Ameriška Domovi ima
AMCRICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAGE ONLY
SLOVGNIAN
MORNING N€W5PAP€R
NO. 182
CLEVELAND 3, O, WEDNESDAY MORNING, SEPTEMBER 17, 1952
LETO LIH — VOL. LIH
Nekaj informacij lovcem v državi Ohio
Novi odloki Koncila za var-tvo divjačine in divje perjadi.
Ker je med našimi rojaki dosti zelo navdušenih lovcev, bomo objavili v njihovo vednost nekaj informacij, ki naj si jih zapomnijo oz. naj tole izrežejo in shranijo za dni, ko bo otvorjena lovska sezona.
Ohio Wildlife Council (Kon cil za varstvo divjadi) je poc pritiskom raznih podeželskih organizacij omejil letos lov na sr' n jake v 27 okrajih na tri dni.
Lov na srnjake bo dovoljen letos v dneh 11., 12. in 13. dec. v sledečih okrajih ali counties: Knox, Holmes, Tuscarawas, Jef ferson, Licking, Coshocton, Harrison, Muskingum, Guernsey, Belmont, Fairfield, Perry, Morgan, Noble, Monroe, Hocking, Athens, Washington, Vinton, Meiggs, Pike, Adams, Scioto Jackson, Galia in Lawrence.
V Carroll County je dovoljen tridnevni lov na srnjake, toda samo z lokom in puščico.
Glede manjše divjadi in perjadi pa bo lovska sezona sledeča:
VEVERICE — od 15. sept. do 15. okt.
ZAJCI — od 15. nov. do 1. jan. KUNE, “opossum”, dihurji in podlasice — od 10. nov. do 15. marca.
MINK (kune) — od 10. nov. do 15. marca.
FAZANI in jerebice — od 15. do 30. novembra.
JAZBECI — Teh ni dovoljeno loviti samo od 1. marca do 31. maja.
Za lov na srnjake je potrebna poleg redne licence še izredna licenca, ki stane 5 dolarjev.
Vsak lovec sme ustreliti samo enega srnjaka, ki ima vsaj po dva izrastka na rogovju.
Lov na srnjake je dovoljen — (poleg loka in puščice) samo s puško risanico (rifle).
------o-----
Ženska v boju s pijanim medvedom
FORT FRANCES, Ont.—Kaj naj stori žena, ki je ponoči sama doma, pa pride v goste velik pijan medved?
Pred tem problemom je- stala te dni Mrs. Jake Skibisky.
V bližino njene hiše, ki stoji nedaleč od Rainy Lake, je pri-tacal velik kosmatinec. Žena je* hotela zver zastrupiti z mešanico lesnega alkohola in medu. — Mrcina je to polokala ter se opita. Nekaj časa je motovilila po dvorišču, potem pa se zvlekla, skozi okno v hišo. Mrs. Skibin-sky je pograbila puško ter pričela streljati na mrcino, ki je pobegnila iz hiše, toda zunaj jo je pogodil njen smrtonosni strel.

Vremenski
prerok
pravi:
OMEJITEV
KONTROL
GRADNJE
Vlada je olajšala odredbe o naplačilih za gradnjo in nakup domov.
WASHINGTON. — Vlada je v ponedeljek preklicala izredne kontrole kreditov za gradnjo hiš, s čemer je omogočila kupcem novih domov in trgovske posesti, da sklenejo najboljše kupčije, ki jih morejo sklenitr Regulacija, ki je prej omejevala tozadevne kredite, je bila suspendirana v ponedeljek opolnoči.
Ta nujnostna ali izredna gulacija je izza oktobra 195(1 predpisovala višino naplačil (down payments) za nove domove in trgovske posesti. Na hiše, ki so stale $7,000 ali manj, je bilo treba položiti najmanj 5 odst. naplačila. Na hiše, ki so stale $25,000 ali več, pa do 40%. Poleg tega je odredba prepovedovala tudi druge hipoteke ali “mortgages”.
Za hiše veteranov, ki stanejo $7,000 ali manj, ne bo treba položiti nikakega naplačila (kakor tudi doslej ne), če kupec lahko na ta način financira nakup. Na hiše, ki stanejo od $7,000 do $8,-400, pa morajo veterani položiti najmanj 4 odsbrke naniaeila ---------o—:-
Nevsakdanja idila
Kdo pravi, da mirno sožitje med ultra-naprednimi komunisti in kapitalističnimi reakcionarji ni možno? V magazinu lista NYT vidimo fotografski posnetek jugoslov. komu-najzarskega harambaše Moša (Mojzesa) Pijade v pogovoru z grškim kraljem Pavlom in kraljico Friderike ter gručo o-stalih monarho-fašistov, katerim pripoveduje proletarec Moša take dovtipe, da kraljica krili z rokami, ostali monar-hofašisti pa se drže za trebuhe od smeha. . . Na drugi sliki pa vidimo lepo rejenega proletarskega maršala Tita, kako uživa na ameriški kapitalistični vojni ladji amer. “hot dogs”.
Zdaj bodo Tito in ostali komunisti lahko potrdili resnico svojih nekdanjih trditev, kako slabo je v Ameriki, da so morali celo njemu postreči z mesom “vročih psov”.
Prosveta je svojčas vedela dosti povedati o grških monar-hofašistih, naj vendar še zdaj kakšno reče!
Ampak šalo na stran in čast komer čast: Kundeti pa so tile jugoslovanski komunajzar-ji! Kar je res, je res!
STEVENSON ODGOVARJA GEN. EISENH0WERJU, KI NASTOPA (BREZ ROKAVIC'
Stevenson ne bo indorsiral vseh demokratskih kandidatov, kakor indorsira Eisenhower vse republikanske. — Eisenhower se naglo preobrazuje iz generala v politika.
GOVERNER STEVENSON
Oboževanje malikov
FAŠISTIČNE in komunistične diktature so uvedle kult oboževanja oseb. Diktatorje so povzdignile v polbogove.
Njim na čast so se pošiljale in ae pošiljajo depuiaeife iz vseh delov držav, da jim kadijo in proslavljajo njihova imena, kot nekdaj: Du-ce! Du-ce!, Fuehrer! Fueh-rer! in kot sedaj: Stalin! Sta-lin!, Ti-to! Ti-tb! Geslo diktatorjev je bilo in je ostalo: ubogaj brez misli! Taka sta bila Mussolini in Hitler, taki so Sta-noveitl j lin, Gottwald, Tito • itd.
P o njih so imenovali tudi stranke. Poleg polbogov mali-
Ali se nam spet obeta stavka premoprjev!
z smisla njegovih besed je razvidno, da se Lewis ukvarja z mislimi o i štrajku premogarjev.
WASHINGTON. — John L.
Lewis je sporočil o zastoju po-jkov. so' tudi manjši pokrajinski gajanj za kontrakt z glavnimi	rasi. Tudi te je treba
premogovnimi operatorji ter na- ^bagati, ne da bi mislili. To je mignil, da utegne prihodnji po- totalitarni svet razbitega fašiz-nedeljek zastavkati 300,000 pre- ma in bojujočega se komunizma.
mogarjev od 450,000, ki so včlanjeni v njegovi organizaciji.
Lewis je dejal, da sicer še vedno upa, da bo dosegel sporazum z operatorji, toda je istočasno izjavil, da posveča mnogo časa proučevanju načrta, po katerem bi bilo dovoljeno nekaterim premogovnikom na zapa-du obratovanje. (Kar pomeni, da bi bili premogarji v drugih rovih na stavki).
Lewis je tudi rekel, da delavci industriji trdega premoga v Pennsylvaniji, katerih je 65,000, ne bodo pustili dela, kakor tudi ne premogarji mehkega premoga zapadno od države Ohio, ki jih je 70,000. Ti premogarji mehkega premoga producirajo na eto okoli 80 milijonov ali 15 odstotkov totalne produkcije.
Iz raznih naselbin
NEW YORK, N. Y. — Po dolgi mučni bolezin je v petek 12. sept. umrla zvesta naročnica A. D. Frances Pavli. V Clevelandu, O. zapušča brata Johna Pavli in sestri Antonijo Pavli ter Mrs. Anna Bancha. V starem kraju živita še njeni sestri Ivana Pavli in Marija Lenček. Naj v miru počiva!
------o------
Znižanje umorstev v Italiji
RIM. — Italijanski statistični urad naznanja* da so se umor-Dne 17. sept. Dan ustave. Te- stva v Italiji znižala za 67 od-£a dne leta 1787 je bila podpisa-1 stotkov izza konca druge sve-ka ameriška ustava.	■ tovne vojne.
Danes in ponoči jasno in bolj t°!plo.
Važni dnevi svetovne zgodovine
Ta se deli v svet polbogov-mali-kov z manjšimi maliki in rasi ter v svet ljudskih množic, kjer je vsak posameznik, pa bil .še takšo “zgrajen,” to je vnet in zvest komunist, le brezpomembna številka. Tudi jugoslovanski komunisti, posebno titoko-munisti, niso v stanu razumeti, kako more biti v tem demokratičnem svetu mogoče drugačno življenje in pojmovanje. Oni ne razumejo, da je med demokrati vsak človek — človek v polni posesti svojega človeškega dostojanstva, da ni predmet zloglasnih srednjeveških “karakteristik” ter vohanja in “špiclja-nja” tajnih policij, da misli s svojo glavo in ne na ukaz. Njih od totalitarizma okuženi možgani ne morejo tega razumeti.
Demokracija in komunizem vseh barv sta dva nasprotna tečaja: kdor hoče postaviti most nad prepadom med njima, porušil se mu bo pod nogami in sam bo razočaran padel v prepad. -------------o-----
Uresničenje usodnih sanj
MT. VERNON, Ind. — Mrs. Othie Russell se je v torek zbudila iz spanja zaradi hudih sanj, ki jih je imela. Sanjalo se ji je, da je bil njen 21 letni sin, ki je z marini v Koreji, v bojih ubit.
Pozneje se ji je še tisto noč noč sanjalo, da je prejela od državnega departmenta poročilo, da je njen sin ubit. — Dne 15. sept. pa ji je drž. department res sporočil, da je bil njen sin — v torek ubit. . .
