije oltarji, poleg glavnega sv. Jedrti še oltar sv. Evfemije in sv. Marjete, za katera v zgodovinskih virih piše, da soju hoteli celo porušiti. Cerkev je skozi stoletja doživela razne predelave; njena zunanjost je bila zadnjikrat urejena 1983. leta. Zvonik je podoben tistemu v cerkvici sv. Uršule pod polho-grajsko Grmado. Za našo cerkvico je značilno, da prezbiterija, kakršnega smo vajeni, ni. Vse je tako rekoč en sam prostor. V cerkvi so lepe poslikave iz srede 16. stoletja. Okna so prenovljena, tlak je nov. Glavni oltar je lesen, na zadnji strani je zapisano, da gaje prenovil Josip Šubic leta 1924. V župnišču je bandero iz leta 1867 s podobo sv. Jedrti, na katerem je podpis Janeza Šubica, malarja v Loki. Nekoč je bilo tu pravo romarsko shajališče. Svetnica sv. Jedrt Nivelska je živela v 7. stoletju in praznuje god 17. marca. Ta svetnica je zamenjala danes nam neznano pogansko božanstvo, »ki je po smrti prevzemalo človeške duše; te so imele podobo miši. V njih so videli duše rajnih, ki se še drže domačega ognjišča«. Na križišču proti Škofji Loki stoji kapelica iz začetka 18. stoletja s fresko. Po pripovedi naj bi bila postavljena v odkup za greh, ki ga je nekdo od domačinov zagrešil s krivo prisego. Tudi nekaj posvetnih stavb ima vrednost kulturne dediščine, domačija pri Selanu že z imenom kaže na trdoživo rodo-vino. Na pročelju hiše so dobro vidni poslikani šivani robovi iz treh časovnih obdobij (17., 18., 19. stoletje). Vhod v klet ima lesen pravokoten portal. Na ometu je moč prebrati letnico 1738. V stavbno dediščino sodi tudi kašča pri Podrepcu z lesenima zatrepoma. Majhno okno je izdelano v slogu 16. stoletja. V hiši pri Kuharju letnica 1790 na stropu priča o trdnosti rodu. Iz naše vasi izhaja tudi Janez Krmelj, po domače Jevcov, misijonar na Madagaskarju. Taka je naša hribovska vas. Skozi stoletja smo kljubovali časom, hudim in manj hudim. Na svoji zemlji, ki so nam jo naši predniki skozi stoletja ohranili z raskavimi, od dela razo-ranimi rokami, želimo, čeprav včasih kdo reče drugače, vztrajati še naprej. Milka Bokal Alojz Marolt Viri: Milko Kos, Gradivo za historično topografijo Slovenije. Ljubljana 1975. Niko Kuret, Praznično leto Slovencev. L, 2. knjiga. Ljubljana 1989. Marijan Slabe, Danijel Kaštrun, Župnija Polhov Gradec. Ljubljana 1996. Andrej Stritar, Izlet po ljubljanski okolici. Ljubljana 1994. AVSTRIJSKI PIHALNI ORKESTER V HORJULU Tudi glasba lahko zbližuje kraje Prosvetni dom v Horjulu je že zdavnaj prerastel svoj provin-cialni okvir, saj je v njem gostovalo že kar nekaj kulturnih ustvarjalcev iz tujine. Prvo soboto v septembru se je v njem predstavil pihalni orkester iz avstrijskega Ottendorfa, in sicer z repertoarjem, ki nikakor ni zgolj avstrijski. Vse skupaj seje pravzaprav začelo že dan poprej, ko so glasbeniki iz sosednje države krenili na promenado po Horjulu in kar na šolskem igrišču zaigrali nekaj skladb. To pot, pred njimi je s petimi pesmimi nastopil tudi domači mešani pevski zbor, seje pihalni orkester iz Ottendorfa predstavil kar s šestnajstimi skladbami. Že na samem začetku, za skladbo Strycek Teddy marsch Juliusa Fučika, je zaigral Dortschöne Walzer našega Slavka Avseni-ka, ki se je, kot kaže, čvrsto zasidral med našimi severnimi sosedi. Poslušalstvo v horjulski dvorani je dodobra ogrela tudi Tritsch-tratsch Polka Johanna Straussa — skladba, kije nastala že ob prelomu stoletja in ki jo vsako leto na svojem znamenitem novoletnem koncertu zaigra tudi dunajska filharmonija. V repertoarju Avstrijcev je bil tudi Bachov cerkveni Air, italijanski Concerto Ivana Pavesija in polki z Moravske Češke noty in Festovalova polka ter uvertura v znamenito opero Carmen, šele po smrti priznanega Georgesa Bizeta. Pri Straussovi Annen Polki, še bolj pa pri Ra-detzkymarschu so na poziv dirigenta Herberta Maierhoferja s ploskanjem sodelovali tudi poslušalci. Ti so se lahko prepričali, da tudi povsem običajna pop glasba v orkestralni izvedbi lahko izzveni prav prijetno. Skladba I will always love you, ki jo je zaigral orkester, je bila nekoč celo hit Whitney Houston. Avstrijci so zaigrali tudi nekaj hitov še vedno priljubljene švedske pop skupine Abba. Dirigent pihalnega orkestra iz Ottendorfa je ob koncu koncerta povedal (prevajal je moderator večera Matko Zdešar), da so nekateri igralci utrujeni še od plesa prejšnji večer in od kopanja v morju, da pa so že prejšnji dan med promenado skozi Horjul spoznali tudi temperament Horjulcev. Na koncu ni mogel mimo ugotovitve: »Petje in mu-ziciranje gresta skupaj, enako kot prijateljstvo.« Branko Vrhovec PRENOVLJENA SPLOŠNA AMBULANTA — Pred nedavnim je v Horjulu pričela z delom v prenovljenih prostorih splošna ambulanta, ki bo v okviru Zdravstvenega doma Vič le še do konca oktobra. S prvim novembrom bosta pričeli zdravnica dr. Janja Pire in medicinska sestra Metka Vretič opravljati zdravstvene storitve v skladu s pogodbo z Zavodom za zdravstveno zavarovanje. Tako zdravnica kot medicinska sestra že dvanajst let uspešno skrbita za zdravje prebivalcev horjulske doline. Krajani želimo, da bi v prenovljenih prostorih uspešno opravljali svoje delo še naprej. Na fotografiji: Medicinska sestra Metka in dr. Pirčeva. (F. B.) ZA VARNEJŠO POT V ŠOLO — Čeprav se otroci iz okoliških vasi Horjula vozijo v šolo s kombijem, je v samem kraju vendarle nekaj nevarnih križišč, ki jih otroci prečkajo na poti v šolo. Prvi šolski dan učencev niso seznanjali sprometnovarstvenim načrtom le učitelji, temveč tudi člani Društva upokojencev, ki so dežurali na prometno kritičnih točkah. Na fotografiji: Horjulski šolarji na poti v šolo prvi šolski dan (F. B.) NOVO ASFALTIRANO IGRIŠČE PRI OSNOVNI ŠOLI — Delavci cestnega podjetja iz Ljubljane so zadnji dan počitnic na manjše igrišče pri osnovni šoli v Horjulu položili asfaltno prevleko. Tako so učenci kot tudi druga vaška mladina skoraj po dvajsetih letih dobili še drugo asfaltno površino oziroma igrišče, namenjeno le za igre z žogo, kot so košarka, odbojka, rokomet itn. Na fotografiji: Polaganje prvih metrov asfalta na novem šolskem igrišču (F. B.) REDNI PREGLED TRANSFORMA TORSKIH POSTAJ— Za nemoteno preskrbo z električnim tokom sta nedvomno potrebna tudi reden servisni pregled in čiščenje transformatorskih postaj, kijih srečujemo vsepovsod po naseljih. Fotografska kamera je ujela delavca vrhniškega podjetja za distribucijo elektirčne energije Marjana Korošca in Bogdana Jereba pri tovrstnem opravilu na enem izmed transformatorjev v Horjulu. (F. B.) OKTOBER 1997 DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC NAŠ ČASOPIS 21 Propadajoča zgradba Rašice Horjul Rašica Horjul zaprla vrata Okrog zgradbe Tovarne pletenin Rašica Horjul že več mesecev ni več živahnega vrveža, pa tudi ropot strojev znotraj samega poslopja je zamrl. Namesto tega se vsenaokrog razrašča trava, zidovje zgradbe pa kaže še bolj žalostno podobo, kot jo je pred meseci, ko je obrat še deloval. Zakaj so tovarno, ki je polnih dvainštirideset let rezala kruh Horjul-čankam zaprli, tudi na KS Horjul ne vedo (»nimamo nobene pismene informacije«); najbrž pa za matično podjetje v Gameljnah ni bila več perspektivna. Zadnje dejanje obrata se je vsekakor pričelo že več mesecev pred njegovim zaprtjem, ko si gaje ogledala posebna komisija in ugotovila kup po-mankljivosti na zgradbi. Ostrešje je bilo že povsem dotrajano in na nekaj mestih celo podprto z oporniki, kritina je razpadala, obnove pa so bila potrebna tudi okna, sanitarije in garderoba v prvem nadstropju in sanitarije ter tuš kabine v pritličju. Skladišče naj bi preselili v bivšo likalni-co, v prejšnjem skladišču pa uredili jedilnico. Vse prostore naj bi seveda nanovo prebelili, po končani sanaciji notranjščine zgradbe in strehe pa obnovili še fasado in uredili okolico stavbe. Da so bili delovni pogoji v Tovarni pletenin Rašica Horjul vse prej kot ustrezni, je ugotovil tudi republiški inšpektor za delo, kije 29. januarja letos opravil kontrolni inšpekcijski pregled. Rašica Horjul je o žalostnem stanju preoizvodne stavbe obvestila župana Leopolda Oblaka, ta pa svet KS Horjul in občinski svet. Na razširjenem sestanku sveta KS Horjul, ki so se ga udeležile tudi delavke Rašice Horjul, so bili soglasni, daje treba začeti s sanacijo stavbe. Svet KS Horjul je kot pogoj postavil, da obrat spet poveča število zaposlenih (februarja letos je bilo v njem zaposlenih le še 27 delavk) in da naj bi deloval vsaj še deset let... Ob ustanovitvi Rašice Horjul davnega leta 1955 je v njej našlo kruh kar 128 delavk. Sprva so te delale še v »mali dvorani« krajevnega prosvetnega doma, deloma pa tudi doma, kasneje pa so se preselile v zdajšnje poslopje. V boljših letih ni manjkalo celo idej, da bi v neposredni bližini obrata zgradili novo, prostornejšo proizvodno zgradbo, ki bi omogočila uvedbo tekočega traku, staro poslopje pa naj bi izkoristili za skladišče. Toda žal je tudi to padlo v vodo. B. V. PO SADIKE FRANCA PODOBNIKARJA PRIHAJAJO IZ VSE SLOVENIJE 61 let v drevesnici Domačijo pri Ižanc, kot pravijo Podobnikarjevim v Brezjah pri Dobrovi, pozna večina po njihovi drevesnici, kjer je moč dobiti najrazličnejše sadno drevje, tako za potrebe sadjarjev kot vrtičkarjev. Gonilna sila drevesnice je vsekakor 78-letni Franc Podobnikar, ki v tem delu vztraja že polnih 61 let, drevesnico pa je, kot pravi, prevzel od svojega očeta, ko mu je bilo komaj 17 let. Na treh hektarjih površine (sadike imajo na pol hektarja) Podobnikarjevi trenutno gojijo kar trideset sort jablan, petnajst sort hrušk, šest sort češenj, pet sort breskev, tri sorte marelic, pet sort sliv in ringlojev, tri sorte kosmulj, zraven tega pa še leskovačko kutino, holandsko nešpljo, josto, ribez, orehe, lešnike in celo kostanj maroni. »Ljudje še največ povprašujejo po jablanah, še posebno po takšnih sortah, ki so obstajale že v prejšnjem stoletju in ki so bolj odporne proti boleznim. To so predvsem bobovec, carje-vič, voščenka, kosmač, kanad-ka, mošancelj ali gambovec, rožmarinček in krivopecelj. Vse te sorte so hkrati seveda tudi nadvse okusne. Ves sadilni in cepilni material dobimo od selekcije pri Kmetijskem zavodu Ljubljana, zdravstveno inšpekcijo drevesnice pa izvaja Kmetijski inštitut iz Ljubljane,« pravi Franc Podobnikar, ki mu pri delu kajpada pomagajo tudi domači. Glavna sezona za drevesni-čarje je, kot pravi Ižancov ata, marec in oktober. Tedaj je čas za sajenje. Po Ižancove sadike prihajajo praktično iz vse Slovenije, z Gorenjske, Primorske, Dolenjske. »Naše sadike so stare od enega do treh let, to pomeni, da v drevesnici že obrodijo. Sadjarji in vrtičkarji imajo to radi, saj dobijo tako rekoč že vzgojena drevesa. Ljudem pa pride prav tudi, da jim damo vsa navodila, kako drevesa vsaditi, gnojiti, obrezovati in škropiti.« O tem, kako dolgo namerava še vztrajati v domači drevesnici, ki jo je Ižancov stari oče zastavil že davnega leta 1941, Franc Podobnikar še ne razmišlja. »Zaenkrat sem še kar pri zdravju, kako bo naprej, pa bomo še videli,« pravi. Branko Vrhovec IPIiiiÉl BABNA GORA Tam A- BABNA GORA Ljudski godec leta '97 prenovljen cestni odsek V nedeljo, 24. avgusta, je v lepem sončnem vremenu na Bab-ni Gori pri Polhovem Gradcu potekal del finalnega tekmovanja za Zlato harmoniko Lju-bečne in sicer Ljudski godec leta 97, v organizaciji Turističnega društva Vetrnik. Tekmovali so godci, frajtonarji, starejši od 60 let, iz vseh predelov Slovenije, ki so bili izbrani na enajstih izbirnih tekmovanjih. Med finalisti so bili tudi Slovenci, ki živijo zunaj naših meja, celo iz daljne Kanade. Eno izmed izbirnih tekmovanj je bilo 29. junija tudi na Babni Gori, kjer so se potegovali godci v vseh starostnih skupinah na IV. prvenstvu harmonikarjev Notranjske. Najboljši so poleg nagrad dobili možnost, da so se potegovali za naslov Zlate harmonike Ljubečne. Laskavi naslov Ljudski godec leta 97 si je priigral g. Miro Magister, Ljubljančan, vendar že več let živi v sosednji Avstriji, Beljaku. Prireditev smo popestrili z nastopom folklorne skupine iz Polhovega Gradca in ci-trarke Karmen Bonča iz Šenčurja. Prireditev je lepo uspela in bila je zelo dobro sprejeta tako med tekmovalci kot poslušalci. Že sedaj vabimo vse, ki igrate harmoniko, da se prihodnje leto udeležite našega V. prvenstva harmonikarjev notranjske Bab-na Gora 98 v organizaciji TD Vetrnik. Marija Setnikar Vas Babna Gora pri Polhovem Gradcu ima novo cestno podobo. Vaščani smo si že dolgo želeli, da bi se do doma pripeljali po asfaltni cesti. V začetku letošnjega poletja se nam je želja uresničila, vendar ne vsem. Obnovljene je bilo 800 m ceste v vrednosti 9 mio SIT. Vaščani smo prispevali 70% sredstev, občina Dobrova-Horjul-Polhov Gradec pa 30%. Žal so med nami tudi taki, ki so se sodelovanju odrekli. V petek, 12. 9. 