DELAVSKA POLITIKA
Uredništvo in uprava: Maribor, Ružka cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326, Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celfe, Delavska M>ornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenic«, Del. dom. Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma s« ne sprejemajo.	Izhaja vsako sredo In soboto. Naročnina za Jugoslavijo znata mesečno 10 Din, ta imo-zemstvo mesečno 15 Di*.	Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namen« delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. Debelo tiskana beseda stane Din 1.—. Malih oglasov trgovskega značaja, stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stan* pe-titaa enostolpna vrsta D. 1.50. Pri večjem številu objav popust. Čekovni račun: 14.335. — Reklamacij« se ne frankirafo.
Štev. 50.	Sreda, 24. junija 1931.	Leto VI.
Za edinstvo in mol gibanja delavskega razreda Jugoslavije!
Sodrugi in sodružice!
Briga za življenje sili delavce in nameščence, da ustvarjajo svoje strokovne sindikalne organizacije- Potrebne so jim zaradi obrambe m zvišanja mezd, zaradi skrajšanja delovnega časa, zaradi obrambe zakonite zaščite in zavarovanja vseh
Pravcev..'
V	naši državi so organizirani delavci in nameščenci v 38 svojih strokovnih sindikalnih zvezah. Vse te zveze so združene z organizacijami °rugih držav po svojih strokovnih
|nternasijonalah. In v naši državi so te zveze zedinjene v eno splošno ‘jdinico, ki se imenuje »Zedinjena delavska strokovna zveza Jugoslavije«, ki združuje nad 30.000 organiziranih delavcev vseh strok.
Proti tej mednarodno povezani in v naši državi zedinjeni splošni edinci delavskih in nameščenskih strokovnih organizacij in njih namenu, da izboljšajo položaj naših delavcev in nameščencev, se upirajo Poedini in organizirani delodajalci. Proti razredno organiziranim delav-cem in nameščencem ter njih mednarodno in1, medsebojno v državi P°vezanim organizacijam pripravljajo delodajalci s svoje strani enotno ronto svojih organizacij, a z druge strani poizkušajo s pomočjo odpadnikov iz delavskih vrst ustvariti rumeno delavsko gibanje.
Proti celoti gibanja delavskega razreda se je v zadnjem času pojavila tudi zarota v eni sestavnih organizacij zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije: v Občem radničkem savezu. Iz kuhinje razgrajačev, ki so si osvojili to zvezo, trosijo ti morje obrekovanj proti ^obodnemu razrednemu delavske-
gibanju.
Metode boja, ki se jih poslužuje-'° proti gibanju delavskega razreda,
enake metodam, katere uporabijo rumeni. Rumeno gibanje se naj-
naravnost pita z raznimi izmišljotinami iz kuhinie teh razdira-ev naše razredne delavske edinice.
, Vendar gibanje rumenih ni tra-lao dolgo; spada že v preteklost, zakaj že ob početku svojega »dela« )e doživelo poraz. Novi razdirači razrednega delavskega gibanja pa 6 .^e<^ *em hočejo učiti iz poraza svojih zamolčanih zaveznikov. Zato oni ne blatijo javno delavske inter-
C' Za*° skrivaj govore, kakor da mednarodne zveze niso potrebne in kakor da moremo biti tudi brez n,ih Otvor,eno pa med tem in na ves glas z najgršim blatenjem in s polnim sovraštvom obrekujejo vse one ljudi, ki delujejo fv naših razrednih in mednarodno povezanih delavskih organizacijah, in to z zavestnim namenom, da na ta način dosežejo °no, kar delodajalci in njih rumeni a£enti niso dosegli.
Delavci in nameščenci!
Dne 24. in 25. maja t. 1. se je vršil v Zagrebu kongres Opčeg rad-ničkog saveza. Sklepi tega kongresa s° končno objavljeni.
, Vidimo, da so sklepi taki, da so o*le naše prejšnje slutnje glede njih značaja na žalost preveč opravičene- Na tem kongresu — kakor moremo sedaj konstatirati — izvršen je ne samo razcep svobodnega razredna delavskega gibanja, marveč stvarno tudi razcep samega Opčeg
Dr.
Kriza avstrijske vlade.
Seipel ni mogel sestaviti vlade. — Socijalni demokrati in koalicijska
vlada.
Ni najboljše znamenje, če se pojavlja v avstrijski politiki prelat dr. Seipel, ker je znan zaveznik najre-akcijonarnejših smeri. Ender, Seipel, Buresch so že poizkušali svojo srečo s sestavo nove vlade. Dr. Seipel je izjavil, da ne more sestaviti vlade, ker velenemci ugovarjajo osebnim vprašanjem in se glede uradniškega vprašanja nočejo vezati. Enake pomisleke ima kmetiška zveza. Po mnenju prelata bo najbrže mogoče sestaviti samo neparlamentarno vlado, brez strank, uradniško -vlado, ki bi imela samo provizoričen značaj ter pripravila do jeseni nove volitve. Seveda mnenje prelata dr. Seipla ne more biti končno merodajno.
Dr. Seipel je vpraša! za mnenje tudi socijalne demokrate.
Ti so mu odgovorili naslednje:
»1. Zveza socijalnodemokratičnih poslancev in zveznih svetnikov se zaveda, da se nahaja država v stiski in nevarnosti. Pripravljena je stranka tudi kot opozicija stvarno sodelovati pri vseh ukrepih, ki so potrebni v obrambo gospodarskih nevarnosti.
2. Zveza socijalnodemokratičnih poslancev in zveznih svetnikov načelno ni odklonila vstopa v koncentracijsko vlado vseh demokratičnih strank, da še bolj neposredno sodeluje za premaganje gospodarskih težkoč. Toda socijalni demokrati ne morejo vstopiti v vlado, ki ne bi dosedanje vladne smeri meščanskih strank bistveno izoremenila. Soci-jalna demokracija bi mogla biti soodgovorna za vlado le tedaj, če se ves duh zakonodaje in uprave načelno in bistveno izpremeni. Pri razpravljanju z gospodom dr. Seiplom zastopniki socijalnodemokratične stranke niso dobili utiska, da so meščanske stranke že pripravljene, ustreči potrebni izpremembi vladne smeri, ki bi omogočila, da bi socijalna demokracija prevzela soodgovornost za vlado. Zaraditega je zveza mnenja, da predpogoji za vstop socijalne demokracije v vlado sedaj še niso podani.
3. Zveza s poudarkom opozarja na to, da mora danes biti največja skrb vlade, kako naj se obvaruje nezaposlene množice pred fizičnim
propadom. Zveza ne pozivlje zaraditega samo, da se opusti namera poslabšanja zavarovanja za nezaposlene. Zahteva marveč tudi, da se preskrbe denarna sredstva za zavarovanje za nezaposlene kakor tudi za zasilno pomoč, da ne bodo okrajne komisije določb o zasilni pomoči s svojimi upravnimi odredbami samovoljno poslabševale. Zveza bo svoje ravnanje napram vsaki vladi uravnavala predvsem glede na vladno stališče k življenskemu .vprašanju stotisočev delavcev in nameščencev.«
Iz te izjave sklepamo, da v Avstriji ni izključena demokratična vlada, toda le pod predsedstvom naprednejšega kanclerja, nikakor pa ne pod vodstvom znanih reakcijonarjev, ki nedvomno streme, kakor na primer dr. Seipel, po metodah meščanske diktature.
