1                                                                  .i.j ;ii -i~.iv.i-
Zvit kmet.
¦u_                                                     (N&rodna pripovedka.)
Nek kmet je peljal kravico na sem&nj.    Na potu ga srečajo trije dijaki in hoteč se ž njiin pošaliti, vprašajo ga, ,,po čem prodaje to koz<5 ?" ,,Mar ne vidite," reče kmetič, ,,da je to krava a ne koza ?" nNe  bodite  vendar neumni! — Ali  ne  vidite,   da je  to  koza pa  ne krava," jeli so se dijaki norčevati z ubozim kiuetom.   Kmet se malo zamisli
—  in potlej, nasmehnivši se, reče dijakora : ,,Res je, da sem norec! Jaz sem do zdaj vedno imel svojo  kozo za kravo, — hvala vara,   ljubi moji,   da ste me podučili, da se ne osramotim  pred ljudmi,  ki  bi  me  drugače za norca razglasili!    Nu,  ali znate,  kaj vara  povem ?   Ker sem se uže podal na se-m&nj,  da trgujem, — nočein  prodati vam svoje kozž;  morda jo  na semnji draže prodam iz roke,  nego li bi jo vani prodal. In če jo dobro prodam, — potlej ste v krčmi ,,pri lisici" danes  opi51udne moji gosti,   ako vas je volja."
—  ,,Zakaj li ne,"  odgovor6 dijaki smijoč se,  nsamo to nam povejte,  kje se poprej najdemo,  da poizvemo,  ako ste svojo koz6 dobro prodali!" — „0 to je najmanjša briga," odgovorf kmetič, nob dvanajstej uri, ko zazvoni p<31udue, najdeino se na (5nem mostu, užš veste kje!" — »Dobro,   znamo!" odgovore dijaki ter gred6 dalje na somenj, a kmetič kobaca za njiini s syojo kravico.
-11
165                     _:  . .   _            „.   ,
Už4 pred jedenajsto uro je prodal kmetič svojo kravico, da-si ne posebno dobro. Tak6j gr& v krčmo nk lisici." Tn se s krčmarjem pogodi za kosilo za štiri osob<\ ter nau uže naprej plača vse s to pogodbo, da kadar ga bode vprašal: nKaj stoji kosilo ?" naj odgovori, da je užč vse plačano, ali vendar naj ne pride še k njegovej mizi, nego še Ie potem, ko ga bode drugič vprašal: nkaj stoji kosilo ?" naj pride k njegovpj mizi, ter naj to isto reče kakor po-prej, namreč: da je uže vse plačano ! Tak6 se zgovorivši s krčraarjem, otide kmetič na most, da pričaka dijake.
Prišedši k mostu, vidi, da ga dijaki užč pričakujejo. rNu, ali ste dobro prodali svojo koz6 ?" vprašajo ga dijaki v jednem glasii. rSem," odgovori kmetič, ,,in zdaj, kakor sem rekel, idimo v krčrao ,,k lisici." In res, vsi štirje otidč v omenjeno krčmo. Potoma so dijaki drug druzega držzali in se smijali, vprašajoč kmeta, za koliko je prodal svojo borno koz<5 ? Kmet jini odgovori: rDobro! Taktf dobro, da bi je bolje ne mogel prodati!" V tein pridejo v krčmo. Kmet takdj zapove krčmarju, da naj prinese jedi in pijače za štiri Ijudf, kar je krčmar, to se vč, rad storil. Ko so se vsi štirje dobro napili in najedli, prime kmet z desno roko svoj klobuk od spredaj, dene ga na glavo in — tak(5 ga držeč na glavi — zaobrne ga nazaj in pri tem tak6j vpraša krčmarja: nKrčmar, kaj stoji kosilo ?" Krčmar uU poprej podučžn in plačan, odgovori od druge mize, kjer je imel opravilo : ,,Vse je plafiano !" Dijaki so se temu zel6 čudili ter debelo gledali drug druzega. Kmet pokliče zopet krčmarja in ta pride k njegovej mizi. Zdaj naredf kmet to isto 8 svo-jim klobukom, kakor poprej, ter pri tem zopet vpraša krčmarja: ,,Kaj stoji kosilo ?" in krčmar odgovori ravno tak6: ,,Gospodje, vse je plačano!" Nato vstane kmet, za njim tudi dijaki ter gred6 čud^č se iz krčme.
nCujte, kako je to, da krčmar pravi, da je vse plačano, a vi mu niste dali niti krajcarja za jed in pijačo?" vpraSajo dijaki preprostega kuieta, nin čirau ste na glavi klobuk obračali, ko ste kr6marja vprašali, kaj stoji kosilo ?" ...