1997, smo pripravili slovesnost, na kateri je predsednik sveta občine g. Tone Gerjol odprl cesto in jo predal uporabi. Ker imamo na Babni Gori še nekaj makedamskih cest, si vsi želimo, da to ni zadnji odsek, ki smo ga prenovili. Franc Setnikar KURJA VAS - SENTJOST Imitacija ceste? Cesta v Kurjo vas-Sentjošt že dalj časa buri duhove. V stanju, v kakršnem je sedaj, bolj ustreza gozdni poti kakor pa madakamski cesti. Pred letom ali večje sicer bila korenito prenovljena in je kar nekaj časa uspešno služila svojemu namenu. Letos pa je stanje obupno, saj so na kilometer dolgi relaciji sama rebra in kanali. Da pa je ironija še večja, je sredi septembra potekala renovacija, kipa sploh ni dosegla svojega namena, kvečjemu ravno nasprotno. Vsi, ki jo uporabljajo, so mnenja, da tako prometna cesta ne more biti v tako nevzdržnem stanju. Mogoče bi pa župan kaj postoril, če bi se vsak dan vozil po njej (ampak on ima itak terenca), tako kot se delavke v Alpino, šolski kombi, farani v cerkev, na pošto in še kam. Pa verjetno to ni edina cesta v šentjoški KS. Kaj nas čaka pozimi? Gašper Tominc Slavje ob cerkvici sv. Uršule na Setnici Podružnična cerkvica sv. Uršule na Setnici nad Polhovim Gradcem, katere obnovo so končali pred kratkim, je dočakala svoj dan. Nekaj sto vernikov in ljubiteljev pograjskega hribovja je zadnjo nedeljo v avgustu spremljalo blagoslovitev cerkve, ki jo je blagoslovil sam nekdanji ljubljanski nadškof dr. Alojzij Šuštar. Na slovesnosti pred cerkvijo je najprej spregovoril predsednik krajevne skupnosti Polhov Gradec Maks Rutar, ki je posebej pozdravil nekdanjega metropolita v imenu KS, nekaj besed pa je zbranim namenil tudi predsednik občinskega sveta Tone Gerjolj. Povedal je, da občinski svet v zdajšnjih razmerah pri obnovi cerkve žal ni mogel nuditi izdatnejše pomoči. O kapeli sprave v zvonici, kot jo imenujejo, pa tudi o sami cerkvi je po recitaciji Romane Jankovec in nastopu mladinskega zbora Pograjski slavčki obširneje spregovorila poznavalka krajevne zgodovine Jožica Kavčič. Dr. Alojzij Šuštar se je ob blagoslovitvi kapele zahvalil vsem, ki so pomagali pri obnovi cerkve, nato pa pozval k odpuščanju: KURJA VAS »Tudi sveti oče je med lanskoletnim obiskom pri nas naročil, naj odpuščamo drug drugemu. Vsakemu hočemo odpuščati in vsakemu hočemo prinašati mir.« Nekdanji metropolit je tudi povedal, da se v Sloveniji na različne načine pripravljamo na 2000-letnico Kristusove smrti in da je bilo v tem duhu že več prireditev. Med drugim je prišla v Slovenijo tudi fatimska Marija. Za kulturno popestritev slovesnosti, ki seje končala s sveto mašo, so dodatno poskrbeli tudi recitatorka Darja Malovrh, mladi trobentač Žiga Pečovnik in Mešani cerkveni pevski zbor. Obnova cerkvice sv. Uršule, ki je stala že ob popisu cerkvenega inventarja leta 1526, je trajala kar tri leta. Gonilna sila pri obnovitvenih delih pa je bil domači župnik Daniel Kaštrun. B. V. ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo gasilcem, vsem sovaščanom, okoličanom ter vsem drugim, ki so z delom, materialno ali kakor koli drugače pomagali pri odpravljanju posledic požara, ki ga je 23. 6.1997 na našem hlevu zanetila strela. Družina Jurca iz Zaklanca Zmaga poročenim Tradicionalno srečanje lejdik in poročenih v nogometu je potekalo tudi letos na lepo sončno nedeljo, 21. septembra ob 14.h. Tekma se je pričela z manjšo zamudo, vendar pa igralci niso bili videti nič manj zagreti. Prvi zadetek je padel v 14. minuti, slabih pet minut pozneje pa je sledila še ena uspešna akcija poročenih, kar jim je ob prvem polčasu prineslo vodstvo z 2:0. Drugi polčas so lejdiki nekoliko bolj napadali in nasprotniku kmalu zatresli mrežo. Vse je že kazalo, da bodo poročeni osvojili lovoriko, toda v zadnji minuti so prejeli izenačujoč zadetek. Sledil je dramatičen boj v podaljških, vendar je rezultat ostal nespremenjen. Postalo je jasno, da bodo potrebne se-demmetrovke. V igri živcev pa so se poročeni izkazali in gladko premagali mlajše s 7:4. Po tekmi so se gledalci in tekmovalci okrepčali s kurjimi bremzami (saj je srečanje potekalo v Kurji vasi) in morebitno žejo pogasili s steklenico piva. Pravega srečanja pa ne bi bilo, če po tekmi ne bi sledile še Igre brez meja. Sodelovala so domača društva, ki so se pomerila v štirih različnih igrah. Ob tem ni manjkalo smeha, zmagovalci pa so prejeli prikupne nagrade. Gašper Tominc Divje odlagališče je ogrožalo pitno vodo V hudourniški grapi na robu Horjula je z leti nastalo pravcato divje odlagališče, ki je močno kazilo sicer idilično okolico. Še bolj je problem postal žgoč, ko so nekoliko niže odprli novo vodno vrtino za horjulsko vodovodno omrežje, saj bi najrazličnejši kosovni in drugi odpadki utegnili ogroziti vodni vir. Inšpekcijske službe so izdale odlok, daje treba pri priči odstraniti črno deponijo in KS Horjul ni preostalo drugega, kot da ukrepa. Po očiščevalni akciji je odlagališče zdaj sanirano, morebitne nove kršitelje pa čaka sodnik za prekrške. Branko Vrhovec 22 NAŠ ČASOPIS DOBROVA—HORJUL—POLHOV GRADEC OKTOBER 1997 Kmečki praznik v Polhovem Gradcu Ob 5-letnici delovanja Gove-dorejskega društva Dolomiti smo v soboto, 6. septembra, organizirali razstavo govedi svetlo lisaste pasme. K sodelovanju smo povabili tudi člane Gove-dorejskega društva Barje. Priprave na razstavo so potekale vse leto, saj je bilo treba poleg odbire živali, ki jo je vodila se-lekcijska služba Kmetijskega zavoda Ljubljana, pridobiti še vsa potrebna soglasja, zagotoviti finančna sredstva in seveda organizirati spremljevalne prireditve, ki so bile naslednje: - razstava malih živali v organizaciji Društva gojiteljev malih živali Vrhnika - predstavitev Društva podeželskih in kmečkih žena - razstava Podeželje se predstavi - in za otroke likovna delavnica ter lutkovna predstava Debela repica v organizaciji Osnovne šole Dobrova pod mentorstvom učiteljice Vilme Snoj. Za dru- Nagrajene živali na Govedorejski razstavi v Polhovem Gradcu, 6. septembra 1997 Skupina starejših krav: 1. Šminka, roj. 6.11.1990, povp. 60281 mleka v laktaciji (največ 7263 1), lastnik Franc Pire, Rudnik 1/9, Ljubljana 2. Šaja, roj. 24.12.1989, povp. 59831 mleka v laktaciji (največ 7053 1), lastnik Matevž Košir, Sentjošt 40, Horjul 3. Šoja, roj. 31.12.1987, povp. 63471 mleka v laktaciji (največ 7800 1), lastnik Franc Pire, Rudnik 1/9, Ljubljana Skupina krav z znanima 2 ali 3 laktacijami 1. Lepa, roj. 29.6.1991, povp. 53441 mleka v laktaciji (največ 5640 1), lastnik Janez Mrak, Zabnica 1, Notranje Gorice 2. Šema,roj. 17.6.1993, povp. 48981 mleka v laktaciji (največ 5811 1), lastnik Franc Pire, Rudnik 1/9, Ljubljana 3. Slana, roj. 3.5.1991, povp. 7233 1 mleka v laktaciji (največ 7516 1), lastnik Pavel Zakelj, Sentjošt 1, Horjul Skupina krav z znano 1. laktacijo 1. Špica, roj. 10.9.1993, 1. laktacija 73141 mleka, lastnik Franc Pire, Rudnik 1/9, Ljubljana 2. Šara, roj. 22.5.1993, 1. laktacija 5760 I mleka, lastnik Pavel Maček, Sentjošt 6, Horjul 3. Linda, roj. 27.6.1997, 1. laktacija 5545 1 mleka, lastnik Matevž Košir, Sentjošt 50, Horjul Skupina prvesnic 1. Šoja, roj. 9.9.1994,100dni - 20001 mleka, lastnik Jože Čemažar, Gaberje 12, Dobrova 2. Srna, roj. 21.11.1994, telitev 14.7.1997, lastnik Pavel Žakelj, Sentjošt 1, Horjul 3. Teja,roj. 14.11.1994,100 dni 1500 1 mleka, lastnik Alojz Tegelj, Iška Loka 4, Ig Skupina telic 1. Liska, roj. 19.7.1995, lastnik Anton Dolinar, Razori 1, Dobrova 2. Špela, roj. 10.8.1995, lastnik Stanko Gerjolj, Smolnik 14, Polhov Gradec 3. Luna, roj. 2.8.1995, lastnik Franc Kregar, Selška 68, Lavrica Šampionka na območju občine Dob-rova-Horjul-Polhov Gradec Krava ŠARA, last Pavla Mačka, Sentjošt 1, Horjul V svojem imenu in imenu Kmetijske svetovalne službe iskreno čestitam vsem rejcem za nagrajene živali. Čestitam tudi vsem drugim razstavljanem, saj je že sama udeležba na takšni prireditvi uspeh in dokazilo, da posamezni rejci zmorejo in znajo doseči vrhunske rezultate pri reji. Vsem želim veliko uspehov tudi v prihodnosti in prepričana sem, da bo na podobni prireditvi v prihodnje več raz-stavljalcev. Za sodelovanje se zahvaljujem tudi strokovnim službam: območni veterinarski in selekcijski službi, sodelavcem kmetijske svetovalne službe ter pripravljalnemu odboru. Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka, Kmetijski zavod Ljubljana, žabno srečanje so poskrbeli člani Gasilskega društva Polhov Gradec. V krajšem kulturnem pro-gramu so nastopili otroci OS Dobrova, folklorna skupina Polhov Gradec, pevski zbor Briše, nekaj spodbudnih besed pa sta nam namenila župan Občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec g. Leopold Oblak in direktor Kmetijskega zavoda Ljubljana g. Jože Lužovec. Odprtje razstave je bilo zaupano predsedniku Govedorejskega društva Dolomiti g. Jožetu Čema-žarju. Govedorejska razstava je ob pestri ponudbi postala osnovna prireditev Kmečkega praznika v Polhovem Gradcu. Lep sončen dan je še dodatno pripomogel k prijetnemu vzdušju in veseli smo bili udeležbe predstavnikov občin, strokovnih služb ter vse drugih obiskovalcev. S svojim obiskom pa sta nas počastila tudi novi in bivši minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano g. Cin\ Smr-kolj in g. Jože Osterc. Zal pa smo zelo pogrešali večjo udeležbo domačinov. Res je lepo vreme pomenilo začetek siliranja in drugih opravil na travnikih in njivah, pa vendarle takš- ne prireditve na našem območju niso prav pogoste in kmetje nimamo vedno priložnosti, da se predstavimo in pokažemo rezultate svojega dela. Naj se na koncu zahvalim vsem sponzorjem, ki so finančno ali materialno omogočili celotno prireditev. V prvi vrsti velja zahvala krovnemu pokrovitelju Občini Dobrova-Horjul-Polhov Gradec. Drugi sponzorji, med katerimi smo nekoliko pogrešali nekatera večja podjetja v naši občini, pa so bili: Govedorejska služba Slovenije, Mestna občina Ljubljana, Občina Brezovica, Občina Škofljica, Zveza hranilno-kreditnih služb Slovenije, HKS Ljubljana, Mesarija Lajči, Henkel -Ecolab d.o.o., Mesarija Blatnik, Lek Veterina, Indihar Co. d.o.o., Kmetijska zadruga Dolomiti, Dobrova z.o.o., Ljubljanske mlekarne d.o.o., Avto-vleka Setnikar, Kopač d.o.o., Gostilna pri Gorjancu, Janko Trnovec, servis in prodaja, Matija Bolha, Jože Oven, podjetje Clair in Zavarovalnica Triglav. Vsem prav lepa hvala v imenu organizatorjev. Nada Gabrenja, kmetijska svetovalka Medobčinska razstava govedi svetlolisaste pasme Pozdrav župana občine Dobrova-Horjul-Polhov Gradec V kulturnem programu je sodelovala tudi folklorna skupina Polhov Gradec. Vse razstavljene živali so bile navedene tudi v katalogu, ki smo ga izdali ob tej priložnosti. Na prireditvenem prostoru ob Božne v Polhovem Gradcu se je končala medobčinska razstava govedi svetlolisaste pasme, ki jo je ob 5-letnici svojega delovanja pripravilo Govedo-rejsko društvo Dolomiti ob sodelovanju Govedorejskega društva Barje. Slednje je bilo ustanovljeno šele lani. Na območju obeh društev namreč krepko prevladuje reja prav svetlolisa-stega goveda, ki je, kot pravijo poznavalci, kombinirana pasma, pri kateri poteka selekcija z enakim poudarkom na mlečnosti kot na prireji mesa. Pitanci svetlolisaste pasme so med rejci nadvse priljubljeni, saj imajo dobro izražene klavne lastnosti; mogoče jih je pitati tudi na težo 600 kilogramov in več, na dan pa lahko prirastejo tudi prek 1.300 gramov. Hkrati pa krave svetlolisaste pasme dajo tudi veliko mleka, bogatega z maščobami in beljakovinami. Na živinorejski razstavi v Polhovem Gradcu (pri organizaciji je sodeloval tudi Kmetijski zavod Ljubljana) je bilo razstavljenih in ocenjenih 56 govedi 35 rejcev. V skupini starejših kravje ocenjevalna komisija dodelila prvo mesto kravi Šminki rejca Franca Pirca z Rudnika, ki je tudi bikovska mati, druga je bila Šaja rejca Matevža Koširja iz Šentjošta, tretja pa Šoja, prav tako last Franca Pirca in bikovska mati. V skupini krav z znanima dvema ali tremi laktacijami je bila prva krava Lepa Janeza Mraka iz Žabnice pri Notranjih Goricah, druga je bila Šema Franca Pirca, tretja pa krava Slana rejca Pavla Žaklja iz Šentjošta. V konkurenci krav z znano prvo laktacijo je bila najboljša Špica, bikovska mati, prav tako last Franca Pirca z Rudnika, druga je bila Šara Pavla Mačka iz Šentjošta, ki je bila hkrati tudi najbolje ocenjena krava Govedorejskega društva Dolomiti, tretja pa krava Linda Matevža Koširja iz Šentjošta. Med prvesnjcami se je najbolje izkazala Šoja, last Jožeta Cemažarja iz Gaberja pri Dobrovi, kije hkrati tudi predsednik GD Dolomiti, sledila ji je Srna Pavla Žaklja iz Šentjošta, tretja pa je bila Teja Alojza Teg-Ija iz Iške Loke. Med telicami je bila najboljša Liska Antona Dolinarja iz Razorij, druga je bila Špela Stanka Gerjolja s Smolnika, tretja pa Luna Franca Kregarja z Lavrice. Obiskovalci odmevne prireditve so si poleg govedi lahko ogledali tudi razstavo rejcev mladih pasemskih živali z Vrhnike in likovno delavnico lutkovnega krožka OŠ Dobrova. Ta je za nameček uprizoril še lutkovno igrico Debela repica. Z domačimi kulinaričnimi dobrotami pa se je predstavilo Društvo podeželskih in kmečkih žena. B. V. RAZSTAVA OB KMEČKEM PRAZNIKU V POLHOVEM GRADCU Podeželje se predstavi Ena od »nagrajenk« s kataloško številko 49 v ocenjevalnem krogu Ob kmečkem prazniku v Polhovem Gradcu je bila 6. in 7. septembra v tamkajšnji graščini na ogled tudi zanimiva turisti-čno-kmetijska razstava Podeželje se predstavi. V predverju gradu se je predstavilo društvo Ajda z Vrzdenca, v prostoru zraven pa ponovno mlado, a nadvse prizadevno Turistično društvo Briše s paleto turističnih zanimivosti v njihovem kraju in posnetki njihovega letošnjega nastopa na Igrah brez meja. V istem prostoru so obiskovalci lahko občudovali maketo Marinčevega kozolca na Planini, zajeten okvir za sliko rezbarja Matija Kavčiča, mizarske izdelke Mizarstva Peter Kavčič in škripčevje Kovaštva Leopolda Oblaka (vsi trije so iz Šentjošta), pa medeninaste izdelke Lectarstva Krvina iz Brezja in pletarske izdelke s Praproč pa še kaj. Zavod za gozdove Slovenije je z vzorci požaganega drevja prikazal, kakšna je pravilna sečnja dreves, svoje razstavne panoje pa je pripravila tudi Kmetijska svetovalna služba Slovenije. Turistično društvo Škofr ljica seje med drugim predstavilo z domačimi priboljški, tamkajšnja lovska družina pa je postavila pravcato lovsko prežo, kije segala do stropa razstavnega prostora. Manjkale niso tudi turistične zanimivosti in gostinska ponudba Velikih Lašč ter okolice (za vzorec je bilo tudi nekaj suhe robe), predstavilo se je Društvo podeželskih žena Rovte, Gimnazija Želimlje, skavti Ostrorogega jelena in obetavni turistični kraji kot so Kamnik pod Krimom, Jezero in Pre-serje. Občina Ig je poleg slikovnega gradiva (Barje, ljubo Barje, kaj kako?), razstavila svoje glasilo, zraven pa še konjski komat, izdelke iz testa, lončeno posodo in še kaj. Podlipa-Smrečje pa poleg drugega kajpada svoje slovite čipke. Obiskovalci razstave so lahko občudovali tudi slike islandskih konj kmetije Uglegaarden, staro kmečko orodje in pripomočke (Vzeto iz pozabe), ročno tkanje, zdravilna zelišča, predstavilo se je Gove-dorejsko društvo Vrhnika, na ogled so bile doma pridelane gobe in še kopica drugih zanimivosti, g. V. « KOLEDAR ŠPORTNIH PRIREDITEV V OKTOBRU 11. in 12. oktober 11. MEDNARODNI TURNIR V ŠPORTNO RITMIČNI GIMNASTIKI 12. oktober 12. ODPRTO PRVENSTVO VRHNIKE V TEKU Z ROL-KAMI NA ULOVKO Start ob 10. uri v Podčelu. 