Potem je bolje, da se izvedejo nove volitve.
V Avstriji imajo novo vlado.
Proti pričakovanju je spodnjeavstrijski deželni glavar dr. Buresch sestavil novo vlado, ki se naslanja kakor prejšnja Enderjeva vlada na krščanske socialce, kmetiško zvezo in velenemce.
Nova vlada bo v enako težkem položaju kakor prejšnja, ker ima pred seboj problem rešitve državnih financ. Če bo kancler Buresch hotel izvajati redukcijo socialnih ustanov, bo naletel na odločen odpor socialnih demokratov. Socialni demokrati so sicer obljubili podpirati parlamentarizem tudi kot opozicionalci, kar pa je za vlado jako merodajno, ker bi brez socialnih demokratov, ki so največja stranka v parlamentu, ne mogla izvesti ničesar.
V	novo avstrijsko vlado so vstopili: kancler dr. Buresch, podkancler in zunanji minister dr. Schober, finančni minister dr. Redlich, poljedelstvo dr. Dollfuss, trgovino Heinl, pouk Czermak, notranje zadeve ing. Winkler, socialno politiko dr. Resch, vojsko Vaugoin, pravdo dr. Schiirff.
radničkog saveza, ker se je en del Orsa, sodrugi iz Slovenije v celoti, kakor tudi še nekatere druge podružnice iz drugih pokrajin — odločno izrekel proti ukinjanju zvez s celino gibanja v naši državi in se izrekel proti takemu delovanju. Med tem pa je — kljub temu in kljub opominom in prošnjam vsega ostalega razrednega delavskega gibanja naše države, drugi del Orsa pod vodstvom razdiračev, zadrvel v medsebojni boj z vsemi obstoječimi razrednimi delavskimi organizacijami.
Odtegujoč se od razrednega de-'j^skega gibanja, ta skupina ljudi in del Orsa, ki je ostal v nje ujetništvu, pretrgala je vse zveze z veliko mednarodno delavsko zajednico ter stvarno, hote ali nehote, slabeč celoto gibanja, podpira tendenco rumenega gibanja.
Celota gibanja delavskega razreda v noši državi in vsi mednarodni forumi razrednega delavskega gibanja odločno obsojajo namene po razbijanju celote delavskega gibanja v naši državi. Položaj naših delavcev je tako težak, da je vsakršno
cepljenje njihovih vrst neodpustljiv greh.
Sodrugi in sodružice!
Delavcem v1 tej državi kakor povsod drugod na svetu je potrebna enotnost in sloga.
Zato bodo delavci znali očuvati in razširiti svojo organizirano edinico proti vsem odkritim in neodkritim nasprotnikom. Delavci, ki so organizirani v sestavu Opčeg radničkog saveza, bodo zapustili razdirače svoje zveze ter v sestavu in potom Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije ohranili staro moč svoje in nje mednarodne zveze ter s tem ohranili nje doslej doseženi lepi ugled.
Zato, sodrugi in sodružice, naprej na delo okoli izgradbe našega svobodnega delavskega strokovnega gibanja! Naprej v razredno edinico! Bodimo borci za edinstvo razrednih delavskih organizacij!
Beograd, 1. junija 1931.
Centralna uprava Zedinjene delavske strokovne zveze Jugoslavije.
Sprememba v jugoslovanski vladi.
Dva nova ministra. — Zamenjani resori, — Demisija trgovinskega ministra.
S kraljevim ukazom z dne 19. junija 1931 so bili imenovani naslednji ministri za:
trgovino in industrijo dr. Kosta Kumanudi;
šume in rudnike dr. Stanko Šibenik;
gradbe inž. Dušan Sernec; brez portfelja dr. Stanko Šver-ljuga;
brez portfelja dr. Nikola Preka; poljedelstvo Mirko Neudorfer; finance dr. Djordje Djurič; socijalno politiko in narodno zdravje dr. Marko Kostrenčič.
Dosedanji minister za trgovino in industrijo Jurij Demetrovič je podal ostavko, ker ni soglašal z izpremem-bo resora.
Izpremembe v vladi so znatne. Potrebne so bile, da se bo delo poglobilo, kakor to povdarja uradno poročilo.
Rudarji« ne nasedajte
agentom rudniških baronu-*. — Kako se godi onim, ki ne poslušajo n«, svetov organizacije. „
Časi so resni in težki. Težko živi dandanes delavec pri svoji zaposlitvi. A naravnost obupu je izročen, kdor je brezposeln. Da, ogromna je beda, osobito med rudarskim delavstvom. Ali kljub vsemu bi bilo lahko veliko manj bede in razočaranja med rudarji, če bi polagali več pažnje na svojo interesno zaščitnico, strokovno organizacijo, in bi bili manj lahkomiselni kakor so. To žalostno dejstvo potrjuje naslednji slučaj:
Zgodilo se je, da je pred nekaj tedni prišel v Celje neki Ferlež Ignacij, kateri je nabiral rudarje za rudnik Bare v Srbiji. Obljuboval jim je, da bodo imeli v tem rudniku polno zaposlitev, potrebna stanovanja in dnevni zaslužek od 30—60 dinarjev. Na ta način je nabral v okolici Celja nad 20 ljudi, katerim se je še pridružilo iz Trbovelj in Hrastnika okoli 60 in to nekateri tudi z družinami.
Ti ljudje so prodali vse, kar so imeli, pod ceno, (veliko tako niso imeli) dobili so pri Borzi dela polovično vožnjo in šli v Srbijo. Tja pri-šedši so bili strašno razočarani. Stanovanj ni, a še tista, ki so, so nečista. Ko so se prepričali o višini zaslužka, so izvedeli, da bodo zaslužili samo od 16—30 dinarjev dnevno. Naravno je, da pod takimi pogoji niso mogli ostati. Ker so pa na račun uprave rudnika že potrošili Din 100.—, jim je pri odhodu uprava zadržala njih delavske knjižice.
Tako so došli brez vsakih dokumentov, brez vseh sredstev za preživljanje, popolnoma sestradani po štiridnevni hoji 110 km daleč v Beograd nazaj. Prvo, kar je mogla Delavska zbornica za nje storiti, je bilo to, da je takoj zahtevala od uprave rudnika, da jim vrne njih delavske knjižice. Ko te dobe, potem se prične zopet dolga pot peš v Slovenijo, kamor se bodo priberačili v nadalj-no brezposelnost in stradanje.
Zakaj je pri nas tako nesramna špekulacija z ljudmi dopustna? In vi rudarji, zakaj po nepotrebnem trošite zadnje pare?
Ali ne veste, da je lansko leto poslala Delavska zbornica tozadevno
Občni zbor Cankarjeve družbe.
Na delo, da dosežemo 8000 članov!
delegacijo v Srbijo, ki naj na licu mesta prouči delovne in življenske prilike. Ali niso vedeli ti ljudje, ki so se sedaj tako težko razočarali, da je ta delegacija v svojem poročilu odsvetovala našim rudarjem izseljevanje v Srbijo? Ali ne vedo ti ljudje posebno iz Trbovelj, da obstoji v Trbovljah podružnica Zveze rudarjev Jugoslavije, kamor bi se lahko obrnili za nasvet?