,,Ej, ljubi moji," reče kmet, ,,to vse naredi moj klobuk. ,,Kadar koli ga jaz zaobrnem ouako na glavi, kakor ste to videli v krčmi ,,pri lisici" ter vprašam: ,,kaj stoji ?" potem — naj bi bil bodi si komur koli kaj dolžan, vsak bo rekel, kakor oni krčmar: ,,Vse je plačano!"
,,0ujte, prijatelj, posodite iiain vaš klobuk za nekoliko časa," prosili so dijaki preprostega kmeta, da bi ga prevarili za njegov klobuk.
,,Ne dam jaz nikomur svojega klobuka," odgovori resuobno zviti kniet. ,,Nu, pa nain ga prodajte," nagovarjali so ga dijaki. ,,Ne prodajem ga," od-vrne jim kmet. ,,Pa nam ga vsaj za denar posodite," prosili ga so dijaki, misleč si, ali nam ga da tak<5 ali tak6, za nas je to vse jedno, njegov tak6 več aikoli ne bo !
,,A-a" .... zatezal je kmet, ki je bil zvita buča: ,,Nu, koliko mi pa date zanj, da vara ga izposodiin ?"
,,Petdeset goldiaarjev do druzega leta," odgovoie dijaki, — samo da bi poprej dobili klobuk od njega.
,,A! To je premalo. Tak6 se ne bomo pogodili!" odvrne jim kmet, kakor da bi ne bil zadovoljen.
,,Nu, koliko pa hočete imeti zanj ?" vprašajo ga dijaki nestrpljivo.
166                               _
nDvesto goldinarjev!"   reče kmetič.    Naposled se vendar pogodč za sto
goldinarjev in dijaki zloživši denarje, dad6 jih kmetu,  in ta jini da svoj klo-
buk.   To storivši, razid6 se: kmet na svoj dom, a dijaki dalje svojim pčtem.
Še tistega dne zvečera pridejo dijaki v neko mesto- Ker so bili lačai, navrnejo
se takdj v gostilnico nk belemu konjiču", da bi se tu okrepili z jedjo in pi-
jačo.    Ko se dobro najedd in napij6, vzame jeden izmed njih kmetov klobuk,
dene ga na glavo, zaobrne ga od spredaj uazaj in pri tem vpraša gostilničarja:
nKaj smo dolžni?" a ta jim odgovori:   ,,Tak6j,  gospodje,  taktfj !"    Dijaki se
začudijo ter pogledajo  drug  druzega.    Zdaj  vzame  klobuk  drugi  dijak,  ter
reče: ,,Ti ga nisi prav zaobrnil,  in tudi nisi prav izgovoril besed,"  in polo-
živši ga na glavo, zavrti  ga in reče:   nGostilničar ! kaj stoji večerja?" a ta
jim, ge vedno stoječ  pri  drugih  gostih,  odgovori:   nTak(5j  pridem gospodje,
tak<5j; prosim potrpite malo !"    ,,Tudi ti ue znaš," zagodrnja tretji, ,,daj sem
klobuk,  da jaz  poskusim — in videla  bosta,  kako se bo stvar lepo izšla!"
