List 34. Tečaj XLI t* i A 'M S ' i >T J t- izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarniei jemane za eelo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za eetrt leta 1 gold po pošti pa za celo leto 4 gold, 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za eetrt leta 1 gold. 30 kr. ** • ' K ^v^Mf pošiljaj •/■- ; 0 ^ ^ >r r Ljubljani 22. avgusta 1883. V ... _ - "i*.v. * Obseg: Oznanilo o delitvi premij v denarju in priznanskih diplom za kobile in žebice, katera delitev se bo vršila na Kranjskem za leto 1883, Kako ravnati, da se pridela bolj debelo in lepo sadje. O koristi gozda, oziroma potrati lesa. Pomoček zoper kokanje kokoši. Naznanilo. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. (Daije Potovanje cesarjevo po Kranjskem. (Dalje.) Cerkev Jezusovega Srca v Ljubljani. Po doba (povest). (Dalje ) Naši dopisi. Noviear. Gospodarske stvari. . Premije se izročujejo rejcu premirane živine precej od premijske komisije proti prejemnemu listu. Oznanilo o delitvi premij v denarju in priznanskih diplom za kobile in žebice, katera delitev se bo vršila na Kranjskem za leto 1883. Na Kranjskem se bo za leto 1883. vršila delitev II. Posebne določbe. A. Za kobile z žebetom, B. mlade kobile, C. žebice. cesarskih premij v c. k. cekinih in v srebrnih svetinjah kakor tudi delitev priznanskih diplom Kra nji utegnejo za premijo prositi samo kobile z žebetom, mlade kobile in žebice noriškega plemena , v drugih postajah ni zarad plemena nobene omejitve. žebetom ? za mlade kobile j za kobile z za žebice v čveterih konkurznih postajah, ki so spodaj imenovane Rib tembra 1883 za politi okraj Kočevj dolfo Šentjernej i za politične okraje Krško » in Crn omel septembra 1883 ad A. . Za premijo utegnejo prositi kobile z žebetom samo od svojega spolnjenega četrtega leta više, brez sep- omejitve na kako najvišo starost, dokler so zdrave, dobro rejene, imajo na sebi lastnosti dobrih kobil ple-menjic in imajo s seboj lepo žebe, ki še sesa, ali je uže odstavljeno. Pri sicer enaki kakošnosti pa imajo mlajše Na Vrhniki za politične okraje Litij ljub ljansk Ljublj kol Logat * Postoj in mest kobile prednost pred starejšimi. . Premija se sme kobilam z žebetom takrat septembra 1883 Kranji za politične okraje K in Kamnik 10. septembra 1883 Radol prisoditi : ako je žebe od cesarskega ali licenciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno (legalno) pripustnico ; ako se prinese od župana narejeno in vsaki konkurzni postaji se začne delitev premij od pristojne politične okrajne oblastnije potrjeno spri v imenovanih dnevih ob devetih predpold čevalo, ter se s tem dokaže, da je pripeljana kobila z Za to delitev premij veljajo sledeče uredbe, katere žebetom uže prej, ko je žebeta storila , last bila tega so se naravnale po pravilih, ki za to veljajo, s privo- gospodarja, ki za premijo prosi litvij c. kr. ministerstva za poljedelstvo z ozirom na posebne razmere te dežele Zarad tega. da je katera kobila z žebetom uže v prejšnjih letih prejela eno ali več premij, ona ni iz- . Splošne uredbe. Delitev premij se bode vršila v vsaki konkurzni postaji po posebni premijski komisiji pod vodstvom predstojnika dotične politične okrajne oblastnije kot pred- in 5. letu svoje starosti, ter smejo le tedaj premijo do klenjena, da bi ne smela za naprej več premije dobiti. ad B. Za premijo utegnejo prositi mlade kobile v sednika; ta komisija obstoji iz enega poslanca držav nega žebčarstva, potem iz dveh poslancev odseka za konjerejo c. kr. kmetijske družbe, poslednjič iz c. kr. deželnega živinskega zdravnika ali živinskega žebčar-skega z dravnika, eventuelno iz dotičnega okrajnega živinskega zdravnika. Kot premije se bodo delili c. kr. cekini in srebrne medalije. Ako bi se kdo odpovedal gori imenovanih premij biti če so ubrej od cesarskega ali licenciranega privatnega žebca, in se to dokaže s postavno (legalno) pripustnico; če je kobila najmanj eno leto uže v posesti stega, ki za premijo prosi, in če se to dokaže po spričevalu župana, katero je potrjeno od pristojne politične okrajne oblastnije. Mlade kobile, katere so kakor take enkrat pre- se mu bodo namesto teh premij podelile priznanske di- mijo dobile, utegnejo prihodnjič premijo dobiti samo kot plom z imenom rejca, s kratkim popisom premiranega konja in z opazko, da se je premije odpovedal kobile z žebetom, če imajo lepo žebe, katero še sesa ali je uže odstavljeno 268 ad . Za premijo utegnejo prositi lepe žebice po spol- njenem prvem in drugem letu, če so dobro rejene in če po rasti svojega trupla obetajo, da se bodo za naprej dobro razvile in odgojile. ima izrediti sadja. Naraven pripomoček lepšega sadja pridelati je tedaj, preobilno sadje pred zrelostjo obrati, potem je ostalo sadje gotovo lepše in debeleje. Tudi listje sadnega drevesa potrebuje živeža, zato . Do premij imajo posestniki takih žebic le takrat pravico, če se s postavno pripustnico dokaže, da so te žebice od cesarskega in licenciranega privatnega žebca plemenjaka, in se dokaže po spričevalu županovem, od pristojne politične okrajne gosposke potrjenem , da so jih posestniki sami izredili. nekateri sadju pomagajo k veči lepoti in debelosti s tem, da odstranijo sadno perje. In tako je znanih še več takih sredstev za umetno debeljenje sadja. Med ad A., B. in C. . Kobilam z žebetom, mladim kobilam in žebi-cam, kater utegnejo za premijo prositi, se bode v vsaki konkurzni postaji delilo od premijske komisije : Kobilam z žebetom, ki še sesa, eno darilo po temi pa omenjamo le še enega priporočanega po znanem nemškem sadjerejcu Lukasu. Ta piše po lastnih skušnjah, da se priporoča za umetno debeljenje sadja ono ravnanje, katero se po pravici priporoča za debeljenje sadja: preparanje drevesne kože podolgoma. Ako se prešibkemu drevesu po deblu z oj-strim nožem podolgoma koža prereže, tedaj se drevesni sok bolj obrača na ranjene dele drevesa, to se bolj redi, — Za de- cekinov, eno darilo po 5 cekinov, eno darilo po cekine in eno darilo po 3 cekine, potem dve srebrni medaliji; mladim kobilam eno darilo po cekinov ? eno darilo po 4 cekine in eno po 3 cekine, potem srebrni medaliji; žebicam tri darila po 2 cekina in dve srebrni medaliji. Skupaj 148 c. k. cekinov in 24 srebrnih medalij. Konečná opazka. zaceli rane in namen sadjerejcev je dosežen. beljenje sadja priporoča Lukas prav to ravnanje. Koža one vejice, na kateri je sad, precepi se od sadu doli nekaj čez prvo rogovilo vejice na vsaki strani enkrat, sokovi drevesa se bolj stekajo proti oni vejici in sad izredi se skoraj do polovice veče debelosti, kakor sicer. Pa, ako se hoče namen popolnem doseči, treba je vejico podpirati ali privezati, sicer se odlomi vejica ali celó veja in namesto dobička ima človek škodo. To ravnanje se ne dá obračati in rabiti v veliki meri, ampak za prirejo nekaterih kosov posebne vrste, kateri se potem odlikujejo memo druzega sadja iste vrste po posebni, nenavadni velikosti. Pa skušnje so potrdile, da se ta namen po tej poti dobro doseže. Drevesu po-Posestniki triletnih, za pleme sposobnih žebcev se streči z dobro prstjo in pa s tem, da se odvzame pre-pozivajo, da naj jih o priliki premiranja pripeljejo pred obilno sadje itd., mora se se ve da pridružiti onemu komisijo v ta namen, da se zapišejo, ker bi se utegnili pripomočku. pozneje kupiti. _ Premijska komisija ima tudi pravico, visokemu c. k. ministerstvu za poljedelstvo nasvetovati licencirane privatne žebce za podporščino. Od c. kr. deželne vlade za Kranjsko. koristi gozda, oziroma potrati lesa. Ljubljani 6. junija 1883. Kako ravnati, da se pridela bolj debelo m lepo sadje. Kdor sadja ne potrebuje v drug namen, kakor da ga porabi pri svoji domači družini, bodisi frišno ali suho, ta se navadno prav malo briga za lepoto sadja, ampak Znane so nam družine, obstoječe iz 8 do 10 ljudi, katere po gorah stanujejo. Slabe hišice, katere so si večidel same zgradile, so njih borno stanovanje. Razun male peščene njivice zraven hišice nimajo druzega premoženja. Gospodarji hodijo drugam delat, da si prislužijo po 40—50 kr. na dan in s tem naj preživé veliko družino svojo. In enakih družin s hišicami in brez njih je v Avstriji na sto tisoče. Vsi ti prebivajo blizo gozdov. 