13. oktober PRIČETEK ZIMSKE VADBE ZA OBČANE Zanimive vadbe za vse: TELOVADNICA PARTIZAN VRHNIKA REKREACIJA ŽENSKE: ponedlejek od 18.30 do 19.30 sreda od 19.00 do 20.00 AEROBIKA ŽENSKE: ponedeljek od 19.30 do 20.30 sreda od 20.0 do 21.00 VADBA ZA OTROKE OD 5 DO 7 LET: torek od 15.40 do 16.30 četrtek od 16.35 do 17.30 19. oktober 18. GOZDNI TEK ULOVKA 1997 Start ob 10. uri pri brunarici na Ulovki. ŠPORTNA ZVEZA VRHNIKA BALINARSKE NOVICE Tudi v tretje ni šlo Balinarjem Plešivice se tudi v tretje ni uspelo uvrstiti v 1. državno balinarsko ligo. V derbiju prvnestva v Notranjih Goricah so sicer igrali neodločeno s prvouvrščeno Bistrico, vendar jim je spodletelo v 16. krogu z ekipo Primskovo iz Kranja. Na koncu so imeli isto število točk kot ekipa Bistrice, vendar slabšo punt razliko in v 1. ligo so se uvrstili Bistričani. Pokal in N0BZ liga 1997 S finalom pokala se je končalo letošnje tekmovanje v Notranjski območni balinarski zvezi. Ekipa Jezera iz Cerknice je zasluženo v Horjulu premagala Metrel in osvojila letošnji pokal NOBZ ter se uvrstila med 16 najboljših ekip v Sloveniji. V NOBZ ligi pa je ekipa Logatca brez poraza osvojila prvo mesto in se uvrstila na kvalifikacije, ki so bile v Luciji. Z uspehom na kvalifikacijah pa seje ekipa Logatca pridružila Jezeru in Metrelu iz Horjula, ki že nastopata v 2. ligi zahod. KONČNI VRSTNI RED: URNIKI ŠPORTNE DEJAVNOSTI OD 13. 10. DO 18. 4. 1998 TELOVADNICA PARTIZAN VRHNIKA PONEDELJEK TOREK SREDA Četrtek PETEK SOBOTA NEDELJA 14,oo do IS.oo KOBRA V: Kenk 14,20 do 15,40 104 Četa V: Jugovec 13.30 do 1S.00 S. V. - 2730 V: Končan 14.15 do 15,45 530 lični C. V: Nikolavčič 14,30 do 16,00 ODBOJKA OBC. V: Razdrh 9.00 do 10.30 nogomet DREN V: Krasnik 15,00 do 16,3o Namizni tenis V: 15,40 do 16.30 otroci od 5 do 7 let V: Petrovič 15.00 do 16.30 V: 15,50 do 16,35 Osnovna Šola V: Razredna si. 16.00 do 17,00 A ti.ET1KA V: Drašler 10,30 do 14,00 nogomet nk Vrh. V: 16,4o do 17,20 O. Šola pouk V: 16,30 do 17,30 COMING V: Grom 16.40 do 17,20 O. Šola pouk V: 16,35 do 17,30 otroci od 5 do7 let V: Petrovič ¡7,00 do l8.3o Nam. Tenis 1. D. V: 14.00 do 15.30 košarka V: Ibrahimovič 17,3odo 18 3o Atletika V.ŠrajT. 17,30 do 18,30 KOŠARKA 3'4 raz. V :Krašovec 17.30 do 19.00 ŠRG V: Mohar 17,30 do 18,30 Košarka 3 4 raz. V: Krašovec 18,30 do 19,30 ODBOJKA V: Vidmar 15.30 do 17.00 Nogomet Kovin. V: Popovič IS.3o do 19,3o Rekreacija ženske V: Kostan/evec 18,30 do 19,30 Alp Smučanje V: Požar 19,00 do 20.00 Rekreacija ženske l' Hožič 18,30 do 19.30 društvo invalidov V: Jaklič 19,30 do 20.30 Nogomet ks V Margon 17,00 do 18.30 NOG: Zaba V: Štirca 19.3o do 20,3o Aerobika ženske V.: Rožič 20,3odo21,3o Rekreacija Povž V: Petkovšek 2l,3o do 22,3o COMING ST: V: 19,30 do 20,30 Košarka VERD V: Jesenovec 20,30 do 22,00 ODBOJKA 2. V: Simončič 22,00 do 23.30 Močilnik V: marinčič 20,00 do 21,00 Aerobika ženske V: Kostanjevec 21,00 do 22,31) Karate V: Obreza 19.30do 20,30 POLICIJA V Godnjavec 20 30 do 21,30 KOŠARKA V: Pahor 21,30 do 22.30 EI.EKTO V: Malavašič 20.30 do 21.30 Nog. ŠD Sinjaa G V :RŽEK 21.30 do 22,30 ŠD Blatna Brez. V: Pire 18 30 do 20.00 NOG. UPA V: Kuzmič 20.00 do 21.30 NOG V: TELOVADNICE OSNOVNE ŠOLE LOG-DRAGOMER TERMINI OD 31.10. DO 18. 4.1998 ponedeljek TOREK SREDA Četrtek PETEK SOBOTA NEDELJA 8.00do 9.30 TENIS V: ZERNICKI 8.00 TENIS 17,30 DO 18,30 TENIŠKA ŠOLA DREN 17,30 DO 18,30 TENIS SELEKCIJA DREN 9.30 do 11,00 TENIS DREN V .JELOVŠEK 9.30 TENIS GRUDEN NOVUAN ŠZV. 18.30 DO 19,30 REKREACIJA DRAGOMER V: PEČAN . 19,00 do 20,00 TENIS SELEKCIJA DREN 17.30 do 19.30 TENIS SELEKCIJA DREN 19,00 20,00 TENIS SELEKCIJA DREN 18,30 do 19,30 ODBOJKA DRAGOMER V. LOGAR 11.00 TENIS SOU JEL. 12,30 TENIS ŠOLA JEL. 11.00 TENIS 12.30 TENIS 19,30 DO 20,30 REKREACIJA ŠD LOG V .STRGAR 19,30 do 20,30 TENIS DRAGOMER V: KRISTAN 19,30 DO 20.30 SELEKCIJA N DREN- DRAGOM V: KRASNI K 14.00 TENIS ŠOIA JEL 15.30 TENIS ŠOLA -JEL. 14.00 TENIS 15.30 TENIS 20,30 DO 21,30 REKRJ-ACIJA SKAVTI V: RADO urb. 20,00 DO 21,30 ODBOJKA DRAGOMER V: LOGAR 20,30 DO 21,30 AEROBIKA ŠDLOG V: 20,30 do 21,30. SELEKCIJA DREN-DRAG. V: MA TlC 20,30 DO 21,30 SPI..REKRA. LOG V: STRGAR 17.00 TENIS ROZ. BASTAR 18.30 BADM1NT. VUKELlC 17.00 TENS 18,30 TENIS ŠTUELEK 21.30 DO 23,00 KOŠARKA DRAGOMER V: PEČL1N 21.30 DO 23.00 KOŠARKA LOG V: STRGAR 21,30 DO 23,00 KOŠARKA B1.A1NA BREZ. V-.P1RC 21.30 DO 23,00 KOŠARKA V:CERK 21,30 DO 23,00 KOŠARKA DREN V: JELOVŠEK 20.00 BADMINTON ŠD LOG TELOVADNICA OS IVANA CANKARJA 97/98 PON TOR SRE CET PET SOB NED 13.00-13.45 1. ŠŠD GREBENC 9.00 - 12.00 ŠRG MOHAR 8.30- 11.00 KOŠARKA TEKME 13.50-14.35 2. ODBOJKA NOVAK ŠŠD GREBNEC ODBOJKA NOVAK ŠŠD GREBENEC fjtrcotttt/e 12.00-13.00 TENIS ČEKADA SEUAK 12.00-15.00 ŠRG MOHAR 14.50-15.35 3. PLES 5.-8. R. ŠRAJ SŠV 5. -8. R. KOŠARKA 5. IN 6. R. ADAM KOŠARKA 7. IN 8. R. KOŠARKA 5. IN 6. R. ADAM 13.00-16.00 ŠRG MOHAR 15.50-16.35 4. KOŠARKA 5. IN 6. R. ADAM ŠRAJ 4.A-ic 4.D-ic 4.B-ic 4.E-ic 4.A-ic 4.D-ic 16.00-17.00 ATLETIKA DRAŠLER 16.40-17.25 5. 4.C-ic 4.F-ic 4.B-IC 4.E-ic 4.C-ic 4,F-ic KOŠARKA 3. IN 4. R ADAM ŠRG TEKME 17.30-19.00 ATLETIKA DRAŠLER ŠRG MOHAR ATLETIKA DRAŠLER ŠRG MOHAR MOHAR KOŠARKA 19.00-20.30 KOŠARKA 7. IN 8. R. ADAM KOŠARKA KADETI KOŠARKA 7. IN 8. R ADAM KOŠARKA KADETI KOŠARKA KADETI VSI 20.30 - 22.00 KOŠARKA ČLANI KOŠARKA IC KOŠARKA ČLANI KOŠARKA ČLANI KOŠARKA IUV 1 BISTRICA 18 13 2 3 176-112 41 +64 2 PLEŠIVICA 18 13 2 3 167-121 41 +46 3 CENTER 18 10 1 7 156-132 31 +24 4 PRMSKOVO 18 8 4 6 148-140 28 +8 5 ALPETOUR 18 7 6 5 151-137 27 + 14 6 SVOBODA 18 8 1 9 150-138 25 + 12 7 FUŽINE 18 6 2 10 134-154 20 -20 8 TRŽIČ 18 6 1 11 130-158 19 -28 9 MEGRAD 18 6 0 12 126-162 18 -36 10 ZARJA 18 3 1 14 102-186 10 -84 J. Majer KONČNI VRSTNI RED V NOBZ LIGI: 1 LOGATEC 12 12 0 0 147-45 35 +102 2 SODRAŽICA 12 7 2 3 128-64 23 +64 3 IDRIJA 12 6 4 2 113-79 22 +34 4 BLAGAJANA 12 6 3 3 104-88 21 +16 5 FARA 12 6 2 4 99-93 20 +6 6 LOŠKA DOLINA 12 4 4 4 101-91 16 + 10 7 DRAGOMER 12 4 3 5 87-105 15 -18 8 IUV 12 4 2 6 89-103 14 -14 9 JEZERO 2 12 3 4 5 84-108 13 -24 9 SINJA GORICA 12 3 4 5 84-108 13 -24 11 SINJA GORICA 2 12 4 1 7 77-115 13 -38 12 TIČNICA 12 2 3 7 77-115 8 -38 13 CERKNO 12 1 0 11 58-134 3 -76 J. Majer LESTVICA OBČINSKE LIGE 1. KOLO ŽEMLCA : KOCIPER 2 : 6 BLAGAJANA : UPOKOJENCI 8 : 0 KRANJC :DREN 8:0 2. KOLO KOCIPER : BLAGAJANA 6 : 2 UPOKOJENCI: KRANJC 2 : 6 DREN : ŽEMLCA 2 : 6 3. KOLO KRANJC:ŽEMLCA 4:4 DREN:BLAGAJANA 2 : 6 KOCIPER : UPOKOJENCI 6 : 2 4. KOLO DREN : KOCIPER 4:4 KRANJC:BLAGAJANA 4:4 UPOKOJENCI: ŽEMLCA 4 : 4 5. KOLO UPOKOJENCI: DREN 8 : 0 ŽEMLCA:BLAGAJANA 4 :4 KOCIPER: 8:0 6. KOLO KOCIPER : ŽEMLCA 6:2 UPOKOJENCI: BLAGAJANA 4 :4 DREN:KRANJC 2 : 6 7. KOLO BLAGAJANA : KOCIPER 2 : 6 KRANJC : UPOKOJENCI 8 : 0 ŽEMLCA : DREN - 8. KOLO ŽEMLCA:KRANJC 0 : 8 BLAGAJANA : DREN 6 : 2 UPOKOJENCI: KOCIPER 6 : 2 9. KOLO KOCIPER : DREN 2 : 6 BLAGAJANA : KRANJC 4 :4 ŽEMLCA : UPOKOJENCI 2 : 6 10. KOLO DREN : UPOKOJENCI 6: 2 BLAGAJANA : ŽEMLCA 6 : 2 KRANJC : KOCIPER 4:4 LESTVICA L KOCIPER 10 TEKEM, 6 ZMAG, 2 NEODL., 2 PORAZA 2. KRANJC 10 TEKEM, 5 ZMAG, 4 NEODL., 1 PORAZ 3. BLAGAJANA 10 TEKEM, 4 ZMAGE, 4 NEODL., 2 PORAZA 4. UPOKOJENCI 10 TEKEM, 3 ZMAGE, 2 NEODL., 5 PORAZOV 5. DREN 9 TEKEM, 2 ZMAGI, 1 NEODL., 6 PORAZOV 6. ŽEMLCA 9 TEKEM, 1 ZMAGA, 3 NEODL., 5 PORAZOV SMUČARJI TEKAČI V TSK COMING VRHNIKA Vestno se pripravljajo 20 TOČK 19 TOČK 16 TOČK 11 TOČK 7 TOČK 6 TOČK Miro Gruden TSK Coming Vrhnika, to smo mi, klub smučarjev tekačev, ki je v pretekli sezoni osvojil kar dva naslova državnih prvakov. Poleg tega pa smo osvojili tudi nekaj zmag v pokalnih tekmovanjih. Naši najmlajši pa so osvajali medalje tudi na mednarodnih tekmovanjih, od katerih je najpomembnejše neuradno svetovno prvenstvo za deške kategorije. Za tako dobre uspehe se zahvaljujemo našemu glavnemu sponzorju; podjetju Corning, ki nam je za to sezono z nakupom novega kombija omogočilo prevoze na treninge in tekme. Težave so se pojavile ob koncu letošnje tekmovalne sezone, ko nam je potekla pogodba s Športno zvezo Vrhnika za najem njihovega kombija, ki ga bomo v novi sezoni zelo pogrešali. Kljub temu, da se ukvarjamo z zimskim športom, po zelo uspešni zimski sezoni tudi poleti nismo počivali in se zagnano pripravljamo za nove zmage. Tako smo že spomladi po le enomesečnem premoru začeli z rednimi treningi. Sedaj pa prihajamo na vrhunec pripravljalnega obdobja na zimo, ki se je začel z enotedenskimi pripravami v Cerknem. Naši treningi so zelo raznoliki, saj poleg rolkanja še kolesarimo, plavamo, planinarimo, krosiramo in opravljamo specialne vaje za razvijanje hitrosti in moči. Zaradi pestrosti so naši treningi privlačni tudi za nove člane in ob tem vabimo mlade nadebudneže, da se priključijo v naše vrste. Treningi pa ne pomenijo le napora, ampak so tudi zdrav način preživljanja prostega časa ob igri, zabavi in druženju z vrstniki. Da pa smo s treningi uspešno zastavili, pa kažejo tudi rezultati na prvih tekmah v pripravljalnem obdobju. To nam daje upanje, da vas bomo o novih uspehih lahko še velikokrat obveščali. Na koncu pa vas še vabimo, da si 12. oktobra ogledate tekmo z rol-kami na Ulovko. M. G. Balinarski turnir Balinarska sekcija športnega društva »POVŽ« iz Stare Vrhnike je v nedeljo, 28. septembra organizirala že 5. tradicionalni balinarski turnir mešanih parov. V lepem sončnem vremenu in pred številnimi domačimi gledalci je nastopilo 16 parov. Po zanimivih dvobojih je nepričakovano slavil par Grom Marjan in Grom Boža, pred Grom Nacetom in Grom Majo ter Cafuta Romanom in Romano. Štirje prvouvrščeni so prejeli medalje, zmagovalni par pa še prehodni pokal. Prav tako je vseh 16 parov prejelo praktične nagrade, ki so jih prispevali številni sponzorji. Vrstni red: 1. Grom Marjan - Grom Boža 2. Grom Nace - Grom Maja 3. Cafuta Roman - Cafuta Romana 4. Gabrovšek Peter - Gabrovšek Damjana 5. Krvina Jani - Krvina Joži 6. Brenčič Lojze - Brenčič Stanka 7. Rode Sašo - Rode Brigita 8. Malavašič Jože - Malavašič Jožica 9. Petkovšek Franci - Arh Tanja 10. Zakrajšck Sandi - Zakrajšek Andreja 11. Jereb Marta - Jereb Tadej 12. Novak Tone - Novak Andreja 13. Plahutnik Boštjan - Nagode Marija 14. Slabe Tomaž - Slabe Mojca 15. Petkovšek Klemen - Vuk Ančka 16. Caserman Majda - Glavač P.F. Pri ženskah Vrhnika II, pri moških IUV Na baliniščih pri DU Vrhnika sta pod pokroviteljstvom Janija Ma-rinčiča s.p. (BIFE PRI POŠTI) potekala balinarska turnirja za ženske in moške ekipe. Pri ženskah je nastopilo 6 ekip iz Preserja, Žirov, Logatca in Vrhnike, medtem ko pri moških 8 ekip, vse iz KS Vrhnika. Pri ženskah je zmagala ekipa Vrhnika II, pri moških pa je ekipa IUV v finalu premagala Blagajano. Prve tri uvrščene ekipe pri ženskah in moških so prejele pokale. VRSTNI RED — ŽENSKE: 1. VRHNIKA II (Nada Šestan, Slavka Nučič Dolinar, Marija Nagode, Rezka Mole) 2. ŽIRI (Anka Tušek, Vida Sedej, Mili Lapajne, Marica Kavčič) 3. VRHNIKA I(Anica Jereb, Lucija Kogovšek, Dragica Pelan, Vika Buh) 4. LOGATEC 5. PRESERJE 6. VRHNIKA III VRSTNI RED — MOŠKI: 1. IUV VRHNIKA (Samo Krom-pič, Elo Krompič, Rudi Dobro-voljc, Janez Malovrh) 2. BLAGAJANA (Denis Ule, Jože Stržinar, Vinko Leventič, Andrej Štirn) 3. KRANJC (Zdravko Kogovšek, Srečko Kondardi, Metod Končan, Vinko Sluga) 4. MARINČIČ 5. ŽEMLCA 6. UPOKOJENCI 7. ŠOFERJI 8. MF.RCATOR J. Majer Utrinek s priprav smučarjev tekačev COMINGA v Cerknem TENIŠKE NOVICE DRŽAVNO EKIPNO PRVENSTVO V TENISU DO 14 LET Mladi tenisači TK Dren •Vrhnika drugi Finalni turnir je potekal po protokolu kot se spodobi za tekmovanja ranga državnega prvenstva, s himno in otvoritvijo župana Vrhnike. V organizaciji Teniške zveze Slovenije in športnega društva Dren iz Drenovega griča - Lesno brdo je bil v soboto 4. oktobra in v nedeljo 5. oktobra finalni ekipni del državnega prvenstva v tenisu za dečke do 14 let. V finalni del so se uvrstile štiri ekipe, ki so na regionalnih ligah osvojile prvo mesto ter s tem pravico udeležbe na finalnem turnirju. Organizacijo turnirja pa so dobili marljivi teniški in športni delavci športnega društva iz Drenovega Griča - Lesno brdo. Državno prvenstvo je v soboto otvoril župan Vrhnike Vinko Tomšič. Polfinalna dvoboja pa sta se odvijala na igriščih Teniškega kluba Dren na Drenovem griču in na igriščih Teniške sekcije Vrhnika. Organizacija turnirja ŠD Dren je bila podeljena tudi zaradi uvrstitve njihove ekipe ekipe mladih tenisa-čev na ta finalni del. To je bilo prav 1 !