Dopisi. Iz Dobrne. (Stanko Vraz. Jebo život, poesie a posobeni [peemotvori in delovanje] slovanske. Preložil a sepsal Jos. Kouble. V Praze, 1882.) Tako se zove nova po hrvatakemizvivnikudr. Markovičevem preatavljenaknjiga, katera na 118 straneh v českej besedi popisuje trudapoluo življenje Slovenca, rojenega 1810 v občini Cerovec blizo Ljutomera, ki je s Hrvatom dr Gaj-em začel buditi narodno zavest po slovanskem jugn. No le to. Iz omenjenega spiaa spoznamo, da je pesnikova skrb bila obširnejša. On je vse alovanske narode klical v krog bratske vzajemnosti, naj bi Slovan navduševal Slovana ter 8i glede jezika brataki roko podajal in pomagal iz otožnega stanja, v katero so ga tekom časa bile spravile nengodne razmere, kakor nam to apričuje zgodovina. Časnik nčeb*', v kojem smo Jugoslovanom pa zapopadku sicor že znano knjižico našli razglašeno, govoreč o slavnem ptsatelji pravi, da med Hrvati, kder je naš^Cerovčan bival in deloval, pred letom 1848 Čebovje niso iraeli odkritorsčnejšega prijatelja in Ijubeznivšega pobratima, kakor jirn je to bil nentrudljivo delavni Stanko. Narod Ceski bo gotovo bvaležen prestavljaveu, ki je s svojitn peresom pomnožil književnoat in s tem obnovil spomin na ruinole Case, na čase, ko se je nežna cvetlica bratske zveze med Slovani na jugu in na severu bila tako inilokrasno razcvetala ter svoj blagi dub razširjala po krajib, koder prebivajo zvesti otroci velike matore Slave. Podatki, pristavlja imenovani časopis, podatki ali črtice o rodoljubih elovenskib, brvatekib in čeakib pak posnetki iz raznih piseni dajajo celemu aostavku nemalo ceuo. Iz vaega se pa vidi dalje, da sa prvi buditelji in najmarljivejši delavci na narodnein polji bili katoliški duhovuiki, katere je tudi Vraz atel med avoje iskrene prijatelje in jako čialal. Kdo bo se pa ae potem čudil, da slavni pevec pri avojej malone straatnej ljubezni do mile domovine vendar vere v Boga ui pustil iz očij ? vpraša česki dnevnik. To je med ostalim zasvedočil ali popričal b znamenitimi besedami, ki jih je odposlal čeboslovanekemu književniku ali pisatelju Erben-u. Tam namreč piše: ,,Moram po praviei reči, da se ne naslanjam na modrost posvetnib modrijanov, marveč na milost in pravičnost Boga, ki srečo narodov drži v evojej roci in ki ne da poginiti narodu dobremu in nepokvarjenemu, ko bi se piav njegovi voditelji z podlosti ali malopridnoati in prevzetnosti ali oaabnosti cel6 na glavo postavljali. Saj je Bog sam naš največi donjoljub, domoljub, dobrotnik in voditelj; če bi tega ne bilo, mi bi že zdavnaj spoopešali in apoizginili!" Da, ljabitelju alovanskega slovstva se v českej kujižici znovič oživlja nponos Slovencev in dika ali čast Hrvatov" — Stanko Vraz, kateremu je vaeprezgodaj žalibog že 1851 neusmiljena smrt prerezala krhko nit življenja. Iz Ptuja. (Narodni dom.) Naaa čitalnica je dobila hišo ,,Hotel zur Stadt Wien" za 11,500 gold. v svojo last, pogodba je podpisana. Ker so s teni čitalnične razmore vao druge poatale, treba je, da se društvena pravila primerno prenarede. V to svrho izbral se je^ poseben odbor. V tem odboru so gospodje dr. Čuček, Dr. Gregorič, dr. Ferjančič, Hirti, Lendošek, dr. Jurtela, Plešek, Jurca, Planinsek, dr. Ploj in prof. Žitek. Dne 5. marca ao se ti goapodje pogovarjali o glavnih točkah pravil, ktere se bodo prenaredile, slednjič se je naložilo gg. dr. Gregorič-u, dr. Jnrteli in Jurci, da po danib njim naavetib uredijo pravila ter njih predložijo odboru v potrditev. Tako, kakor bode odbor konečno pravila odobril, bodo se predlagala občnemu zboru v spretjetje. Ako jib sprejme občni zbor, bodo se odposlale c. k. nameatniji, da njib potrdi. Kdor izmej onih gospodov, kateri so obljubili doaeske za sakup hiae in kateri ne stanujejo v Ptuji, inaa kak nasvet gledd druatvenih pravil, naj ga blagovoli pred občnim zborom naznaniti; kajti to olajža delo odboru, in občni zbor izogne ae dolgo trajajočemu posvetovanju. Ker je kupna pogodba podpisana, bode se v kratkem naznanil, obrok za vplačanjo 1O°/O obljubljene