40 le gleda, da pridela mnogo vsakovrstnega sadja. Druga je pri pravih prijateljih sadjereje, pri onih, ki poskušajo, kako pridelati lepšega sadja, posebno pa pri sadjerejcih, kateri navadno v mesta prodajajo lepše sadje, in kateri vedó, da se pri sadji boljše vrste cena zeló povikša, kolikor lepše in debeleje je sadje. Znano je, da zdravo, krepko rastoče drevo lepše sadje rodi, kakor bolehno ali sicer hirajoče drevo. Zato oO kr. na dan, kar pa le poleti traja, očetje takih družin ne bi mogli preživeti obile družine, ko bi iz bližnjega gozda ne dobivali izdatne pomoči. Enaki gospodarji se dadó porabiti v gozdu pri kuhanji oglja, napravi drv za dom in prodaj. Les za svoje potrebe dobé ves iz gozda. Odraščeni in manji otroci in stareje ženske nabirajo jagode, maline in druga zelišča, za kar skupijo denar. Ko so si malo opomogli, kupijo si par ovac ali kravo, katera zopet življenje le iz gozda dobiva. novejšem času so se pa gozdi silno posekali in od enakih hiš, katere so še pred 20 leti tik gozda stale, je prvi čist naraven pripomoček za pridelovanje lepega daleč v gore pomaknili. Bati se je toraj, da zginejo sadja vse ono, kar podpira in pospešuje rast sadnega gozdi po gorah in toliko tisoč revnih ljudi zgubi živež, drevja in kar odstraňuje njegove različne bolezni; v to In vse te družine se bodo morale na škodo državi iz- vrsto pripomočkov spada: okopavanje in gnojenje prsti seliti! krog drevesa, preganjanje miši in druzega mrčesa ovi- Uže zaradi teh nesrečnih ljudi morale bi grajščine, janje deblov s slamo, beljenje z apnom, mazanje dre- soseske in posamezni gospodarji z gozdom varčno rav- vesnih ran z vročim ali mrzlim kotranom, strganje mahu nati. Kdor pa vé, kako barbarično se dandanes gozdi in stare kože, privezavanje mladih in podpiranje starejih sekajo, odpadki drevja v gozdih puščajo, da segnijejo. sadnih dreves, otresavanje snega z dreves, obrezavanje doma na ognjiščih skoro noč in dan po en meter dolga suhih ali pregostih vej itd. frišna polena žgejo, za rajklje na tisoče mladih hoj in Dalje je gotovo, da redilna moč drevesa, katera je bukev vniči, pastirji za gajželnike veliko drevja pokva- omejena, ne more izrediti veliko število sadja tako le- rijo in se za mnogovrstne svečanosti po neumnosti naj- kakor manje število, zato je sadje pri enako ro- lepši les jemlje, se mora s strahom od takega početj pega, dovitnem drevesu toliko veče in lepše, kolikor menj obrniti. a 269 nas, to smo obilo skusili, se opravi nič samo straže s svojo godbo. To so, kar se zadeva oblačila bolj vojaško, kakor družbe veteranov, osnovana društva z lepo besedo, zato bode še marsikaterega trdo zadela gozdna postava, predno pridejo naši ljudje do spoznanja, katera ^združujejo vse nekdanj da je v gozdih treba varčno gospodariti y vojake gledé na sta » Gospodarske izkušnje. Pomoček zoper kokanje kokoši. rost. Za njimi sledili so „Sokoli" ljubljanski in nemški „Turnarji", ki niso doma pozabili svojih nemških trakov. Potem sledili so pevci čitalnice blizo 200 na številu, za njimi filharmonično društvo, in dalje društvo katoliških pomočnikov ljubljanskih in onih iz Šentvida nad Ljub Ija ki so lepo zastopali one kroge, kateri z na- Kdor ima veliko kuretine, naveliča se poletni čas predovalnim podukom in spretnimi rokami zastopajo vednega kokanja kokoši, ker vedno posedajo po gnjezdih naše obrtništvo družinam svojim in državi na blagor in nič ne neso. stradajo rabij Navadno se koklje v vodo potapljajo, čast oddaljeni od onih prekucijskih načel katera hočejo se še druga taka konjaška zdravila, vsakemu stanu zahtevati brezozirne prednosti pred vsemi pa vrh tega nič ne pomagajo. Nek izkušenec pripo- drugimi ne gledé na to, ali je tedaj vsem drugim mo roča pa sledeče sredstvo z zagotovilom, da zmiraj po- goče še obstajati ali ne in brez ozira na zapovedi kr maga: Koklja pusti se par dni pri miru na gnjezdu, ščanske ljubezni do bližnjega, potem pa se dene v kurnjek, ki ima kamnita ali sicer popolnem gládka tla, na katerih koklja nima skušnjave počepati; v kurniku pa morajo biti palice, na katere širjene požarne straže se kokoš lahko vseda Pevska in bralna društva poslala so iz vse dežele pred cesarja svoje zastopnike in enako tudi lepo raz- Potem pa sledili so pravi Tu se koklji daje jedi in pijače, stopniki vseh občin naše dežele : župani in občinski kakor sicer in dodá se ji mlad in krepak pet svetovalci vseh občin iz vseh krajev naše dežele vsak Tako življenje z drušino prežene ji kokanje v malo v narodni noši svojega kraja. To bil je pač najlepši dneh in nrerï tednom 7fmpt nPcH — Poskusite, pozdrav vsake vasi in hiše naše dežele. Videti je bil tukaj čvrst Gorenjec, ponosen No- tranjec, jedrnat Kraševec, prebrisan Ribničan, ličen Beli Kranjec in vljuden Dolenjec, vsak v zavesti visoke časti pred tednom zopet začne nesti saj nič ne veljá; ako pomaga, je pa dobro Naznanilo. Na vrtu kmetijske družbe v Ljubljani na Poljanah na prodaj semenska sibirska rž liter po 10 kr., m pšenica specialiteta, liter po 15 kr. Pšenice je le še 19 mernikov; ker se bliža čas setve, naj se tedaj kmalu oglasi, kdor je želi. Pridelek je prav bogat, nasad daje po 2 mernika in ni nikoli snetjava/ u . -,----» LJO, Y U^l da gre v imenu svoje občine pred cesarja Dalje sledile so s pevci tudi pevk drugih krajev ljubljanske okolice noši iz Šiške z se Ljubljani 20. avgusta. Jožef Vodè, oskrbnik. v najlepši naši narodni v črni obleki in lično belo pečo s stoječo penkljo vrh glave. — To lepo in okusno nošo občudovalo je s cesarjem vred vse tuje občinstvo in želeti poleg izvirno lepe stare noše naših Belih Kranjic ta noša ohranila v narodu za vsako praznično priliko. Za pevkami sledili so še lovci v lovški obleki s psi in raznovrstno divjačino, potem pa sprevod svatov je, da bi z balami i gom nevesto in ženinom, teto in družicami 5 svati vsake vrste z odraščenimi in otroci i dru-vsi v Potovanje cesarjevo po Kranjskem Tretji dan. (13. julija.) (Dalje.) Od strelišča in državne drevesnice podali so se s7itlimi gambami, klobuke kastorce, spodaj na glavi še lični gorenjski obleki. Ženske nosile so nekdaj navadne dragocene, pa ne ravno okusne avbe, židane rute, okle panke itd., moški pa so bili v jerhastih hlačah in de loma žametastih deloma v škrlatastih „lajbčih u z belo presvitli cesar k ljudski veselici, katera je bila prired- židane kape, na klobukih v pušelj jena na senožeti pod mestnim gradom ,/Pivoli" na levici velikega drevoreda, ki pelj Na poslopij mesta proti gradu nagelj in rožmarin Še je sledil drugi povit >5 roženkraut senožeti izrastla je iz tal cela dolga vrsta lepih drugim spremstvom voz s sodom vina z vincarji in tujcu prišedšemu v Ljublj ki so nosili pridelke kmetijstva je, da pride v oddelek dunajskega „Praterja", ko je zagledal lepo zrezljane pivarne, motovila za dozdevalo se Potem Pokopi s pridelki rudninskimi ----„^ 'Učljiv , j v, ZiCt paviljone, restavracije, kegljišča kakor Ves sprevod bil je v resnici velikansk se ne more vrediti drugače, kakor čijami guncanje, vrtila s konji, jeleni, ko- vesni priliki z združenimi močmi pr in krasen i taki slo > katere je spremljala bobneča turška godba vabila radovedneže Iz Ljubljane gori od „Mokarja" in „Maliča" vrelo Poleg sprevoda bilo je pa v vseh oddelkih velikega drevoreda, v katerih se je zbiral sprevod, največ prostoru za ljudsko veselico, toliko vse črno ljudstva, še bolj živi pa so bili oddelki vé- skega in vnanjega ljudstva likega drevoreda proti Koloseju in Šiški, ker tam zbiral primeroma pa na neizmerno ljubljan- da je težko število tudi le aniti, ni pa dvoma, da je bilo pole or o ljub je sprevod , katerega se je vdeležila, kakor morebiti ljanskih 20.000 ljudi še tri do štirikrat toliko vnanjih nikdar poprej tako, kranjska dežela, zbrana po vsako vrstnih svojih zastopnikih, z namenom, pokloniti kazati se svojemu ljubljenemu vladarj po- Tukaj zbralo Ko so presvitli cesar došli v svoj „cesarski" pavi začel se je memo njih premikati krasni