Da, tega ti ljudje niso vedeli, zato, ker se niso hoteli nikdar zanimati za svojo organizacijo; zato so morali postati žrtve špekulanta in pretrpeti toliko gorja! Zato vi organizirani rudarji, nikdar ne potujte nikamor, ne da bi se poprej posvetovali s svojo organizacijo, a neorganiziranim pa povejte ta slučaj, da bodo vedeli, da je njihov pravi kažipot samo razredna strokovna organizacija, ako hočejo, da ne bodo hodili po tako napačni poti, kakor je bil to žal pri zgoraj navedenih slučaj.
Ljapčev poražen pri volitvah.
Kljub terorju je vlada vendar enkrat izgubila bitko.
V	nedeljo so imeli na Bolgarskem parlamentarne volitve. Iz volitev je izšel najmočnejši opozicionalni blok, ki mu pripadajo agrarci, demokrati in liberalci. Dosegel je domala večino, Opozicijo je vodil Malinov. Levičarji so se združili na listi neodvisne delavske stranke in so tudi pridobili. Volilna borba je bila krvava. Makedonstvujoči so agitirali za Ljap-čeva, ki je predvsem kriv razmer v Bolgariji in je tudi pri teh volitvah izvajal najhujši teror. Macedonci so ubili tri opozicionalne agitatorje. Mesta so glasovala Ljapčeva, dežela pa za opozicijo. Neuspehu vlade je ltljv deloma padec žitnih cen, kar je povečalo splošno nezadovoljnost.
Moratorij za vojne dolgove.
Posredovanje angleške delavske vlade v Ameriki.
Predsednik Zedinjenih držav v Ameriki namerava predlagati med-zavezniškim državam dolžnicam dveletni moratorij pod pogojem, da pristanejo na enak rok in za enake zneske na odgoditev reparacijskih plačil Nemčije. Amerika je poslala v Evropo finančnega ministra Mel-lona, ki se je posvetoval tudi z Mac-donaldom in Hendersonom o akciji. Pripravljena je Amerik?, dovoliti tudi dolgoročno posojilo v znesku 300 miliionov dolarjev. Načrti bi se izvedli, če se ustvarijo pogoji s sklepi posebne konference. Akcijo za-počno Zedinjene države na predlog anleške delavske vlade.
Politika sem jaz!
Izjave Mussolinija o konfliktu z Vatikanom.
Pariški »Journal« poroča o intervjuju z Mussolinijem. Šef fašistične vlade je pred vsem govoril o konfliktu z Vatikanom ter je izjavil sledeče: »Vera je absolutno potrebna in jaz sem radevolje pripravljen vso deco ob nedeljah komandirati k ob-haiilu. To je vera. Vse drugo je politika. Politika to sem pa jaz! Ne pustim nikomur, absolutno nikomur, da bi v kakršnikoli obliki napadal ono, kar spada državi. Moja politika je jasna. Vse državi! Otrok pripada samo državi. Katoliško akcijo se je ponovno svarilo, ker se v njej skrivajo neštevilni bivši popolarci. Ta svarjenja pa so ostala brezuspešna.« Na vprašanja časnikarja, da li mora vsak postati fašist ali pa se izselili, je odgovoril Mussolini: »To ni točno. Ne dovoljujemo kritike režima, toda one, ki sicer niso fašisti, pa se zadržujejo popolnoma pasivno, pustimo pri miru.« — To seveda ni res, res pa je, da fašisti zdaj tu, zdaj tam znašajo svojo jezo nad onimi številnimi Italijani, ki pasivno stoje ob strani.
V četrtek, dne 11, junija t. 1. se je vršil drugi redni občni zbor Cankarjeve družbe. Iz poročila posnemamo, da je delavstvo spreielo Cankarjevo družbo kot pravo svojo književno družbo. Vkljub zni-žavanjem plač, brezposelnosti, redukcijam, članstvo Cankarjeve družbe ne pada. Ustanovnikov je že sedaj 52. Poverjenikov ima družba 215. Cankarjeva družba je prodrla s svojimi knjigami malodane že v vse tovarne v Sloveniji. V tovarnah v Jugoslaviji, kjer so delavci Slovenci, je vzbudila tako veliko zanimanje, da so se delavci Srbi in Hrvati obračali na Cankarjevo .družbo z željo, da bi take knjige poslala tudi njim v 'srbohrvaškem jeziku. 6000 čia-nov v dveh letih obstoja, v teh razmerah, kakor jih preživlja delavstvo danes, ni malenkostna številka. Cankarjeva družba ima tudi člane iz vrst profesorjev, učiteljev, odvetnikov in notarjev, zdravnikov, inžener-jev, sodnikov, novinarjev, uradnikov vseh vrst itd. Statistika pa je bila že itak priobčena v eni izmed letošnjih številk »Delavske Politike«. Poleg tega gredo knjige Cankarjeve družbe v Ameriko, Nemčijo, Avstrijo, Belgijo, Francijo, Brazilijo, Argen-tinijo. S tem je postala Cankarjeva družba mednarodna vez z vsemi delavci Slovenci širom celega sveta.
Knjige Cankarjeve družbe so bile sprejete s priznanjem in radostjo. Res je, da smo čuli tudi ugovore posameznikov, češ, knjige ne odgovarjajo imenu. Ali tak [glas je glas nečlana in pa dolžnost, ki jo narekuje oibičaj, da se mora tudi slabo govoriti, in pa zakaj bi zamerili, ker okusi so različni.
Gmotno stanje Cankarjeve družbe ni zavidljivo. Za 20 Din izdati štiri take knjige, ni šala in kdor le malo pozna, koliko stane tisk, pajpir, vezava, razpošiljanje, ipotem slike in klišeji, rokopisi itd., bo zmajal z glavo, češ, ali je sploh mogoče za 20 Din nekaj takega narediti, Ali tu se pokaže moč skupnosti. Nemogoče je nekaj takega ustvarjati s par tisoč člani. A s 6000 elani gre. In če se dvigne družba na 8000 članov, bo iz vsakoletne zagate siplavala na suho. Zakaj tudi ne. Poročevalec je naslikal, kako požrtvovalno delajo vsi od poverjenika pa do odbora, brezplačno in z vso skrbjo. Pisatelji pišejo za majhen, skromen honorar, urednik urejuje takorekoč zastonj. Pri bo- i gatlH družbah, kakor je Mohorjeva, Vodni- I
Doma In
Pravilnik o zaposlitvi invalidov.
Ministrstvo socialne politike in narodnega zdravja je izdalo nov pravilnik o zaposlovanju vojnih invalidov. Vojni invalidi imajo pravico do posredovanja dela na podlagi izkaza, ki ga izda invalidsko sodišče. V državno službo morajo ob enaki kvalifikaciji predvsem sprejemati invalide, če izpolnijo pogoje in zmanjšana telesna sposobnost ne sme biti vzrok za odklonitev. Borze dela morajo v prvi vrsti nakazati delo invalidom. Občine, ki imajo 3000 prebivalcev, morajo sprejeti v službo toliko invalidov občanov, kolikor odredi pristojna krajevna splošna oblast prve stopnje. Ostale samoupravne oblasti, ki imajo najmanj deset nameščencev, so dolžne sprejeti v službo toliko invalidov občanov, kolikor odredi krajevna pristojna oblast. Invalidi imajo tu prednost tudi pred bolje kvalificiranimi. Število nameščencev invalidov v teh službah sme določiti oblast največ do deset odstotkov. — Lastniki podjetij, ki imajo nad 50 delavcev, kmetje, ki imajo nad 100 ha zemlje, morajo zaposlovati toliko invalidov, kolikor jih določi pristojna oblast, toda največ pet odstotkov skupnega števila delavcev. Seznami takih podjetij se predlagajo Borzam dela. Invalidi, ki žele zaposlitve po navedenih določbah, naj predlože pristojni ustanovi prošnjo in označijo mesto, ki ga žele. Te prošnje so proste vseh državnih in samoupravnih taks. — Pri novih trafikah se mora dodeliti invalidom najmanj polovico trafik. Invalidi imajo olajšave tudi pri koncesijah za bioskope, restavracije, kantine, kioske itd.