# I teniških točk so se najprej srečali v tako imenovanem polfinalu po dve ekipi med seboj in to na Drenovem griču je TK Dren - Vrhnika premagal TK šport Plus iz Ljubljane z 3:2. Na vrhniških teniških igriščih pa je TK Branik 1 iz Maribora premagal TK Krko iz Novega mesta prav tako z 3:2. Zmagovalni ekipi sta v nedeljo odigrali še dvoboj za prvo mesto, obe poraženi ekipi pa sta prejeli pokale in medalje za tretje mesto v Sloveniji. Finalni dvoboj so domači mladi tenisači začeli odlično in po-vedli z dvema zmagama. Na vidiku je bilo že veliko presenečenje, vendar tudi rumena žogica je okrogla in zadnje tri dvoboja so gladko dobili tenisači iz Maribora in zasluženo zmagali z 3:2. Poglejmo posamezne dvoboje: Aljoša Kucler: Darij Kranjc 6:1,7:5 Niki Popovič : Rok Petelinšek 6:0, 6:4 '*...... : Mlada ekipa tenisačev TK Dren -Vrhnika do 14 let od leve: Marko Ve-selinovič, Luka Gregorc, Marko štrukelj, Niki Popovič, Aljoša Kucler in Miha Gregorin. gotovo eno večjih presenečenj v predtekmovanjih po regijah, kjer je TK Dren - Vrhnika v svoji skupini osvojila prvo mesto. Mladi tenisači Drenovega griča - Lesno brdo so premagali ekipe TK Nova Gorica, TK Koper in TK Bombač iz Ljubljane kar z 5:0. V odločilnem srečanju pa so v Kamniku premagali mlade Kamničane z 3:2 ter tako osvojili prvo mesto. S tem pa že presenetili vse teniške strokarje, saj so pokazali izredno dober in borbeni tenis. Ekipo sestavljajo igralci: Luka Gregorc, Aljoša Kucler, Marko Veselinovič, Miha Gregorin, Marko Štrukelj in Niki Popovič, kapetan ekipe je Milan Veselinovič, trener pa Florjan Frčej. Prav vsi ti pa so najbolj zaslužni za uvrstitev na zaključni turnir. Poleg njih pa so veliko postorili še v vodstvu teniškega kluba ter za mlade tenisače maksimalno poskrbeli. Podjetji Avtoco-lor iz Drenovega griča in Avtotrade iz Sinje Gorice pa sta ekipo opremili z vso teniško opremo. Vrnimo se finalnemu turnirju, katerega so vodili vrhovni sodniki iz Teniške zveze Slovenije. Na podlagi Luka Gregorc: Uroš Kuhar 4:6,4:6 Marko štrukelj: Marin Kondrič 1:6, 2:6 V odločilnem dvoboju dvojic pa sta Kucler in Gregorc izgubila s parom Kuharjem in Kondričem z 0:6, 3:6. Tako so državni prvaki postali mladi tenisači iz TK Branik Maribor. Velik uspeh pa so prav gotovo dosegli mladi tenisači ekipe TK Dren - Vrhnika z osvojitvijo srebrne medalje in pokala za drugo mesto. To je dosedaj največji uspeh tenisa v občini Vrhnika. Vsi tekmovalci so prejeli precej praktičnih nagrad, ki so jih prispevali glavni sponzor finala COCA COLA iz Ljubljane ter še Avtotrade (Sinja Gorica), Avtoco-lor (Drenov Grič), Agencija Portal (Ljubljana), špedicija Franci (Sinja Gorica), Blago mix (Vrhnika), Piz-zerija Boter (Vrhnika), Gostilna Marolt (Drenov Grič), Faranika -Trgovina z blagom (Ljubljana), Pizza Griča (Drenov Grič), KS Drenov Grič Lesno Brdo, Občina Vrhnika in športna zveza Vrhnika. V imenu organizatorjev vsem še enkrat hvala. S.S. trgovin keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge Teniški turnir Blago mixa Marljivi športni delavci teniške sekcije z Drenovega Griča - Lesnega Brda so v začetku septembra izvedli tradicionalni teniški turnir BLAGO MIX -DREN 97. Nastopilo je 25 tenisačev iz bližnjih teniških klubov. Treba pa je poudariti, da je bil to letošnji najmočnejši teniški turnir v občini Vrhnika, kar so dokazale zelo zanimive in borbene tekme predvsem v polfinalu in finalu. Glavni sponzor turnirja je bil lastnik podjetja Blago mix, kije tudi poskrbel za nagradni sklad 1000 DEM, ki so si ga razdelili prvi štirje najboljši tenisači. Prav gotovo je bilo najbolj zanimivo polfinalno srečanje med državnim prvakom do 16 let Ljubljančanom Andražem Jovanovičem in enem najbolj obetajočih tenisačev iz Bevk Juretom Potočnikom. Zmaga je pripadla Andražu, in to 2:0 (6:3, 6:2). V drugem polfinalu pa je Vlado Hudeček (češka) moral predati dvoboj Andražu Tome-tu (Medvode) zaradi preutrujenosti, saj je do prekinitve dvoboj trajal tri ure. Rezultat je bil 6:3, 3:6, 0:2; predaja. Tudi v finalu sta oba Andraža prikazala vrhunski tenis, kjer pa je več mladostne borbenosti pokazal Jovanovič. Vsi tekmovalci so bili z organizacijo odprtega prvenstva Drenovega griča - Lesnega Brda zelo zadovoljni. Od lastnika Blago mixa so prejeli reklamne majice, prvi štirje pa denarne nagrade. Vsi si samo še želimo takih kakovostnih turnirjev. S.S. Od leve proti desni: Andraž Tome, zmagovalec 16-letni Andraž Jovanovič, Bevčan Jure Potočnik in lastnik Blago mixa Janko Jazbec. ZAKUUCEK TENIŠKE SEZONE Razglašeni tenisači leta občine Vrhnika Teniška sekcija Vrhnika je v soboto, 20. septembra, organizirala še zadnji teniški turnir posameznikov, ki je štel za določitev tenisača občine Vrhnika v letu 1997. Turnirja seje udeležilo 32 tekmovalcev, manjkali pa so nekateri dobri igralci iz Dragomerja, Drenovega Griča in Bevk, kar bi zadnji turnir še bolj popestrilo. Sam turnir je potekal po sistemu TIE BREAK in vsak tekmovalec je lahko izgubil samo eno tekmo, da je lahko nadaljeval naprej. Rezultati polfinala so bili: S. Petkovšek : J. Petkovšek 3:0 P. Kavčič : G. Kukec 3:0 S. Petkovšek : P. Kavčič 2:4 Iz tolažilne skupine (repesaž) se je uvrstil A. Seljak z zmago proti U. Jerebu 2:1. V finalu sta bila naslednja rezultata: A. Seljak : S. Petkovšek 3:0 P. Kavčič : A. Seljak 4:3 Tako je zmagovalec zadnjega turnirja postal Peter Kavčič, ki je pokazal tudi največjo borbenost in željo, da premaga vse vrhniške tenisače. Drugi je bil A. Seljak in tretji S. Petkovšek. Kot sem že omenil, je zadnji turnir štel tudi za določitev tenisača občine Vrhnika. Vsi turnirji v občini so točkovani in tisti, ki zbere največ točk, postane tenisač sezone. Zadnji turnir je točkovan dvojno in končni vrstni red za pokal tenisača leta občine Vrhnika 1997 je bil: 1. Peter Kavčič 84 točk 2. Sandi Petkovšek 79 točk 3. Grega Kukec 74 točk. Tako je tenisač z Vrhnike Peter Kavčič postal tenisač občine. Naj navedem samo nekaj njegovih rezultatov: zmagovalec Dragomerja 97 posamezno; 3. mesto dvojice - Pokal Boter; finalist v dvojicah - Urška 97; 2. mesto posamezno - občinsko prvenstvo; zmagovalec zadnjega turnirja. S.S. Kukec-Božič občinska prvaka v dvojicah Teniška sekcija Dragomer -Lukovica pri športnem društvu Dragomer je organizirala občinsko prvenstvo v tenisu za dvojice. Tekmovanje je potekalo v soboto, 13. septembra, s 13 pari tekmovalcev. Razdeljeni so bili v štiri skupine, kjer je vsak par igral med seboj. Po dva najboljša iz skupine sta se uvrstila med osem dvojic, kjer pa sta po raz-igravanju v finalnem obračunu Kukec in Božič z Vrhnike premagala dvojico iz Dragomerja, ki stajo sestavljala Mesojedec -Grdadolnik, z 9:8 (8:6) in tako po nekaj letih zopet postala občinska prvaka. V boju za tretje mesto sta Mesec in Jereb (oba Vrhnika) premagala Dragomer-čana Remca in Pečlina z 9:7. Prvi štirje pari so prejeli zaslužene pokale. Ob tem pa je treba zapisati, da seje občinskega prvenstva tenisa v dvojicah udeležilo najmanj tekmovalcev doslej, saj so manjkali nekateri dobri tekmovalci z Vrhnike in Drenovega Griča. Ne glede na to pa so člani teniške sekcije Dragomer -Lukovica vzorno izvedli občinsko prvenstvo. S.S. Karate klub Vrhnika po prvem letu delovanja Smo eno leto star klub, ki deluje na Vrhniki. V svojih vrstah imamo adapte iz Borovnice, Logatca, Vrhnike in drugih okoliških krajev. Tudi letošnjo je- sen nadaljujemo s treningi kara-teja in kick boxa. Novost pa je, da sedaj treniramo trikrat na teden. ponedeljek sreda petek 18.30 -19.00 KARATE 1 otroci do 5. razreda 19.00 - 20.30 KARATE 2 KARATE 2 5.-8. razred in starejši 5.-8. razred in starejši 20.30 - 22.00 KICK - BOX (tehnika) KICK - BOX (borbe) KICK - BOX (moč orodja) * V ponedeljek vsi termini potekajo v mali telovadnici Oš Ivana Cankarja - razredna stopnja (ob avtobusni postaji). ** Termin v sredo poteka v telovadnici Partizan - ob obazenu od 21.00 - 22.30, ker je večja in primernejša za borbe (od avtobusne postaje 50 - 100 m). *** Petkova termina pa spet potekata v mali telovadnici Oš Ivana Cankarja - razredna stopnja (ob avtobusni postaji). Čeprav našo in sosednje občine napadajo plakati večinoma eksotičnih borbenih veščin, si naš klub tudi v letošnjem letu prizadeva zbrati čim več ljudi, ki bi bili zares pripravljeni trenirati in se za razliko od mnogih drugih tovrstnih klubov tudi predstaviti na tekmovanjih. Naš namen je postaviti močan občinski klub borbenih veščin, iz katerega bi lahko tekmovalce napotilii na različna tekmovanja doma in v tujini, česar pa si mnogoštevilni ter majhni klubi vsekakor ne morejo privoščiti. Ker v KICK BOX zvezi Slovenije tekmujemo z zelo različnimi profili tekmovalcev različnih borilnih šol, vsi pa uporabljamo skoraj identične tehnike, ki so učinkovite, z velikim veseljem vabimo v naš klub tudi vse druge tekmovalce, ki trenirajo v drugih klubih - v Ljubljani, Borovnici, Logatcu, na Vrhniki - zaradi izmenjave in mnenj o tekmovalni tehniki. Torej vabljeni adapti taek-wondoja, kicka, karateja, jiu-jitsa, nanbuda na naše treninge, kjer se lahko dogovorimo o sodelovanju, napredovanju v klubu ali pa pokličite po tel. 061 654-593 - Jure. Na to številko pa me lahko pokličete tudi vsi zainteresirani, ki bi hoteli letos trenirati v našem klubu. Za vsa nadaljnja obvestila lahko spremljate tudi plakate, ki jih bomo razobesili po vsej občini. KK Vrhnika ZMAGA IN - LINE HOKEJISTOV LEGENDE S STARE VRHNIKE Hokej na rolkah osvaja tudi Kras Od leve stoji Sandi Petkovšek (drugi tenisač Vrhnike), v sredini Peter Kavčič - tenisač 97 in Aljoša Seljak (drugi na zadnjem turnirju). Zveza prijateljev mladine Sežana in Rollover klub Sežana sta sredi septembra pripravila prvi pozitivni turnir v in-line hokeju. Na Krasu je igranje hokeja na rolkah razmeroma novo, zato je turnir pritegnil precej gledalcev. Med tekmujočimi pa žal ni bilo komenške ekipe, ki ima precej izkušenj v akrobatskem rola-nju. Tako so se za Krasovo nagrado pomerile ekipe z Vrhnike, iz Dolenjskih Toplic, Mosta na Soči, Lucije in združena ekipa občine Sežana. Za prvo mesto sta se ogorčeno borili Vrhnika in Dolenjske Toplice - slednje so tudi državni podprvak. Boljše pa so tokrat bile LEGENDE s Stare Vrhnike. Namen turnirja pa ni bil le predstaviti igranja 147 let stare igre na rolkah, temveč tudi pridobiti nekaj prostovoljnih prispevkov za asfaltiranje večnamenske ploščadi med sežansko športno dvorano in bližnjim rokometnim igriščem, na katerem naj bi našli možnost za aktivno preživetje prostega časa tudi rolkarji. Za Staro Vrhniko so igrali: Metod Osredkar - kapetan, Boštjan Plahutnik - golman; Klemen Fortuna, Klemen Grom, Peter Mesec, Boštjan Breznik, Blaž Jurček, Uroš Zdešar, Matjaž Petkovšek, Mario Troha, Aleš Kuhar, Uroš Krvina in Dejan Ahčan. Rezultati so bili naslednji: Legende : Rollover Sežana 10 : 0 Legende: Kerlc Most na Soči 3:1 Legende : Dolenjske Toplice 4 : 0 Legende : No limits 8 : 2 Končni vrstni red turnirja: 1. LEGENDE - Stara Vrhnika 2. Dolenjske Toplice 3. Most na Soči 4. No limits Koper 5. Sežana Namizno teniška ekipa SELDA - PACK iz Preserju od leve proti desni: trener Jernej Zalaznik, Janez Petrovčič, Domen Petelin, Gašper Kastelic in Kitajcev Pan Wei. NAMIZNOTENIŠKE NOVICE IZ PRESERJA Nov igralec in novo ime WEIA in novega pokrovitelja ter ostale sponzorje. Člansko ekipo, med njimi tudi novega tujega igralca, je predstavil predsednik kluba Igor Petrovčič. Kitajec Pan Wei je študent in se s tenisom ukvarja ž.c 16 let. Nastopil je na študentskih igrah v Avstraliji in na odprtem prvenstvu ZDA. Priporočila pa gaje znana bivša igralka in Predsednik kluba Igor Petrovčič:-«Zahvaljujemo se občini in seveda našemu novemu pokrovitelju, da so nam priskočili na pomoč. Naši igralci bodo z uspehi predstavljali in promovirali tako občino, KS Preserje in SELDA -PACK sirom Slovenije in Evrope. To je tudi želja vodstva kluba in samih igralcev. Naj se ime PRESERJE sliši preko hribov in dolin tja v deveto vas.« V brezoviški občini je namizni tenis šport številka ena. Zato pa so krivi marljivi namiznoteniški zanesenjaki iz Preserja, ki so v nekaj letih ustvarili vrhunsko namizno teniško ekipo. Ta tudi igra v prvi slovenski ligi že od sezone 1993/1994, ko so v drugi ligi osvojili prvo mesto in s tem napredovanje v najvišji rang tekmovanja v Sloveniji. V kratkem vam navajamo tudi uvrstitve ekipe Preserje v tekmovalnih sezonah do današnjih dni: - sezona 94/95 - 6. mesto (7 zmag, 11 porazov), trener Duško Tiger-man - sezona 95/96 - 6. mesto (8 zmag, 10 porazov), trener Edvard Vecko - sezona 96/97 - 7. mesto (7 zmag, 15 porazov), trener Jernej Zalaznik Za letošnjo sezono pa se je ekipa pričela pripravljati že zelo zgodaj. Trener Jernej Zalaznik je imel na razpolago tri domače igralce: Janez Petrovčič (19 let), Domen Petelin (17 let) in Gašper Kastelic (21 let). Vodstvo kluba pa je v Preserje pripeljalo prvega kitajskega igralca Pan Weia (24 let), ki bo nastopil v slovenski namiznoteniški ligi. Tudi glede finančnih težav so nekako našli rešitev ter našli glavnega sponzorja iz domačih logov in to podjetje SELDA - PACK d.o.o. iz Kamnika pod Krimom. Tako so tudi spremenili ime v NTK SELDA PACK - PRESERJE. Prav gotovo sta ti dve potezi uprave kluba pripomogli, da so se tekmovalne ambicije igralcev povečale in pričakovati je uvrstitev med štiri najboljše ekipe v Sloveniji. Pred pričetkom nove tekmovalne sezone 97/98 so v svoji dvorani pripravili novinarsko konferenco ter tako vso slovensko športno javnost in krajane Preserja seznanili in predstavili člansko ekipo, novega kitajskega igralca PAN Prvi kitajski igralec v klubu NTK SELDA - PACK Pan Wei: »V Preserju se počutim zelo dobro, pa tudi ostali igralci so me že sprejeli za svojega. S hrano nimam problemov, saj se kar počasi navajam na evropski način življenja.