sprevod je vse deloma v vrstah sprevoda, deloma med gle dalci. Sprevod vam kazal je zeló vsá društva dežele m poleg njih ves naš narod deloma v njegovih sedanjih, deloma pa v njegovih preteklih nošah, katere se kažejo pri ženitovanji in sicer bolj zanimivih prilikah. Sprevod pričenjalo je trideset kmetijskih mladenčev na neosed-lanih konjih s trakovi z deželnimi barvami za klobuki in s črno-rumenimi opaši čez pleča na prsi. Za njimi šli so paroma po vojaško oblečene dolenjske meščanske ljon a ____________a_______7 ki je cesarja pozdravljal z'živahnimi živio-klici, presvitli cesar pa so sprevod ogledavali z očividno zadovoljnostjo adostjo, pohvalujoči zdaj lepo vredjenje, zdaj čvrste m ljudi Ko so došli svatje z nevesto in družicami, nagovo rili so med drugimi gospico Grassellij teto Murniko starešino Fr. D r e n i k nevesto in so iz > rekli svojo zadovoljnost o lepem sprevodu in se potem podali med gosto množico ogledujoči lepo vredjeno veselico in skozi in skozi navdušeno veselo. * 210 Proti uri podali so se presvitli cesar obedu nika, kateri je prosil nekega slovenskega gosp. župnika na svoj dvor, na prostoru ljudske veselice pa je trajalo naj mu blagovoli poslati dotični Ust „Danice", ako bo v pozno noč pri godbah, umetalnem ognju, petji itd. ona govor morda ponatisnila tako veselo in živahno življenje, kakoršnega Ljubljana spoštovani g. naročnik še ni videla in ga ne bo zopet kmalu. w Novic e bi želel brati kak to pridigo, zavrnemo ça Ker so ta dan „Novice" na 31. list „Danice" 1. 1881., kjer jo najde natisnjeno-.) imele svojega poročevalca Po slovenski pridigi pontificiral je v rnmensko-sloveii pri cesarskem obedu, hočemo o njem tudi še nekaj skem obredu zopet mil. gosp. Strossmajer. Kaj poseb omeniti. Izmed poslancev bili so ta dan vabljeni: grof Hohenwart, Klun, Lavrenčič, Mohar, dr. Po- nega bilo je tudi to, da so ta dan pospremljevali pre -----------,---------------, — ----, A v, lepo petje glasovi dobro donečega harmonija, kar noben klukar, dr. Strbenc, L. Svetec, dr. Vošnjak in prejšnji dan naših slovesnost pri sv. Klemenu ni bilo dr. Z ar ni k. Sicer so bili izmed znanih še poljedelski Omenjeno naj bo, da se je bilo gospici Lahainerjevi sredi velike gnječe pri sv. minister grof Falkenhayn, baron Kuhn, major Sa- in meni vendar posrečilo v 1 o m o n idr. Kosilo se je, kakor navadno, toliko časa in tako, kakor smo pri drugem delu tega popisa uže omenili. Jakina, obiskati z njimi tudi še slovečo Loretto Presvitlega cesarja sedež bil je v sredi one dolge strani pa podati se po suhem skoz zgornjo Italijo mize, od katere je razgled na okna proti gosposki ulici Klemenu najti gosp. mons. Stojalowskita. Nameravali smo mnogi Slovenci, voziti se nazaj gredé s Poljaki do , potem r bi bili zamogli videti se mnogo slovečih mest (obedna soba je namreč v drugem nadstropji dvora v S in fgaglio (rojstno ^mesto neumrljive gosposki ulici). Na desnici cesarjevi sedel je baron peža Pija IX.) Kuhn, trajal eno uro, podali so se presvitli cesar v ono sobo, Faenca, Imol dalj kakor na pr rajnega pa na levici pa grof Hohenwart. Po obedu, ki je črti veča mesta: Pesaro, Rim ležijo ob naši projektirani popotni C Fori kjer se jih pričakuje i in (kj njimi vsi gostje. Začele so en čas za škofa*), Bo log vj xi. i un u i j vuotua, X uiu so bili tudi rajni sv. Oče Pij IX f (močna trd se pušiti smodke in pri pušenji prosto razgovarjanje. njava, v kateri je za čase papeževega gospodarstva čez Presvitli cesar govorili so dalje z grofom Hohenwartom, pridružila sta se potem gospoda baron Kuhn in grof posadko v obrambo pravic Falkenhayn in skupni ta razgovor trajal je dolgo; po- Rovi go, sloveča Pad one pokrajine imela Avstrija dolga leta svojo vojaško (kj apostoljskega prestola) počiva truplo sv. An tem so se cesar obrnili do navzočega generala in za tona Padvanskega), posebno pa Benetke, ta čudovita njim do poveljnika žandarjev, potem pa so se dalje raz- kraljica morja. V resnici: jako znameniti in mikavni govarjali z navzočimi poslanci. Presvitli cesar izraževali popotni načrt! Vendar nam je to popotno črto odsve- da je gotovo češ so se jako zadovoljno o lepih svečanostih, o velikem toval uže poprej gosp. P. Benedičič, ,vo, «« številu deželnih dobrodelnih naprav in o drugih gospo- po zgornjem Italijanskem še veča vročina kot v Rimu darskih zadevah. Culi pa so tudi, da sta dva stareja da dalje za popotnika, ako pride iz „Večnega Mesta6 poslanca spregovorila želje Slovencev o splošni politiki, nimajo ostala italijanska mesta, akoravno so sama na r Tako je trajalo razgovarjanje zopet skoraj uro in pre- sebi velika in znamenita svitlemu cesarju videti je bilo, da so izredno zadovoljni in veseli. kavnosti 9 vendar nobene posebne mi ker vtisi, katere prinesejo popotniki iz Rima lici dom Dostaviti imamo tudi še par besedi o ljudski vese zatemnujejo vse drugo j Poleg tega nas je dolga vožnja v italijanskih 9 ki je trajala še pozno v noč pod mestnim gra- slaboglasnih vozovih 3. reda uže sama na sebť dovoli „Iivoli . skrbela. K temu odsvetu in pomislikom pridružil se je Videti je bilo, da se po končanem sprevodu ' * ...... ko likor dalje je šlo v noč, shaja toliko več ljudstva življenje postajalo je bolj in bolj živahno. 9 in Polne so bile krčme, razveseljevalo se je ljudstvo ki nas v Jakinu čaka skrbela zdaj tudi še gosp. mons. Stojalowski, ki nam je kót najbolje svetoval: da gremo s Poljaki v Jakin in Loretto, potem pa se prepeljamo s parnikom „Stambulom pri različnih igrah. Ko pa se je pričel krasen umeten občudovalo je vse lepe rakete, zvezde, kolesa >--. ~ f--, koj naravnost čez Jadransko morje nazaj v Trst. Djal je tudi, da, če hočemo videti na vsak način Benetke, storimo najbolj prav, ako se iz Sklepal pa je vsakdo z besedami : Trsta nazaj tje prepeljemo, ker je romarjem zagotov na polovico znižana prevožnja (Dalje prihodnjič.) ogenj, ognjene napise Po veličastno lepem dnevu v resnici krasen večer (Dalje prihodnjič.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 Spisuje Jos. Levic ni k. (Dalje.) *) Naj bo kot zgodovinska drobtinčica o tej ugodni priliki omenjeno, da se je bil v tem mestu poklonil kot bivšemu tadanjemu ondotnemu škofu Maštaj-Ferretiju (poznejšemu papežu Piju) naš slavnoznani rojak, rajni mil. gosp. novomeški Ko smo prihiteli vsi spehani k SV. Klemenu, podali prost vitez Simon Wilfan. Malokateremu je morda znano, da smo se koj v cerkev. Ura nam je namreč^kazala, da je bil ta naš č. g. rojak mnogo let vojni kaplan pri ljub- smo Utegnili zakasniti uže precéj pridige. Skoda, da je ljanskem 17. peš polku, takrat zvanem Hohenlohe-Langenburg. bilo res tako. Vendar je pa trajal govor še precéj Zarad puntarskega gibanja (v komur so bili Lahi vedno moj- dolgo, in to nas je vtolažilo. Veselilo, res prav zeló stri) nahajal se je naš polk taista leta dalj časa po Talijan- veselilo nas je v srce, videti, kako zeló pazljivo SO slo- skem, in prišel med drugim tudi v Imolo. O tej priliki šel vanski romarji poslušali našega prečastnega gosp. gO- se je tedaj č. g. rojak poklonit mil. gosp. škofu Mastaj-Fer- vornika, in zlasti na obrazih Dalmatincev (ki SO se po retiju. Se poznejša leta mil. gosp. prošt Wilfan ni mogel svoji noši lahko poznali), menil sem brati tO, kar nam nikoli dosti prehvaliti velike prisrčnosti, prijaznosti, ljubeznji- je Slovencem djal v „Hotel Roma" mil. gospod biškup vosti in ponižnosti, katere lastnosti so uže takrat poznejšega Strossmajer, ko smo se mu Šli necega dne vskupno po- papeža Pija IX. močno odlikovale; živeli so pa nek tudi uže klonit, namreč: „Mi bi morali biti vsi eno!" Za takrat, akoravno po rodu grofovskega stanu, tako priprosto, nimal se je za gosp. Kožuhovi govor tudi Še posebno da se je bilo čuditi. Vsa njihova domača opravila in posle čast. gosp. vrednik nekega hrvaškega cerkvenega čas- oskrboval je nek le eden strežnik. Pis. 2Î1 Cerkev Jezusovega Serca V Lillbliani. in Metoda, ki je prizidana in v ktero se gre od desne strani poprečnice. Sest stopnjic derží od vnanjih tál Trinajstega mal. serpana so naš presvitli cesar, do veže, ki se nje obok