Ljubljansko pevsko društvo »Grafika« priredi nekaj koncertov v inozemstvu, tako v Pragi, v Podjebradih in na Dunaju. Izborno pevsko društvo je ustanova ljubljanskih tipografov.
Strela je ubila v Kamniku Rudolfa Valjevca in Ivanko Balantič, ko sta v nedeljo šla med nevihto na železniško postajo v Kamniku in sta vedrila pod kostanjem, v katerega je treščilo.
ti
Svetovna razorožitvena konferenca sklicana. Iz tajništva Zveze ! narodov se poroča, da je generalni
kova in druge podobne, se štejejo za honorarje desettisočaki, se uredniku daje bogata nagrada. Vsak, .kdor le iprime za delo, je honoriran. To je tudi pravilno, ker kdor dela, naj tudi je. A tpri Cankarjevi družbi, ustvarjeni od delavcev, delajo vsi zastonj, z navdušenjem in ponosom, da ustvarjajo nekaj velikega: proletarsko mislenost in da izobražujejo priprostega človeka, človeka bodočih dni.
Občni zbor je izrekel pohvalo blagajniku s. Čelesniku in knjigovodji s. Kocjanu za res požrtvovalno in točno poslovanje ter celemu odboru. Posebno zahvalo pa je izrekel občni zbor vsem poverjenikom po celi Sloveniji in drugod, za zares zavedno marljivo, požrtvovalno delo za Cankarjevo družbo, kličoč jim:
Poverjeniki, tako naprej, krepko, odločno! Vi ste steber Cankarjeve družbe!
Za bodoče leto 1931-32 izidejo jeseni 4 knjige, in sicer:
1. Koledar Cankarjeve družbe 1932 s slikami in prvovrstno vsebino.
2. A. Cerkvenik: »Orači«. Povest o postojanju delavske samozavesti.
3. Bestija se je vzbudila. Roman iz vojnih let.
4. Andersen Nexo:	»Po solnčni Španiji«. Krasen potopis s slikami, napisan, kakor iga zna pisati samo Nexo, Izbor priča, da bodo knjige letos še
prekašale lanske.
Nato je sledila volitev novega odbora, ki se voli vsaki dve leti.
Izvoljeni so bili: Ivan Vuk za predsednika, Ivan Mlinar za I. podpredsednika, Bogo Teply za II. podpredsednika, Ciril Štukelj za tajnika, Rado Čelešnik za blagajnika, Ivan Kralj za gospodarja. Za odbornike:	Dr.	Jelenec, Angelo Cerkvenik in
Kristina Rakovčeva. Kobler Franc pa kot zastopnik zadružnih organizacij. V nadzorstvo pa: B. Likar, Tine Korimšek in Niko Bricelj,
Potem, ko so se rešile še nekatere zadeve, je bil občni zbor Cankarjeve družbe zaključen.
In sedaj, sodrugi poverjeniki, člani, odborniki, na delo, da bo štela letos Cankarjeva družba 8000 članov in tako razposlala med proletarijat 32.000 knjig.
Pokažimo, da smo »MI«.
po svetu.
tajnik iste sedaj razposlal vabila na razorožitveno konferenco, ki se bo pričela dne 2. februarja 1932 v Ženevi. Vabljene so predvsem vse države članice društva. Zveze narodov, razen teh pa še Afganistan, Brazilija, Costarica, Zedinjene države Severne Amerike, Egipt, Ecuador, Mehika, Turčija in Sovjetska Rusija.
Straffeli so pošteno odgovorili — namreč avstrijski železničarji, ki so te dni volili svojo novo personalno zastopstvo. Po do sedaj znanih rezultatih je bilo za kandidate svobodne železničarske organizacije oddanih 80 do 90 odstotkov vseh veljavnih glasov. To je zadnja brca, ki io je prejel Straffela pri svojem odhodu. Avstrijski železničarji niso tramvajci in mnogo dajo na poštenost in korektnost, ki bivšemu generalnemu direktorju zveznih železnic manjkata.
Pretep v tirinškem deželnem zboru. V tirinškem deželnem zboru so razpravljali o predlogu komunistov, naj se deželni zbor razpusti. Pri tem je prišlo do spopada med narodnimi socialisti ter socialnimi demokrati. Nek Hakenkreuzler je nekega socialno demokratičnega poslanca izza ledja udaril po glavi in ga podrl na tla, nakar se je pričel splošen pretep, kateremu je napravila konec parlamentarna straža.
Izgredi v občinskem svetu v Dresdenu. V občinskem svetu v Dresdenu je prišlo do precej hudih izgredov, Ko je nek komunist zakričal centrumašem:	»Vaše prokleto
krščanstvo«, je nastal v zbornici vihar ogorčenja. Ker pa se je tudi galerija jela vmešavati, je policija z golim orožjem prisilila poslušalce, da so zapustili dvorano.
Krvavi nemiri brezposelnih v poljski Gornji Šleziji. Položaj v poljski Gornji Šleziji je izredno resen. Nemiri brezposelnih se nadaljujejo ter zavzemajo vedno večji obseg. Posebno krvavi potek je imela demonstracija v Zavedzicah, kjer je 2000 brezposelnih nameravalo kreniti v povorki v Katovice. Nastopila je policija, ki so jo demonstranti sprejeli s točo kamenja. Policija je streljala ter ubila enega demonstranta,
30	pa jih je bilo lažje ranjenih.
Mussolini in 2ene.
Dolžnost sleherne žene je pobijati fašizem.
Kako misli fašizem na vlogo žene v današnji družbi, je osebno pojasnil ustvaritelj fašizma Mussolini sam. Mussolini je namreč povedal francoski novinarki na vprašanje, kje je mesto žene: »Doma. Vrhutega, če je tudi prava vloga žene, da je predvsem soproga in mati, priznavam, da so žene pod pritiskom današnjih gospodarskih razmer mnoge med njimi bile prisiljene, da se posvečajo zunanjemu delu izven svojih domov. Delo, ki ga naj opravljajo žene, je delo na kulturnem polju. To je najboljši način, da se izognemo znižanju števila porodov. Pristaš sem čim večjega števila porodov ter uverien, da imam tukaj prav. Verujte mi, da ne bi bilo krize na svetu, če bi bilo dosti konsumentov. Žene, resnica, izredno vrše delo v uradih.«
Bivši socialist Mussolini priznava, da je moderna žena prisiljena delati ter da se bori za življenje spo-redno z možem, ali vrhutega še zahteva od nje, da več rodi, ker so potrebni konsumenti. Kakor da bi sedaj ne bilo konsumentov. Dovolj je konsumentov, ali so taki, ki so zaradi siromaštva nesposobni za potrošnjo. Kako se problem rešava z neracionalnim množenjem ljudi, bi že Mussolini sam lahko vedel iz prakse. Mussoliniju je menda vseeno, če gladuje milijon liudi več ali manj. Taka je pač fašistična socialna politika.