« sedaj trenerka v Nemčiji Eva Jeler. Janez Petrovčič, 19-letni domači igralec, je eden najuspešnejših mladih slovenskih igralcev, z dvema medaljama iz evropskih mladinskih prvenstev. Je tudi večkratni državni prvak pri kadetih in mladincih, pri članih pa v dvojicah. Najmlajši igralec je 17. letni Domen Petelin, ki prav tako izhaja iz domače »Preserske« šole namiznega tenisa. Iz NTK Olimpija pa je prestopil 21. letni Gašper Kastelic, kije bil v kadetski in mladinski konkurenci večkrat državni prvak ter tudi član mladinske reprezentance. Trener ekipe pa je že drugo leto Jernej Zalaznik, kije imel veliko uspehov na evropskih prvenstvih in na turnirjih v bivši Jugoslaviji. Po predstavitvi igralcev je spregovoril trener Jernej Zalaznik, ki je poudaril, da so z prihodom Kitajca pridobili na kvaliteti, kar naj bi prineslo uvrstitev med štiri najboljše ekipe v Sloveniji ter med 16 ekip na mednarodnem Inter Cup tekmovanju, če bo pa kakšna boljša uvrstitev, bomo vsi zelo veseli. Predstavili so se tudi novi pokrovitelji kluba, podjetje SELDA -PAČK, ki ima proizvodne prostore v Kamniku pod Krimom. Glavna dejavnost jim je proizvodnja PET embalaže, kar pomeni izdelovanje predoblik in plastenk v velikosti 0,5 litra do 2,0 litra za vse vrste gazira-nih in negaziranih brezalkoholnih pijač. Izdelujejo pa tudi embalažo za prehrambeno in mlekarsko industrijo ter sifone za odtok vode, kuhinjske tehtnice, tlačilke za kolesa, izdelke za cvetličarje in za elektronsko industrijo. S prevzemom pokroviteljstva tudi sami računajo na čim boljšo uvrstitev ekipe ter s tem promocijo njihovega imena in izdelkov sirom Slovenije in Evrope. Pogodba je podpisana za pet let, ki se bo vsako leto dopolnjevala glede na ambicije in uspehe tenisačev. Na koncu novinarske konference, kjer je bilo kar nekaj zanimivih vprašanj, je spregovoril predstavnih občine Brezovica (Odbor za družbene dejavnosti), ki je med drugim pohvalil delo vodstva kluba, saj so po vztrajnosti, marljivosti in uspehih ponos cele občine ter tudi širše skupnosti. Vse to pa je sad dolgoletnega načrtnega dela vodstva kluba, samih igralcev in nenazadnje zvestih krajanov Preserja. S.S. Dve zmagi NTK SELDA PACK • Preserje Tekmovanje v prvi slovenski namizno - teniški ligi seje za igralce iz Preserij pričelo zelo uspešno. V prvih dveh kolih so visoko zmagali ter tako z novim igralcem PAN WEI-en napovedali boj za sam vrh lestvice. V prvem kolu V prvem kolu so na gostovanju premagali ekipo BRANIKA iz Maribora z 6:1, na domačih tleh pa ERO iz Velenja z 5:2. Na enem izmed treningov pa se je poškodoval igralec Gašper Kastelic. Poškodovano ima koleno, katerega so zdravniki že poizkušali pozdraviti. Tako da bo Gašper odsoten od namiznega tenisa od enega do dveh mesecev, pač kolikor bo trajala sanacija poškodovanega kolena. Za ekipo bo prav gotovo hud primanjkljaj enega boljših igralcev slovenske lige. Z dobrimi ga bo moral nadomestiti veliko mlajši Domen Petelin. Trener in vodstvo kluba mu prav gotovo zaupajo. S.S. Oče Robija Trampuža je podelil pokal najhitrejšemu tekmovalcu Milanu Hribarju, ki je prišel skozi cilj. Aleš Prek • portret prvaka Na novinarski konferenci so bili tudi predstavniki podjetja SELDA -PACK, katerega ime nosi sedaj NTK Preserje. Aleša Preka domačemu občinstvu res ni potrebno posebej predstavljati. Petnajstletni športnik od glave do peta je nedavno zaključil svojo šesto gokart sezono in še predno seje le-ta dobro končala, so bile alpske smuči že pripravljene na bele strmine. In Aleš tudi. Kot dvakratni juniorski prvak v razredu 60 cem ter dvakratni prvak v razredu 100 cem juniorji se ni zbal članskega razreda, čeprav po starosti pravzaprav še ne sodi vanj. Kljub temu, daje bil najmlajši gokartist v tem razredu, sije smelo priboril naslov državnega prvaka tudi v letošnjem letu. Zmagal je na vseh dirkah državnega prvenstva, razen na zadnjih dveh, ki se jih ni mogel udeležiti zaradi smučarskih obveznosti. Tudi letos je sodeloval na mednarodnih tekmah - na Ptuju je osvojil drugo mesto, v Ljubljani je zaradi okvare vozila odstopil. Letos se je prvič pridružil tudi karavani Srednjeevropske cone (sodelujejo vozniki Češke, Slovaške, Poljske, Madžarske, Hrvaške, Slovenije) in bil na zagrebški tekmi peti. Čeprav je bilo povabil na gokart tekme v zadnjem delu sezone kar nekaj, se jih, žal, ni mogel udeležiti, kajti začele so se priprave na smučanje. Aleš je bil namreč letos povabljen v slovensko smučarsko člansko C reprezentanco. Spet kot eden najmlajših. Uspeh, daje kaj! A tudi dela, naporov, treningov, predvsem pa volje, ki družino Prek že vrsto let vodi in usmerja na športnih poteh, je potrebno. Pa šola. Kot dijak Srednje ekonomske in komercialne šole v Ljubljani mora svoje obveznosti razporediti zelo tehtno, predvsem pa jih izvajati disciplinirano. No, tu je še večna težava. Denar. Staršem je k sreči priskočilo na pomoč nekaj dona-torjev - Grosistični tekstilni center (TESA Trade), Corning d.o.o., Prosaf d.o.o., Pekarna Vrhnika, Rotar d.o.o., GT Podjetje - ki se jim družina Prek na tem mestu iskreno zahvaljuje, kakor tudi vsem, ki so jim kakorkoli drugače nudili svojo pomoč ali jim bili pripravljeni pomagati. Kljub temu je denarja vedno premalo - tako gokart kot smučanje sta finančno zahtevna športa, prvi predvsem zaradi ustreznega vzdrževanja vozila, drugi zaradi številnih poti in treningov v tujini. Na tem mestu bi zato kazalo ponovno povprašati predstavnike Občine Vrhnika oz. njenega Občinskega sveta ali pa športne zveze, ali si Aleš, s statusom dvakratnega vrhunskega športnika, res ne zasluži spodbude iz občinskih logov, denimo - štipendije? Saj vendar predstavlja tudi kraj - in to zelo uspešno! Ko sem odhajala z obiska pri družini Prek, je bil oče Lojze nemalo zaskrbljen. Aleš je namreč odhajal na trening smuka v Švico, čeprav je bilo veselja veliko, ko je bil Aleš uvrščen že kar v člansko C reprezentanco, pa je oče menil, da bi bilo morda bolje vsaj še nekaj časa vztrajati v mladinski reprezentanci, saj vrnitve ni, napori pa so res veliki. No, skrb je bila popolnoma upravičena, saj smo prejšnji teden izvedeli za Aleševo neljubo poškodbo kolena. Zal je tudi to sestavni del športa. In to Aleš in njegova družina dobro vedo. Zato, Aleš, srečno! Maja M. Brenčič Najhitrejša občinska prvaka Ajda Slavec in Marjan Mesec, oba iz TSK Corning Vrhnika. OBČINSKO PRVENSTVO ZA POKAL ROBIJA TRAMPUŽA V KOLESARJENJU Najhitrejši Vrhničan Marjan Mesec Športna zveza Vrhnika in športno društvo Lipa iz Podlipe - Smrečja sta v nedeljo, 21. septembra, organizirala občinsko prvenstvo v kolesarjenju Podli-pa 97 in odprto prvenstvo za pokal Robija Trampuža. Lepa nedelja je pritegnila okoli 90 kolesarjev iz različnih bližnjih in daljnih krajev. Za občinsko prvenstvo so se tekmovalci pomenili v 13 različnih starostnih kategorijah, za pokal Robija Trampuža pa v 6 starostnih kategorijah.Za najmlajše in ženske je bila proga dolga 6700 metrov, in to od odcepa za Razorsko dolino do odcepa za Kajndol. Vse druge kategorije pa od odcepa za Razorsko dolino do križišča za sentjošt v dolžini 8,7 kilometra. Tako sta imeli obe progi kar veliko višinsko razliko, tako da so se lahko izkazali predvsem dobri gorski kolesarji. Naj ob tem omenimo, da je tudi Robi Trampuž veljal za enega najboljših gorskih kolesarjev v takratni Jugoslaviji, vendar je na eni izmed dirk v Beogradu nesrečno preminil. Na sedežu Športne zveze Vrhnika, na Tržaški cesti 9, pa je v njegov spomin opremljena spominska soba z vsemi medaljami, pokali in priznanji ter z njegovim dirkalnim kolesom, kar sta odstopila Robijeva starša. Tudi samo dirko sta si z zanimanjem ogledala in oče je najhitrejšima Vrhničanoma ter najhitrejšemu za pokal Robija Trampuža podelil medaljo in velike pokale, športna zveza Vrhnika pa je vsem prvim trem iz vsake kategorije podelila medalje. Rezultati občinskega prvenstva in dobitniki medalj so bili: Mlajši dečki do 10 let 1. Boštjan Malavašič 16.31,98 2. Matej Lešnjak 19.46,94 Mlajše deklice do 10 let 1. Tinka Petrovčič 15.57,88 2. Nataša Malavašič 18.00,58 Dečki do 14 let 1. Domen Zalar 2. Simon Bajec 3. Jure Kocjan Deklice do 14 let 1. Ajda Slavec 2. Mateja Mole 3. Anja Mikulan 22.32,00 24.51,00 25.23,00 12.37,76 12.38,00 12.38,69 Najhitrejša ženska - Horjulčanka Brigita Plestenjak s pokalom Robija Trampuža Mladinci do 19 let 1. Gregor Kos 19.03,00 2. Klemen Grom 21.31,00 3. Dejan Malavašič 23.23,00 Mladinke do 19 let 1. Helena Malavašič 18.00,15 Članice do 40 let 1. Janja Petrič 15.06,16 Veteranke 1. Julka Šalamun 14.27,69 (Prejela je posebno priznanje kot najstarejša udeleženka.) Člani A do 30 let 1. Marjan Mesec 17.26,78 2. Andrej Krvina 17.28,00 3. UrošOgri 17.39,00 Veterani do 45 let 1. Stane Kogovšek 20.55,00 Veterani do 50 let 1. Jože Justin 23.46,00 2. Marjan Cafuta 25.46,00 Veterani do 55 let 1. Janez Oblak 21.27,00 2. Bogdan Grom 23.13,00 Veterani nad 55 let 1. Gabrijel Jelovšek 23.48,00 2. Janez Grom 23.56,00 3. Slavko Šalamun 27.07,00 Rezultati in uvrstitve prvih treh odprtega prvenstva za Pokal Robija Trampuža pa so bili: Mladinci do 19 let 1. Darko Pejič (Ljubljana) 18.06,00 2. Luka Mihovec (Škofja Loka) 18.17,00 3. Gregor Kos (Dragomer) 19.03,00 Člani do 40 let 1. Milan Hribar (Prevoje) 17.25,00 2. Matjaž Bajec (Borovnica) 17.26,31 3. Marjan Mesec (Vrhnika -Corning) 17.26,78 Veterani do 50 let 1. Jože Dovžan (Rog Franek) 18.42,00 2. Ivan Popovič (Brezovica) 19.54,00 3. Matej Mihove (škofja Loka) 20.54,18 Veterani do 60 let 1. Slave Vidrih (BTC Bauer) 20.54,95 2. Janez Oblak (Vrhnika) 21.27,00 3. Bogdan Grom (Polž, St. Vrhnika) 23.13,00 Veterani nad 61 let 1. Blaž Geč (Šiška) 25.58,00 2. Slavko Šalamun (Vrhnika) 27.07,00 3. Milan Žirovnik (Vič) 28.42,00 (Prejel je posebno priznanje kot najstarejši udeleženec.) Ženske 1. Brigita Plestenjak (Horjul) 12.37,66 2. Julka Šalamun (Vrhnika) 14.27,69 3. Janja Petrič (Vrhnika) 15.06,16 S.S.. PONOVEN RAZCVET NOGOMETA V BOROVNICI OB PRAZNOVANJU 60-LETNICE Kmalu novi klubski prostori ob igrišču Ob obeležitvi častitljivega jubileja nogometnih aktivnosti v Borovnici prvič nastopajo v li-gaškem tekmovanju tri nogometne selekcije in sicer: člani, kadeti ter mlajši pionirji. Strokovno delo v klubu vodijo izključno domači trenerji, ki svoje delo opravljajo zelo odgovorno z veliko ljubeznijo, brez vsakega denarnega nadomestila. Koodinator vseh trenerjev je Franci Petrovčič, trener članske ekipe je Darko Radi-, kadetov pa Edo Bregar, medtem ko najmlajšo selekcijo trenira Ha-zim Frčljak in Ivo Mušič. S skupnimi močmi je bilo urejeno staro nogometno igrišče na Dolu, z varnostno ograjo in dograjeni so bili novi klubski prostori z garderobami in kopalnicami. Za otvoritev teh prostorov pa je potrebno še nekaj zaključnih del. Načrt dela novega vodstva NK Borovnica, ki je bilo izvoljeno v marcu 1997 bo ob koncu leta skoraj v celoti realiziran, nakar so opravičeno ponosni. Edini problem pa je še naprej akutno pomanjkanje finančnih sredstev, saj je investicija v klubskem prostoru in zaščitno ograjo krepko presegla 2.500.000,00 SIT. Do sedaj so finančna sredstva prispevali: — Občina Borovnica — Complast, d.o.o. — Novak Janez, Borovnica — Galles, d.o.o. — Gantar Tone, Dol — Vulkanizerstvo — Molk Ivan, Borovnica — Jurček, d.o.o. — Borovnica — Strojno ključavničarstvo — Brenčič Boris, Borovnica — Izdelava drobnih predmetov — Mikuš Niko, Borovnica — Pizzerija Dante, Borovnica — LB poslovalnica Borovnica — BIROSISTEMI — Čebela Bojan — ELLES, d.o.o. — Borovnica — PQG — prevozniško podjetje Cerklje na Gorenjskem Pri nakupu športne opreme so sodelovali: — Liko, d.o.o., Vrhnika —- Liko Borles, Borovnica — Liko Vrata, Borovnica — Liko Servis, Borovnica — Šuštaršič Mirko, Prevozne storitve, Gornja Brezovica Les za celotno streho in ostrešje je prispeval Lojze Petrič iz Borovnice. Prevozne storitve je klubu nudil WMW Janko Lam-pe iz Bevk. Pri nabavi gradbenga materiala pa je zelo pomagal poslovodja trgovine Merkator — Izbira Janez F. Večja gradbena dela na igrišču ter ob njeni okolici sta opravili podjetje Gradbena mehanizacija Debevec — Brezovica pri Borovnici in Stanislav Gutnik, Gradbena mehanizacija Log pri Brezovici. V obliki gostinskih uslug so svoj delež prispevali Okrepčevalnica Faškarija in Pizzerija Dante. Pri izgradnji klubskih prostorov in zaščitne ograje so največ prispevali s svojim prostovolj- W *, ü S (članska ekipa — 50% uspeh v prvem delu sezone 1997/98) in trenutno 7. mesto v 2. MNL Ljubljana) (kadetska ekipa —100% uspeh v prvem delu sezone 1997/98 in trenutno prvo mesto v 2. MNL Ljubljana) (ekipa mlajših pionirjev — 50% uspeh v prvem delu sezone 1997/98 in trenutno šesto mesto v 3. MNL Ljubljana) nim delom