opira na dva stebra. Veža je spremljani od vzvišenega gospoda generala topništva, ločena od notranje cerkve s trojnimi velikimi vrati, ki ------u - O O--JL---- O - " vv VV^/AAAUV f U/J t # ------J " W velicega pobočnika barona Mondel-na in gospoda de- imajo po dvojne duri Pogled notranje cerkve je za želnega predsednika barona Winkler-ja, ogledali cerkev slehernega obiskovavca spodbuden in dobrodej ne Jezusovega Serca. Milostljivi gospod knezoškof, ča o w - ' ^ ' -^^vuvuuvu ALI vAV KJ VA \J Â-L . ia \J hoté človek postoji precej pod korom, ki je s hrastovim stiti gospodje misijonarji in odborniki društva za zi- lesom lepo opažen (res lepo delo tukajšnjega mizarja danje cerkve Jezusovega Serca so presvitlega cesarja Vincencija Hansela) pri velikih vratih z vso častjo sprejeli. Kratki ogovor se najpervo oberne k svetišu, k trem oknom, ki so tudi na dva stebra opira. Oko lo milostljivega gospoda knezoškofa ko zavetnika društva lepo pisane in prav vgodno razsvetljene in predstavljajo so Njih Veličanstvo prijazno poslušali in kratko odgo- presveto Trojico, našo ljubo Gospo presvetega Serca s vorili. Nato je gospod vladni svetovavec grof Rudolf svetim Jožefom in pa razodenje Gospodovo zveličani ozre se dalje k velikemu altarju, ki ie Chorinsky, ko predsednik društva, predstavil te-le go- Marjeti Alakok gpode: mestnega inženirja Adolf-a Wagner-ja, ki je vse narejen iz hrastovega lesa v natorni barvi in z zlato obrise in vodstvo cerkvenega zidanja brezplačno osker- vdelavo. Ta altar ima na obéh stranéh tabernakeljna boval, stavbnega mojstra Faleschini-ta, in podobarja iz po dve v zlatu malani podobi, pervaka aposteljnov sv. ^^v^ , — -J ~ ~ — AU IJ\J\A,\J KJiAtk Jtt 1.JLA r ~ ~ ' ~ * "itVIWUl j/V/VAV^k/JL} KJ L T ki je chini-em po laški. Ko so presvitli cesar pozvedeli, bogato in umetno vdelavo narejena z Enako lepe so druge kako je z zidanjem, so stopili v cerkev, kjer so jim okna, zlasti okna na sprednjem licu, ktero je z mnogimi so častiti gospod prednik misijonarjev podali kropilo. Po kratki molitvi pred svetim Rešnjim Telesom cesar prelepo zidavo in notranjo napravo ogledovali brali tudi napis na marmeljnati ploši, ki se glasi: Hae sacrae aedes in honorem Sanctissimi CORDIS JESU Summo Pontifice Leona XIII. Imperatore Austriaco oklepki ozališano (Konec » Zabavne stvari. Podoba Povést. Ruski spisal N. V. Gogolj. Preložil L. G. Podgoričan Francisco Josepho occasione solemnium nuptiarum haeredis Imperii Rudolphi celebratarum cum Archiduce Stephania VI. Idus Maji MDCCCLXXXIII. inceptae et ab Ordinario Laba censi Principe Episcopo Joanne Chrysostomo consecratae Calendis Julii MDCCCLXXXIII. Njih Veličanstvo so bili z izpeljavo tega versko-domovinskega dela zelo zadovoljni in so vidoma veseli šli iz hiše Božje, ktero naj tukaj natančneje popišemo. Cerkev stojí v prijaznem kraju v predmestji sv. Petra, bliz južnega kolodvora. Hiša dveh nastropij za gg. misijonarje je s cerkvijo sklenjena po mostovžu, ki derži v žagrad in ima nadstropje za prehod v molitvar-nico. Stransko lice cerkve je obernjeno proti parnim (Dalje.) Naposled je pri durih oglasil se ropot, ki je neprijetno vzbudil ga. Vstopil je gospodar s pooblaščencem vred, gospodar, čegar prihod je potrebnim ljudém, kar znamo, neprijetnejši, nego je bogatinom kakega berača obraz. Gospodar malega doma, ki je Čartkov bival v njem, ta gospodar je bil bitje izmed bitij, kakoršna so navadno domom lastniki — kder koli v petnajsti ulici Vasiljevskega otoka na Petrogradski strani, ali v oddaljenem kotu Kolomne, bitje, kakoršnih je mnogo v Ruski in ki človek njih značaj ugane težko tako, kakor kake obnošene suknje nekdanjo barvo. svoji mladosti je bil kapitan in kričon, tudi je bil državnih zadev služabnik, načeloval je hudim pretepom, pa tudi čil je bil in gizdav in glup. starosti je te rezke lastnosti v sebi zedinil v neko temno neodločnost. Uže je bil udo vec » uže iz službe izpuščen ? uže ni gizdil se več > ni bahal se, niti pretepal, le čaj je rad pil in o tem žlobudral vsakojako nesmisel; hodil je po sobi, prikladal ulicam, sprednje pa proti travniškim ulicam. Med hišo ûa °genJ na ognjišči; strogo, konci vsakega meseca je In cerkvijo je vert. Vert in hiša, ki je nje dolgostna stran vštrična z dolgostno stranjo hiše Božje, — sta nagrajena proti travniškim ulicam z železnim omrežjem, ki je cerkvenemu zlogu primerno in sega do sprednjega lica hiše Božje. Veliki stolp, bo stal na desni strani sprednjega lica, in bo od vnanjih tal s križem vred 50 metrov svojim najemnikom prihajal po novce, hodil je po ulici in ključe nosil v roci, ogledaval je svojega doma streho; izgnal je nekolikokrat vratarja iz njegove izbe, ko je spat legal, s kratka: to je bil človek v pokoji, človek, ki mu po samopašnem životu in po stresanj na poštnem vozi ostanejo le gnjusobne navade. visok. Vert, ki se bo ob stranskem licu napravil jj Račite, gledite sami, Baruh Kuzmič" » bo zopet omrežje ločilo od parnih ulic. Cerkev in hiša ste zidane v gotiškem zlogu ? in opomnil je gospodar, ko je bil obrnil se v pooblaščenca, in stegnil je roko, „ne plača stauovnine, pa je ne plača. Potrpite, vsaj bodein u n Kako J ker ni novcev? sicer cerkev v zlogu 13. veka s sirovo opeko, hiša pa po obrisih inženirja Duffe-ja. Cerkev ima križno podobo plačal. a » Dragi moj, jaz ne morem čakati" povedal je s križevim obočjem ter je znotraj 34 metrov dolga gospodar razsrjen in mahal s ključem, ki je držal ga v 10 metr. široka in 17 metr. visoka, ima tedaj podolgasto ladijo s poprečno in z mnogobarvanim svetišem. roci Na , „pod mojo streho biva podpolkovnik Potogonkin, uže je sedem let tega; Ana Petrovna Buhmistrova je levo od svetiša je žagrad, na desno pa kapela sv. Cirila najela kolnico in konjišnico na dve strani, in ima troje ljudi v službi . . . kaka najemnika imam! Da vam Nu Ivan Ivanovič, plačal vam bode u AJUVAX T «lUii VA • , . UU.JÍM i/ujviiiuiuu, luiwiii j T UUi jjilU, J- Y Cl U. X*CIUU »it . jjiatai V a 11J. uuuc - up< kar povem, jaz nimam te potrpežljivosti, da bi ne pla- je pooblaščenec, ko je bil obrnil se v gospodarja. ait n 1 i nf nr» ATTnir» A T? n Aîf a r\l n iimf/\ t ^Á^^i U X ~ 1 _ J_____ „ ___X______Xi.____ i _ y - 1 __ čevali stanovnine. Eačite, plačajte précej in preselite se. Nu. če sta pogodila se tako, torej račite, plačajte opomnil 77 če U danes na večer ne bode pošteno plačal, pa nikar ne bodite hudi, gospod živopisec . . . ." Po teh besedah \j\J OlU) j^V^WUHtfc OV IjCIJLW, WXVJ ifttlt^ p 1 a Vy a j It , ------------7 O--V-----~ i---- - ~ .... ~ - ^ ---- rekel je pooblaščenec, na lahko kimal z glavo in palec Je svoj trirogati klobuk del na glavo, odšel v izbo in vteknil v luknjo svoje suknje. ?? Ali s čim bi platil? to je kaj druzega. Sedaj za njim gospodar sklonjene glave, in, kar je bilo videti r premišljajoč. (Dalje prih.) nimam ni grosa. u n stanu" Torej plačajte Ivanu Ivanoviču z delom svojega rekel je pooblaščenec n morebiti bi se po botala, da vzeme obraze." Naši dopisi. „Ne, dragi, zahvaljujem se na obrazih. Da so obrazi častni, dobro bi bilo, ko bi jih smel razvesiti ob stenah, da je kak general sè zvezdo, ali da je kneza Kutuzova Iz Žavca 20. avgusta. podoba; ali namalal je dečaka, dečaka v košulji, slugo, ki mu barve tere. Pa je naobrazil ga, kakor kakega vdeležiti dirke Priloženo Vam pošljemo načrt konjske dirke v Zavcu dne 2. septembra in pa oklic odbora južno-štajarskega hmeljarskega društva. Omeniti je še, da posestniki konj, kateri se hočejo svinjskega pastirja ! naložil sem mu jih na grbo; vse žreblje mi je ta slepar bil poruval iz zapahov. Gle-dite semkaj, kaki predmeti so to: tù malo sobo. Pa bi še bilo, da je odbral sobo, uredjeno, čisto; ali namalal jo je z vso šaro in nesnago vred, v kakoršni se valja. Dejte, gledite, kako mi je umazal sobo, račite , imajo se do 10. ure dopoludne v občinski pisarni žavski oglasiti, da dobijo številke in znamenja, ker se drugače dirke vdeležiti ne morejo. 