svote. Upamo, da se bode redno plačevalo! Iz Ormoža. (Proanja okrajnega odbora za olajšanješolskega obiakovanja.) Due 27. febr. je bilo na dnevnetu redu tukajšnjega okrajncga odbora vprašanje, ali bi naj podpisali proanjo osnovano od graškega odbora na gospoako zbornico v Beč, naj šolake postave ostanejo pri starem, in naj se vladni predlog zavržo, kteri uamcrava marsiktero olajaanje vpeljati. — Proti taki prošnji mora biti vsak narodnjak in vsak, kateri želi potrebno olajšanje 81etnega aolskega obiskovanja; zato se je vzdignil g. dr. Geršak v odboru ne sarao proti grački osnovi, ampak je stavil tudi predlog, naj ormožki odbor napravi nasprotno prošnjo, namreč, da naj gosposka zbornica sprejme in potrdi vladia predlog, kateri je jako koristen narodom, posebno koietom. — Po daljši razpravi ae je Geršakov predlog aprejel; za njegov_ predlog so glasovali gg. Majhenič, Kočevar in Škerlec; proti pa: Ktnetič, Scbmidl in Čulek. — Ker tukaj gre za pravo narodno stvar; labko vaak vidi, na kateri kraj se naj nagne; varujte se toraj nasvetov Vasih narodnih naaprotnikov in držite 8e onib, kateri se borijo za pravni, nepokvarjeni narodi napredek. Od nemške Mure. (Zagovor.) V zadnjem listu ,,Slov. Gosp." se nek dopisnik ,,Od slovenske Mureu hudo krega nad ucitelji in katebeti Radgonskih šol, ker baje nijene besedice ne spregovorijo v alovenskem jeziku. Ta dopis prebravši sem si na tihem mislil: Kako labko le je kogarkoli kregati, če se na njegove okoliščine ne gleda. Nikdar ne bom zagovarjal reči, ktere grajanja zaslužijo. Ali pravicoljubnoat me sili dopisniku avoje mnenje očitno razodeti. Žalostne so resnično šolske razmere za Slovence na nernski meji, in sicer ne aarno v Radgoni, temveč tudi v Apačab, Cmureku, Špielfeldu, Gomilici in v Lučanah. Pa kdo je tega kriv? Učitelji mnogokrat ne, katebeti pa ae nienje. Ti imajo v takih dvojezifnib aolah itak že budo delo. G. učitelj Čeh stori za Slovence v aoli, kolikor v tamoanjih okolinčinab storiti more in sme. In da č. g. katebet Muraec na Slovence ne pozabi, tega naj bo g. dopisnik prepričan. Kdor narodoljubnost tega velezasluženega gospoda ae ne pozna, naj pogleda v koledar nMoborske družbe". Tam bo naael, da je inienovani gospod poverjenik ne samo za Radgonsko župnijo, temveč tudi za vse alovenake župnije Somboteljske škofije na Ogerskem. — Goapod dopisnik bi tedaj gotovo bolje storil, ko bi svoje sodelavce za narodno reč navduševal in jim s svetom in djanjem pomagal. — Bratje Slovenci! Sloga jači! — G. dopisnik ,,od slovenske Mure"! svetujte, kako bi se dale šolske razmere na alovensko-nemaki meji vrediti? Slovensk katebet na nemakem. Iz Ljutomera. (Dvojna zlata poroka.) Gotovo nenavadno in redko cerkveno veselje ae je obhajalo v nedeljo pred pustom v prostrani in lepi cerkvi Ljutonieraki. Obhajala sta dva brata Pauseja z dvema sestrama zlato goatovanje. Doživeli so arečno v zakoau dolgo vrsto 50 let. Na sestib vozovih so se pripeljali gosti: sini, bčeri, vnuki in vnukinje v trg. Mično je bilo gledati z venci okinčane hčeri in vnukinje, kedar so stopili z vozov, ki so jih pripeljali okinčani lepi konji, kakoršnib se najde na Murskem polji. Vse trlo se je ljudstva, ki je čakalo videti ae v tej okolici nedočakano slovesnost. Pri proeesiji, ki je za križem šla iz farovža, so lukale iz okenj mnogotere glave, gledalcem 80 padale debele solze iz radovednih očes, videti dva atarčeka, še vrlo čvrsta in dve starki, od kterib je ena bolebna ae komaj dala nagovoriti na to obbajanje. Vsak je želel videti zlate gostovanjščake. Ljudstva se je zbralo, da ga je bilo malokedaj tukaj pri kaki cerkveni slovesnosti toliko. Po prihodu v cerkev ao č\ g. župnik imeli primeren nagovor s prižnice; po dokončani poroki je bila slovesna sv. meša. Naš hvalje vredni organiat g. G. P. je povzdignil slovesnost z novo pesmico in 8 cerkveno godbo. Vse je bilo in odialo povzdignjeno in polno bvale na av. katoliško Cerkev, ki je tako darežljiva s avojimi blagoslovi, in se raduje tiidi z onimi, ki stojijo blizu groba!