PRIDE   NEKOČ Branko   Žužek
MOJ SVET VZNEMIRJA
konj z zelenimi očmi.
Zakaj prinaša  toliko jeze
v zmršeni grivi.
toliko zlobe
\   iskrili kopitih?
Pravim  mu:
Konj z zelenimi očmi.
ki plavaš čezme
in mi zakrivaš nebo:
kaj mečeš name
peno groze
iz svojega gobca?
Pravim mu:
Koliko časa me bodo teptala blazna kopita, konj z zelenimi očmi?
On molči.
ker je  močnejši
od mojega strahu.
A zpenja se, rase
v vrtincu  večne grožnje.
in  moja vprašanja
padajo v cestni  prah.
661
Toda nekoč bo drugače.
Zato mu  grozim, grozim:
Pride čas.
konj z zelenimi očmi,
ko te počakam
v jarku ob cesti.
Zaman bodo tvoja kopita
iskala moje telo. —
planil bom  nate!
1 akrat  ne bom  imel
krvavečih kolen;
mednje bom  vzel
tvoja  rebra
in  te bom jezdil
in te bom stiskal
v primež svojih mišic
in te bom divje jezdil
in te bom stiskal
tako dolgo,
da bodo ugasnile
tvoje zelene oči, o konj!
* * *
BE2IM PRED LOVKAMI
spolzkih hobotnic.
Ogabne oči
mi pretijo:
»Ta dan. ta dan. ta dan!«
Lovke sesajo
moje roke in prsi.
Sekam jih z nožem
in rjovem:
»Ni še prišel
ta dan. ta dan, ta dan!
Nosnice in usta
mi polni
gnus motnih valov
in bradavice
odsekanih lovk
662
govor l jo
s tisoči  ust:
»Ta dan, ta dan!«
Bežim. —
Sluzaste kepe mesa
se lepijo name.
Oči
zaklaaih hobotnic
bruhajo vame kri
in neizrekljivo sovraštvo.
\   dlan stiskam
skrhani nož
in sol se nabira
v mojem spoznanju:
Vem,
vem, da ni še prišel
ta dan, ta dan, ta dan!
In za menoj govorijo
valovi
in p en tiste alge
in skale:
Ni še prišel ta dan . . .
* * *
PRIČAJTE ZAME.
nočni metulji: po robatem lubju drsijo roke in vnete oči ne prebodejo mrene temin.
Ne, saj ne moreš slutiti,
kje tavajo
mrtve noge.
Mali je prerasel
njeno podobo,
da komaj prsti zaslutijo
čelo. roke.
obla ramena,
minljiva ramena .. .
663
Ogrlico zlatih minic
bom napel
od veje do veje.
od upanja do upanja.
sladkih korenin bom nabral
in jagod,
ki jih še niso
prežgali uroki.
Nekega dne
ne bo trkal detel
na ranjene prsi,
na čelo,
ki ga je izvotlil obup.
Nekega dne
se bom dvignil.
odprl veke.
zarasle z lišaji,
in bom gledal.
gledal:
Videti hočem sonce.
vrelo.
razbeljeno sonce!
664