1. septembra je veliko premiranje kónj s premijami v znesku 535 gold. ? nu , le gledite. Pod mojo streho so po sedem let najemniki polkovniki, Buhmistrova Ana Petrovna .... Ne, jaz trdim: ni nesnažnejšega najemnika, nego je živopisec: Načrt za konjsko dirko > katera se vrši v nedeljo 2. septembra t. ob 3. uri popol svinjar je svinjar, tega ne predrugači ni Bog! u dne v Žavcu v savinjski dolini. Pričetna dirka vse to je mogel potrpežljivo poslušati ubogi umeteljnik. Pooblaščenec je v tem pregledal obraze in velja za žrebce in kobile V. konjerejskega okoliša ali sploh savinjskega plemena konjskega. Konji ne smejo riske in dokazal je s tem , da je njegov duh živejši, Več, kakor pet let stari biti. Posestnik mora dokazati nego pa gospodarjev, in da je pristopen umeteljniškim da je njegov konj savinjskega plemena. r učinkom. 11 Hm hm u spregovoril je, s prstom pokazal na Pot ima konj enkrat predirjati, meri en kilometer. katero platno, kder je bila ženska naobražena, „to je, to-le Prvo darilo (državno darilo) je 5 zlatov, drugi dar je . . . črna? Ne gledal ga. sleparsk predmet. zakaj je pod nosom tako zlati, tretji dar zlata. ali je s tobakom posipala se? u II. Dirka plemenskih konj » odgovoril je Cartkov neprijazno in ni po- velja za kobile in licencirane žrebce V. konjerejskega okraja, t. j. plemena savinjskega. Pri kobilah mora po- Nu, to bi bilo treba odnesti kam drugam, ali pod sestnik dokazati, da so zadnja tri leta žrebe prinesle nosom je prečrna" kova podoba je to?" opomnil je pooblaščenec. 77 ka Pot za dirko je en kilometer dolga in konj jo mora povprašal je, ko je bil stopil naobraženemu starcu. „Ta je pregrozen! ta je res dvakrat predirjati. Državna darila: prvo darilo je nekako strašen, uh, saj gleda, kakor bi bil živ! Uh i kak peklenšček je to! Po kom ste ga namalali?" zlati srebru. » zlatov tretje darilo 3 zlati, četrto darilo > drugi dar gold, v 77 Uh 1 to je po . . . u zinil je Cartkov, ni bil še dokončal odgovora, ko je oglasil se resek. Gotovo je bil pooblaščenec malo prekrepko prijel podobo, — nje okvir, veren je bil surovi navadi svojih rok: vtrle so se stranske deščice, ena izmed njih je padla na tla in z njo vred je padel, težko zaropotal zvitek v modrem papirji. Cartkov se je ozrl v napis: „1000 cekinov". Kakor kak blaznik, tako je skočil, da ga pobere, zgrabil je zvitek in krčevito stisnil ga v roci, ki je poobesila jo teža. III. Društvena dirka. Konj bodi star, kolikor koli in plemena, katerega bodi. Dirkno pot en kilometer dolgo mora dvakrat predirjati. Prvo darilo znaša 8 zlatov, drugo darilo 5 zlatov 5 tretje darilo 4 zlate, četrto darilo zlat. zlata, peto darilo íi Ali niso zazveneli novci?" vprašal je poobla- ščenec, ko je bil zaslišal na tla padlega zvitka ropot in ni mogel opaziti ga zbog hitrosti, s kakoršno je Cartkov planil po-nj in pobral ga. Konje je treba^dan poprej naglasiti pri gosp. Hau-senbichlerji v Žavci. Kot dirkarska pravila veljajo ona graškega dirkarskega društva. Vsak, kateri se hoče dirke vdeležiti, mora biti ud štajarskega konjerejskega društva, in se more do 1. septembra 1883. pri gospodu v Hausenbichlerji v Zavcu vpisati dati. Pri III. društveni n kaj vam je do mojih reči?" íi Meni je do tega, cla précej stanovnino plačali dirki je založina 3 gold, za plačati. Listi za sedeže na tribinah se dobijo pri gosp. Er gospodarju; imate novce, pa nečete plačati do tega nestu Sirci. Sedeži veljajo 50 kr. je meni i t« Odbor. íi íi Nu, saj bodem plačal še danes Nu i zakaj pa niste hoteli plačati popřeje, da ne- Oklic. pokojite gospodarja in tudi policijo mučite? Južno-štirsko hmeljarsko društvo v Žavcu naznanja Zato ne, ker nisem hotel dotekniti se teh novcev, vsem hmelskim trgovcem , pivarjem in producentom Danes na večer mu bodem plačal vse, preselim pa se précej jutri darja." » ker nočem ostati pod streho tega gospo- hmelja dne da bode prvi hmelski sejm v Žavcu v sredo septembra ; letos bode na sejme 2—3000 centov hmelja prišlo, drugo leto 1884. do 6000 centov. 213 Hmeljni sejmi bodo od septembra začenši vsako sredo in soboto v mesecih septembra in oktobra ako Gledé na dobrodelni namen loterije in slavnosti prosimo obilega sodelovanja ^^ w^N^www w m ^«vviu. JLJJ. vntUUICi J i vOl JJLA \J \J U JL JL \J ^ Ci» OUUVIU T liUJ ti jJ. JLI« j pa v sredo ali soboto kak praznik, bode sejm drugi uspešne podpore slavnega občinstva. n. gospodov pevcev in dan. Naznani se še, da je savinjski hmelj vsled svoje flnobe in ker ima veliko lupulina, pri pivarjah jako priljubljen, je vprašanje po njem močno. Odbor južno-štirskega hmeljarskega imenu ožjega odbora: društva v Zavcu. Lavrenčič blagajnik. Prem 16. avg. (Javna zahvala. Suša preti. i Nepo voljna tiskovna napaka. Modras.) Tukajšnja šolska mla dina je letos zopet z vso marljivostjo kmetijstvu škod Logatec 20. avg Ako Logatec 1876. dné ogledoval, dragi čitatelj ljive mrčese nabirala 5 sosebno „trtarjevo u zalego po avgusta popoludne, tuge krva vinskih brajdah, za kar ji je bil glavni odbor si. c. kr. vela je duša tvoja, vidé, da je istega dné zjutra sila nad polovico njega poslopja v prah in pepel spremenila, mnogo pa poškodovala. Tedaj si pomiljeval zeló usmiljenja vredno ljudstvo tembolj, ker si za gotovo kmetijske družbe kranjske z dopisom iz dné 30. julija . štev. 596 znesek 10 gold, iz dotične subvencije kot t. mislil da ne bode zamoglo ono nikedar več dospeti do na prejšnjega svojega blagostanja ter zaceliti rane, katero mu je vsekal grozoviti požar sedaj, pridna, radost svojo vidiš da si se v domišljiji svoji varal; srčnost ter delavna roka Logačanov je sezidala nova poslopja in zida jih izlasti dni najnovejše mnoga taka, da se smejo in se bodo smela meriti z marsikaterim bivališčem najčednejših mest. kot si je pomagal Logačan in si pomaga v časnem obziru, tako deluje za blagost svojo večno ter za slavo božjo. veseljem je donašal prostovoljnih darov in donaša jih še vedno srčno rad svojemu za čast Naj-vikšega zeló vnetemu in neumorno delavnemu gospodu župniku Mateju Markiču, kedarkoli je treba v hiši božji kacega popravila ali nove naprave; tako na pr., kedar gospod župnik popravljal troje zvonikov, onega cerkve župnijske in dveh podružnic, katere je poškodoval ogenj uže dne prej imenovanega ; ali ko je popravljal ali pre-novljal oltarje ter zadnje, ko je župnijski cerkvi priskrbel v prezbiteriji lepo ograjo, na koru krasno omrežje nagrado določil in nakazal. Pravilno kolekovana pobotnica o tem znesku oddala bila se je si. predsedništvu „Narodne šole" s prošnjo, da se za ta denar izvoli le-sem raznega šolskega blaga poslati, katero bode se med šolsko deco v prihodnjem šolskem letu po potrebi sporedno razdeljevalo. Ta prošnja obrodila je nepričakovano obilnega sadu; včeraj dospel je bil le-sem zavitek z raznim šolskim blagom, poslan po „slavni národni šoli", kateri ni nič manj nego 21 kilo in 150 gramov tehtal. Vsebina njegova bili so sledeči predmeti: 650 kosov raznih Grubauerjevih risank, lepopisnic, spisovnic in številnic ; 40 kosov gumilastik (zbrisovalnikov) ; 170 kosov črtalnikov; 73 peresnih držajev; 284 jeklenih peres; 72 svinčnikov; 12 prožnih in 20 škriljastih tablic; 20 kosov Razinger-Žumrovih „Abecednikov" in 30 pol belega pivnega papirja, toraj vsega skupaj nič manj nego 1371 komadov. Za vse to šolsko blago, ako bi ga mladina hotela sproti kos po kosu kupovati, morali bi njeni reditelji celih trositi, kar za tukajšnje ubožne stariše lenkost več ni. Abecedniki" ostanejo kot šolska lastnina zapisani 29 gld. 79 kr. iz lastnega žepa po uže nobena ma izlasti pa prelepi križev pot, katerega je po Furichu med ubožne knjige za najbolj revne začetnike, a z dru prav dobro naslikal in s prezalimi pozlačenimi oklepi gim podarjenim šolskim blagom preskrbljena bode pa obdal znani podobar, pozlatar in malar gospod Jurij tudi šolska mladina lep čas v prihodnjem šolskem letu, Tavčar iz Idrije. (Blagoslovil ga je přetečeno nedeljo kar bode na dobri napredek brez posebne nesreče naj- m. čestiti pater Placid, vikarij samostana ljub- blagodejnejšega upliva. Stariše, šolsko mladino in ob enem tudi učitelja rešila sta imenovana blago-mila dobrotnika s tako obilno in izdatno podporo v prihodnjem Ijanskega, sè slavnostjo za