in brez njih nebi mogli izgraditi to kar so si v klubu najbolj -želeli: Aleš in Tone Klemenčič, Franc Drašler, Franc Žitko, Franc Leben, Jelko Kršič, Dare Radič, Edo Bregar, Franjo Jurešič, Vojko Bla-gojevič, Štefan Vrhovec, Filip Julovič, Jože Debevec, Mujo Jurčec in Martin Guštin. Vsem naštetim se uprava kluba, predvsem pa vsi nogometaši od najmlajših do najstarejših iskreno zahvaljujejo, saj so klubski prostori postali del njihovega vsakdanjika. Ob letošnji 60-letnici delovanja nogometa v Borovnici, pripravljajo izdajo biltena, v katerem bo obeležena celotna zgodovina borovniškega nogometa od leta 1937 dalje. V ta namen so borovniškim in drugim or- ganizacijam ter podjetnikom posredovali preko osemdeset prošenj za sponzorstvo in za oglaševanje v biltenu. Vendar pa je bil odziv izredno skromen, zato ponovno pozivajo vse, da se odzovejo in podprejo zastavljeno aktivnost za oživitev ter nadalj-ni razvoj nogometa v Borovnici, saj se v to zanimivo športno panogo v Borovnici vključuje čedalje več mladih, za katere je potrebno poskrbeti. Zavedajo pa se tudi vseh ekonomskih in drugih težav, ki v sedanjem trenutku tarejo podjetnike in podjetja. Vsi pa delajo za mlade, za tiste ki naj bi ostali v Borovnici in peljali nadaljni razvoj Borovnice. Ob tem vsem še enkrat hvala so izrekli člani NK Borovnica. S. S. Bencinski servis in vulkanizerstvo Jezero 103 Odprto imamo vsak delavnik od 6. do 20. ure, ob sobotah od 6.30 do 15. ure. Se priporočamo za obisk. Pogled na novo izgrajene klubske prostore, ki potrebujejo še zaključna dela Sestri Nada in Jana Mali na vrhu v kajakaškem športu Za veslanje na divjih vodah je sestri Mali, ki živita v Borovnici, že leta 1991 navdušil njun oče, ki se spušča po brzicah rek rekreativno, kot turist. Nada in Jana sta članici kajakaškega kluba Rašica. Njun trener je nekdanja tekmovalka Živa Cankar. Povprečno opravita osem do deset treningov na teden ter se udeležita približno petindvajset do trideset tekmovanj na leto. Sta članici mladinske državne reprezentance v sla-lomtrin spustu na divjih vodah in članici članske slalomske B ekipe. Obe sta zelo perspektivni tekmovalki, kar dokazujejo tudi njuni športni rezultati: JANA MALI 1. mesto DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO 1. mesto DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO 3. mesto EVROPSKO ML. PRVENSTVO EKIPNO 4. mesto EVROPSKO MLADINSKO PRVENSTVO 4. mesto GENERALKA ZA SVET. ML. PRVENSTVO 1. mesto DRŽAVNO ML. PRVENSTVO 2. mesto DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO NADA MALI 2. mesto DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO 3. mesto DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO 3. mesto EVROPSKO ML. PRVENSTVO EKIPNO 3. mesto DRŽAVNO ČLANSKO PRVENSTVO 2. mesto DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO 3. mesto DRŽAVNO MLADINSKO PRVENSTVO SLALOM SLALOM SPUST SPUST SPUST SPUST SPUST 1997 1997 1997 1997 1997 1997 1996 SLALOM 1997 SLALOM 1997 SPUST 1997 SPUST 1997 SPUST 1997 SPUST 1996 Jana Mali se bo v prihodnji sezoni udeležila svetovnega mladinskega prvenstva, kjer lahko v slalomu kot v spustu osvoji eno izmed kolajn. V vrhunskem športu kamor sta Nada in Jana priveslali je potrebno ogromno odrekanja PD Vrhnika Sekcija »Veseli Triglavci« Tudi letošnje poletje smo bili vrhniški planinci zelo mobilni, saj smo se povzpeli na preneka-teri hrib oziroma goro v Sloveniji. Najprej so štartali Povžarji, ki so krenili peš z Vrhnike na Triglav po planu in sicer 17. julija in ga zavzeli čez tri dni. Letošnji pohod je bil že triindvajseti po vrsti po letu 1975. Polžarji, ki so se ustrašili slabe napovedi vremena, so isto pot opravili naslednji teden. Konec julija so se na svoj vsakoletni pohod po Slovenski planinski transvezali odpravile Vesele Triglavke in sicer po Karavankah od Storžiča do Golice. Na vzporedno pot po Karavankah z Jezerskega preko Košute in Stola so se avgusta podali Lintverni. Sredi avgusta so se za Povžarji in Polžarji kot vsako leto tudi letos podali peš na Triglav tudi Vašani. Najmasovnejši pohod pa je letos potekal v režiji Veselih Triglavcev, ki so nadaljevali lanski pohod z Vrhnike do Trave. Triintrideseterica planincev je uživala ob lepotah Kolpe in hribov nad njo od njenega začetka pri Osilnici pa do Adleši-čev v Beli Krajini. Za zaključek poletnih dni smo konec avgusta zavzeli tudi špik in sicer po stezi iz Krnice pod Vršičem. V septembru je bil naš prvi cilj Ratitovec nad čŽe-lezniki, naslednji teden pa smo se podali na najvišji vrh nad raa-rostom. Za konec visokogorske planinske sezone pa smo konec septembra šli pomagat zapirat kočo na Planini pri Jezeru nad Bohinjem. Tudi v jesenskem času ne bomo mirovali saj gremo še na tele pohode: 19^10.1997 ob 7. uri Pohod okoli Žirov 08.11.1997 ob 6. uri Litija -Čatež 15.11.1997 ob 7. uri Mirna gora 29.11.1997 ob 7. uri Slivnica -Vrhnika 20.12.1997 ob 7. uri Javornik Jaka S. na ostalih področjih. Po zelo uspešno končani osnovni šoli obe obiskujeta gimnazijo v Ljubljani. Po vsakodnevnem treningu mora biti tudi čas za učenje in pisanje domačih nalog. Zato jima ne ostane nič prostega časa, ki bi ga želeli preživeti po svoje. Vikendi so ravno tako polni potovanj in tekmovanj. V zimskem času kondicijo utrjujeta v telovadnici, štirikrat na teden se oblečeta v toplo veslaško opremo in veslata v zimski idili, tečeta na tekaških smučeh in alpsko smučata. Nada se je odločila, da bo svoje življenje posvetila športu. V letošnjem šolskem letu bo maturirala. Študij bi rada nadaljevala na fakulteti za šport. Odkar se dekleti ukvarjata s tem športom, ji tesno ob strani stojijo njuni starši. Vozita jih na treninge, kupujeta športne rekvizite kot so čoln, veslo in opremo oz. kajakaško obleko. Rekviziti so vedno bolj zahtevni oz. kakovostni in dragi. Trenutno sta čolna v katerem veslata stara tri leta in že dotrajana. Zato iščeta sponzorja, ki bi jima denarno priskočil na pomoč. Pripravljeni sta ga predstavljati na vseh tekmovanjih tako doma, kot v tujini. Družina Mali se zahvaljuje trgovini Jurček za dosedanjo pomoč, podporo in razumevanje. I.M. Ob Kolpi - od Trave do Adlešičev ljala celo dopoldne s svojim počasnim tokom. Ob poti, na lepi jasi nam je Martin s pomočniki skuhal kosilo, ki nam je zelo teknilo. Pot seje vila naprej skozi vasi Dol, Kot, Spodnje, Srednje do Gornjih Radencev, kjer smo prenočili na senikih. Navsezgodaj nas je prebudila »petelinova« budilka. Po zajtrku spet urno pot pod noge po osameli stezici in nato čez breg na Sinji vrh, od tam pa do najjužnejše vasi Slovenije Damelj. Na kmečkem turizmu smo potešili žejo in že krenili naprej proti Vinici. Del poti smo se prebijali po dokaj slabo uhojeni stezi, vendar je bilo kmalu bolje. Pred Vinico je bilo kosilo in kratek počitek s kopanjem ali spanjem. Potem pa stran od Kolpe in proti Ziljem, kjer smo se že precej utrujeni po tridnevni hoji okrepčali in polegli pod drevje, od kjer nas je kmalu pregnal dež pod kozolec oziroma na stalo. V soboto, zadnje jutro našega vandranja nas je čakalo še dobrih 20 km hoje čez Preloko, Marin Dola do Kolpe, kjer so nas čakali spremljevalci. Vzdušje je postajalo bolj živahno, do Adlešičev je bilo le še nekaj ovinkov. V Adlešiče je že prispel avtobus z Vrhničani, ki so se skupaj z nami poveselili in se zavrteli ob zvokih ansambla »Škrpet«. Ob slovesu so se najbolj zagreti še zadnjič okopali, potem pa proti domu. Poslovili smo se in si zaželeli ponovnega snidenja prihodnje leto. K.M. - S.V. SKLEP »Veselih Triglavcev« je bil, da letos nadaljujemo pot od Trave naprej, vseskozi ob naši najjužnejši reki Kolpi. Skupaj smo se zbrali 13. avgusta. Avtobus nas je odpeljal do vasi Trava. Po okrepčilu smo peš takoj nadaljevali po zaroše-ni travnati stezi do vasi Pungart in naprej do Žurge. Mogoče je zanimivo povedati, da na naši strani meje gradijo cesto, ker po odcepitvi od Jugoslavije na naši strani ni nobene povezave med vasmi. Še pred poldnevom smo prispeli do vasi Osilnica, kjer je bilo v znani gostilni pri Kovaču kosilo. Večina seje odločila, da se do Kužlja spusti po Kolpi z raftom. Oblekli smo se v posebna oblačila in si nadeli čelade, da smo bili kot »Marsovci«. Ob vsesplošnem smehu so nas s kombiji pripeljali do vode, kjer smo ugotovili, da se bomo v glavnem po Kolpi peljali s kanuji. Porazdelili smo se v kanuje in se spustili neznanemu naproti. Vode je bilo ponekod že bolj malo in čolne smo morali porivati čez kamne v globljo vodo. Po dveh urah čofotanja z vesli, »špricanja« in prekucavanja čolnov smo vsi pričofotali do cilja. Odložili smo oblačila, se okrepčali in pot nadaljevali proti Fa-ri, kamor smo prišli proti večeru. Želodce smo si napolnili z dobrim kozličkom in odojkom, še malo pokramljali z domačini in nato kmalu legli k zasluženemu počitku. Zgodaj naslednje jutro smo krenili proti Kostelu, kjer so še ostanki gradu. Spustili smo se nazaj do Kolpe, ki nas je sprem- Nov uspeh mladih borovniških šahistov Vdneh 13. — 14. septembra 1997 je v Novem mestu potekalo 4. državno prvenstvo za deklice in fante do 12 oz. 14 let. Igralo seje 9 krogov po švicarskem sistemu. Tekmovalci so imeli na voljo 30 minut časa za eno partijo. Nastopili so tudi mladi Sahisti iz Borovnice in dosegli izvrstne uvrstitve: Klemen Šivic, 3. mesto v kategoriji dečkov do 14 let Jernej Šivic, 4. mesto v kategoriji dečkov do 12 let Saša Kržič, 6. mesto v kategoriji deklic do 12 let Aleš Kržič, 12. mesto v kategoriji dečkov do 14 let Doseženi rezultat je posledica trdega dela v Notranjski srednji šahovski šoli, ki so ga tekmovalci in njihov šahovski učitelj Anton Praznik opravili v preteklih dveh letih. Podmladku čestitamo in želimo, da jim bo ta uspeh vzpodbuda za naprej. Šahovski klub Borovnica Šahovski klub Borovnica obvešča svoje člane in druge ljubitelje šahovske igre, daje klubska soba v TVD Partizan odprta vsak torek od 19. ure dalje- Vabljeni! VW SERVIS IN VULKANIZERSTVO TURSIC VRHNIKA • JAGROVA 2 • TEL: 755-117 DELOVNI ČAS: od 7. do 12. ure in od 13. do 18. sobota od 8. do 12. ure ure Del ponudbe avtoplaščev: Servisiranje in popravila vozil VW, AUDI in SEAT Na zalogi letni in zimski avtoplašči raznih proizvajalcev: MICHELIN, DUNLOP, SAVA, SEMPERIT Montaža pri nas kupljenih novih avtoplaščev za osebna vozila je brezplačna Možnost plačila na (3) tri čeke V oktobru nudimo 10% gotovinski popust pri nakupu zimskih M + S avtoplaščev 175/65 135-12 145/70-135-13 145-13 155/80-155/80- 155/80- 155/70 155/70- 13 0UNL0PSP WINTER SPORT SEMP. T. GRIP 13 SEMP. T. GRIP SLG ESKIMO M+S ESKIMO M+S 13 ESKIMO M+S 13 DUNLOP SP ALL SEASON 13 DUNLOP SP WINTER SPORT 13 ESKIMO M+S 13 DUNLOP SP 13900,-SIT 5500,- SIT 6800,- SIT 7000,- SIT 7400,- SIT 7800,- SIT 9900,- SIT 10600,- SIT 8400,- SIT 155/70-13 155/70-13 165/70-13 165/70-13 165/65-13 175/70-13 175/70-13 175/70-13 ALL SEASON DUNLOP SP WINTERSPORT MICH. ALPIN M+S ESKIMO M+S DUNLOP SP WINTER SPORT ESKIMO M+S ESKIMO M+S DUNLOPSP ALL SEASON DUNLOP SP WINTER SPORT 9700,- SIT 9900,- SIT 13400,-SIT 8900,- SIT 11300,- SIT 9300,- SIT 10400,- SIT 12100,-SIT 12700,- SIT 175-70-13 165/80-13 165/65-14 175/65-14 175/65-14 175/65-14 175/70-14 185/70-14 185/70-14 185/60-14 185/60-14 185/65-14 MICH. ALPIN M+S ESKIMO M+S SEMP. T. GRIP SLG ESKIMO M+S OUNLOP SP WINTER SPORT MICH. ALPIN M+S ESKIMO M+S ESKIMO M+S MICH. ALPIN M+S ESKIMO M+S MICH. ALPIN M+S ESKIMO N+S 15600,-SIT 9800,- SIT 11300,-SIT 11300,-SIT 15100,-SIT 19900,-SIT 11900,- SIT 12300,- SIT 20900,- SIT 11700,-SIT 18200,-SIT 12500,- SIT 185/65-14 195/60-14 185-14 195/55-15 195/65-15 195/65-15 195/65-15 195/65-15 205/65-15 205/60-15 MICH. ALPIN M+S DUNLOP SP WINTERSPORT SEMP. Hl GRIP 8PR DUNLOP SP WINTER SPORT DUNLOP SP WINTERSPORT ESKIMO M+S MICH. ALPIN M+S MICH. XM+S 330 ESKIMO M+S MICH. XM+S 130 20400,- SIT 18500,- SIT 14300+p.d. 23150,- SIT 20750,- SIT 14700,- SIT 24800,- SIT 30700,- SIT 17200,- SIT 27600,- SIT IMAMO VSE! US Avto izpušne cevi Ob potoku 10, 8000 Novo mesto Tel. 068/322-643, 322-278, faks 068/323-585 TRGOVINA „KOCKA' COMING VRHNIKA TV, VIDEO, HI-FI CENTRI Kulturno-prlredltveni center In okrepčevalnica d.o.a Bevke 125 D, 1360 Vrhnika VMV turizem organizira v sodelovanju z agencijo TOLMINSKA 19. oktobra 1997 ogled muzeja SOŠKE FRONTE v KOBARIDU, ogled cerkve Srca Janezovega in Drežnice (Drežniških mask). Prijave in informacije na telefon 654-411, mobitel 0609/648-733. Dvakrat meseno redno organiziramo nakupovalne izlete v LENTY — Madžarska. DOBAVA, MONTAŽA IN SERVIS oljnih in plinskih gorilnikov, avtomatike in uravnavanja ogrevanja MERITVE IN NASTAVITVE gorilnikov na olje in plin PREGLEDI IN TESNOSTNI PREIZKUSI podzemnih in nadzemnih rezervoarjev ter pripadajoče opreme za nevarne snovi Opravljanje prvih in občasnih meritev škodljivih snovi in energetskih pregledov v industriji ter priprava ustreznih poročil Tel.: 061/741-135 CENTRALNA BORZNA DRUŽBA borzno posredniška hiša Obveščamo vas, da smo za vas odprli novo poslovalnico naVrhniki, Stara cesta 2. Pri nas lahko po tržni ceni prodate ali kupite delnice, ki ste jih dobili v zamenjavo za svoje certifikate! KRKA, PETROL, ISTRABENZ, KLISVALKARTONI LIKO Opravljamo prenose lastništva v KDD! Pokličete nas lahko vsak delavnik od 9. do 16. ure po telefonu 751-104. WTOTRADE. Sinja gorica 11, VRHNIKA, tel.:061/755-199, 751-346 oaera LANCIA UGODNA POSOJILA MENJAMO STARO ZA NOVO - FIAT PRESENEČA - Jesenska akcija za dostavna vozila: SKUDO 8 sed 1,9 TD — COMBINATO SKUDO 1,9 TD — FURGON FIORINO 1,7 DS — FURGON FIORINO 1,4 BZ — PANORAMA PUNTO 85 ELX BRAVA 1,6 SX MANIA 27.990 DEM 25.490 DEM 15.390 DEM 19.990 DEM 24.940 DEM Za vsa vozila plačamo obvezno zavarovanje. OBIŠČITE NAS!! i »MtAXDA Hi BIOBRAZDA TRGOVINA BIOBRAZDA Dragomer, Pod Lovrencem 1, tel. 061/654-580 V oktobru smo vam pripravili vse za grobove: — PESEK, marmor: bel, zelen, črn, — MAČEHE, beliš, čebulnice, grmovnice — VAZE keramične in pevc, posode za ikebane — svileno cvetje, sveče, gobe, lončne krizanteme. Od 27. do 31.10. bo na voljo tudi rezano cvetje in ikebane. Tudi letos bomo prodajali na pokopališču Brezovica od 17.10. vsak petek in soboto od 10. do 17. ure in od 27.10. do 31.10. od 10. do 17. ure. Notranje Gorice: od 18.10. vsako soboto od 10. do 17. ure in od 29.10. do 31.10. od 10. do 17. ure. Se priporočamo! Ugodne cene! Možnost zamika plačila! Steklarstvo Matija Seliškar Dragomer, Stara cesta 26 Tel. 653-039 Nudimo vam steklarske storitve: - izdelava varnostnega stekla za gradbene stroje in traktorje - strojna izdelava termopan stekla - brušenje stekla in ogledal - zasteklitve in montaža na objektu Delovni čas: od 8. do 18.ure Se priporočamo! trgovina keramika — parketi stavbno pohištvo — obloge TURIZEM IN RENT - A - CAR d.o.o. CANKARJEV TRG 4. 