SPRINGFIELD, 111. _ Gov. Stevenson ne bo posnemal Eisenhower j a in indorsiral kar od kraja vse kandidate svoje stran ke. V torek je izj. vil, da ne bo indorsiral ne zdaj ,n ne pozneje nobenega kandidat i, s čigar nazori se ne strinja.
V pogovoru s časnikarji je governor Stevenson izrekel nekaj laskavih besed o senatorju Harry F. Byrdu iz Virginije in Richardu B. Russellu iz Georgije, ničesar pa ni hotel reči o senatorju Pat McCarrauu iz Nevade, ki je znan strog kritik administracije.
Preden je Stevenson pričel od-odgovarjati na vprašanja, je prebral časnikarjem kratko izjavo o nedavnem sestanku senatorja Tafta in gen. Eisenhower j a, rekoč, da je postalo “brutalno jasno”, da je Taft prevzel Eisenhower j evo kampanjo v svoje roke in da stoji v tej kampanji na vodilnem mestu. Stevenson je dejal, da “velika kr.žirska vojna”, ki so jo napovedali progresivni republikanci v Chicagu, je zdaj postala “velika predaja ali kapitulacija”.
“Mnogo ljudi kakor tudi jaz sam bo zaskrbljenih nad zmanjr šanjem njihovh (republikanskih) razlik v zunanji politiki, na “razlike do gotovih mej”. — Čigavi nazori bodo torej prevladali, kajti usoglasiti se teh nazorov ne more?”
“Senator Taft je rekel, da se: ni odpovedal svojim nazorom. Ali se je Eisenhower odpovedal svojim?”
Glede deviacije ali odtujevanja demokratov na Jugu, v Tex-asu, Louisiani in Floridi, je Stevenson dejal, da ga to ne skrbi. Rekel je, da pričakuje, da bodo vse tri države volile z ogromno demokratsko večino.
Vprašan, kaj ima reči na Taft-Eisenhowerjev sporazum, da se federalni proračun zniža v prvem letu za 10 bilijonov, 1. 1955
GENERAL EISENHOWER
NA VLAKU Z EISENHO-WERJEM. — V South Bendu, Ind. je sprejela gen. Eisenho-werja množica kakih 100,000 ljudi, katerim je general zagotovil, da je za vladne posle lahko dobiti sposobne in poštene ljudi, če bi se jih moglo prepričati, da, je vlada nad vsakim sumničenjem.
Republ. predsedniški kandidat je zdaj opustil svoje salonske manire in je začel nostopati “brez rokavic”.
Udaril je po predsedniku Trumanu, ki pravi, da ne more dobiti “dobrih” mož v svpjo administracijo, in smešil je svojega protikanddata Stevensona.
“Če bi bila vlada poštena in bi si znala izposlovati spoštovanje, bi sama privlačevala vase poštene in sposobne ljudi”, je rekel Eisenhower. “Dobri in pošteni Judje bi s ponosom prišli v Washington služit vladi”, je rekel republikanski kandidat.
“Ne samo, da morajo biti možje, ki so v vladi, dobri in sposobni, ampak morajo vedeti, da so v knjigah tudi besede kakor — štedljivost, ekonomija in sposobnost. Tem besedam bi morali dajati več poudarka kakor pa mislim, kako bi si čim prej napolnili žepe. . . ”
Da bo poslej vodil drugačno kampanjo proti Stevensonu, je bilo razvidno iz njegovih besed: “Od danes naprej bomo nastopali brez rokavic in naši nasprotniki bodo morali pričeti (agitirati) od tal.”
Na vseh postajališčih, kjer se je ustavil v Indiani, je Eisenho-werja videlo in slišalo kakih 150 (tisoč ljudi.
Torek je bil eden najboljših dni Eisenhowerjeve kampanje. Na raznih postajališčih je govoril brez vsakega pripravljenega teksta, po govorih pa se je raz-govarjal z ljudstvom o raznih tekočih in domačih zadevah ter bil povsod prijazno pozdravljen.
Razne drobne novice
in te
iz okolice
Clevelanda
Novorojenka—	11140 E. 168. St. Častitamo in že-
Ray in Esther Rossman iz Eu- limo. še na mnoga leta! clida sta dobila punčko-novoro- Zadušnica— jenko, ki bo delala družbo svo- V petek ob 7.45 bo v cerkvi sv. jima dvema sestricama, ki ju Vida sv. maša za pokojnega John imajo že od prej. Esther je hčer- Zaletel, v spomin osme obletni-ka Mrs. Christine Verbič, povo-Jce njegove smrti, rejenka je pa že tretja pravnukinja Mrs. Knaus z 62. ceste, kij JNovi grobovi
ima že sedem vnukov. Čestitke na vse strani!
Registracija v Clevelandu—
John Glinšek
V pondeljek zvečer, ravno na
. ,v	svoj 83. rojstni dan, je umrl v
V splošnem civicnem apelu za St Alexis bolnišnici John Glin_
registriranje v Clevelandu se je šekj stanujoč na 521 E m st
ljudstvo zelo pohvalno odzvalo, t. • um • * t t . t J . „ . ,	^ ...	.	,	.	Doma je bil iz Žehmlja pri Igu,
Registriralo se jih je skupaj odk.oder je prišel pred 50 letj
123,172, transferiralo pa 16,031 j Zapušča sinova Franka in Ru-meščanov. ^ S tem naraščajem dolpha! hčeri Mary Fink in Ann bo upravičeno voliti v mestu grancej £er vnuke gg je £ian novemberskih volitvah skup- d r u š t v a Maccabees, Carniola no število 760,000 meščanov, kar Tent 1288, in Clevelandskih Slo-bo nov rekord. V 23. vardu, vencev št. 14 SDZ. Pogreb bo v
naj večji slovenski naselbini v A- četrtek zjutraj ob 9 iz Zakraj-
meriki, se jih je registriralo 1,-jškovega pogrebnega zavoda v 819, transferiralo pa 228 mešča-j cerkev sv. Vida ob 9:30 in od tam nov. — Ako še niste registrirani, j v družinsko grobnico na Calvary imate še časa do srede, 24. sept. pokopališče, in sicer do 9. ure zvečer, na	Helen zdjelar
Board of Elections, E. 9th in Su-1 Danes zjutraj je umrla Mrs. perior Ave.	I Helen Zdjelar, roj. Nagy, žena
Slovenka na Japonskem—	Theodore Zdjelarja z 1978 W. 54.
Miss Julia H. Germ, hčerka gt. Pogreb je v oskrbi Grdino-družine Anton M. Germ, 17822 j vega pogrebnega zavoda na E. Brazil Rd., je uposlena pri Ame- 62. cestj. Podrobnosti jutri, riškem Rdečem križu. V tem svojstvu se je nahajala pet let v Evropi ter je prepotovala 33 držav. Tako ji je bila dana prilika,, da je obiskala tudi rojstni kraj očeta, vas Verbovec, fara Dobernič. Domov se je vrnila |
Slovenska pisarna
6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon« EX 1-9717
TETA NA KONJU. Vaja ta teden je še v četrtek in soboto zvečer. Jutri (četrtek) ob 8. v 7 marca t 1 ipa 6-tedenski dopust, | sobcko ob g obakrat v Sloven-nakar se je vrnila na službeno ski pisarni. _ varšek mesto, to pot na Daljni vzhod, v VSTOPNICE za ligino prire-Tokio Njeni starši so jo 24. ap- dgev y nedeij0 28 sept 0b 3 po-rila spremili do Chicago. Za ča- poldne v SND na St Clairju sa svojega obiska doma je bila	na koinju komed-ja y g de_
deležna obiskov mnogoštevilnih janjih) se dobe y S]ovenski pg sorodnikov in prijateljev, kate- l sarni( y 0ražmovi slaščičarni, pri re najlepše pozdravlja in se jim Mr j Resniku v Newburgu in zahvaljuje za darove, ki jih je pri Matt Biharju. Cena $1. prejela od njih.	REZERVIRANI SEDEŽI pri
Vaje za “Miklovo Zalo”—	ligini prireditvi Vsak si lahko
Nocoj ob 7:30 zvečer je vaja kjerko]j rezervira sedež. Vstop-za Miklovo Zalo” v SND na St. nice za rezervirane sedeže se do-Clair Ave. Pridejo naj vsi igral- be samo v gl. pisarni, ci.	-----—-o-------
Na obisk—	Moč Sovjetije v Evropi
Mrs. Frank Lavrich iz Chis- WASHINGTON. — Državni holma, Minn. se mudi že tri te- department naznanja, da ima
dne pri svojem sinu Stanley Kordish na 1096 E. 145. St. Ostane še en teden. Dobrodošla! Tretja obletnica—
V četrtek ob 7:15 bo v cerkvi
pa za nadaljnih 10 bilijonov, je 'Prav tako si je mpožica vzela k| bgt^Abe^	p^mZj^ s^obletni
ce njene smrti.
Sedma obletnica —
V soboto ob 7:30 bo v cerkvi:
Stevenson dejal, da je proračun'srcu njegovo ženo, ki so jo tudi res možno znatno znižati.	povsod burno pozdravljali.
Nečloveška mali je pretepla otroka do smrti
CHICAGO. — V tukajšnji bolnišnici je umrl dve in pol leta stari deček, katerega je pripeljala v bolnico njegova mati, ki ga je doma strahovito pretepla z držalom metle in širokim jermenom.
“Nič več ga nisem hotela,” je izjavila mati, Mrs. Juanita Luna pred sodnikom. “Sicer pa ga nisem nikoli marala.”
Dejala je, da jo je ujezilo, ko je otrok pomazal svojo obleko, nakar ga je pričela biti, dokler ga ni do smrti pretepla.
200 ubitih v eksploziji v Madžarski
DUNAJ. — Poročila iz Budimpešte naznanjajo, da se je pripetila silna eksplozija v neki municijski tovarni v vasi A-lay, ki leži v bližini Budimpešte. Poročilo dostavlja, da je bilo ubitih 200 oseb.
Nevarne Amazonke
CLEVELAND. — Everet Pen-theney, 32 let stari kuhar v neki restavraciji, je povedal policistom, da so ga na nekem “lotu” za parkanje na E. 4 St. in Prospect Ave., napadle tri ženske, ki ,so ga oklale z noži po obrazu, rokah in trebuhu, ker se jim je postavi v bran.