Logačane nepozabljivo.) Zato čast za slavo Najvikšega vnetemu Logačanu in hvala čast. gosp. župniku, ki se trudi neprestano za šolskem letu prav mnogih sitnosti in nepovoljnih pri olepšavo bodi-si cerkve farne, bodi si njenih podružnic glavic î Bog pomozi, da bi zamogel on z dobrim, vernim ljud- preiskrena za kar naj jima bode tukaj v imenu vseh treh in najsrčnejša zahvala javno izrečena s stvom svojim še eno, sicer težavno, a prepotrebno delo dovršiti, to je, razširiti cerkev župnijsko. Omeniti mi je še, da smo v Logaci slovesno obhajali rojstveni dan Nj. Veličanstva presvitlega vladarja. Y soboto ob 8. uri bila je namreč slovesna velika maša, a zvečer v „bralnem društvu" večerna veselica. Vdele-žilo se je je občinstva mnogo, izlasti dobro zastopan se, da pride 5. septembra dni; o svojem času poročati. da nas vse skupaj tudi v prihodnje izvolita prošnjo, predobrotno podpirati. Bog mili poplačaj blago dejanje si. c. k. kmetijski družbi kranjski, kakor i „Národni šoli" milijonov-mili-jonkrat v izobilji! Kakor sem zadnjič poročal, je tukaj, izvzemši senó, bil je stan uradnijski Cuj letos sploh zeló klavrna letina. še slabše preti. Logatec nad 3000 vojakov ter da ostanejo tù o tej preteklih 10 dnevih brili so tukaj skoraj neprestano več ali manj razni suhi vetrovi med precejšnjim solnčnim pripekanjem, kar vse skupaj na kraških tleh prav kmalu Postojne. (Poziv.) Opiraje se na dopis „iz No- občutno sušo napravi. Uže sedaj nima živina po pašnikih kaj rnuliti; otava je v rasti močno zastala (ne stvari hočem „Novicam tranjskega" v štev 181 „Slov. Naroda z dne t. m Fižol prosim vljudno p. n. gospode pevce, kateri želé pri na- sicer P° mlakah ob vodi Reki, nego v brežinah). rodni slavnosti skupne Notranjske dne 2. septembra t. 1. koruza uže tudi sušo precej zeló čutita, a repa in sodelovati, da se najdalje do 18. t. m. oglasé , da za- aJda, na ozimišča posejana, pa tudi kaliti in zeleneti ne morem vsakateremu dotične note doposlati. Peli bodemo more. Bog daj skoraj uže v lanskem sporedu določene pesmi prej", A. Hajdrih: „Jadransko morje Ustáj rode". pohlevnega in prepotrebnega m Jenko „Na . Eisenhut dežja krme 5 U Vi da se tukajšnji pregovor: „veliko sená, malo ne uresniči. V moji knjižici: „Opis najnavadnejih, sadjereji škod Ob enem prosim tudi p. n. gospode darovalce do- ljivih mrčesov" se je na 11. strani v 12. vrsti od spo bitkov za dobrodelno loterijo, kateri dobitkov še niso poslali, da mi le-te direktno ali pa po gospodih poverjenikih širšega odbora do 25. t. m. preskrbe. daj gori vrinila nepovoljna tiskovna pomota; opisuje se tu drugim : cvetna zavijavka". » nog ima 20 u omenjeni vrsti čita se med 5 pravilno moralo bi biti: » nog ima 10, kar naj izvolijo dotični p. n. gospodje čitatelji, katerim zna knjižica v roke priti, blage volje popraviti. Lansko leto zadnje dni meseca avgusta podaril bil mi je vrli tovariš, gosp. Oto Dietz, učitelj v Sturiji, živega modrasa shranjenega v sklenici, katere vrat bil je z redko tkanino rahlo zavezan, da je mogel sveži zrak v njo dohajati. Prinesel bil sem nepokvarjenega le-sem domov, kjer mi je skoz celih 11 mesecev služil od časa do časa kot živi učni pripomoček brez vsa-koršne hrane. A bil je preteklega meseca še prav čil in čvrst, ko sem ga sè špiritom zalil in ugonobil, pa tudi v tej tekočini ga ni hotelo tako hitro konec biti, ker se je v nji nad poldrugi četrt ure zvijal in svoje strupene zobe kazal. Zares čvrsto in čilo življenje ima ta malopridna nesnaga ! Kopriva nikdar ne pozebe, kačja zalega ne prestrada z lepo, a hudobni in sprideni jezik pa tudi med brezzobnimi čeljusti navadno do zadnjega izdiha ne miruje. Nek pameten, skušen in moder gospod mi je pred 15 leti rekel, da hudobni jezik še najmanj 5 let po smrti v grobu poštene ljudi obira. M. Rant. Iz Ljubljane. (Cesarjev rojstni dan) bil je praznik preteklega tedna in se je slovesno praznoval tudi povsod med Slovenci in izrekoma tudi v Beli Ljubljani. Tukaj brala se je slovesna sv. maša v navzočosti odličnih meščanskih in uradnijskih krogov, po deželi pa preteklo nedeljo tudi tako. Gospod deželni predsednik baron Winkler podaril je ob tej priliki za ljubljanske uboge in bolnike 200 gld. ; hvale in posnemanja vredna dobrotljivost, s katero se najboljše praznujejo prazniki preblagega našega cesarja. Tudi ljubljanska čitalnica vredila je za preteklo nedeljo „besedo" s krasnim programom in zeló obilno obiskano v slavljenje rojstnega dneva cesarjevega. — Enaka poročila dohajajo nam z dežele, kjer so v mestih in trgih slavili rojsten dan s sv. mašo, z banketi in besedami. — (Deželni predsednik baron Winkler), ki se je danes teden zvečer podal na Dunaj, vrnil se je po opravljenem poslu soboto zjutraj zopet nazaj v Ljubljano in je bil navzoč pri slovesni maši v praznik rojstnega dneva Njih velič, cesarja. — (Rudolf baron G d del-Lannoij), brat državnega poslanca in podpredsednika državnega zbora, predsednik ces. avst. osredne morske gosposke v pokoju, ud oskrbovalnega odbora c. kr. priv. družbe južne železnice, dopisovalni ud ces. akademije vednosti, grajšak, umrl je dné 13. t. m. v 69. letu; po dolgem bolehanji na svoji grajščini na Koroškem. Pokojni poznal je na drobno jutranje dežele in je gladko govoril veliko jezikov. Zapustil je poleg udove, rojene Carneri, samo enega sina. — Nekatere gospodičine ljubljanske, ki bi rade kaj veljale, nosijo, kakor čujemo — vsaj mi jih ne gledamo — na prsih pripete črno-rudeče-zlate trakove. Ni lahko umeti, kaj hočejo s tem doseči te krasotice. Hočejo mar s svojimi trakovi dokazati, da je bela Ljubljana nemško mesto, ali dežela kranjska del nemške države; ali hočejo ž njimi pokazati, da so tudi one v Ljubljani, ker bi sicer nihče ne vedel za-nje; ali pa hočejo, ker morda ne morejo drugače, s takim lišpom oči moških ná-se obračati? Pa ne kalimo jim nedolžnega veselja, vsaj nazadnje revice zapadejo vendar-le smešnosti. — (.Preroški nemškutar.) Pisatelj teh vrst govoril je 18. t. m. z gospodom, ki se je pripeljal iz Kranja. Na vprašanje, kaj je novega v Kranji, pripoveduje gospod , da se je na železnici vozil z mladim gospodom Ljubljančanom, zdaj bivajočim blizo Kranja, in ta mu je pripovedoval „grozne" novice iz nemškutarskih krogov: „da odstavijo deželnega predsednika barona Winklerja in da se bodo godili v Ljubljani celó nemiri na cestah". — Preroški nemškutar, ki se rad ponaša z nemško-demokratičnim klobukom in je po naravi krivega pogleda, vendar ni bil celó kriv prerok, vsaj, ako bi bilo res*), kar se je 20. t. m. nemškutarskim listom telegrafiralo iz Ljubljane, „da je Slovenec v „Zvezdi" mladi dami s prs odtrgal črno-rudeč-zlat trak in da so le nemški turnarji zabranili daljne škandale; nadalje da so ponoči narodni mládenči napadli in pretepli dijake, kateri so peli nemško pesem. „Die Entrustung ist eine allgemeine" itd. — Jeli ni čudovito , da je mlad nemškutar v soboto tako dobro vedel, kaj hočejo ljubljanski nemškutarji v nedeljo početi? Ker telegram z predpostavljeno črko -ko- obeta, da se oba slučaja naznanita sodniji, bilo bi morebiti prav mikavno izvedeti, ali nemškutarski prerok in oni nem-škutarski častni škandali niso v kaki ožji zvezi. — Mlajše naše rojake, katerim hitreje kri zavre, pa pri tej priliki še enkrat opozorujemo in živo prosimo: Naj se ne dajo zapeljati po nemškutarskih krivih prerokih, da bi se mešali v smešno, k večemu šolskim fantalinom odpustljivo draženje in razsajanje. Kranjska dežela in Bela Ljubljana ostane naša slovenska, ako bi se še toliko Landislaus-Bubusov in v duhu njim podobnih frajlic sprehajalo vse črno-rudeče-rumeno našemljenih po drevoredih ljubljanskih; saj smešijo le sami sebe. Narodnjaki pa naj složno skrbé za to, da demonstranti na nosove popadajo sami v jame, katere kopljejo Slovencem v slovenski naši deželi. — (Državni poslanec Viljem Pfeifer) vabi svoje vo-lilce metliško-črnomaljske, da bi prišli prihodnjo nedeljo dne 26. avgusta popoldne med 2. in 4. uro na vrt gospoda Matjasiča pri „Treh farah" poleg Metlike, kjer jim hoče poročati o svojem delovanji v preteklem zasedanji državnega