Stroški zavarovanja brezposelnih na Angleškem. Ker se izdatki za podpore brezposelnim ne krijejo z dohodki, je bil v spodnji zbornici stavljen predlog, da se naj najame posojilo v znesku 25 milijonov funtov. Tedensko so namreč izdatki na podporah večji od dohodkov za en cel milijon funtov, torej za 275 milijonov dinarjev. Ako bo ta predlog sprejet, o čemur ni dvomiti, tedaj bo znašalo celokupno posojilo v to svr-ho 115 milijonov funtov ali okroglo
31	milijard dinarjev.. V predlogu se tudi zahteva, da se naj poveča fond za brezposelne podpore letno za 20 milijonov funtov, da bi se mogle izplačevati takozvane prehodne premije brezposelnim vsakega pol leta. Kaj bi nekaj rekli naši špisarji, če bi kdo pri nas zahteval kaj takega?
Čim bolj oddaljen bo izgnani kardinal od Španije, tem boljše je. Ministrski predsednik Zamora je odgovoril na protest Vatikana radi izgona španskega kardinala primosa Segure, da svetuje kardinalu, da naj v interesu miru in reda, pa tudi v svojem lastnem interesu še ostane izven mej Španije. Kardinal je namreč izdal pastirsko pismo, ki je ogorčilo vse republikance.
Razračunavanje med Ukrajinci ter Poljaki. Dne 16. junija je bil v Lvovu na sredi ceste ustreljen ukrajinski dijak filozofije, ki ga je ustrelil njegov kolega in sorojak. Na policiji je izjavil, da je umorjeni bil provo-kater, ki je stal s poljskimi oblastmi v zvezi. Policiji se zdi, da je umor naročila tajna ukrajinska vojaška organizacija. Morilčev brat je bil pred kratkim obsojen radi veleizdaje na sedem let ječe.
Izid volitev na Islandu, Islandski parlament althing je bil iznova voljen. Poraženi so bili protidanski avtonomisti. Poslancev imajo: naprednjaki 22 (prej 20), samostojneži (avtonomisti) 15 (17), socialni demokrati 4 (5), 1 nestrankar kakor prej.
Moskovsko katedralo, ki so jo Rusi zgradili v spomin zmage nad Napoleonovo vojsko, bodo sedaj prezidali in renovirali ter izpremenili v zborovalnico za kongrese. Cerkev je bila najlepša v Moskvi.
Stroj, ki nadomeščuje 90.000 delavk. V predilnici amerikanske države Jowa je nameščen velikanski predilni stroj. Stroj streže samo ena žena. Ta stroj napravi v istem času toliko dela, to je sprede preje, kakor jo je napredlo pred 150 leti 90 tisoč delavk. To je kričeč dokaz, kako mnogo vpliva na proizvajo dela tehnična izpopolnitev tovarn.
Bernard Shaw in problem časopisja.
Pisatelj Bernard Shaw je pesimist in kritik. Dne 7. maja je na večerji časnikarjev v Londonu rekel: Časopisje bi bilo utegnilo preprečiti vojno. Ni pa storilo tega. Cesar bi jo bil lahko preprečil. Ni pa storil tega. Zakaj? Angleško časopisje, kakor ono drugih držav, je veliko preveč pod vplivom enakega mišljenja, kakor cesar. Cesar je bil slabo vzgojen, in mi vsi smo bili slabo vzgojeni. Vsi skupaj smo skoraj civilizacijo naše dobe popolnoma uničili. Samo to lahko rečemo, da smo se osmešili. Kakšno veliko nalogo ima torej časnikarstvo? Časnikarstvo prav bistveno ustvarja javno mnenje. Večina ljudi nima ne svojega trdnega mnenja in sploh ne mnenja. V njih glavah je namreč samo to, kar so vanjo časnikarji vtepli. Težkoča problema je torej v tem, da je treba dohitevati dobo. Naša nesreča je v počasnosti javnega mnenja. Dolžnost časnikarja je, tempo razvoja pospeševati in občinstvo poučiti, da nima nobenega namena, zasledovati ideje, ki so že zastarele, preden so se pravzaprav porodile.
Tako pravi o časnikarstvu Shaw. Tako bi seveda moralo biti, toda časnikarstvo ni neodvisno, ker se nahaja v velikem delu v rokah kapitalističnih skupin, režimov in političnih grupacij. Tako je časnikarstvo eksistenčno primorano služiti svojim mecenom, ne pa napredku in zdravemu javnemu mnenju.
V Mehiki še vedno traja kulturni
Parlament mehikanske dežele era Cruse je sprejel zakon, ki radija no omejuje število duhovnikov.
lOfinno"1 Zt^0n,u bo dovolien na ■ prebivalcev en duhovnik.
es o Vera Cruse bo imelo samo enega duhovnika; cela pokrajina era Cruse pa deset duhovnikov, akon utemeljuje poročevalec s tem, da je duhovništvo namenoma Oviralo izobrazbo in je bilo zaradi-tega potrebno nastopiti proti cerkvi, da se to zlo odpravi.
•
Nevaren požar na graškem kolodvoru. V četrtek, dne 18. t. m. se je na graškem kolodvoru vsled velike solnčne vročine vnel železniški voz, naložen s petrolejem in drugimi gorljivimi snovmi. Sledilo je več eksplozij in cel voz je bil v trenutku v Plamenu. Pri gašenju je ponesrečil nek kurjač.
V nezavesti na vislice. V Szalno-ku na Madžarskem so v sredo, dne
junija obesili dve ženski, ki sta bili obsojeni na smrt radi več izvršenih umorov z zastrupljenjem. Obsojenka Ladislava Szabo je pod vislicami padla v nezavest in so jo v takem stanju (!) tudi obesili. Druga je prišla na vrsto 58letna Csardas, ki je du-1Qvniku venomer zatrjevala, da bo Jerala umreti nedolžna radi krive izpovedi neke priče. Sodnik, ki je tal smrtno obsodbo, je vsled teh dogodkov sam tudi skoro padel v nezavest.
Strela ubila 6 oseb in 18 težko ranila. V četrtek, dne 18. junija je tudi na Poljskem divjala silna nevihta. Pri Scerpcu v Kongresni Poljski je treščilo v nek škedenj, v katerega so se zatekli vojaki. Strela je ubila ?ficirja in petorico vojakov, 18 jih )e pa bilo težko ranjenih.
Umiranje dojenčkov v Liibecku Pfcd sodiščem. Državno pravdništvo Liibecku je obtožilo profesorje dr. fteikeja, dr. Klatza in dr. Altstaedter-!a radi zastrupljenja in usmrtitve dojenčkov vsled nepazljivosti pri cep-jenju proti tuberkulozi. Kakor znano, ,e pomrlo okoli 70 dojenčkov.