Rekel je, da je čakal na bus, ko ga je z bližnjega prostora za parkanje poklicala neka ženska ki je rekla, da ne more spraviti motorja v pogon. Omenjeni je stopil tja, tedaj pa sta se nenadoma pojavili še dve drugi ženski, nakar so ga vse skupaj napadle, mu vzele denarnico zl 12 dolarji; nato pa zbežale.'— S pomočjo nekega vozniko taksija sta eno kmalu prijela, nakar je policija prijela v njunem stanovanju še ostali dve.
Dekline so stare 26, 27 in 33 let.
Sovjetska zveza v Evropi 4 milijone mož, in to brez vojaštva svojih satelitk. Napram tem silam ima Zapadna Evropa dva milijona mož.
Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Antona Stefančič v spomin 7. obletnice njegove smrti.
K molitvi—
Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti vabi svoje članice nocoj ob 8. uri v Mary Svetkov pogrebni zavod k molitvi za umrlo Mary Yerman.
Vstopnice na razpolago—
Vstopnice za koncert Carolyn Budan 30. nov. v SND na St. Clair Ave. so že na razpolago pri Oražmu, pri Antonu Šublju in pri pevki na 6313 St. Clair Ave. HE 1-2858.
Sestanek—
Norwood Community Council sklicuje za petek ob 7:30 zvečer sestanek v St. Clair Recreation Center. Posebno so vabljeni sosedje Wellman Bronze Plant na E. 59.-60.-61. St. Sestanka se bodo udeležili mestni zastopniki, da zvejo za pritožbe.
Obletnica poroke—
Včeraj sta obhajala 45-letnico poroke John in Frances Krall s
NAJNOVEJŠEVESTI
CLEVELAND, — Registracija v Cuyahoga okraju je prekosila vse rekorde, ko se je registriralo nad 125,000 volilcev, kar pomeni, da je za volitve upravičenih 760,000 državljanov.
ZDR. NARODI, N. Y. — Sovje-tija je včeraj vetirala prošnje Libije za pristop v Društvo
Združenih narodov. To je bil že 52. veto Sovjetije pred Zdr. narodi.
SEOUL, Koreja. — Piloti Sabre jet letal, ki so oborožena z novim, tajnim in smrtonosnim orožjem, so sestrelili včeraj štiri sovjetska jet letala.
SEOUL. — Včeraj je dvajset milj od Seoula eksplodirala lokomotiva vlaka, ki je bil natrpan s korejskimi šolarji in delavci. Najmanj 11 oseb je bilo mrtvih in okoli 200 ranjenih, ko je troje vagonov skočilo s tira.
AUSTN, Tex. — Tukaj je bilo ubitih 8 oseb, ko je njihov avtomobil kolidiral na križišču z železniškim vlakom.
Ameriška Domovina
•117 St. Cla?r Ave.
HEnderson 1-0628
CleTeland 3, Oblo
Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta
$4.00.	.	^ nnn
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na
leto. Za pol leta $7.00, za 3 mesece $4.00.____________
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
BESEDA IZ NARODA
g. Starca in cele vesele druščine ter na uspeh “Korotana.”
Bil je prijeten popoldan in človeku je kar žal, da je takih popoldnevov v splošnem bolj malo.	V. L.
Prijeten popoldan med “Korotanci”
Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879.________________
No. 182 Wed., Sept. 17, 1952
Resnici na ljubo
Pred dobrim mesecem smo ponatisnili v našem listu del članka iz ljubljanskega “Slovenskega poročevalca,” uradnega glasila Osvobodilne fronte Slovenije. V tem članku je pisec na kratko povedal, kako so postopali cariniki z gosti in, obiskovalci iz Amerike. Med drugim je sodelavec uradnega glasila Osvobodilne fronte Slovenije zapisal tudi: Clan di-rektoriuma slovenskega narodnega doma v Clevelandu Jože Okorn je ogorčen dejal: Tako izropati se ne pustimo.
Ta Jože ali kot se podpisuje tu, Joseph Okorn, se pa sedaj v “Enakopravnosti” pritožuje, češ da neki clevelandski dnevnik izrablja njegovo ime in njegov obisk stari domovini” v svrho blatenja in to samo zato, da bi skrili svoje umazane prste.”
Začudeno smo brali te vrstice, ni nam šlo v glavo. Možu se je morda zmešalo ali kali? Čemu se obreguje ob nas, ko so vendar to zapisali o njem v Ljubljani, morda je napisal te vrstice celo sam njegov prijatelj Tone Seliškar. Mi smo le po svoji časnikarski dolžnosti to ponatisnili, da bi naši bralci zvedeli iz prvega vira, kako se je ameriškim Slovencem ob obisku stare domovine godilo. Če so se pisci uradnega glasila OF v Ljubljani lagali — o tem nas je hotela prepričati ga. Bašljeva — je to njihova stvar. Je pa temu malo težko verjeti. Le kako naj bi uradno glasilo OF napadlo carinike in državo zaradi previsokih carin, ko pa ta ista OF o vsem tem sama odloča, — če le ne bi bila vsa ta stvar zbudila prevelikega ogorčenja med obiskovalci iz Amerike. To ogorčenje je posebno jasno v Okornovih besedah “Tako izropati se pa ne pustimo.
Kot preje gospej Bašljevi moramo povedati tokrat tudi g. J. Okornu, da se ni obrnil na pravi naslov. Naj možakar piše po pojasnilo v Ljubljano, kjer mu bo uradna OF, katere delo Jože tako hvali, že vedela povedati, zakaj je “izrabila” njegovo ime. Če je pri tem mislila skriti tudi svoje umazane prste, ne vemo, morda bo vedel Jože sam, saj mu mora biti umazanija zelo blizu, ko jo v svojem pisanju tolikokrat omenja. Star slovenski pregovor pravi: Kar v srcu, to na jeziku! In mirno moremo reči, da tile naši stari pregovori niso čisto brez smisla. Zakaj naj bi pa list, ki ga vlada izdaja, njo samo blatil in to celo z lažmi, nam bo pa morda Jože ub priložnosti, ko ga bodo v Ljubljani o tem poučili, razložil.
Da se mu pa za to uslugo že v naprej izkažemo hvaležne, mu bomo odkrili, zakaj so tako visoko zacarinili njegova očala.
Jože, o čigar brihtnosti je najlepši dokaz njegovo zadnje pisanje v Enakopravnosti, je pozabil v Ljubljano pravočasno sporočiti, da očala, ki jih on prinaša oziroma pošilja niso kapitalistična, ampak prava proletarska očala, pa čeprav prihajajo iz kapitalistične Amerike.
Samo pomislite, komunisti v Sloveniji že tako pišejo in se pritožujejo, da reakcija dviga glavo in*z v Ameriko uprtimi očmi čaka, kdaj bo Titu in titovcem postalo pod nogami prevroče. Sedaj se pa nekdo v tej Ameriki spomni, da bo poslal v Slovenijo še 135 kapitalističnih, fašističnih in bogsigavedi kakšnih še očal, skozi katere bodo morda celo nekdanje pridne OF ovčice gledale “pridobitve narodne osvobodilne borbe” in napredek “socializacije.” Razumljivo, da skozi kapitalistična in fašistična očala Titovina ne bi tako zgledala, kot bi njeni gospodarji želeli. Kaj jim je torej ostalo drugega, kot s kar mogoče visoko carino možakarja pripraviti do tega, da bi svojo namero opustil. Jože pa je bil trmast. Na ta način se ni dal ugnati. Plačal je carino, nato se je pa pritožil. In glejte, ko so Titovi cariniki zvedeli, da to niso bila kapitalistična očala, ampak čisto navadna proletarska, so mu hoteli to, kar je plačal, celo povrniti. Jože pa je bil trmast tudi tokrat. Denarja ni maral nazaj. Le kaj bi ž njim? “Naj si domovina malo pomaga.” Ni slabega srca tale Joseph Okorn.
Pa še nekaj resnih besedi. Naši nasprotniki nam radi očitajo, da blatimo svojo domovino in da hujskamo celo druge, naj tako delajo. Tisti, kdor to trdi, je tako neumen, da ne loči med domovino oziroma državo in njeno vlado, ali pa je tako hudoben, da nam nekaj podtika in nas nečesa dolži, čeprav dobro ve, da ni resnično. Kdo bi upal danes očitati gen. Eisenhowerju, da blati svojo domovino, ko bere levite demokratski Trumanovi administraciji. Ali je kdo napadel pokojnega predsednika Roosevelta, ker se je zaganjal v volilni borbi v republikance, da blati svojo domovino? Menda če bi bil pa kdo kaj takega storil, bi se mu vsi resni Iju-
____• i: • si;___;_____” T,
Cleveland, O. — Ob precejšnji soparici, napovedovalki dežja, smo se v nedeljo popoldne odpeljali proti Euclidu in dalje po 6. cesti. Kjer križa to cesto Rockefeller Rd., je roka z napisom “Korotanov piknik” kazala na levo. Prijazen fant je stal v bližini za slučaj, če bi kdo želel še kako pojasnilo. Na prihodnjem križišču spet tako. Korotanci so mislili na vse.
Na Starčevi farmi se je ljudi kar trlo. Ker sem bil prej slišal, da je piknik namenjen samo za članstvo in prijatelje pevskega zbora, sem bil nad velikim številom gostov v resnici iznena-den. Prijazni Stane Šušteršič, predsednik zbora, je ljubeznjivo pojasnjeval. Povabili smo vse člane zbora, skupaj nekaj nad 70 oseb, dalje starše oziroma može, ali žene članov in še nekatere: naših dobrih prijateljev. Nabralo se nas je blizu 300, tako da je bil prostor kar malo tesen. In res bil je pravi direndaj. Nekateri so se žogali, drugi so vneto’ balinali, večja druščina je pa sedela okoli velike mize in se živahno razgovarjala. Vse je bilo Židane volje.
Nekdo je po ojačevalcu pozval pevce, naj se zbero pred hišo. Hitro so bili nared. Gosta velika, skupina mladih fantov in mož ter deklet in žena. Veselje jih je bilo' pogledati. G. Metod Milač je stopil pred zbor, dal znamenje in oglasila se je pesem. Najprej sam ženski zbor, nato mešani in na kraju samo moški. Pesem se je vrstila za pesmijo. Glasovi soi bili kljub odprtemu prostoru močni in jasni. Pevci so peli občutkom. Poznalo se jim je, da vedo, kaj pojo, za vsako besedo, za vsako mislijo, je bila polna vsebina. Ti pevci so te pesmi podoživljali. Hodili so po slovenski zemlji, peli njej in o njej polni hrepenenja po njeni domačnosti, po njeni lepoti. Ni čuda, da se je nekaterim, posebno onim, ki slovensko pesem, tako zapeto, le redko slišijo, orosilo oko.