zbora. — (f Gospod Ignacij Doksat), znan in velezaslužen rodoljub postonjški, umrl je pretekli teden komaj dobro 40 let star, po dolgem bolehanji. Lahka mu zemlja vrlemu rodoljubu! Rodoljubi postonjniški pa naj se toliko tesnejo zavežejo v složno delovanje za blagor našega naroda ! — (Družba rudecega kriza) poslala je za „transportno kolono" št. 16 v Ljubljani 16 svojih izredna pripravno in po najboljših skušnjah izdelanih voz. V vsakem vozu je prostora za štiri težko ranjene, lahko ranjenih pa ima več prostor. Z vozovi prišla je tudi vsa oprava, vse razne potrebščine, celó na sveče se ni pozabilo. Vozove, ki se hranijo v družbenem poslopji na polji Ljubljanskem, izročil je osobno družbeni tajnik gospod major Sluka. S temi vozovi učili se bodo službe naši veterani, katerih je 60 izbranih za oddelek prevažanja. Zahvala. Ob povodu praznovanja rojstnega dné Njega c. kr. apostolskega veličastva presvitlega cesarja mi je viso-korodni gospod c. kr. deželni predsednik Andrej baron Winkler izročiti dal dve sto goldinarjev, od katerih je 100 gold, namenjenih ljubljanskim revežem, *) Govorili smo z več gospodi, ki so se v nedeljo sprehajali v „Zvezdi", toda „mir branečih nemških turnarjev" in sploh v vsi tej dogodbi ni nikdo nič slišal in videl. Pozneje še le čula se je vest, da je nek krojač pravil, da je gospici rekel: „jetzt werde ich dieses Band im Sack tragen*'. — Vse obnašanje nemško govorečih ljubljanskih frajlic in onih, ki jih hujskajo, pa daje le gradivo za lačne nemškutarske korespondente in pa za — „Brenceljna". 50 gold, cesarice Elizabete bolnici za otroke v Ljub- dr. Ton kl i Jos dr ? ljani gold de Paula 25 gold, tukajšnji varovalnici malih otrok 25 dr. Nik. Tonkl Reich Abram, za namestnike pa društvu gospéj krščanske ljubezni Vincencij Dné 16. t. m. pričela sta svoje zborovanje tudi deželna zbora istersk pred ar els ki; v prvem je Izročajoč te zneske njihovemu blagemu namenu, tarnal je deželni glavar dr. V i dul ič (lahon), da smatram se dolžnim, da potom javnosti najtoplejšo za- pričel boj_v deželi zoper zgodovinsko njeno kultui hvalo izrekam za velikodušno, revežem glavnega našega mesta naklonjeno darilo. Iz Trsta Konečno se je tudi pri nas začelo Ljubljani 17. dan avgusta J883. Zupan: Grasselli. nekaj krepkejega domoljubnega gibanja. Do zdaj se je k večemu čulo, da se je v Trstu pri praznovanji avstrijskih praznikov cesarskemu namestniku poklonil mestni župan ali pa ta in ta predsednik kedar se je šlo za drug domoljuben čin, pokazati avstrijsko barvo, poskrili Novicar iz domaČih in tujih dežel. s0 se skoraJ vsi 0ûi matadoři, ki gospodarijo sicer v J Trstu . ali pa so se celó skazovalno odpeljali kam v Dunaja.—Presvitli cesar vrnili so se preteklo bližnjo Laško. Kar bi bil kdo poskusil za povzdigo nedeljo večer, cesarica pa s princesinjo Valerijo avstrijske zavednosti in našega domoljubja, znali v pondeljek zjutraj iz Išel-a nazaj v Schonbruiin so ti lahonski kolovodje zadušiti s pretvezo, da bi pri Dunaji. Danes predsedujejo cesar skupnemu po- bilo to draženje Lahov. Zdaj se je to za nekoliko, pa za malo zboljšalo, ker naši rodoljubi se smejo vsaj javno pokazati, se ve da lahoni tega ne pripuste brez svetovanju naših in ogerskih ministrov, včeraj pa je bilo posvetovanje ministrov samih. Jutri baje sprejmejo cesar dunajskega župana s poslanstvom mestnega bombe, in domoljubni Tržačani se znajo" vender tudi odbora, katero jim izroči prošnjo o decentralizaciji že- sami braniti. Trst je imel letos vsaj tudi nekaj Ijud- pondeljek prišel je na Dunaj srbski kralj skega praznovanja cesarjevega rojstnega dneva, lahoni leznic. Milan, v nekaj dnéli pa se pričakuje kralj rumunski pa so zopet vrgli svojo „junaško" bombo. — Pa na Karol, ki se zdaj hoče nekaj bolj bližati nemški in bombo dobili so lahoni tudi odgovor domoljubnega Dné 16. t. m. pričela se je vendar prebivalstva, odgovor s tem, da so lahonskemu telo avstrijski državi. enkrat odložena električna razstava v rotundi svetovne vadnému društvu razbili okna in vso opravo, vedoči razstave; otvoril jo je cesarjevič Rudolf, kot zavetnik da tam izvirajo vse tržaške bombe. Žalostno je sicer razstave z govorom, v katerem pohvalno omenja Dunaja, da se godé take reči, da se lomijo postave, še bolj pa kjer je Prešel iznašel vžigalnice, enako so bile iz- je žalostno, da je vlada tržaška vdarjena s slepoto j ? najdene na Dunaji leta 1837 stearinske sveče in tudi plinovo svečavo izmislil si je na Dunaji Moravan Cin-cer, in še le potem vpeljali so jo Angleži za dejansko rabo. — Dunajski judovski listi začeli so tudi vsled tega govora krik, da je govor cesarjevičev v nasprotji strijsko s politiko sedanje vlade in državnega zbora da ne vidi, kar že vidi ves svet. Veselo je pa pr vsem to, da avstrijska zavest v Trstu raste vkljub Pretisa. Slovenci ne bodemo nehali trditi in delati v zavesti, da Trst in vse Primorsko je naše in av- večine Neredi v Trstu, ki so se godili pred rojstnim O J^ V/ii. UJLIV' J O^VAMIAIJVJ » Itvuv 1U UiiiUHllV^llI £AK!\JXIM Y AlViVUl T XlOtUj XVX OU OU gUUlU jJA DU X UJ O ker ta hoče Dunaj uničiti na korist Pragi in Lvovu, dnem cesarjevim, ponavljali so se zopet v nedelj sicer poglavitno zato, ker so se nekateri veterani drugi meščani vila Avstrija „predrznili" v našem Trstu klicati pa češki listi so koj odločno zavrnili to natolcevanje. Sicer pa v razstavo dohajajo še zmiraj posamezni zakasneli razstavljavci. Obiskovanje razstave ni ravno veliko, n. p. prišlo jih je preteklo nedeljo 8256, v pon- so se v krčmi „alla Palestra" do 150 mož in čulo se Lahonski telovadci zbirali deljek pa celó le 3350. da so oboroženi z revolverji i. t. d. Mestna straža k. pa OCJLU AC OUU\J. JU, v. ici; fj\J UUU1UŮC111 h lOVUlVC/iJI 1. L. U. ±ue&bličt Predsednik dunajske policije vit. Krtička pre- podala seje tje in jih je nagloma obsedla in je es povedal je glavno točko programa za slavljenje 200-letnice pregnanja Turkov izpred Dunaja, vsled te naredbe sklenil je dotični odbor opustiti vso sveča- nost in se je razdružil ? povdarjaje; da taki 55 pod- dobila revolver, večjidel pa tako imenovane „salva vita"; to so kratke, šibke palice z vpletenimi svinčenimi kroglami. Od tam podali so se lahoni po 10 in deset skupaj v kavarno Chiozza. Ko so na večer pori Ui od strani vladinih krogov nasproti preneha nje- veterani vrnivši se od bosketa, tam klicali gova patrijotična dolžnost. — Poročila o zdravji grofa 1' Avstria", napadli so jih lahoni s palicami 55 evviva n koli. pa nagloma prišli so mestni stražniki in lahonski ju Čh a mb or da iz Frohsdorfa so bolj in bolj brezupna. Že nekaj dni je, odkar je soproga bolnikova telegrafi- naki kazali so brzo svoje pete. Pozneje napadli so še rala cesarju v Išel, da je zdravstveni stan grofov brez branjevca, kateri precej vinjen je tudi klical: „evviva upanja in da se od trenutka do trenutka boje smrti. 1'Avstria", pa_so ga tako Od tega časa bil je grof večidel brez zavesti, ko pretepli, da so ga ali pa domu odnesti. Enako zgodilo se je vredniku tržaškega so se bolečine polegle, vžil je zopet malo jedi in se „Tagblatt-a" Brehmer-ju, ki je prišel tam memo, ne kazal nekaj krepkejšega. Vsa bližina grofova je ob- da bi bil kaj zinil 1 1 1 # v 9 § t # 1 9 f% TT^v 1 • • upna 5 dospeli so zopet vsi bližnji sorodniki, grof podružili sorodnikih, trpljenje Dalmacija Dalmatinski državni in deželni poslanec Klaič dospel je pretekli teden na Dunaj slovil se je pri soprogi in prenaša voljno, samo enkrat zdihnil je v največjih je šel v soboto k ministerskému predsedniku grofu bolečinah: „Reši me o gospod!" Zdravniki trdijo, da Taaffe-u še z besedo ponovit pritožbe zoper ravnanje je bolezen neozdravljiva, da se pa vendar ne dá za- cesarskega namestnika barona Jovanović ki pri nesljivo določiti. Gorica. iJLWin\jOUUiaci UdiUllO; U V Y CilIU v JA; Ctj -IVA I Kj jJi. volitvah in pri zborovanji, pa tudi pri predlaganji od Dné 16. t. m. pričel je deželni zbor ličnejših političnih uradnikov, skazoval svoje naspi goriški svoje zborovanje pod predsedstvom grofa Co- tovanje zoper narodno večino deželnega zbora dalma