Zopet poskusen roparski napad n® pismonošo v Berlinu. V Berlinu je bu pred kratkim zopet izvršen roparski napad na denarnega pismono-°. Napadeni pa se je ubranil z gumijevko in revolverjem. Napadalec )e bil od gladu popolnoma izčrpan in so ga morali najpreje nahraniti, pred-no so ga mogli zaslišati.
Jugoslavija po zadnjem ljudskem Štetju
13,929.988 prebivalcev.
V naslednjem navajamo po obelodanjenih podatkih po banovinah število prebivalstva, gospodinjstev in obseg banovin v kvadratnih kilometrih. Številke v oklepaju pomenijo stanje leta 1921.
1. Dravska banovina šteje 1 milijon 120.549 (1,037.838) prebivalcev, 231.704	(212.211)	gospodinjstev	in
obsega 15.936 kv. km.
2. Savska banovina šteje 2 milijona 603.633 (2,336.739) prebivalcev, 537.640	(466.457)	gospodinjstev	in
obsega 37.110 kv. km.
3. Vrbaska banovina šteje 1 milijon 8190	(828.556) prebivalcev,
167.758	(141.491)	gospodinjstev	in
obsega 20.436 kv. km.
4. Primorska banovina šteje 882 tisoč 920	(786.357) prebivalcev,
154.613	(143.734)	gospodinjstev	in
obsega 19.368 kv. km.
5. Drinska banovina šteje 1 milijon 693.873 (1,354.200) prebivalcev, 312.351	(261.388)	gospodinjstev	in
obsega 29.577 kv. km.
6. Zetska banovina šteje 910.350 (782.972) prebivalcev, 162.593 (145.000) gosoodinjstev in obsega 30.741 kv. km.*
7. Dunavska banovina šteje 2 milijona 310.220	(2,107.658) prebivalcev, 531.645 (468.502) gospodinjstev in obsega 30.158 kv. km.
8. Moravska banovina šteje 1 milijon 452.967 (1,211.812) prebivalcev, 267.654 (219.752) gospodinjstev in obsega 26.218 kv. km.
9. Vardarska banovina šteje 1 milijon 656.348 (1,386.091) prebivalcev, 285.781 (251.370) gospodinjstev in obsega 38.879 kv. km.
10. Uprava mesta Beograd šteje 291.738 (152.688) prebivalcev, 72.147 (37.974) gospodinjstev in obsega 242 kv. km.
V celoti ima kraljevina Jugoslavija 13,929.988 (11,984.911) prebivalcev, 2,723.886 (2,347.879) gospodinjstev in obsega 248.665 kv. km.
V	desetih letih se je prebivalstvo pomnožilo v državi za 1,945.077 oseb.
Število moških oseb znaša 6 milijonov 894.091, ženskih oseb pa 7,035.897.
Prirastek prebivalstva po banovinah v številu in odstotku znaša: dravska 82.711 ali 7.97%, savska 266.894 ali 11.42%, vrbaska 179.634 ali 26.68%, primorska 96.563 ali 12.28%, drinska 338.873 ali 25.02%, zetska 127.378 ali 16.27%, donavska 202.562 ali 9.61%, moravska 241.155 ali 19.90%, Beograd 139.050 ali 91.07%. V celi državi je torej prirastek prebivalstva 1,945.077 ali 16.33%. Najnižji prirastek ima dravska banovina, ki je pa deloma v zvezi z izseljevanjem.
Za nas je važna še gostota prebivalstva, ki je odvisna od mest, industrije in rodovitne zemlje. Tako prebiva na kv. km. v dravski banovini 65.12	(60.32)	prebivalcev,
savski 70.16 (62.97), vrbaski 49.33 (40.54), primorski 45.59 (40.60), drin-ski 57.24 (45.79), zetski 29.61 (25.47), donavski 76.60	(69.89), moravski
55.42 (46.22), vardarski 42.60 (35.65), Beograd 1.205.53 (63.94). Povprečno v vsej državi prebiva na kv. kilometer 56.02 (48.20) prebivalcev.
Strašna smrt treh brezposelnih delavcev. V bližini Katovic na Poljskem so zlezli trije brezposelni delavci v nek že opuščeni premogovni rov, da bi si nabrali premoga. Vsled strupenih plinov v rovu pa so se vsi trije zadušili.
580 žrtev. Pri nezgodi parnika »St. Philibert«, na katerem so hotele napraviti izlet rodbine francoske konsumne socialistične organizacije, je utonilo 580 oseb. Očividno je bil parnik preobložen ob nastali nevihti.
Umor zdravnika radi visokega računa. V Agenu na Francoskem je nek bolnik na cesti streljal na svojega zdravnika in ga težko ranil. Napadalec je izjavil, da je sklenil zdravnika umoriti, ker je lc-ta zahteval od njega previsok honorar.
[;ri|
PERESAM!
Majdiča hoče pomagati
Mamica pere perilo in mala Majdiča ji hoče pomagati; mamico se pa smehlja: »Ne potrebujem prav nobene pomoči, saj sama nimam kaj delati.Vzamem Schichtov Radion in on pere sam". Nato čita Majdiča skupaj z mamico lepe Radion-pravijice,
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Ljubljana.
28.—29. junija priredi »Prijatelj Prirode« izlet na Ratitovec po grebenih na Črno prst in Bohinj. Pristop iz Škofje Loke. Odhod s turi-stovskim vlakom. Turistovsko karto kupite do Boh. Bistrice. Vodja s. Prezelj.	-m;
4.—5. julija bo izlet na Kofce— Košuto—Dolgo njivo. Karto kupite za Tržič. Odhod iz Ljubljane ob 18.50. Vodja s. Prezelj.
Maribor.
Proč z nočnim delom v pekarnah! Javno zborovanje pekovskih pomočnikov v Mariboru se je vršilo preteklo nedeljo popoldne ob ogromni udeležbi živilskih delavcev. Zborovanje je vodil s. Rakuša, ki je uvodoma poročal o položaju živilskih delavcev in o kvarnih posledicah nočnega dela, ki se v Jugoslaviji še vedno vrši, za kar sicer ni nobene potrebe. Nato je podal besedo predsedniku medkrajevnega strokovnega odbora s. Petejanu, ki je v stvarnem govoru prikazal zle posledice nočnega dela v pekarnah. Orisal je trpljenje pekovskih pomočnikov, med kateremi se dnevno veča število raznih obolenj, zlasti tuberkuloza. Ze davno so zdravstveni in socijo-loški krogi ugotovili, da je nočno delo glavni vzrok fizičnemu propadanju pekovskih delavcev. Zato bodo morale oblasti, kakor v drugih državah, tudi pri nas odpraviti to kulturno sramoto 20. stoletja, proti kateri se upirajo vsi pekovski pomočniki. Po končanem referatu s. Pete-jana so bile sprejete resolucije za odpravo nočnega dela, ki so se odposlale ministrstvu socijalne politike, banski upravi in mestni občini mariborski. V resolucijah, ki so bile soglasno sprejete, se apelira na oblasti, da prisilijo pekovske mojstre k jzvajatiju tozadevnih zakonitih določil. Druga točka dnevnega reda, prenos zborovanja pekovskih pomočnikov v Beogradu potom radia, je moralo odpasti, ker je oblast prenos prepovedala. Pri slučajnostih je s. Petejan v kratkem referatu pred-očil zborovalcem potrebo zaupniške-ga naraščaja in razširitve delavskega tiska, ki stoji vedno na braniku delavskih interesov, nakar je predsednik pozval navzoče, da se trdno oklenejo svoje strokovne organizacije in je nato lepo uspelo zborovanje zaključil.