Bilo mi je žal, ko je pesem utihnila in so se pevci ter pevke razleteli po farmi prijaznega g. Starca.
“Korotan” je v kratkem času lepo napredoval. Pevci in pevovodja zaslužijo priznanje in pohvalo. Če bo nadaljeval s sedanjo vnemo in vztrajnostjo, bo “Korotan” kmalu prekosil vse naše druge pevske zbore. Pevci in pevke so po veliki večini mladi, njihovi glasovi polni in zvočni. G. Milač jih je pa tudi odlično izvežbal.
Sredi naj lepšega razpoloženja se je vlil dež in prisilil veselo družbo, da je šla iskat strehe. G. Starc je dal na razpolago svojo klet, kjer so gostje v veselem razpoloženju počakali, da se je vreme zvedrilo.
Stane Šušteršič, predsednik zbora, mi je povedal, da jim je g. Starc dal prostor z baliniščem in vsemi drugimi napravami zastonj na razpolago. Sem bil presenečen, še je med nami nekaj ljudi, ki so pripravljeni pomagati dobri stvari. Kasneje sva se z g. Starcem, katerega sin vodi znano cvetličarno na Kinsman Rd. (Stare’s park View Florist) razgovarjala o tem in onem. Petje mu je bilo zelo všeč in
Zahvala ob 40-lelnici poroke
ne.
jiv/.	t'	w	---~	-----y — —-------—	--- »»
dje smejali in šli mimo njega češ, saj ni čisto “pri pravi.” To velja tudi v slučaju raznih Josephov Okornov in Janezov Boštjančičev.
Mi smo neštetokrat povdarili, da Slovenijo, svojo rojstno domovino spoštujemo in ljubimo, čeprav smo si ustvarili tu svoje domove. Ker pa nismo komunisti ne Stalinove ne Titove vrste, ne moremo komunistične vlade hvaliti in slaviti, kot delajo to nekateri drugi slovenski časopisi v tej deželi z veliko vnemo. S tem pa seveda povedo tudi, kam jih srce vleče, čeprav se tega javno priznati ne upajo. Mi smo pa svoje prepričanje navajeni odkrito povedati in zagovarjati. Sodimo, da je to možato in prav.
Cleveland, O. — Oba s soprogo sva vesela, da naju je Bog ohranil pri zdravju in dal dočakati 40-letnico zakonskega življenja.
Prav vesela pa sva, ker so nama najini otroci pripravili tako lepo proslavo. V soboto zvečer sta sinova John in Frank prišla domov in naju povabila v cerkveno dvorano. Ker doma ni prostora, so father Oman dovolili, da smemo iti v dvorano. Tam imamo pripravljeno eno škatljo piva in eno stekleničico.
Ko smo prišli v dvorano je veselo zadonel klic: “surprise.” Vse se je tam zbralo: pajini otroci, sorodniki, prijateji in znanci. Vse se je prijazno smehljalo in časti-talo k 40-letnici poroke.
Lepo se zahvajujeva sinovom Johnu, Franku, William, Henriku in Miku tep njihovim soprogam za ljubezen. Enaka hvala hčeram Mary in soprogu, ki sta prišla iz Indianapolisa, Ind., Dorothy in soprogu in vsem ostalim sorodnikom. Lepa hvala Mr. in Mrs. Melsinovic, sinovom in hčeram za vso postrežbo. Hvala Mrs Hrvat za pripravo okusnih jedil. Hvala Father Slapšaku in Pevcu za udeležbo. Hvala msgr. Omanu za častitke. Hvala odbornicam društva Sv. Ane št. 150 KSKJ za vso pripravo. Hvala Mr. John Keglovicu, ker se je trudil s pripravami. Hvala vsem udeležencem in vsem, ki so ča-stitali. Vedno vam bova hvaležna.
Ne bova vam mogla povrniti vendar bo najina hvaležnost trajala, dokler naju božja previd nost ne pokliče v kraj, iz kate rega ni vrnitve.
Vsem naj bo Bog plačnik!
John in Antonija Debeljak.
------o------
Vabilo na prireditev
Bridgeport, Conn. — Dne 20. septembra 1952. ob 7. uri zvečer priredi Slovensko katoliško dra-matsko društvo v cerkveni dvorani sv. Križa na 450 Pine St. v Bridgeportu — veselo tridejan-ko “Pri Belem konjičku.”
Pred in po igri bo nastopil mešani pevski zbor in zapel nekaj lepih slovenskih pesmi.
Po igri bo prosta zabava s ple som. Preskrbljena bo tudi jedača in pijača.
Vljudno vabimo vse stare in nove slovenske naseljence oc blizu in daleč, da se te prireditve v čimvečjem številu udeležijo, kajti razpored te prireditve bo pester in razveseljiv za vsakega udeleženca.”
Pripravljalni odbor.
ško Domovino spravljam. Imam vse številke, le ona od 19. feb. letos mi manjka. Bodite tako ljubeznjivi in mi jo pošljite. Pozimi, ko imam več časa, A.D. rada vzamem v roke in jo zopet prebiram.
Te dni pričakujem tudi slovenske gramofonske plošče iz Lemonta. Ne veste, kaj to pomeni. Vi, ki živite v slovenskem Clevelandu, ne veste, kaj je za nas tu sredi tujcev slovenska beseda ali pesem. To je res pravi kos domovine, domovine, ki jo ne bom nikoli pozabila, čeprav jo' verjetno tudi nikoli več ne bom videla Imam le sliko svojega rojstnega kraja in to večkrat gle dam in obujam spomine nanj Lepe pozdrave vsem bral cem A.D.!
Margaret Mayer.
— Sovjeti so prvič pokazali svoja jet letala na praznik sovjetske letalske sile 17. avgusta 1949.
Manjka mi samo ena številka
W. Medway, Mass. — Dolgo se že nisem oglasila v pri ljubljeni Ameriški Domovini. Večkrat sem mislila pisati, ka ko pogrešam “Našo Micko” in pa ono “Iz davnih časov.” Kaj
x etje mu jc mm x.mw v ... moremo, Gospod je odločil in prav vesel je bil, da je mogel pokojnega urednika poklical k
_	v  "L f	XT „ J 1-v f	w» Ki 1 rl r\ K -m /~v4-
“Korotanu” pomagati. Pa se še kedaj oglasite fantje, če yas pot tod mimo nanese. Seveda se bomo, smo vsi pritrdili.
Sredi vesele gruče je stal Louis Oblak, Starčev sosed in lastnik znane trgovine na St. Clair Ave. Vneto so se razgovrajali in se smejali, vmes pa malo zamakali grla. Niso nas pustili mimo. Hočeš ali nočeš, smo jih morali tudi mi nekaj “stisniti” na zdravje g. Oblaka, prijaznega gostitelja
Vesti iz Slovenije
sebi. Naj bi nam bil dobrotljiv in nam v bodoče še posla, takih mož, kot je bil pokojnik. V teh težkih časih jih prav posebno rabimo.
Danes me je pa napotilo nekaj prav posebnega, da vam pišem. Na pošto sem šla iskat A.D. Dobila sem številko od 9. julija, danes pa smo 11. sept. List je romal vse naokoli, preden je prišel na pra-t vi naslov. Veste, jaz Ameri-
“VZORNO” komunistično ] spodarstvo. — Kako dobro znajo komunisti gospodariti z jav nim premoženjem, so zopet pokazali s svojo novomeško tovarno igrač, o kateri beremo v ljub ijanskem tisku, da je začelo 1 njej po uveljavljenju novega plačnega sistema in novega načina trgovanja škripati. Zaloge neprodanih igrač so se začele) kopičiti in so dosegle vrednost deset milijonov dinarjev, radi česar je prišla tovarna v finan čne težave. Delavci so ostali brez plač in takorekoč na cesti Kazalo je celo, da bodo tovarno morali zapreti. Dne 12. junija je o razmerah v tej tovarni razpravljalo novomeško sodišče. Izkazalo se je, da so bile partijske organizacije v tovarni, sin dikat, delavski syet in upravni odbor le papirnat privesek di rektorja Strgovška, le — ta pa copata vseh mojstrov. Dokler je država podpirala tovarno, je še šlo, ko pa je to prenehalo, je začelo škripati na vseh koncih. — Res je, da je tovarna dobivala slab les za igrače, toda ta les je propadal na skladišču ter je samo v enem letu šlo v odpadke 120 kubičnih metrov rezanega lesa, ki so ga dobivali uslužben ci brezplačno za kurjavo. Privat nikom so prodajali tudi drug material kot volno, barve in lak po znižanih cenah. Nekatere stranke so tudi lahko brezplačno uporabljale električni tok iz tovarne. Direktor, dasi samec, je imel razkošno družinsko sta novanje, mojstri so si pa v tovarni Izdelovali pohištvo in dru ge predmete zase in za prodajo. Sodišče je obsodilo direktorja Strgovška na 14 mesecev, komercialista Morelo na 8 mesecev, Stanka Drnovška na 9 mesecev in Viktorja Kranjca na 8 mesecev zapora.
POROČALI smo svoj čas, kako zelo so komunisti doma podražili vožnjo po železnici. Komunistični modrijani so tedaj celo vedeli povedati v svoje opravičilo za zvišanje pot. tarif, da bo železniška uprava z zmanjšanim številom potnikov prihranila veliko, ker se ne bodo tako kvarile lokomotive, vagoni, tračnice in ostale železniške naprave. Visoko zvišanje želez, tari-fov je povzročilo med ljudstvom splošno nezadovoljstvo in zabavljanje. Spričo takega stanja — osebni promet je zelo padel — so bili komunisti prisiljeni s 1. majem potniške tarife znižati za 10 odstotkov, za prevoz ekspres nega blaga pa za 25 odstotkov. Kot “novost” so uvedli tudi nedeljske povratne karte s popustom 50 odstotkov za oddaljenost do 250 km. Take karte izdajajo samo na naslednjih postajah: Celje, Gorica, Hrastnik, Jesenice, Kamnik, Kranj, Ljubljana, Ljubljana - Rakovnik, Ljublja-na-šiška, Maribor, Ptuj, Škofja Loka, Štore in Trbovlje'
TRŽAŠKE VESTI
S.K.S.Z. za Tržaško • proti delitvi STO-ja
Odbor SKSZ v Trstu je na svoji zadnji seji dne 2. sept. 1952 razpravljal o položaju, ki je nastal na Svobodnem ozemlju spričo naj novejšega diplomatič-nega pritiska zapadnih Vielesil na Jugoslavijo in Italijo, naj po-iščeta sporazumno rešitev tržaškega vprašanja. Posebno se je oavil z morebitnim načrtom, da bi se Svobodno ozemlje razdelilo med sosedni državi ter sklenil, da najodločneje protestira zoper namero katerekoli delitve našega ozemlja.