61360 VRHNIKA tel. (061) 755 375, fax. (061) 755 360 Som-Oprema TRGOVINA POHIŠTVA VRHNIKA VRHNIKA Tržaška 23 Tel.: 061/755-255 d.o.o. DAEWOO MOTOR Akcija v mesecu oktobru: TICO že od 10.990 DEM dalje, brezplačna barva in prevoz + 333 I bencina NEXIA GLX ABG, ABS, centralno zaklepanje, el. pomik stekel, servo volan, SAMO 17.990 DEM LANOS že od 17.490 DEM, kredit že od T + 5 % dalje NUBIRA že od 23.490 DEM dalje Poleg tega vam nudimo še veliko izbiro avtogum po ugodnih cenah in plačilnih pogojih. Za vse kupce smo pripravili »KARTICO ZAUPANJA«, s katero bodo stranke imele ugodnosti ob nakupu in storitvah. Armič d.o.o., Log pri Brezovici tel/ffax 061 /653-746 Triam 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 MALI OGLASI Zazidljivo parcelo velikosti 500 m2 ob Tržaški cesti med Luko-vico in Vrhniko kupim. Informacije po tel. 653-092. UGODNO prodam kavč, ki je posamezno, lahko pa tudi zakonsko ležišče, dve žimnici in dva fotelja, vse zelo dobro ohranjeno. Informacije v popoldanskih ali večernih urah po tel. št. 752-769. UGODNO prodam pohištvo: 6-delna omara, miza, fotelja za dnevno sobo, in belo kuhinjo. Telefon: 752-057, v dopoldanskem in popoldanskem času. Prodamo dve parceli gozda: na Zabočevem, pri Borovnici, 9 ha in na Verdu (Javore) 2 ha, informacije na telefon: 061 612 353 in 061 1594258 Prodam avto ZASTAVA 750 L. Informacije po tel. 631-225. Zdravo, neodvisno, razgledano upokojenko ali pred upokojitvijo, s telefonom in z vozniško prakso blizu centra Vrhnike iščem za honorarno zaposlitev patronažne sestre. Ponudbe z navedbo osebnih podatkov in odgovorov na zahteve pod OSTARELI INTE-LEKTURALEC. VRHNIKA TRGOAVTO Z METALOTRGOM Rezervni deli za tovorna vozila: TAM, IVECO, ZASTAVA in ostala tovorna vozila tudi po naročilu Ugodno: motorna žaga PARTNER 370 ces, 36 cem, 1.8 K HUSOVARNA 61 F, 3,9 KS elektroagregati GEN MAC: 1.850 W 1.400 W stroji za pranje pod pritiskom z gretjem ali brez LAVOR WASH: LW 300, 120 bat, na kolesih, 41.989,00 SIT zimska oprema za vaš osebni ali tovorni avto: antifriz, zimske gume, verige, kozmetika večnamenski vitel v kombinaciji z motorno žago 33.600 SIT 71.064 SIT samo 99.999,00 SIT 72.533,00 SIT Možnost nakupa na več obrokov brez obresti: Delovni čas: od 7. do 19. ure sobota od 7. do 1.2. ure Telefon: 061—756-210 756-211 RENAULT AVTO CENTER, d.d., Jelovškova 6, Vrhnika tel.: 061/755-730, 755-145 • V oktobru in novembru: PRIPRAVA VOZILA NA JESEN IN ZIMO —BREZPLAČEN PREGLED (za vse blagovne znamke osebnih avtomobilov) Pregled: hladilne tekočine, zavorne tekočine, tekočinevetrobran-skega stekla, akumulatorja, metlice brislacev, luči, pnevmatik • VULKANIZERSTVO za vse vrste osebnih avtomobilov ne glede na blagovno znamko. Zimski avtoplašči in platišča po izredno ugodni ceni. • RABLJENA VOZILA Z GARANCIJO za gotovino, posojilo, staro za staro..... • AVTOELEKTRIKA (avtoakustika, klimatske naprave, avtoalarm, mobilni telefoni...) za vse vrste osebnih in dostavnih vozil. POSEBNA PONUDBA: Omejena količina avtomobilov megane la vie! Pred 1. novembrom bomo imeli bogato zalogo sveže rezanega cvetja in cvetlične aranžmaje. Tržaška 3, Vrhnika, tel.: 061/752-714 Odprto: vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18. ure sobota od 8. do 12. ure SVEČARSTVO KOGOVŠEK Trgovci in posamezni kupci! Več vrst nagrobnih sveč vam nudimo po ugodnih cenah. Olga Kogovšek s.p. Velika Ligojna 52 1360 Vrhnika (Razpotje ob cesti v Žažar) Tel. 061/753-272 061/755-452 Nova odprta trgovina Pink Panter vas vabi, da nas čimprej obiščete v Vrtnariji na Vrhniki, kjer imamo odprto vsak dan od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Pri nas lahko najdete vse, kar potrebujete za vašega malčka: dude, kozmetiko, vozičke, igrače itd. Vljudno vabljeni, da nam zaupate svoje želje in želje malih korenjakov. Tel.: 061/755-200. REAN inženiring, d.o.o. Q~ 1357 NOTRANJE GORICE j) Podpeška cesta 236 tel./fax: 061 /651-309 >tX\\\\ mobitel: 0609/642-085 AKCIJA Litoželezne peči STARCLIMA z oljnimi gorilniki s predgretjem: GNS1 20 — 24 KW 30 — 34 KW 40 — 46 KW 138.990,00 SIT 148.990,00 SIT 163.990,00 SIT %taiTlimA MOŽNOST ZAMIKA PLAČILA na Dr. B.THYSSEN SERVISNI PREGLEDI IN NASTAVITEV GORILNIKOV LASERSKI TISKALNIK Canon LBP-660 - 6 strani / min - resolucija 600 dpi* - avtomatsko alajenje robov BARVNI TISKALNIK Canon BJC-240 - 3 strani / min - resolucija 360 x 360 dpi TISKALNIK, TELEFAKS I ti SCANER Canon MultiPASS 10 2 strani / min - resolucija 360 x 360 dpi programska oprema za direkten sprejem 02 oddajo dokumentov iz PC 69.300 SIT 35.490 SIT 109.jB3.Osir 1«. RlIT>SlSteTl D Prodaja: Birosistemi, Stara cesta 7, Vrhnika, tel.: 752-212 Prodajni salon Idrija, Kosovelova 4, Idrija, tel.: 065/73-222 Canon SVEČARSTVO IN PLASTIKA Janez Stržinar s.p. 1360 VRHNIKA Voljčeva c. 13 tel.:/fax; (061)755-142 cenjenim strankam nudi: 1. Iz svečarskega programa kvalitetne nagrobne sveče (3, 5 in 7 dnevne) ter dišeče, krstne, dekorativne....... 2. Za vse, ki še hitite z gradnjo, so pri nas na voljo zidarske gladilke različnih dimenzij za grobe in fine omete. 3. Za čas pospravljanja poljskih pridelkov in obiranja grozdja vam priporočamo plastična vedra od 12 do 25 litrov. OBIŠČITE NAS, Z VESELJEM VAS BOMO POSTREGLI! DOLNICAR & CO. kamnosestvo ¿ettta cene-Kictja ¿£ec¿ti¿£dtatt ¿a ¿amen NAGROBNIKI izdelava in obnova, iz granita, marmorja, na voljo široka paleta barv .... _. za gostinske lokale, kuhinje, kopalnice. KAMNIII rULIl polepšajte svoj dom z lepoto naravnega kamna! - podarite nekaj trajnega - zelo izvirno tudi STOJALA ?A PRŠUT kot pos|0vno dari|0. spomin iz Slovenije Vaze, pepelniki, Okenske police in drugi izdelki iz kamna. DOLNICAR & CO. kamnosestvo d.o.o. • Sinja gorica 34 • 1360 Vrhnika • tel.: 061 /752 950 • fax: 061 /752 950 Leasing po vaši meri za vse avtomobiliste, z vso željeno dodatno opremo in z možnostjo registracije LJ, MB MS! Primer izračuna: Vsi, ki se odločite za zakup vozila OPEL pri nas do 30.11.1997, sodelujete v NAGRADNI IGRI! OPEL VECTRA 1.61 Trajanje: 5 let Polog: 9160 DEM Odkup: 915 DEM 59x obrok Obrok: 492 DEM Prometni davek na storitev teasinga ni vMjučeh v ceno Leasing z registrsko tablico ivmui ir-u. U z grbom VRHNIKE Na trati 11,1210 Ljubljana, tel.: (061)15-21-232 in 15-21-343 MICRA. d.o.o. NOVO NA VRHNIKI DOSTOP DO INTERNETA mm® computers d.o.o. Ijubljana U n LJUBLJANA BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA d.o.o. VEČ INFORMACIJ 757-190 po 20.00 uri ZASEBNA ZOBNA AMBULANTA dr. M. Legat C. na polje, Log objavlja prosto delovno mesto ZOBNE ASISTENTKE za nedoločen čas. Informacije po telefonu 653-092. UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE C GALERIJA 2 Stara cesta 41, Vrhnika tel./fax: 061/756-102 ODPRTO od ponedeljka do petka Radi vam bomo uokvirili vašo fotografijo, gobelin ali umetniško sliko. Veseli bomo vašega obiska galerijskih prostorov, kjer bomo z vami ob razstavljenih umetniških delih z veseljem poklepetali in vam lahko svetovali pri izbiri in nakupu osebnih ali poslovnih daril. UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE - UOKVIRJANJE m VULKANIZERSTVO IVAN MOIjK s.p. RAMOVŠEVA 2, BOROVNICA tel.1061/747-102 -velika izbira letnih in zimskih avtoplaščev za osebna vozila (SAVA, FULDA, KORMORAN in ostalih proizvajalcev) -velika izbira nalitih gum BANDAG - možnost plačila na 3 čeke -5% popust na gotovinsko plačilo -brezplačna menjava pri nas kupljenih gum DELOVNI ČAS: Porie(Jelj*kPetskL8,flO-12,00.14.00 -. 19.00 Soboia;8,OQ-12,05 Prepričajte se o pestri ponudbi in dobrih storitvah' GOSTILNA MM Katarina Bašič Sinja Gorica 109 1360 Vrhnika tel.: 061/754-199,753-509 Odprto 9. — 23. ure sreda zaprto V naši gostilni ob magistralni cesti Vrhnika — Ljubljana, v Sinji Gorici, vam nudimo: tople malice družinska kosila in večerje jedi na žaru različne ribe morske posebnosti domača odprta primorska vina. Za večje skupine, zaključene družbe in poroke damo 20% popusta. VSAKO SOBOTO GOSTE ZABAVA ANSAMBEL »DOBER DAN«. AvtO-iZZiv d.o.o. Čuža 15 1360 VRHNIKA tel.:/fax: 061/754-787 mobitel: 0609/618-013 http: // www avto-izziv. si PRI NAS VAM NUDIMO: • menjavo vozil: — staro za novo — staro za staro • komisijsko prodajo vseh vrst osebnih vozil • odkup vozil, letnik nad 1990 • možen nakup na posojilo in leasing • prenos lastništva (prepis vozil) ODPRTO: vsak dan od 9. do 18. ure, sobota od 9. do 13. ure. OBMOČNA ORGANIZACIJA RDEČEGA KRIŽA VRHNIKA in DRUŠTVO INVALIDOV VRHNIKA Obveščata, da bomo spet pričeli s telovadbo za starejše občane. Telovadili bomo pod strokovnim vodstvom vsak četrtek od 18.30 do 19.30, v telovadnici Partizan na Tržaški cesti 9. Po dogovoru z udeleženci bi enkrat na mesec organizirali plavanje v ogrevanem bazenu. Prvo srečanje bo 16.10.1997. Vabljeni ste vsi, ki ste telovadbo obiskovali že lani, in vsi, ki se nam še niste pridružili. Pridite, v naši družbi se boste prav gotovo dobro počutili. Nasvidenje 16.10.1997 Com far AVTOŠOLA TURISTIČNA AGENCIJA PISARNIŠKE IN RAČUNOVODSKE STORITVE FOTOKOPIRANJE AVTOŠOLA S TRADICIJO IN DOBRIM USPEHOM VRHNIKA VSAK MESEC TEČAJ CPP A, B, C, E IN F KATEGORIJE PLAČILO UR VOŽNJE NA 6 OBROKOV! DIJAKI IN ŠTUDENT110% POPUSTI Vabljeni tudi tisti, ki ste tečaj CPP opravili pri drugi avtošoli. ORGANIZIRAMO TEČAJ IZ VARSTVA PRI DELU S TRAKTORJEM IN TEČAJ ZA M0PEDISTE VOŽNJA NA AVTOMOBILIH R CLIO, MEGANE, FIAT PUNTO MOTOR JAMAHA 125 TOVORNO VOZILO TAM T 8 TURISTIČNA AGENCIJA ZDRAVILIŠČA IN KMEČKI TURIZEM POČITNICE V DOMOVINI IN TUJINI, NA SNEGU IN MORJU! EKSOTIČNE DEŽELE ENO- IN VEČDNEVNI IZLETI, POTOVANJA, LETALSKE VOZOVNICE MOŽNOST PLAČILA NA VEČ OBROKOV TURISTIČNIH ARANŽMAJEV VSEH SLOVENSKIH AGENCIJ TURISTIČNO ZAVAROVANJE CORIS FOTOKOPIRANJE PISARNIŠKE IN FAX STORITVE URADNE URE: pon.-pet. od 9. do 18. ure. sob. od 9. do 12. ure INFORMACIJE IN PRIJAVE: C0M-TAR. d.o.o.. PTC LOKA. Robova 6. VRHNIKA. tel.:/fax: 061 /755-828. 755-023 O rse NOVOST NA NAŠEM TRGU!!!!!!!! VROČE NOVOSTI IZ MODNEGA SVETA ZA MLADA DEKLETA Z IZBRANIM OKUSOM PRIDITE, NE BOSTE RAZOČARANE PTC LOKA VRHNIKA I. NADSTROPJE LONDON • PARIS • AMSTERDAM • POKROVITELJI NEDELJSKIH VEČERNIH ODDAJ Z NASLOVOM »99 MINUT ZA OBEŠANJE & 81 MINUT ZA GRDE, UMAZANE, ZLE« ZA MESEC SEPTEMBER! Dibo-Hobi Program, Ljubljana; Elitex HB International, Ljubljana; Express optika Miro Krstič & Okulistična ordinacija Bonis, Ljubljana; Razstavno prodajni atelje Art Decor - Tapo, Ljubljana; Športna trgovina Pink Panter, Ljubljana in Kranj; Monarh, d.n.o., Ljubljana; Humko, d.o.o., Bled; Elektrotehnika Puntar, Unec-Rakek; Stop 300 Tolarjev Shop, Ljubljana & Celje Spremljate nas lahko: Gorenjska Tele TV Kranj, Kanal 2 TV Vrhnika, Notranjski radio 107 & 91.1 MHz. Pokličite 061-741-632 ob nedeljah med 20. in 23. uro, ter preiskusite svoj pogum na vislicah. Zanko okoli vratu vam zategujemo — Šerif iz Oklahome — Ognjena Puščica — Jutranja Zarja N O I K A N J S K I K A U I U L O (i A I L C D.O.O Loj«« • Trftalka 146 • tel.:061/741 632» fax:061 /74 I 612 VRTNARIJA jKRA7SNIK krizanteme, mačehe Krizanteme vseh barv, pajki in marjete ter aranžmaji različnih velikosti. NOVO: LONČNE KRIZANTEME VRHNIKA, OPEKARSKA 37 tel.: 061/753-496 &3 KAMNOSESTVO SVETE — Izdelava in obnova nagrobnikov; več kot 50 različno oblikovanih nagrobnikov iz različnih materialov: zeleni, rdeči, črni..., — lučke, vaze, — izdelava in montaža kuhinjskih, gostinskih ter kopalniških pultov, — mize. Plačilni pogoji ter rok dobave po dogovoru! Delovni čas: 7.00 — 17.00 ure KAMNOSESTVO SVETE, s.p., Jezero097,61352PRESERJE Tel., fax 061/631-294 ali mob. 0609/633-250 Janez SKI servis Vltmlka. Pol v MOCilnlk Sb. tal.: 061-752 930 ODPRTO: Vsak dan od 8. do 20. ure Kličite po telefonu: 061/752-930 V novembru odpiramo na Vrhniki smučarski servis, ki vam bo nudil servisiranje alpskih in tekaških smuči ter snovvboardov. V servisu nudimo cenjenim strankam: — montaže in premontaže — zalitje drsne obloge in brušenje — brušenje robnikov — impregnacijo in mazanje — vstavitev odtrgane mase — popoln servis Pripravite smuči na bližajočo se zimo. Vse na enem mestu. Prepričajte se! Se priporočamo!! • NOVO NA VRHNIKI • CVETLIČARNA TADEJA na Robovi 11 ODPRTA od 15.10. 