ronini-a. Namestnik njegov je dr. Jos. Tonkl i. tinskega. Nasprotstvo prikipelo je do vrha s čisto ne Deželni glavar pozdravil je zbor v prijaznem govoru pričakovanim, in konečno prosil pooblastila, da sme izraziti v imenu naglim sklepom) deželnega zbora, m tako se je takrat govorilo, da se mora ali deželni zboi zbora največjo udanost presvitlemu cesarju o priliki razpustiti, ali pa, da mora odstopiti cesarski namestnik rojstnega dneva Njegovega Veličanstva. V deželni od- Jovanović. Zdaj pa se upa, da se štrena zmotana bor voljeni so bili gospodje dr. Payer, dr. Gaser, vender le z lepo poravna ? ker je merodajnim krogom natem, da se ohrani baron JovanoviČ na svojem mestu, svojo soglasno sklenjeno izjavo njegovi ekselenci banu naznaniti, v trdnem zaupanji, da bode z vsemi po po- dalmatinski poslanci pa tudi večini državnega zbor za katero so tudi enako potrebni. > 'j Lvov Novoimenovani cesarski namestnik ga stavi in po svojem visokem stanu mu pristoječimi sredstvi ravnal, da se postava o poravnavi, kakor pri AJ» v»« T vimuuv t ^utv^xw w T x j. iv T ^«««vv,«- „ Jf"*""--------7--X-- liški, vitez Za le ski, imenovanje za tajnega sveto- tem tudi pri vsakem prihodnem slučaju čista 111 neo- valca. Sploh se hvali spretnost uradniška njegova, skrunjeoa ohrani. Predsedništvo magistrata naznanja, da se bodo na Tudi mestni zastop izrekel se je po ojstri razpravi dan srečnega poroda Njene c. in kr. Visokosti prestolne v enakem smislu. Med poluradnimi časniki hrvatskimi princesinje Štefanije vsa občinska poslopja razsvetlila, im madjarskimi pa nastala je viharna vojska, pri ka- Prebivalci lvovski se vabijo ta dan po enakem na- teri se ve da na pomoč hitijo tudi dunajski judovski činu skazovati svoje veselje o veseli dogodbi. — Tudi 12. dan septembra, zmago zoper Turke pred 200 leti pri Dunaju po poljskem kralju Sobjeskiju hočejo slo listi, zato ker je to boj zoper Slovane Hrvate. Noveji telegrami trdijo, da je vsled izjave poslancev narodne stranke postalo stanje negotovo. Na- vesno praznovati in toliko bolj, ker se dunajski mestni znanil je tudi finančni vodja David banu uradno, da zastop tako mlačno spominja one za Dunaj in vso Av strijo prevažne dogodbe. Tudi Zagreb doživel je v preteklem je na pečatu finančnega vodstva, katerega rabi 1 opis Z Zagreba tednu poulične boje med prebivalstvom m mestno madjarsko - hrvaški. To ravnanje kaže, da Madjari išejo in hočejo razpora s Hrvati; upamo, da to Hrvatom ne bode na škodo, vsaj slovanske Reke ne bodo stražo pa vojaštvom, vsled katerih ranjenih in še več zaprtih. Povod bilo je več oseb žrtovali Madjarom, pa tudi svoje narodnosti ne. ednostim dalo Nemška. Uradni „Reichsanzeiger" prav s trte zvito draženje finančnega vodje Davida, sklicanje „Bundesrath-a" za 27. dan m. j naznanja državnega ki je pri svojem uradu dal obesit ogerski grb z m d j ar s ki m napisom. Hrvatje smatrali so to po po zbora (Reichstag) pa za 29. dan m. Laška. —Rimski časnik „Opinione" objavlja čudne, avnavi z Ogersko in po dosedanjem ravnanji za ža- pa kakor trdi, iz dobrega vira sprejete novice, o katerih došle iz Berolina pisma, v teh pre- ljenje svojega hrvaškega uradnega jezika, m pu ^ ^ uuoiu ^ T ličnih bojih sneli in pokončali so one grbe. Med Hrvati rokuje se bližnja vojska. Vse tišči v vojsko. Nem-sicer tudi vré še zato, ker si Madjari prizadevajo jih čiji preti nevarnost od Holandije in Belgije, ki veste, in po raz- trdi da so iz mesta Reke popolnem spodriniti in tudi vlado ko- da ste prodani od maščevanja željne Francoske m mitatsko od tam odpraviti. Ban hrvaški bival je one Ruske. Možje, kateri so zedinili Nemško, poznajo ne- dni ravno v Budapešti, kjer so se razpravljala raz- varnost in bi ne umrli radi, da bi ne zapustili svojim lična tekoča vprašanja. Ker se gre tukaj za velevažno dedičem velike, za vse čase narodno vprašanje, mogočne domovine; oni sošli so se koj vsi v Zagrebu bi silijo Avstrijo k politiki, katera je nasprotna poročilom vajoči deželni poslanci in sklenili sov o uzrokih 116- xtuoivuj v l/c* jlacv jjll u.cu KJ X UXKjKKHJ 1i1i\j11v v wllui |/luu/il v ednosti v Zagrebu sledečo izjavo : „Žalostne in ne- čila vojsko, v kateri bi se po naglih nemško-avstrijskih Ruske v ta namen da bi slednje imenovana prouzro- dogodbe, katere pričakovane v Zagrebu, pokazale so po eni sti » so se godile zadnje dni zmagah doseglo njeno ponižanje in bi bilo zmagoval- kako resen je cem mogoče oni oblasti priskočiti, katera bi med tem V iUČlgICUU, puivaz^aio OU JJU tun owamj ivaivu J.OOCU JO vyoiu mu^uuu vili v uitvo l/a jjiioivuuiuij ^muui m ^ i iiiv^vi uv *** položaj, in ki morejo v drugem imeti nasledke, katerih Francosko opazovala in potem tudi uničila Francosko. _________1 • •____J.__ X ^ ___ J ÏL « Í4-Í r/ /v «a /-k i ^ / av» aU -I nl-î /1 r* l\i Tm 1 f n 1r tv\ I ? i ci m o ulj »1 pomenljivost se še ne dá presoditi ozirom na to „Opinione misli da bi bil tak program Bismarka se tudi ona stranka v deželi, katera po svojem domo vreden, vendar pa bi bila igra nevarna. Bismark se ljubji in po svojem programu stoji na podla po - pač boji življenje svoje skleniti s katastrofo in bi zato stavnih razmer naše domovine, ne more zdržati javno rad svojo zgradbo vtrdil, vendar pa se še zmiraj sme izreči svoje mnenje, ker trdno upa in želi, da kakor upati, da se mir ohrani. — Vse te novice močno diše si na tej podlagi sama prizadeva zvesto spolnovati po racah pasjih dni. svoje dolžnosti, se tudi nji nasproti izpolnujejo one dolžnosti, katere izvirajo iz sklenjene pogodbe, in Španjska. Ker minul cel teden brez novih ustaj in se je potrdilo, da je več ustajnikov s častniki tedaj nikakor ne more iň noče pripustiti, da se obsto- in vodji vred prestopilo na Francosko, in ker je celó ječa postava žali, bodi si od zgorej, bodisi od zdolej, kralj španjski zapustil glavno mesto Madrid in se bodisi po oblastniji, bodisi od prebivalstva Eden poglavitnih temeljnih načel pa je j da je podal na ogledovanje vojaštva, vse to kaže, da je ustaja v resnici zadušena, in da bode vsaj nekaj časa Govorilo se je, da hoče tudi Španjska v kraljestvih Hrvatski, Slavonski in Dalmatinski jezik zopet mirno, hrvatski uradni jezik. Vtem vidi ljudstvo edino, pristopiti nemško - avstrijski zvezi, in po vsem je to pa tudi najmočneje poroštvo svoje narodnosti. Iz tega verjetno, še bolj pa zato, ker se je tej novici uradno Tudi zavoljo potovanja kralja Alfonsa oka obsojajo tudi v današnjem shodu v Zagrebu ugovarjalo. navzoči udje deželno-zborske narodne stranke odločno na Nemško in v Avstrijo, pravijo, da ni spremenje-cestne nerede, kateri so se godili te dni v Zagrebu; nega nič. Egipt. — Kolera, hvala Bogu, prav veselo pojema. ravno tako odločno pa izrekajo tudi svoje živo prepri čanje, daje bilo ravnanje zagrebške kraljeve finančne Kjer se na novo prikaže, nastopa primeroma hujše oblastnije, katero je žalibog povod dalo onim neredom, kakor se je n. pr. zgodilo v Aleksandriji, kjer jih je ? nasprotno jasnim določbam postave o uradnem jeziku, umrlo en dan 50, sicer pa pojemlje s tako velikanskimi Udje stranke ob enem izrekajo, da jim njihova domo- koraki, da nam vtrjuje upanje, da bode Evropi pri- ouxcmxvv, v/M VJX3-VJU.M. ItiiVlV^V, VLCV , » ---- ' ^ ----J 7 — — , . - r~ x ; ljubna vest in njihova poslaniška dolžnost ne bode do- zanesla ta huda bolezen. Zadnji telegrami naznanjajo > pustila vlado podperati, katera bi, bodisi ukazala, bodisi da je od dné 19. do 20. t. m. v vsem Egiptu umrlo izvršitvi pripomogla, da bi se taki ali njim podobni samo 182 oseb za kolero, v Kairi pa samo 4, ko jih je čini ponavljali, po katerih bi se grbi s protipostavnimi še pred dobrim tednom umiralo samo v Kairi po toliko opisi na javnih poslopjih obešali, ali protipostav uradni pečati m več. Angleški telegrami pa naznan]ajo ? da se je rabili, ali ljestvih godilo, kar bi da bi se sploh kaj v teh kra- kolera močno začela širiti v izhodni Indiji, določbe postave o poravnavi __:___ očividno žalilo. Navzoči poslanci konečno sklenejo to Odgovorni vrednik: Alojzij Majer Tisk in založba Blaznikovi nasledniki v Ljubljani