SKSZ vztraja slejkoprej na zahtevi slovenskih tržaških množic, ki hočejo, da se brezpogojno ostvari"- Svobodno ozemlje v smislu mirovne pogodbe, ki edino more zaščititi Slovence pred raznarodovanjem ter jim zagotoviti življenje enakopravnega naroda na domači grudi. Kar je SKSZ za časa volitev ljudstvu obljubila, tega se hoče do kraja zvesto držati.
Poskus požiga slovenske šole v Trstu
Vsako leto ob istem času je ves tržaški iredentistični tisk zagnal silen vik in krik proti slovenskemu šolstvu. To je bil običajni jesenski manever, s katerim so brezvestni voditelji tr-žeškega italijanskega iredentizma skušali odvračati slovenske starše od vpisovanja svojih otrok v slovenske šole. Letošnji uvod v jesensko’ gonjo proti našim šolam pa je bil res svojski. Dne 1. septembra zvečer so neznanci (vendar vsem dobro znani ljudje) podtaknili z bencinom namočeno krpo pred vhodna vrata slovenskih srednjih šol v Trstu v ulici Lazzaretto Vecchio in jo zažgali. Pred tem so tudi polili z bencinom sama brata in prostor pred njimi. Dodati moramo, da so prostori naših srednjih šol stisnjeni v drugem nadstropju stanovanjske stavbe, zaradi česar bi požar, ko bi ga gasilci pravočasno ne pogasili, mogel povzročiti — poleg ostalega — tudi velike človeške žrtve in znatno, gmotno škodo.
To dejanje je za las podobno fašističnemu početju na Tržaškem po prvi svetovni vojni. Tedaj so z zloglasnim Giunto začeli požigati naša kulturna sredi šča, danes počenjajo isto. Trža-škši Slovenci so zato upravičeno zaskrbljeni zaradi takega zločinskega razvoja iredentistične borbe proti našemu življu. PROSLAVA BAZOVIŠKIH, ŽRTEV
Te dni obhaja Tržaška žalostno obletnico ustrelitve štirih njefnih najboljših sinoyl Pred dvaindvajsetimi leti so v Bazo-
partizane, matere in vdove padlih borcev, aktiviste, vojne invalide, politične preganjalce ter člane OF in vsa komunistična društva, slovenska kot italijanska, naj bi se te proslave v kar najvisčjem številu udeležila. Cena vožnje znaša komaj 500 Lir. Najmanj na 30 mestih v Trstu in podeželju vpisujejo osebe za ta izlet. Kaj bi pa bilo, če bi se mesto komunističnih krvnikov in njihovih somišljenikov znašle v Dolenjskih Toplicah vse komunistične žrtve, ki ležijo po kraških jamah in gozdovih, vseh 12,000 kruto pobitih domobrancev, vdove matere in sirote teh padlih žrtev ter vsi begunci in izgnanci po vsej širni zemlji razstreseni? Katero število bi bilo večje?
MAČKOVLJE PRI TRSTU
Mačkovi j e, skoro najmanjša vas na Tržaškem, daje vsem velikim župnijam in vasiem nov zgled pravilnega katoliškega življenja in mišljenja. V avgustu so praznovali Mačkovljani 300-letnico svoje cerkve. Za tako visoko obletnico so povabili tržaškega starosto Msgr. Ukmarja, ki je znal vernikom največ povedati iz zgodovine zadnjih 300 let. V Mačkovljah je bila vedno državna meja med Benetkami in Avstrijo, pozneje meja med fašizmom in slovanstvom, sedaj meja med komunizmom in krščanstvom. Vse se spreminja okrog te vasi, a vas sama pa ostaja kljub temu globoko katol. in narodno zavedna. To so pokazali tudi mladi Mačkovljani posebno popoldne, s svojo lepo prireditvijo o izgubljenim sinu in z lepimi pesmimi. 1
KOROŠKA PESEM V GORICI
V soboto 6. avgusta smo spet preživeli v Gorici prav lep večer. Po odmoru poletnih mesecev se je mala dvorana na Pla-cuti zopet napolnila do zadnjega kotička. Obiskali so nas pridni pevci, bratje Korošci, in kakor vedno, tudi tokrat nikakor nismo bili nad njimi razočarani. Razveselili so nas s pestrim sporedom njihovih pesmi, ki so včdno lepe tudi če jih človek stokrat sliši. Bili so to pevci in pevke iz Št. Lenarta, ki niso bili prvič med nami. Zavzeti smo poslušali njihove pesmi, ki so nam govorile o njihovi veliki ljubezni do slovenske besede in slovenske zemlje, o njihovi veliki požrtvovalnosti in vstrajnosti, da so se toliko lepih pesmi naučili. Večina so vsi pevci iz kmečkega rodu, ki so morali žrtvovati pač ure spanja, da so nam lahko s toliko dovršenostjo zapeli. Posebno moški zbor je
vici v jesensko jutro odjeknili' žel veliko pohvale in marsika-
streli, ki so umorili štiri mlade slovenske fante: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. V soboto, 6. sept. na obletnico smrti, so na pokopališču pri Sv.
Ani v Trstu, kjer so žrtve pokopane, opravili cerkvene obrede, ter med petjem in govori’ položili na grobove vence. V nedeljo 7. sept. so se pa v Bazovici na kraju ustrelitve spomnili nedolžnih žrtev z lepo proslavo.
DAN SLOVENSKIH BRIGAD
Tudi tržaški komunistični časopisi delajo te dni veliko propagando za ta partizanski praznik, ki ae bo vršil v nedeljo 14. sept. v Dolenjskih, Toplicah. Zveza' tržaških partizanov organizira množični izlet s posebnim br-zim vlakom v Dolenjske Toplice. Na široko vabijo vse bivše' piea'ie.
ter o pesem je moral ponavljati. Gospod učitelj Kurbas, ki sicer mi Korošec, a se po ljubezni do koroške zemlje in pesmi prav lahko z njimi kosa, nam je tako lepo povezal eno pesem z drug0 in nam ob zaključku tako navdušeno govoril o vsej tej lep0^ in o veliki ljubezni, ki naj bi združila vse Slovence pod eno streho, da ga zlepa ne bomo pozabili. V imenu Slovenskega katoliškega prosvetnega društva, ki je ta večer organiziralo, Pa j,e koroške brate pozdravil predsednik društva prof. Butkovie-Gdč. Bratuževa je pa pridnim pevcem poklonila lep slovens.-'1 šopek. Hvaležni smo Korošcem za ta lep večer, ki nas je še tes^ neje povezal med seboj in na-navdušil za naše lepe narodne
EDINA, SAMO MOŠKA, KATOLIŠKA DRUŽABNA ORGANIZACIJA
Slovenska moška
zveza v Ameriki
Ustanovljena 3. junija 1938 v Barbertonu, Ohio Inkorporirana 13. marca 1930 v državi Ohio.
Glavni sedež: CLEVELAND, OHIO
NOVA MODERNA ORGANIZACIJA NA DRUŽABNEM, ŠPORTNEM IN KULTURNEM POLJU
Nobenih pristopnih stroškov. Ne potrebujete nobene zdravniške preiskave. Pristop od 16. do 55. leta.
Vsak Slovenec bi moral biti član te nove katoliške organizacije
GLAVNI ODBOR:
Častni predsednik: FRED UDOVICH, 183—22nd St., Barberton, O. Predsednik: MATT F. INTIHAR, 21491 Naumann Ave., Euclid, O.
Prvi podpredsednik: FRANK J. MAČEROL, 1172 Norwood Rd., Cleveland 3, Ohio.
Drugi podpredsednik: IVAN GERMAN, 7502 Donald Av«., Cleveland, O. Tajnik: JOŽE GRDINA, 6113 St. Ciair Ave., Cleveland 3, Ohio. Blagajnik: CHARLES BENEVOL, 19502 Muskoka Ave., Cleveland 19, O. Zapisnikar: DAMJAN TOMAŽIN, 973 E. 74 St., Cleveland, O.
NADZORNI ODBOR:
Predsednik in prvi nadzornik: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174 St., Cleveland 19, Ohio.
Drugi nadzornik: ANTHONY KRAMPEL, 1003 E. 66 Pl., Cleveland, O. Tretji nadzornik: JAMES STOPAR, 520 E. 152 St., Cleveland, O.
FINANČNI ODBOR:
Predsednik in prvi odbornik: VINCENT H. LAUTER, 1012 Wooster Rd., West Barberton, Ohio.
Drugi odbornik: JOHN LESKOVEC, 115 Smithsonian Ave., Girard, O. Tretji odbornik: ANTON TEKAVEC, 20303 Goller Ave., Euclid, O. Direktor atletike: JOSEPH E. LUKZ, RFD 1, Box 432, Niles, Ohio. Uradno glasilo: “Ameriška Domovina,” 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
Za pojasnila se obrnite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze, Jože Grdina, 6113 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio.
0 Glasilu Slovenske moške zveze
Janez Hočevar:
Mesto brez meščanov
(Izviren potopis izvirnega popotnika)
Radi zelo poznega prejema imenika in naslovo članov boi Glasilo SMZ vsaj en teden kasneje izšlo, kot je bilo v načrtu. Nekateri so imenik poslali pravočasno, drugi pozno, nekateri pa ga še do danes niso poslali. Tiste ki ga še niso poslali, prosimo, da' to takoj store; v nasprotnem slučaju tisti člani Glasila ne bodo dobili in potem naj se nikar ne
pritožujejo; zato naj čim hitreje dopošljejo.