1997 ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 15. do 19., v soboto od 8. do 12. ure Nudimo: cvetlične aranžmaje, rezano cvetje, lončnice, zemljo in pesek za grobove. Sprejemamo naročila za 1. november. MARIJA TURK, s.p. Robova 11, Vrhnika tel.: 754-639 POGREBNE STORITVE naročila na domu prevozi prevozi za upepelitev postavitev mrliškega odra pogrebna oprema urejanje umrlih izkop jam — pevci, glasba — venci, cvetje, sveče — urejanje grobov — urejanje dokumentacije — prevozi v pogrebnem' spremstvu ANTON VRHOVEC, Drenov Grič 128 Tel.: 061 /751 -437, mobitel 0609 637 617 V ZADNJE SLOVO Borisu Bolčini Vsi smo slišali tvoj glas: pred klicem skrivali smo si ušesa pred tvojim klicem na pomoč. Približal se je dan in ti odšel si brez slovesa! Vsi njegovi, ki so ga imeli radi! Vrhnika, 20.9.1997 ZAHVALA Za vedno nas je zapustil mož in oče Stane Tomsic Ob boleči izgubi se zahvaljujeva vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje, spremstvo na zadnji poti ter za darovano cvetje in sveče. Zahvala gospodu župniku za pogrebni obred, g. Vrhovcu za pogrebne storitve, pogrebcem, pevcem in trobentaču. Vsem še enkrat hvala. Žena Minka in sin Janez ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je zapustil Jože Nartnik, mlajši (roj. 1944) z Brezovice pri Ljubljani Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat hvala. Vsi njegovi Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata in brata Jerneja* Lenarčič iz Bevk se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sodelavcem Občine Vrhnika in delavcem Komunalnega podjetja Vrhnika, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala velja župnikom g. Vilfanu, g. Nastranu in g. Milavcu za lep obred. Za lepo opravljeno slovo se še posebno zahvaljujemo pevcem, gasilcem gasilskega društva Bevke ter g. Vrhovcu. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: žena Francka, sin Jernej, hči Marta ter bratje in sestre ZAHVALA Po hudi bolezni nas je prezgodaj, v 66. letu starosti, zapustila draga mami, stara mama in babica Veronika Kosovič roj. Debevc stanujoča Vrhnika, Robova 38. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za darovano cvetje, sveče, tihe tolažbe in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala velja tudi vsem zdravnikom in osebju Zdravstvenega doma na Vrhniki za nesebično nego. Od nje smo se poslovili 19. septembra 1997 na Stari Vrhmki. Žalujoči: hčerki Maruša in Zdenka z družinama ter sestre mi Kdor ni trpel, ne ve ničesar. Ne pozna niti dobrega, niti zlega, ne pozna ljudi, ne pozna niti samega sebe (Fenelon) ZAHVALA Ob boleči izgubi dobrega očeta, dedka in pradedka Kajetana Brenceta iz Podlipe se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v dneh, ko so očetu ugašale moči stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo dr. Cukjatiju in sestri Veri za prijazne obiske in nego ter sosedi Troha Marici za požrtvovalno oskrbo in nego. Za nepozabno organizacijo in izvedbo pogrebne svečanosti se zahvaljujemo Gasilskemu društvu Podlipa - Smrečje in vsem ostalim sodelujočim gasilskim društvom, planincem, upokojencem in sosedom. Posebej se zahvaljujemo za opravljen obred v domači cerkvi župnikom g. Jaksetiču, g. Kapšu, g. Gradišku ter pevcem iz čažarja, oktetu Raskovec in domačemu cerkvenemu zboru. Hvala tudi za izbrane poslovilne besede g. Trčku. Lepo se zahvaljujemo za darovano cvetje, sveče, darovane maše in za preštevilne ustne in pismene izraze sočutja in sožalja. Hvala vsem, ki ste našega očeta pospremili na zadnji poti. Žalujoči: sin Janez in hčerka Marjanka z družinama ter vsi, ki so ga imeli radi Vrhnika, dne 30.sept.1997 ZAHVALA ob izgubi naše mame, babice, prababice in sestre Ivane Troha roj. Leben iz Dola pri Borovnici se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in vaščanom za darovano cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo izrekamo osebju Doma upokojencev na Vrhniki za nego in skrb, pogrebni službi Pieta, gospodu župniku, pevcem in pogrebcem. Vsi njeni ZAHVALA V 89. letu starosti nas je zapustil naš oče, ded, praded, brat in stric Alojz Osredkar iz Velike Ligojne Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujemo gospodu župniku Vinku Podbevšku za lepo opravljen poslovilni obred in sveto mašo, cerkvenim pevkam iz Ligojne, gospe Marinki Kupec za sočutno izrečene poslovilne besede, pogrebcem ter pogrebni službi Antona Vrhovca z Drenovega griča. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Zacelil čas bo bolečine, osušil rosno bo oko, zabrisal pa ne bo spomine. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, brata, deda in pradeda Franceta Zupančiča iz Lesnega Brda 51 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem, krajanom in sodelavcem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in sveče in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti v tako velikem številu. Lepa hvala tudi gospodu Kapšu za opravljen pogrebni obred. Posebno zahvalo pa izrekamo g. Vrhovcu za kvalitetno opravljene storitve, za lepo zapete pesmi. Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala. Vsi njegovi Iščem te v travah iščem te v morjih najdem te v zvezdah ki sijejo name (Mila Kačič) Le morje nemirno odplavijo se vrača odplavijo odplavi še mojo žalost (Mila Kačič) Tiho nas je zapustila naša babi Nada Simon Od nje smo se poslovili v torek, 16. septembra, v Tržiču. Zahvaljujemo se vsem, ki ste s tiho in z blago mislijo počastili njen spomin in jo z molitvijo ter pesmijo pospremili k večernemu počitku. Vsi njeni Tržič, Ljubljana, Vrhnika RITMIČNA GIMNASTIKA Uspešni nastopi Vrhničank v septembru V septembru ni minil niti en konec tedna, da ga ne bi tekmovalke v športni - ritmični gimnastiki izkoristile za mednarodni nastop. V začetku meseca so se v Reggio Emiliji ureležile olimpiade mladih Tre Co-lori in bile nasploh edine predstavnice Slovenije. Ene same - vendar dobro izbrane. Zasedle so prvo mesto med članicami in mladinkami, 4. mesto kadetinj in bile skupno tretje za reprezentancama Bolgarije in Uzbekistana. Dušica Jeremič je bila zmagovalka mnogoboja in zasedla prvi mesti v vajah s kolebnico, obročem, trakom in kiji. Biljana Mi-lašinovič: 1. mesto z žoto, 2. mesto trak. Mojca Rode tri druga mesta: kolebnica, obroč in kiji. Med kade-tihjami je Barbara Šinigoj zasedla eno tretje in dve četrti mesti. Ana Kovač, Tea in Tina Križman pa so v Reggio Emilijo prišle predvsem nabirat izkušnje. Dušica Jeremič je tekmovala na dveh močnih turnirjih na Madžarskem in v Avstriji. V Budimpešti je med 28. tekmovalkami iz 17 držav osvojila 15. mesto v mnogoboju. Uvrstila se je v finale vaje s kolebnico in na koncu zasedla 6. mesto. V Lin?« je med 30. tekmovalkami osvojila 16. mesto v mnogoboju in 9. mesto s kiji. Turnir v Avstriji je mimogrede minil v znamenju vrnitve nekdaj nepremagljive Poljakinje z nemškim potnim listom Magdale- ne Brzske. Na obeh turnirjih je bila Jeremičeva najbolje uvrščena Slovenka, izvedba vaj pa je bila brez bistvenih napak. Sandra Zilavec seje z Biljano Mi-lašinovič, Barbaro Šinigoj in Ano Kovač podala na dolgo pot v Lodz. Na Poljsko je z njimi odšla tudi sodnica Elvira Draškovič. V konkurenci mladink je bila Milašinovičeva sedma, med kadetinjami Šinigojeva deveta in v najmlajši kategoriji pionirk Kovačeva osma. Na 3. jadranskem turnirju je bila med 40 telo-vadkami iz 6 držav najuspešnejša mladinka Mojca Rode. Zmagi v mnogoboju je dodala še prva mesta v finalu s kolebnico, z obročem in žogo. Med članicami je Dušica Jeremič kljub nekaj napakam v mnogoboju osvojila 2. mesto, v finalih s posameznimi rekviziti pa tri tretja mesta s kiji, trakom in z obročem. Med kadetinjami je v mnogoboju Tea Križman tekmovanje končala na 5. mestu. Skupno je Vrhnika osvojila 2. mesto za Furlanijo Julijsko krajino. 11. mednarodni turnir v ŠRG Vrhnika - urnik tekmovanj 11.10., sobota 9.30 pionirke 10.30 kadetinje 16. do 19. članice in kadetinje 12.10., nedelja 9.30 do 11.30 posamična finala članice, mladinke m Reprezentanca Vrhnike v Reggio Emiliji Vrhniški klub za športno -ritmično gimnastiko vabi k vpisu vsak torek do konca oktobra deklice od 5 do 7 let med f8. in 19. uro v telovadnici OŠ Ivana Cankarja. Letošnji, že 11. mednarodni turnir bo privabil številne kakovostne evropske tekmovalke; organizatorji pričakujejo udeležbo iz najmanj 10. držav, med njimi tudi kakovostno zastopstvo iz Rusije. Turnir je za vse zadnji resnejši preizkus pred svetovnim prvenstvom v Berlinu. Turnir bo tokrat prvič potekal po skrajšanem bolj atraktivnem programu. Zato v klubu za ŠRG vabijo občane Vrhnike, Borovnice, Dobrove-Horjula, Polhovega Gradca in Brezovice, da sobotno popoldne in delček nedeljskega dopoldneva prežjvite na tribunah telovadnice OŠ Ivana Cankarja in uživate v programu enega najlepših olimpijskih športov. Boris Ličof Dušica Jeremič na svetovno prvenstvo V sredo, 15. oktobra, bo odpotovala v Berlin na svetovno prvenstvo v športni-ritmični gimnastiki slovenska reprezentanca: Dušica Jeremič (Vrhnika) Nina Vengust, An-ja Čuček in Ana Rebou (vse Narodni dom Ljubljana). Glavna trenerka reprezentance bo Belorusinja Ana Baranova. V Berlinu bo v vlogi sodnice Vrhničanka Špela Mohar. Na letošnjem največjem in najpomembnejšem tekmovanju v ŠRG bo Špela skrbela tudi za svojo varovanko Dušico Jeremič. V karieri 15-letne Vrhničanke je to zagotovo prelomni dogodek. Večkratna državna kadetska in mladinska prvakinja po odhodu Ljubljančanke Erike Raku-še velja za najboljšo slovensko rit-mičarko. Strokovnjaki ji ob dobrem in strokovnem delu napovedujejo tudi lepe možnosti v mednarodni konkurenci, v kateri Slovenke do- slej niso dosegale odmevnejših rezultatov. Zato je Špela Mohar pri ocenah za uvrstitev v Berlinu tudi dokaj previdna. Želja obeh je, da bi se uvrstila med prvo polovico nastopajočih. Duši, kot jo kličejo njene kolegice iz vrhniškega kluba, pa se želi v posamičnih vajah vsaj z enim rekvizitom čim bolj približati finalu. Svetovno prvenstvo v Berlinu bo tudi poizkus, da na tem tekmovanju napravijo več reda pri ocenjevanju tekmovalk. Tako se bodo le-te z vsakim rekvizitom selile iz ene dvorane v drugo, skratka, za vsak rekvizit jih bodo ocenjevali drugi sodniki. In v kakšni formi je Duši pred svetovnim prvenstvom? To bo najbolje pokazal prav mednarodni Vrhniški turnir. Po besedah njene trenerke Špele Mohar je pridobila na zanesljivosti, izboljšala je piruete in njene vaje že dobivajo potrebno težavnostno stopnjo za mednarodna tekmovanja. Kljub dvoizmen-skemu pouku - Jeremičeva je dijakinja prvega letnika ekonomske srednje šole v Ljubljani - sta s Špelo uspeli prilagoditi treninge njenemu šolskemu urniku. Prostega časa tako za Duši praktično ni. Bo pa na športni poti, katere končni cilj je nastop na olimpijskih igrah v Sydney-ju, vztrajala. B. L. **************** 11. mednarodni turnir športno ritmične gimnastike 11* International Tournament in Rhvtmic Sport Gymnastics Vrhnika. 11.-12. oktober. 199? Soboto 9.30 slovenski medklubski turnir zo mlajše in starejše deklice 16.00 mnogoboj mladinke, kvalifikacije 17.30 slavnostna otvoritev 17.45 mnogoboj članice, kvalifikacije Nedelja 9.30 finale - mladinke In članice **************** Nagradna križanka »NAŠEGA ČASOPISA« V tej številki »Našega časopisa« vam predstavljamo zopet nagradno križanko, z nekaj znanimi motivi krajev, katerega pokriva »Naš časopis«. Izhajamo v nakladi 13.000 časopisov in pokrivamo tudi občine: Brezovica, Borovnica, Dobrova - Horjul - Polhov gradeč in Vrhniko. Naš motiv je »NAŠ ČASOPIS« brezplačno v vsako družino!« Za prve tri pravilno rešene križanke smo pripravili denarne nagrade: 1. nagrada: 8.000,00 SIT 2. nagrada: 6.000,00 SIT 3. nagrada: 4.000,00 SIT Rešene križanke pošljite na naslov: Uredništvo Našega časopisa, Tržaška c. 1, 1360 Vrhnika, v ovojnici z obveznim pripisom »KRIŽANKA« in to do 7. novembra 1997. Pri reševanju pa vam želim veliko sreče. S.S. NAS ČASOPIS Naš časopis izhaja enkrat mesečno za občine Vrhnika, Borovnica, Dobrova-Horjul-Polhov Gradec in Brezovica in ga brezplačno prejemajo vsa gospodinjstva v teh občinah. Uredništvo: Tone Janežič (v. d. odgovornega urednika), Si' mon Seljak (novinar in organizator). Naslov uredništva: Naš časopis, Tržaška cesta 1,1360 Vrhnika. Uradne ure za stranke: ob ponedeljkih, sredah in petkih od 10. do 11. ure. Telefon uredništva: (061) 756 224 ali h.c. 755 121, int. 222 in 291. Telefax: (061) 755 158. Urednik je dosegljiv ob sredah popoldne na telefon (061) 631 567. Pokličite nas lahko tudi na mobitel 0609/650-186. Gradivo za brezoviške strani sprejema Časopisni svet občine Brezovica, Tržaška 390, 1351 Brezovica, telefon ali telefaks 653-223. Oglasi: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase po 650 SIT, na prvi in zadnji strani dvojno. Oglasi za kulturno-zabavne in športne prireditve z vstopnino po 400 SIT za cm v stolpcu. Zahvale so po enotni ceni 10.000 SIT. Mali oglasi so brezplačni. Oglase lahko naročite pri sodelavcu Našega časopisa, pomagali vam jih bomo tudi oblikovati. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico do jezikovnih popravkov propagandnih sporočil. Po mnenju pristojnega organa je Naš časopis informativni proizvod, za katerega se plačuje 5-odstotni davek od prometa proizvodov. Grafična priprava in prelom: Grafika, Novo mesto, p.o. Tisk: TČR, Delo, Ljubljana.