Občni zbor zadruge »Delavski dom« v Mariboru se bo vršil v četrtek, dne 25. t. m., ob pol 19. uri v društvenem lokalu na Frankopanovi cesti 1. Člani zadruge se poživljajo k točni in polnoštevilni udeležbi.
60 letnica mariborske požarne branibe. Letos poteče 60 let, odkar je bila ustanovljena mariborska požarna bramba. 6. septembra je sklicalo vodstvo kongres, ki se bo vršil v kazinski dvorani.
Roparski umor v Lučanah. V Lu-čanah na avstrijsko - jugosfovenski meji je bila dne 18. t. m. umorjena gostilničarka Hollenbacherjeva. Morilec je po izvršenem ropu pobegnil in bi bil bržkone ostal neznan, da niso nekatere priče točno opisale nekega osumljenca, ki se je tiste dni klatil v bližini Lučan. Avstrijska
žandarmerija je takoj stopila v stik z mariborsko policijo, od koder je dobila podatke, da se piše osumljenec Josip Likavec, brezposelni pekovski pomočnik iz Maribora. V soboto je avstrijsko orožništvo osumljenca izsledilo v bližini Arnfelsa v Avstriji in ga aretiralo. Likavec je spočetka dejanje zanikal, pozneje pa je storjeni zločin priznal. Morilec je bil že enajstkrat predkaznovan ter je šele letos meseca marca odslužil 16 mesečno zaporno kazen radi tatvine.
Na moškem učiteljišču je od 41
kandidatov, ki so bili pripuščeni k maturi, položilo izpit 28 z dobrim uspehom, 3 pa z odliko. 10 kandidatov je bilo zavrnjenih in bodo ponavljali izpit v jeseni.
K okrožnemu sodišču v Mariboru je premeščen sodnik dr. Leo Rupnik iz Ljubljane.
Upokojen je bil te dni g. Ferdinand Kocuvan, davčni inšpektor v Mariboru.
Nezgode. Minulo nedeljo zvečer se je vozil z avtomobilom trgovec Srečko Kranjc iz Pesnice proti Mariboru. V bližini tovarne Wogerer se je v zadnjem hipu hotel izogniti nekemu vinjenemu pasantu, pri tem je z avtomobilom' zadel v ograjo. Sunek je bil tako silen, da se je zlomila os avtomobila in je v zaletu avto podrl tudi precejšen del ograje. Vendar sta pa Kranjc in gostilničar Klug, ki sta sedela v avtomobilu, ostala nepoškodovana. — Blizu vojaškega vežbališča na Teznu se je prevrnil voz sena v trenutku, ko se je peljala mimo kolesarka Perles Angela. Seno se je prevrnilo na Perle-sovo. Le srečnemu naključju je pripisati, da je Perlesova ostala nepoškodovana.
Krvav napad se je izvršil minuli petek na cesti v bližini Frama. Neznani fantje so napadli 19 letnega viničarja Franca Butolena ter mu prizadejali več vbodljajev z nožem. Ker so poškodbe težjega značaja, je moral rešilni oddelek ponoči odpre-miti ranjenca v splošno bolnico v Maribor.
Igralne avtomate je srezko načelstvo v Mariboru prepovedalo.
Poletna veselica del. pev. društva »Frohsinn« v nedeljo, dne 5. julija v gostilni Tomše v Pekrah s prostim vstopom. Spored bo zadovoljil vsakega obiskovalca: petje, glasba, ples, marijonetno gledališče in druge zabave. Za ceno in dobro postrežbo skrbi gostilničar.
Pergamentpapir za vkuhavanje
kupujejo gospodinje samo v papirnici Ljudske tiskarne, Slomškov trg 6.
Mežica.
Izlet na Peco, Delavsko kulturno društvo »Svoboda« v Mežici priredi v nedeljo, dne 28. junija izlet na Peco. Uljudno so Vabljeni vsi člani, delavci, da se v čim večjem številu odzovejo. Zbirališče je pred Konsumnim društvom v Mežici. Točno ob 14.15 uri je odhod. Prosimo vsled tega vse, da se ure točno držijo in da bo ob dveh popoldan že vsak na mestu. Sodrugi in sodružice, odzovite se v čim večjem številu.	T.	S.
Demokracija in disciplina v strokovni
organizaciji.
Na Dunaju se je vršil tečaj za mlade organizacijske funkcijonarje. Vajenec tečaja Karl Fischa je o gorenji snovi napisal naslednje:
Najvažneji svojstvi, ki na njiju slone strokovne organizacije, sta demokracija in disciplina.
Kaj je demokracija?
Beseda »demokracija« je iz grščine. Nekateri veliki grški modrijani so razumeli pod to besedo državno obliko, katero upravlja sploš-nost svobodnih državljanov.
Avstrija je tudi demokratična republika. Nje pravica izhaja iz naroda.
Isto velja v strokovnih organizacijah. Vsak član ima možnost, da pove svoje mnenje ter predlaga, kako naj se to ali ono vprašanje reši. Postavljati zahtevo, da je potrebno, da vlada v strokovni organizaciji demokracija, ni treba, ker že vlada v njih demokracija. Borbe, ki divja v državnem življenju, nepretrgana borba posedujočega razreda z nepo-sedujočim, tukaj ni. V strokovni organizaciji se nahajajo ali samo ne-posestni ali samo posestni sloji, je torej to združba, ki izraža, skupno voljo, ki jo vrše s sodelovanjem in soodločevanjem vsi člani.
Ni vedno lahko o načetih vprašanjih ali o spornih točkah ustvariti enotnega mnenja. Zaraditega se o kakem predmetu vodi pogostoma živahna debata, ki se včasih prekine tudi brez rezultata. V tem primeru se o spornem vprašanju glasuje in manjšina se mora pokoravati večini. V prav važnih primerih, kakor na primer pri sklepanju tarife za vso državo, pri razpuščanju in združevanju organizacij, pri bistveni ali popolni izpremembi pravil itd., se dopolni demokracija voljenih funkcionarjev s tem, da se izvrši o predmetu splošno glasovanje vsega članstva.
V marsikaterih primerih pa splošno glasovanje iz različnih vzrokov ni priporočljivo. Jasno je, da so demokratični pogoji tudi takrat varovani, če v takih primerih odloča vrhovno vodstvo. Škoda bi nastala takrat za organizacijo, če se mora pred javnostjo obravnavati različna mnenja, kar omogoča nasprotnikom, da se v oficijelni obliki informirajo o
dejanskih razmerah moči v organizaciji.
Strokovna organizacija ima mnogo stvari, pravila in drugo, ki jih morajo člani poznati.
Član ima sam pravico, da voli svoje zaupnike, ki zastopajo njegove interese napram podjetnikom. Vsak član je pa dolžan, voliti le one, ki imajo za to potrebne duševne sposobnosti in uživajo njega zaupanje. Svobodna strokov, organizacija je od podjetnika popolnoma neodvisna organizacija, ki se nahaja v razrednem boju. Potrebno je zaraditega voliti za zaupnike samo one, ki poznajo cilje strokovnega gibanja in ki jamčijo za demokratične temelje v strokovni organizaciji.