Prav tako naj dopošljejo gradivo, dopise in naznanila vsi, ki žele imeti to priobčeno v tem uradnem Glasilu. To mora biti na rokah najkasneje do 22. septembra; imenik pa takoj. Torej ne odlašajte.
Joseph Grdina, tajnik SMZ.
Josip Oroden
Zgodovina slovenskega naroda
Tuudi ruski poslanci so bili že poprej e obiskali zapadno Evropo. Njihova pripovedovanja in poročila so bila vir za pozna-vanje Rusije. Toda ta poročila so bila zelo površna in mnogokrat nezanesljiva. Herberštajn je šele razkril Rusijo v pravem Pomenu besede, ker je podal obširno in hkrati podrobno sliko dežel in ljudi, ki so jih zapadni Evropci komaj po imenu pozna-ii- Izmed njegovih spisov, ki Se nanašajo na Rusijo, je ome-hiti sledeče: “Razlaganje ruskih reči” (Rerum Moscovitarum eommentarii) “Moskovija, gla-.Vno mesto Rusije” (“Moscovia die Hauptstadt der Reissen”).
Tudi v svojem življenjepisu (“Raittung und Antzaigen mei-hes Lebens und Wesens”) se Peča mnogo s svojimi ruskimi Potovanji. Kako željno so tedaj čitali Herberštajnove knji-Se, nam pričajo mnogi ponatisi v latinščini in nemščini in pa Pbestave v druge jezike. Ruski carici Katarini II. se je zde-“Moskovija” tako zanimiva, da jo je ukazala iznova natisnili v izvirni obliki.
Slika Rusije, ki jo podaje Nerberštajp, je še dandanes Prav tako zanimiva, kakor je kila za cesarja Maksimilijana I. ki je rad poslušal svojega poslanca in spretnega pripovedo-valca v noč, da ga je spanec prelagal.
Herberštajn nazivlje z ime-P°rn “Rus” vse Slovane, ki ra-kijo slovanski jezik in so pravoslavne vere. Ta beseda pa se kri njem ne ujema z imenom kloskvičan”, ki mu označuje e Veliko ruse, podložnike veli-ega kneza moskovskega. “Slb-yenski” jezik sega po Herber-slaj nu zelo daleč in sicer ga ra-ij° Dalmatinci, Bošnjaki, Hr-Vali, Istrani, Primorci ob Adri-i_ do Furlanije, Kraševci, Kra-^ci> Koroški (Kharner) do rave, Štajerci štiri milje doli k°d Gradcem, ob Muri do Do-Pave.
Iz poslednjih podatkov je raz-videti, da je bila naša jezikovna meja na severu skoraj ista, kakor dandanes. Onstran Save in Drave našteva Herberštajn med slovanskimi rodovi Mize, Srbe (Race”), Bolgare in vse prebivalce tja do Carigrada; na severa imenujte Čehe, Lužičane, Moravane, Šlezijce, Slovence ob Vagi in mnogo rodov od Va-ge dalje na Ogrskem, potem Poljake, Ruse in Crikase ob Črnem morju. Tudi ob Labi na Nemškem so se še nahajali o-stanki Slovanov, ki so bili nekdaj gospodarji teh krajev.
Zemlja Rusov, pravi Herberštajn, se začenja kmalu za Kra-kovem, blizu “sarmatskih gor” (Karpatov) in se razprotira ob Dnepru in Dnestru doli do Črnega morja. Proti severu sega do Ledenega morja, do Švedske in do dežel ob Baltiškem morju. V vreksem oziru so katoličani le Litvani in Žmudi, ki imajo pa poseben jezik; med njimi se nahaja mnogo “Rusov” (t.j. pravoslavnih). Rusi imajo dva vladarja, kralja poljskega in velikega kneza moskovskega. — Obširno opisuje Herberštajn ruski dvor v Moskvi in dvorsko življenje, ki je bilo uravnano po orientalskem vzorcu.
Veliki knez Vasilij Ivanovič, vladar poljedelskega naroda, je živel sredi svojih podložnikov, kakor graščak med svojimi kmeti. Njegov stolni grad je bil Kremi, obdan z močnim obzidjem; na široko okoli so ga obdajali mesto meščanskih hiš kmečki domovi. Vsa zemlja je bila lastnina knezova, ki jo je smel deliti po svoji volji in je neomejeno gospodoval nad vsemi podložniki. Herberštajn se je čudil veliki oblasti kneže-vi, ki se nikakor ni mogla primerjati cesarjevi na zapadu. A ,neki Rus Simeon ga je poučil, rekoč: “Žiga, našemu gospodu sie mora drugače služiti, nego tvojemu.”
1	(Dalje prihodnjič.)
(Nadaljevanje)
Nov jezik, rdeči esperanto nastaja in vanj bo treba prevesti vse po vrsti, od Trubarja do Cankarja. Mladina prihodnjih let ne bo več umela naših velikih mož v izvirniku. . .
“Vidiš, tako klobaso so mi napisali. Pa bom tudi to požrl, čeprav me že dovolj boli želodec. Samo da pridem odtod ... Pij, duša stara, saj si postal mračen kot Krim pred dežjem. Vem, tudi ti si vedno ljubil čisto besedo, še priimek Prešeren smo ti vzde-li, zdaj pa bereš take stvari . . .” Zaupno se je sklonil k meni. “Veš, kaj sem mislil? Če ne dobim dovoljenja, vrag naj vzame štipendijo, potem jo bom peš mahnil v Trst. Povej, kje je najboljša pot . . .”
Topot me je odkrito izzval. Vstal sem in mu povedal:
“Vem, kaj ni in kaj počenjaš. Bral sem ono pismo, ki ti je padlo na tla. Če si se namenil, da me zapreš, zapri me; toda ne igraj hinavca, ki ti ne pristoja!” Presenečeno je pogledal in široko razprl oči.
“Nisi mislil, da vem, a? Pa nisem tako neumen, ne ...”
Ob teh besedah se je Jože najprej strahovito skremžil, potem pa se zakrohotal, da so se stresle steklenice. Krohotal se je in krohotal, da je odmevalo.po vsem praznem hotelu. Pritekel je Tone in mu z roko zamašil usta,, čisto po medicinsko “Ne seri ga, Joško, • • •” Sa 3e opomnil.
Jože se je naglo osvobodil njegove roke, pokazal name in rdeč od smeha izdavil:
“Tale me ima za policaja . . .” in se spet strahovito zasmejal. Znova mu je Tone po medicinsko zamašil usta in dejal:
“Molči, ali kriči tiho. Veš, da sedaj ni ura za goste . .
Joža ga je res ubogal. Ko se je nekoliko umiril, je spet pokazal name in, komaj zadržujoč smeh, povedal:
“In veš zakaj? Zaradi tiste komedije, ko smo samega Prešerna spravili v zapor in je bil batinan in je priznal vse . . .” Komaj je to izgovoril, sta se pričela krohotati oba. Drug drugemu sta tiščala usta in se, višnjeva v obraz, zvijala v krčih najbolj škodoželjnega smeha, ki sem ga kdaj videl in slišal. Povem vam, da niti v Hollywoodu ne zmorejo kaj takega.
“Zdaj jima lahko uidem, “sem pomislil in planil proti vratom. Toda bila sta urnejša in nisem utegnil prijeti kljuke, ko sta me že vsak za eno roko vlekla nazaj k mizi.
“Tone, bodi spet zvesta reak-
cija,” je od smeha objokani Jože dejal. “Prinesi steklenico tistega finega, ki ga pije zvečer tovariš Batina, naš slavni minister. Danes bo smeha, da nas boš še zdravil . .
Tone je urno izginil, Jože pa me je tesno zgrabil za roko in pridušeno dejal:
“Mar ti nisem povedal, da učim cvet naše vojske? In da sem priden in da so me priporočili?
In veš zakaj? Ker smo kot dobri državljani spravili v arest samega Prešerna! ... Ne boj se. Med prijatelji si. Zdaj je ta zgodba dobila le še lepo ozadje.
(Dalje prihodnjič.)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Bungalow v Euclid, O. na 945 E. 228 St., 4% sob spodaj, vse podkleteno, garaža. Leži blizu AJC in cerkve sv. Kristine. Stane $14,900.
De Vanna Real Estate 535 E. 185 St.
KE 1-2227	(183)
Farma naprodaj
v Hartgrove Township, Rome, Ohio, 50 akrov, 7-sobna hiša, skedenj (barn), obe zgradbi imata nove strehe. Nov traktor s cultivator jem, disk in plug. Cena zelo ugodna. Zamenjava možna.
KOVACH REALTY 960 E. 185th St. KE 1-5030
(184)
Iščejo stanovanje
Zakonski par s pet-letnim fantkom išče 5 sob na vzhodni strani. Kdor ima kaj naj pokliče HI 2-2317.	(x)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja hišo za 1 družino, 6 sob, garaža, vse na novo dekorirano, zunaj in znotraj, v zelo dobrem stanju. Ceha zmerna. Na 1216 E. 82 St.
(184)
Hiša naprodaj
Stavbenik se seli iz svojega doma, 20791 So. Lake Shore Blvd. 4 let star “brick veneer bungalow”, 7 sob, vklju-čivši 4 spalnice, kopalnica, 2 stranišči, izgotovljena zabavna soba, dvojna garaža in druge posebnosti. Cena $27,500. Za več pojasnila pokličite
Euclid Shore Realty IV 1-6076	KE 1-5322
(184)
Hiše naprodaj
Dve hiši na enem zemljišču, vsaka gleda na drugo cesto, obe dvostanovanjski in v dobrem stanju, v sredini glavnega trgovskega središča, na 14933 Cardinal Ave. Poglej te in vprašajte lastnika. Naprodaj skupno ali posamič.
(sept.12,15,17)
■
1919

JVaznanilo in JZahnJala
Žalostnega ter potrtega srca naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nemila smrt iztrgala iz naše srede ljubljeno soprogo, mater in sestro
Albina Matjašič
ROJENA STREKAL
ki je previdena z svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 12. avgusta 1952.
Naša draga pokojnica je bila rojena dne 4. decembra leta 1919 v Clevelandu, Ohio.