Tretji dijak dene klobuk ua glavo,  zavrti ga,   in ko gostilničar pride do nji-
hove mize, vpraša ga:  nKaj stoji kosilo ?" a ta nasmehnivši se, reče-.   ,,Ko-
silo ne stoji nič, ali večerja stoji sedein goldinarjev!"   Dijakom zdaj ne pre-
ostaje druzega,  nego da morajo  plačati in — oditi.    Ko stopijo iz gostilnice
— reče tretji:   ,,Glejta,  vsi skupaj  nismo dobro zadeli;   ali jaz sem vendar
najbolje zadel, kajti ako bi bil le nainesto besede ,,kosilo" izrekel besedo nve-
čerja" — nikoli boljšega!    Gostilničav bi bil  gotovo rekel:  ,,večerja ne stoji
nič'" kakor je rekel:   ,,kosilo ne stoji nič!"    Jutri tedaj  pri  kosilu bom jaz
to stvar s klobukom izvršil  kakor najspos<5bnejši iued vama.   Ali  tudi  dru-
zega dnž se jim je godilo takisto,  kakor ta dan poprej.    Zdaj še le so  spo-
znali dijaki,  da jih je kmetič grdo  pvekanil.    Sklenili so tedaj,   da ga bodo
poiskali in zahtevali svoje denarje od njega.
Ko so se uže približali kmetovemu doinu, zapazi jih ta in spozna, ter se takdj vleže na pregrueno mizo in pove ženi, kaj in kako je v tej stvari, ter jo prosi, da naj od vsake strani niize prižge sveče in naj žaluje, kakor da bi umrl.
Vse je bilo dobro. Zdaj planejo dijaki v sobo; a kmetova žena j6ka, vpije in maha z rokama žalujoč po svojein možu. Dijaki videč, da so zakasnili, ter je zdaj vsemu konec, — obrnejo se, da bi odšli. Zdajci ugleda jeden izined njih v kotu za vrati palico, ter se nekaj izmisli, — vzame jo, zamahne ž njo in pravi: ,,Prej nego otidem, poSteno ga hočein jedenfaat ošiuiti s to palico za onih sto goldinarjev, bodi si tudi da je mrtev, in potlej naj jih ima v imenu božjem !" Kakor je rekel tako je tudi storil, in udaril je s palico po ubozein kmetu kolikor je najbolje mogel.
Zdajci začnž kmet polagoma vzdihovati ter se tak6j nato vzdigovati in govoriti: nAh, — hvala ti! — hvala ti! da si me od mrtvih zbudil!" Di-jaki se zel6 prestrašijo, ter začn<5 vprašati, kako je to, da je vstal od mrtvih?" ,,Ej," reče kmet, ,,tako moč ima ta palica: kdor ž njo udari po mrliču — tak6j se izbudi k življenju." — Dijaki se temu zel6 čudijo ter nadlegujejo kmeta toliko časa, da jim proda palico za drag denar. Kupivši palico otidd dijaki. Kmalu potem se je raznesla novica, da je uinrla kraljeva hči. Dijaki se tega zeJ<5 razvesele, gred6 h kralju in mu rek6, da mu hčerko obude k življenju.   Kralj jim obljubi v to siluo veliko denarja.   Tak6j odpeljejo dijake
167
turtt   .;i    Hii
v kraljevo palačo, kjer je na mrtvaškem odru ležala kraljeva hči. Ko so di-jaki bili sami z mrtvo kraljičino, vzame jeden izmed njih palico, ter začae udrihati po mrtvem truplu. Ali mrtva kraljeva hči se niti ne gane. Zdaj prime za palico drugi dijak, kateri to stvar bolje razumeje — ter udriha po inrliču, ali tudi ta brez vsega vspeha. Naposled poprime tretji dijak palico, da bi ž njo obudil kraljevo hčer k življenju, ali tudi temu ne gr& delo srečno izpod rok, — kraljeva hči je le ostala mrtva ! Zdaj pristopi kralj v sobo, in ta ima kaj gledati: Mrtra hči je ležala vsa prebita in ranjena na mrtvaš-kem odru. To razjezi kralja tak6, da zapovč predrzne dijake zapreti in z ostrim postom kaznovati, ker so se predrznili svet s tacimi šalami varati. Zdaj še le izprevidijo dijaki, da niso oni kmeta za nos vodili, nego da je le ' kmet njih prav pošteno nasolil v povračilo za njihovo neumno šalo, ko so mu rekli, da njegova krava ni krava, nego koza. Ko so dijaki prišli iz za-pora, ni jim več niti na inisel prišlo, da bi šli poiskat kmeta, kajti mislili so si, da bi jih zviti kmet §e jedenkrat lehko navihal.
(Iz hreaiHne prdožil I.T.)