Temelj strokovne organizacije je demokracija. Od zaupnika pa do osrednjega vodstva deluje aparat funkcijonarjev, ki mu je dolžnost solidarnost in demokracija pravica.
Toda ni samo demokracija, ki nam omogoča voditi mezdne boje, marveč tu sem spada še disciplina do podrobnosti in do najskrajneje meje. Strokovno disciplino pa ni razumeti tako, da naj stoji član na pozor, ali se zasuče na desno, če bi predsednik tako zapovedal; to bi bilo nekoristno nagajanje; ne, pod disciplino je razumeti, da vsak član ve, kako se mora pridružiti skupnemu interesu in ta interes zasledovati. Če ob stavki in podobnih prilikah disciplina, skupni interes popušča, ali skupnega interesa sploh ni, tedaj propade bojni značaj organizacije. Brez discipline v strokovni organizaciji je vodstvo strokovne organizacije v velikem in malem nemogoče. Niti boj posameznika, niti navdušenje, ki je trenutno, ne more izvojevati delavcem uspehov, marveč le največja disciplina članov in najboljše vzgojena strokovna organizacija more v trezno in premišljeno vodenih bojih končati z uspehom. V pravilih organizacije so vse pravice in dolžnosti članov in zaupnikov natančno označene. In po teh se mora vsakdo ravnati. Strokovno gibanje obsega kopico uredb, ki jih je neprimerno vse spravljati pred forum celotnega članstva. Le z železno disciplino in s trdno solidarnostjo je mogoče premagati vse tež-
Tudi Ti
pridobivaj naši »Delavski politiki" nove naročnike.
Merilo delavske zavednosti je delavski tisk. Zato moraš tudi Ti pridobiti »Delavski Politiki« še vsaj enega novega naročnika.
Delavec, nameščenec! pomnita, da Vajine interese zastopa le
delavski tisk, zato čim več naročnikov, tem večji vpliv in tem močnejši bo naš glas.
Zato na delo! V vsako delavsko stanovanje, v vsak lokal naš list — »Delavsko Politiko«.
koče. Malenkosti ne smejo rušiti discipline.
Naloga članov je, da sodelujejo, toda morajo se pa vedno podrediti disciplini.
Manjšini se ne sme nikdar omogočiti, da izzove v strokovni organizaciji borbo za premoč, marveč se mora iz discipline prilagoditi večini. Strokovna organizacija ni zgrajena na sindikalizmu ali na drugih takih stvareh, marveč je centralist, strok, gibanje, ki se ne boji, nastopati v javnem boju proti kapitalizmu, in ni se ji treba sklicevati na ljubezen do bližnjega pri svojih članih, da naj bi imeli sočutje z ubogimi podjetniki, ki vedno žive od same izgube.
Strokovna organizacija brez discipline, brez demokracije ni mogoča. Taka strokovna organizacija ne bi bila bojevna organizacija, ne bi zastopala interesov delovnega proletariata.
Ne zastopa se interesov posameznikov, marveč skupne interese. Duh delavstva je demokratičen, prepojen pa naj bo tudi s strogo disciplino.
*
Tako misli mlad član, ki šele postane funkcijonar v organizaciji.
Gluhi bodo slišali.
Nedavno je umrl v Rouenu dr. Emil Tillot, Taineov prijatelj. Kot medicinec je moral iz Pariza radi bolehnosti na Ažurno obalo. Pljuča si je sicer ozdravil, ali ostal je šibek. Pri vsem tem je dosegel 95 let! — Zdravnikoval je zlasti po kopaliških mestih, koder se je uspešno bavil s hidrologijo. Bil pa je nagluh in sčasoma je povsem oglušel. Zato se je odrekel zdravilstvu ter se nastanil v Louviersu pri Rouenu. Tu je v preranem pokoju zasnoval in izpopolnil metodo, ki jo je obrazložil v knjigi: Le reveil de ).’ ouie (Prebujanje sluha). Ta metoda obstoji v ponovni vzgoji zakrnelega čuta: delavnost ušesnih mišic se predrami z vedno daljšimi vajami. V vseh primerih gluhosti seveda ta način ne pomaga. Če je akustični živec pohabljen, se ni nadejati uspehov. A Tillot je dognal, da živec dostikrat ni pokvarjen. Uho je samo otrpnilo. Kaže ga vzbuditi, ga podžgati, mu vrniti čilost in gibkost. V ta namen je dr. Tillot izumil celo vrsto načinov, kako se zopet privadimo šumom. S to ušesno telovadbo je ozdravil sebe in mnogo bolnikov na kliniki, katero je ustanovil.
PISARNIŠKE
POTREB/CIPI
PAPIRNICA L|UD/UC „ Tl/U ARHE SLOHJUOV TRC 6
3(upu}te svoje potrebščine pri naših inseren-tih.
MALA NAZNANILA.
Vsi letni naročniki dobe zastonj
14 karatno originalno amerikansko
zlito nalivno pero
ali pa KUrschnerJev ročni leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ali eno prvovrstno radijsko cev.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled„Radio“ welt“. Naroča se Administration der „Radio-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radioprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
iiltnM
iin
tu in inozemske nogavice po nizkih cenah.
Trgovina z rokavicami in stezniki
Marija Sieber,
Maribor, Glavni trg 14, prsje Gosposka 9.
elektromehaniCna delavnica
M. TRABI
Maribor, Vodnikov trg 3, Tel. 2702
Popravila vseh vrst električnih strojev in aparatov, novo ovljanle sežganih elektromotorjev, dynamo-strojev, transformatorjev Itd. Lastna preizkuševalnica, točna In ku-lantna postrežba, zmerne cene, nakup ln prodaja porabljenih motorjev ln dynamo-strojev.
Kolesa, otroške vozičke, gramofone in šivalna stroja vseh vrat popravlja naje en aj«
meh. del.
Justin Gustinčič
Maribor, Tattenbachova ulica št. 14
Velika zaloga gramofonov la plošč Tn.rn.lf.
»Columbia« in več drugih znamk.
V tekstilnem bazarju
Vetrinjska ulica št. 15
Maribor
se dobi dobro blago za ženske in otročke oblekce po Din 8'—, 10'—, 12-— meter. Oglejte si pred nakupom
IBBBBBBBBBBBBBBBBBBB
JAKOB KOVAČ, Celje,
diplom, krojaikl salon,
Razlagova ul. 6, blizu Delavske zbornice
priporoča svoje izdelke na mero ln sicer vse vrste oblek za gospode, dečke in turiste. Oglajto sl IsloSbo. Za liano ,,Prijatelji prirode" 1O0/o popust.
BBBBBBBBBBBBBBBBBSBI
NI POTREBA 7
v-
skrbeti, kje si boste nabavili obleke, čevlje, sandale, perilo, klobuke, ter vsakdanje potrebščine, ker kupite iste po zelo solidnih cenah pri
JAKOB LAH, Maribor, Glavni tis z.
Oglejte si izložbe in zalogo!
i in ned iz
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Rotovški trg štev. 6.
Posojila dajemo po ugodnih pogojih!
Uloie obrestujemo po 6VA.
proti trimesečni odpovedi.
Tiska: Ljudska tiskarna d. d. v Mariboru, predstavite!) Jošip Ošlak v Mariboru. — Za konzorcij Izdala in urejule Viktor Eržen v Mariboru.