Pogreb se je vršil dne 16. avgusta iz pogrebnega zavoda Louis Ferfolia in Sin v cerkev sv. Lovrenca. Pogrebno sveto mašo zadušnico je daroval Rt. Rev. Msgr. John J. Oman ob asistenci Rev. Julij Slapšaka in Rev. Edward A. Pevca. Po pogrebni sveti maši zadušnici pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Naša iskrena zahvala v prvi. vrsti velja Rev. Edward A. Pevcu, ki je pokojno previdel z sv. zakramenti ter jo tako pripravil za vstop v srečno večnost. Za to in pa za asistenco pri sv. maši njemu iskreni Bog plačaj stotero.
Dalje se iskreno zahvalimo Rt. Rev. Msgr. John J. Omanu za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj.
Lepa hvala Rev. Julij Slapšaku za asistenco pri sv. maši, prav tako tudi Rev. Louis B. Bazniku, ki je prišel pokojno kropit, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Naša iskrena zahvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter jo ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru, in ji tako izkazali zadnjo čast.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in p'okoj njene duše.
Dalje zahvala vsem, ki so na dan pogreba dali na razpolago svoje avtomobile ter mnogim tako omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Lepa hvala tudi vsem onim, ki so prišli pokojno kropit ter molit za mir in pokoj njene duše, ko je počivala na mrtvaškem odru. Posebej še onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa sv. maše ter potem pokojno spremili na pokopališče Kalvarija, vse do njenega groba.
Naša zahvala vsem za izraze sožalja bodisi ustmeno ali pismeno, ter za vso tolažbo, ob tej za nas tako bridki uri.
Dalje se zahvalimo društvu sv. Ane št. 150 KSKJ in društvu Kraljica miru št. 24 SDZ za vso pomoč in naklonjenost in ker so pri mrtvaškem odru molile sv. rožni venec.
Naša iskrena zahvala dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kaj pomagali ob smrti naše ljubljene pokojnice.^
Zahvala pogrebnemu zavodu
Louis Ferfolia in Sin za tako vzorno
*
vodstvo pogreba ter za vso poslugo, ki so nam jo dali.
Končno zahvala prav vsem za vso pomoč in naklonjenost ter vsem naš iskreni Bog plačaj.
A Ti, ljubljena soproga in mati, počivaj v miru v zemlji Tvoje rojstne domovine in lahka naj Ti bo ameriška gruda. Počivaj mirno in snivaj sladko. Naj Te dobri Bog poplača za vše Tvoje trpljenje in skrbi z večnim veseljem v družbi izvoljenih. Nam vsem pa enkrat srečno snidenje nad zvezdami.
Enkrat glas Odrešenikov, nas iz groba zbudil bo, in poklical pred Sodnika našo dušo in telo.
Tvoji žalujoči:
VICTOR MATJAŠIČ, soprog DOROTHY MARIE, hčerka MARY STREKAL, mati JOHN, RAYMOND, in ROBERT, bratje MARY FERFOLIA in DOROTHY KASTELIC, sestre Pokojna zapušča tu strice: DR. ANTHONY PERKO, FRANK, LOUIS in DR. ADOLPH PERKO, JOSEPH in GEORGE STREKAL, ter tete: JOSEPHINE MIRTEL, JENNIE GRAHEK, JENNIE STRNAD,
in FRANCES LARISH, ter NEČAKE in NEČAKINJE.
Cleveland, Ohio, 17. septembra 1952.
Molki dobijo delo
Grinders
Internal
Precizno delo
Plača od ure in visok incentiven zaslužek
48 ur na teden
LE R0I (0.
CLEVELAND ROCK DRILL DIVISION
12500 Berea Rd.
(184)
"OLIV E R"
potrebuje
operatorje za
LATHES
Small and Large
BULLARD
POTTER & JOHNSON.
LIBBY
WELDERS (Arc and Electric)
POWER MILLING MACHINE OPERATORS
RADIAL DRILL PRESS OPERATORS
ASSEMBLERS
2. in 3. šift. Incentiven zaslužek od začetka na produktih. Avtomatični povišek do najvišje mezde in za življen-ske stroške. Plačane počitnice in prazniki. Prispevajoča zavarovalnina. Cafeteria in parkanje. Visoka plača za nočni šift. Employment urad odprt od pondeljka do vključivši petka od 8 do 4:30 popoldne.
The Oliver Corporation
19300 Euclid Ave.
(182);
FORD
MOTOR 00.
17601 Brookpark Rd.
zdaj preišče sposobne može za sledeča dela
FOUNDRY WORKERS CUTTER GRINDERS TOOLMAKERS ELECTRICIANS MILLWRIGHTS MACHINE REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN GAS WELDER HYDRAULIC REPAIRMEN DIE SETTERS
Prošnje lahko vložijo tudi moški, ki znajo delati na eni izmed sledečih strojih v toolroom.
MILLING
MACHINES
GRINDERS
LATHES
SHAPERS
Izvrstna plača od ure z dodatkom za življenske stroške
Pridite osebno takoj v naš Personnel Building na Engle Rd. blizu Brookpark Rd.
(182)
Moški dobi delo
Mlad moški, ki ni podvržen vojaški službi, za splošna dela v trgovini na debelo. Vprašajte za Mr. J. E. Lokar.
L & M Tobacco & Candy Co.
784 E. 185th St.
KE 1-8777 ali RE 1-5515
(184)
SIGN UP FOR SECURITY
TODAY WHERE YOU WORK
HENRIK SIENKIEWICZ:	j
Z ogn jem in mečem
On bi bil dal desetkrat toliko, da bi mogel napraviti z Bohu-nom Skrzetuskemu veselje, ti pa si to storil. Lahko pričakuješ velike naklonjenosti, veruj mi. Ne malo vasi je knez daroval viteštvu do smrti ali pa jih sploh podaril. Kaj ta prstan! Gotovo čaka tudi tebe kako presenečenje, naposled te knez še oženi s kao svojo sorodnico.”
Gospod Mihael jie kar poskočil.
“Odkod veš to, da . .
“Kaj?”
“Hotel sem povedati: kaj ti roji po glavi? Kako bi bila taka stvar mogoča?”
“Ali se to ne dogaja? Ali nisi šlahčič? Ali si ni vsa šlahta e-naka? Skoraj vsak magnat ima daljnih sorodnikov in sorodnic med šlahto, da katero imed teh sorodnic odda kakemu izmed svojih najvrlejših dvorjanov v zakon? Saj ima podobno tudi Sufčinski iz Sienče neko daljno sorodnico Višniovieckih za ženo. Vsi smo bratje, gospod Mi-
je zopet v zalogi.
Po poiti stane $3.25.
Dobite ga v potniški pisarni
AUGUST KOLLANDER 6411 St Clair Ave. Cleveland 3, Ohio
ANGLEŠKO-
SLOVENSKO
BERILO
(DR. KERNA)
hael, vsi smo bratje, dasi eni služimo drugim, saj izhajamo vsi skupaj od Jafeta, vsa razlika pa je v imetju in v službah, kar pa lahko vsakdo doseže. Podobno so kje drugje znatne razlike med šlahto,' toda to je garjeva šlahta! Razumem razliko med psi, kakor so verižni-ki, izurjeni hrti, ali pa lovski psi, z lajanjem goneči, toda pomisli, gospod Mihael, da s šlahto ne more biti tako, ker bi bili pasji bratje, ne šlahta; take sramote pa ne dopusti Bog tako i-menitnemu stanu!”
“Prav govoriš, gospod,” reče Volodijovski, “toda Višnioviecki so vendar kraljevski rod.”
“In ti, gospod Mihael, ali ne moreš biti izbran za kralja? Ako bi se jaz uprl, bi ti jaz prvi oddal glas, kakor gospod Zig-mund Skarševski, ki prisega, da bo glasoval sam za sebe, če se ne bo odločeval s kockami. Vse je hvala Bogu pri nas in libe-ris suffragiis —le naša revščina, ne rod, nam zapira pot.”
“To je ravno!” je vzdihnil gospod Mihael.
“Kaj hočemo? Obrali so nas do golega in poginemo, "če nam država ne nakloni kakih dohodkov, da, nemarno poginemo! Kaj čuda, če se človek, dasi po naravi vzdržljiv, napije v takih stiskah? Pojdiva, gospod Miha-j el, da popij eva kako stekleniči-1 co piva, morda se nekoliko potolaživa.
Tako pomenkujoč, sta prišla v staro mesto in sta vstopila v krčmo, pred katero je nekoliko dečkov držalo kožuhe in suknje notri pijoče šlahte. Tam sta sedla za mizo, si naročila vrč in se začela posvetovati, kaj jima je storiti, ko sta pobila Bohuna.
“Če se uresniči, da Hmielni-cki odstopi od Zamosta in nastane mir, tedaj je knežnja že naša,” je govoril Zagloba.
“Treba bo čimprej do Skrze-tuskega. Sedaj ga ne pustiva, dokler se ne najde deklica.” “Gotovo, da poj demo skupaj. Toda sedaj ni mogoče priti do Zamosta.”
“To je vseeno, da bi nam Bog dal le pozneje srečo!”
Zagloba je nagnil steklenico. “Dal bo srečo, dal!” je rekel. “Veš, gospod Mihael, kaj ti povem?”
“Kaj takega?”
“Bohun je ubit!”
Volodijovski ga začudeno pogleda:
“Ba, kdo ve bolje od mene?” “Da bi se ti roke svetile, gospod Mihael! Ti veš in jaz vem: gledal siem, kako sta se bila, gledam nate sedaj — in vendar si moram venomer ponavljati, ker se mi v časih dozdeva, da sem imel le tak sen. Kakšnega hrusta je ubila, kakšen vozel je presekala tvoja sablja! Naj te krogle bijejo! Dal Bog, da se to ne da povedati. Ne, ne morem se zdržati, pojdi, da te še enkrat objamem, gospod Mihael! Ali verjameš, ko sem te spoznal, gem si mislil: “Ah! pri-likavček! A to ti je lep prili-kaček, ki je Bohuna tako pohla-stal. Bohuna ni več, ni sledu, ni pepela, zabit na smrt, na vekov veke, amen!”
Tu je začel Zagloba stiskati in poljubovati Volodijovskega, a gospodu Mihaelu je postalo i-nako, kakor bi obžaloval Bohuna — naposled pa se je oprostil objemov gospoda Zaglobe in rekel:
“Nisva bila prr njegovi smrti, a to ti je trdna narava — morda še ozdravi?”
“Za Boga, kaj govoriš, gospod!” je rekel Zagloba. “Gotov sem iti jutri v Lipkov in mu pripraviti naj lepši pogreb, da bi le umrl.”
“In čemu poj deš? Saj ranjenega ne boš dotolkel. S sabljo pa je tako: kdor takoj ne izdihne duše, ta se najčešče izliže. Sablja ni krogla.”
“Ne, ne, ni mogoče! Saj je
vendar začel renčati, ko smo odhajali. O, to nikakor ni mogoče. Sam stem mu obvezal rane. Prsi je imel razklane kakor vrzel. Daj mu že mir, ker si ga razparal kakor zajca. Midva morava k Skrzetuskemu čim-pnej, mu pomoči, ga potolažiti, sicer nam umre od žalosti.”
“Ali pa postane menih — sam mi je to povedal.’ ’
“Kaj čudega. Tudi jaz bi to storil na njegovemu mestu. Ne poznam vrlejšega kavalirja, pa tudi nesrečnejšega ne poznam. Oj, težko ga Bog izkuša, težko!”	'	i
“Nehaj vendar, gospod,” je govoril nekoliko pijani Volodijovski, “ker se ne morem zdrža-vati solz.”
“Ali se morem mar jaz?” je odgovoril Zagloba. “Tako vrl kavalir, tak vojak — a ona, gospod, ti je ne poznaš . . črviček ta presrčni!”
Tu je 'Zagloba zajokal z niškim basom, saj je resnično ljubil knežnjo, gospod Mihael pa mu je pomagal malo tanje — in pila sta vino, pomešano s solzami, potem pa sta povesila
V blag spomin
TRETJE OBLETNICE SMRTI NAŠE NIKDAR POZABLJENE MAME
Mary Boldin
katera je v Gospodu zaspala 17. septembra 1949
Tri leta Te zemlja že krije, truplo tam v grobu trohni, nam pa je težko pri srcu, po licu nam solza drči.
Žalujoči:
ANTHONY, MARY, ANNA, in RUiDY, otroci
Cleveland, Ohio, 17. septembra 1952.
glavi na prsi ter sedela nekaj časa mrko, dokler ni naposled Zagloba udaril s pestjo ob mizo.
“Gospod Mihael, čemu plače-va? Bohun je ubit!”
“Res je!” je rekel Volodijovski.
“Bolje nama pristoja, da se veseliva. Tepci bomo, če je sedaj ne najdemo.”
“Pojdiva!” je rekel vstajaje gospod Mihael.
“Napijva se!” je popravil Zagloba. “Bog daj da bova še njune otroke držala pri krstu, a vse radi tega, ker sva ubila Bohuna.”
“Prav mu je!” je dokončal Volodijovski, ki ni opazil, da že deli Zagloba z njim zaslugo Bo-hunoviega pobit j a.
XIV.
Naposled je zadonelo “Te De-um laudamus” v varšavski katedrali in “pan siadl na majesta-cie”, grmeli so topovi, zvonili zvonovi —in nadeja je začela stopati v vsa srca. Saj je že minil čas brezkraljestva, čas viharjev in nemirov, tem stra-šnejši; ker jie padel v trenutnih vseobčnega poraza. Ti, ki so na misel o pretečih nevarnostih drgetali, so se sedaj) ko so se volitve izvršile nenavadno gladko, globoko oddahnili. Mnogim se je zdelo, da je brezprimerna domača vojna minila (enkrat za vselej in da preostane novoizvoljenemu kralju le še sodba nad krivičniki. To nadejo pa je podpiralo tudi ravnanje Hmi-elnickega samega. ’ Kozaki pod Zamostom, ki so besno napada-
li grad, so se glasno izjavljali za Jana Kazimirja. Hmielnicki je poslal po duhovniku Hunclu Kokrskem liste, polne podani-ške zvestobe, a po drugih poslancih pokorne prošnje za naklonjenost zase in za zaporoško vojsko. Vedelo se je tudi, da želi kralj, v sporazumu s politiko kanclerja Osolinskega, Kozakom znatno popustiti. Kakor je bila pred pilavskim porazom vojna, tako je bil sedaj mir na jeziku vsem. Upali so, da se država po tolikih porazih oddahne in si pod novim vladarjem zaceli vse rane.
(Dalje prihodnjič)
Ali sie prehlajeni?
Pri nas imamo izbzorno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad.
Mandel Drug
15702 WATERLOO RD.
KE 1 -0034
PAPIRANJE
ODSTRANITEV Z PARO
PROST PRORAČUN
Stanley Maizel
1140'/; Norwood Rd. EX 1-6332
1	PERUTNINA	2
(|)	17330 BROADWAY, MAPLE HEIGHTS	(§)
® V zalogi imamo vedno očiščene piščance in na kose zre- © © zane ter vseh vrst perutnine. Se priporočamo za svatbe, © © bankete in razne druge prilike. Pridite in si izberite. ©
I ANDY HOČEVAR in SINOVI	|
(g) Tel. v trgovini MO 2-2330 — na domu MO 2-2912

Baragova Pratika
DVANAJSTI LETNIK
za navadno leto 1953
je zanimiva knjiga za vsakega Slovenca kjer koli. Za vsakega slovenskega človeka ima obilo koristnih nasvetov in obvestil. Poučne članke in spise, zanimive črtice in povesti.
Radi višjih stroškov kot povišane poštnine in radi dražjega tiska stane letos nekaj več kakor lani.
S poštnino stane letos $1.25
Naročila je poslati v Money ordru, čeku, ali gotovini na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 West 34th Street	Berwyn, Illinois
.v;	.v- •
v
s"" v .v'
• :■
t' ;	....v,V
Z":' //	/V; ; '

JVaznanilo in JZ,ah*Oala
Globoko potrti in žalostni naznanjamo vsem dragim sorodnikom, prijateljem in znancem, da je kruta smrt iztrgala iz naše srede ljubljeno soprogo, mater in staro mater
1886
Itnitic mi$maš

ROJENA HOČEVAR

ki je previdena z sv. zakramenti zaspala v Gospodu dne 16. avgusta 1952.	'
Naša ljubljena pokojnica je bila rojena 21. avgusta 1886 v Ambrusu na Dolenjskem, odkoder je prišla v Ameriko meseca septembra 1920.

t
Pogreb se je vršil iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev sv. Vida dne 20. avgusta. Pogrebno sv. mašo zadušnico je daroval Rev. Louis B. Baznik. Po pogrebni sv. maši pa je bilo truplo prepeljano na pokopališče Kalvarija ter ondi položeno k zemeljskemu počitku.
Na tem mestu se prav iskreno zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu, ker je pokojno previdel z sv. zakramenti, tekom bolezni in tudi nazadnje, pred smrtjo. Prav tako tudi za molitve ob njeni krsti. Za vse to njemu iskreni: Bog plačaj stotero.
Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Louis B. Bazniku za opravljeno pogrebno sv. mašo in druge pogrebne molitve ter za spremstvo trupla pokojne iz pogrebnega zavoda Anton Grdina in Sinovi v cerkev ter od tam na pokopališče Kalvarija vse do njenega groba. Tudi njemu naš iskreni Bog plačaj stotero.
Dalje se iskreno zahvalimo Rev. Francis M. Baragi za mo-
litev sv. rožnega venca ob krsti pokojne, prav tako tudi Rev. Julij Slapšaku za kropitev.
Naša zahvala društvu sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ in društvu Carniola Hive št. 493 The Maccabees za vso naklonjenost in postrežbo; prav tako tudi podružnici št. 25 SŽZ ter Oltarnemu društvu župnije sv. Vida in društvu Najsvetejšega Imena, ki so prišli molit za blagi pokoj njene duše.
Najlepša hvala vsem, ki so poklonili toliko lepih vencev ob krsti pokojne ter jo ozaljšali, ko je počivala na mrtvaškem odru.
Enako se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo opravile za mir in pokoj duše ljubljene pokojnice.
Najlepša hvala vsem onim, ki so dali na dan pogreba svoje avtomobile ter tako mnogim omogočili, da so se mogli udeležiti pogreba.
Hvala vsem tako številnim, ki so prišli pokojnico kropit
ter molit za mir in pokoj njene duše. Še prav posebno pa onim, ki so se udeležili pogreba, zlasti pa pogrebne sv. maše ter spremili pokojno na pokopališče vse do njenega groba.
Zahvala za izraze sožalja bodisi pismeno ali ustmeno; prav tako za tolažbo ob tej za nas tako žalostni, uri.
Zahvala pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za tako vzorno vodstvo pogreba in pa vso prvovrstno poslugo, ki so nam jo dali. Vsem naša iskrena hvala.
Hvala Antonu Grdina za tako lep nagrobni govor.
Posebna zahvala pa še Mary Možič, ki nam je zvesto stala ob strani tekom njene bolezni, doma in v bolnišnici. Bog naj ji povrne.
Prav radi bi se zahvalili imenoma prav vsem, pa nam je nemogoče vse navesti, ker jih je zelo veliko. Zato pa naj velja ta naša zahvala prav vsem in vsakemu posebej z našo iskreno željo: Bog Vam plačaj vsem stotero.
Ti pa, naša ljubljena soproga, mati in stara mati, bodi uverjena, da ne boš nikdar pozabljena od svojih dragih. Vedno Te bomo imeli v spominu. Zdaj pa spavaj mirno spanje do vstajenja dne. Takrat pa Bog daj nam vsem srečno in veselo snidenje. Naj Ti bo lahka zemeljska gruda v svobodni zemlji ameriški. Naj Ti bo Gospod Jezus Kristus plačnik za vsa Tvoja dobra dela. Počivaj v miru in večna luč naj Ti sveti. Z Bogom in na svidenje nad zvezdami.
Tvoji žalujoči ostali:
JOSEPH MIŠMAŠ, soprog
JOSEPH in ENGELBERT, sinova	ALOJZIJA GOODE, hči
LES GOODE, zet	MARGARET, snaha
GERALD in ROBERT GOODE, vnuka	ter nečaki in nečakinje
V starem kraju zapušča sestro TEREZIJO HROVAT
Cleveland, Ohio, 17. septembra 1952.
Vse mine, vse zgine, le večnost trpi, a Tebi, preljuba, naj luč večna gori.