6t 58.
Iihaja trikrat na teden, in sioor v torek, Četrtek in soboto ob 4. uri popoldne ter stane po poŠt prejemana ali v Oorioi na dom poSiljana:
vse leto     ........15 K
•/,...........10 »
V,..........5   »
PosamiČP« Številke stanejo 10 vin.
„SOČA" ima naslednjo izredne priloge: Ob norem letu ..Kalipot po GoriikenJn GradlWanske.ia^ in. „SLdiipot po IJublJanl in kranjskih mestih", dalje dva. ' krat t letu „Voini red železnic,  parnlkov in poitnil *m".
Naročnino sprejema »pravniStvo v Gosposki ulici* Sto v. 7 I. nadstr. v »GoriSki Tiskarni« A. GabrScel Ha naroČila bret doposlane naročnine se ne oziramo
Oglasi in poslanice se računijo po PetteVrstah čr-tiakano  1-krat  16 v, 2-krat 14 v,  3-krat   12  v vsaka rreta.  Večkrat po dogodbi. Večje črko po prostora. — — Rfklaine in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
V Gorici, ? četrtek dne 14. maja 1908.
š.
Tegfal XXXVIII.
»Vae za narod, svobodo in napredek!«   Dr. K. LavrU.
Uredništvo
so nahaja v Gosposki ulioi St. 7 v Gorioi v I. nadih Z urednikom je mogro5> govoriti vsak dan od 8. do 12, dopoludne ter od %. do 6. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludno.UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 vi. midstr. na levo v tiskarni. Harofinino in ogl&se Je plaCati loco florica Dopisi naj se pošiljajo le orodni Stva Naročnina, reklamacije in drage reči, katore na «padajo v delokrog  uredništva,   naj  se poSiljajo   lo opravniStvn.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od  »So5e« vsak petek in stane veo leto 3 K 20 h ali gl<l. 1-60.
»So5a« in »Primorec« se prodajata v Gorici v naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Sohvvarz v Šolsk ul., Jdlersita v Nunski ul., Ter. Leban. na tekališfiu Jos Verdi, Peter Krebelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopalisčni ulioi, I. Matiussi v ulici Formioa, I. Hovanski v Korenski ulioi St, "22; v listu v tobakarni Lavrenčid na trgu della Caserma.
— T«l«foH it. 83. —
»Gor. Tiakarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabcič) tiska in zal.
Odgouor ..sodrugu" -dr. H. Iiimi
na njegovo ..Pojasnilo'' v ..Rdečem Praporju * S. t. m.
(Dalje.) 4. Tumov kompromis z vlado'?!
Dr. Turna piše:
„Pred volitvami je Se poskusil takratni tržaški namestnik grof Goess, spraviti slovenski, stranki za skupen nastop. V treh italijanskih kurijah so nastopili vladni kaudidatje, ki so izjavili, da izločijo narodnostno vprašanje in se združijo s slovenskimi poslanci, da se popravi zanemarjeno gospodarstvo v deželi. Obetalo se je: pcluo narodno ravnopravnost, pričeti takoj amelijoracijska in investicijska dela (regulacija Soče in Vipave, doliva vode za Kras iu Brda, podpora kmetijstvu i. t. d.). Za bodoče deželuozborske volitve bi se vrglo dr. Pajerja s pomočjo kardinala Missie, ki bi bil za deželni zbor odločilna oseba."
Moj odgovor: Dr. T. piše v „11. P.u pravljice iz „tisoč in ena noč"; eno tako svojo „noča, ko ni mogel spati in ga je tla čila mora, nam je popisal v ponatisnjenem odstavku. V nemirnem snu vidi tri vladne kandidate med Italijani, ki obetajo Slovencem zemeljski raj na narodnem in gospodarskem polju, -~ in vidi celo mogočnega iu odločujočega kardinala Missijo, ki je vrgel dr. Pajerja med staro šaro. Iu dr. Turna steza svoje roke po Goessu in Missiji ter sprejema v znamenju „sprave med slovenskima strankama" na krožniku mu poklonjeno državno poslanstvo, za katerim so se skrivali še daljni veliki vspehi, kajti celo Andrej Gabršček je verjel, da dr. Turna ... „se na Dunaju z vso silo vrže zopet na novo delo."
Toda tlačila ga je le mora — izvrše-valnega odbora in Andreja GabrSčeka, ki mu je tiSčal želodec, in tile uporneži so ga zbudili iz lepih sanj ter mu posvetili v zaspano duSo: da tisti trije laSki vladni kandidatje lahko obljubljajo hribce in dolince, nebeški raj na tem in onem svetu in vsakemu Slovencu še po zlato uro za novo leto, ali dobiti morajo druge osliče, ki jim pojdejo na tak led.
Dr. Turna pripoveduje lepo pravljico — političnim otročajem, ki bi utegnili stezati roke po dvomljivih sencah laških vladnih kan-datov, katere je metal na steno bivši namestnik Goess. — Te sence so namreč izginile, še predno je zasijalo solnce resnega volilnega boja; da bi mogli zmagati tisti — vladni laški kandidatje, to je mogel sanjati pač edino dr. Turna, katerega je zazibal grof Goess v sladek sen z miroljubno pesmico o zagotovljenem mandatu. - Da, laški vladni kandidatje, ki niso smeli niti od daleč upati na zmago, so lahko obljubljali, toda dogovori o bodočem delu v deželi so mogoči pač le med možmi, ki jih ne vzame že noč pred volitvami, marveč imajo opravičeno nado na zmagoslavno bodočnost.
In pa še grof Goess, tisti naduti, praz-aoglavi nemški aristokrat, ki je sovražil Slovence iz dna svoje duše 1 Težki so nam bili časi pod njegovo vlado na Primorskem. Dr. Turna je poznal njega in menda <:elo rodbino že od poprej, — in cesto nam je vsiljeval svojo strašno sodbo o njem. Kaj čuda, ako nikdo izven dr. Turne ni hotel iti na led ne grofu Goessu ne njegovim laškim kandidatom V -- Vspelt volitev je pokazal, da smo imeli prav.
5. T n m o v  kompromis z — dr.   Gregorčiče m.
Dr. Turna piše :
„Vsak količkaj pošten politik je moral to spravo sprejeti in  dr. Gregorčič je to storil. Dr. Anton Gregorčič j e prišel k meni na stanovanje in je priznal, da se tako ne more dalje in da ne   moremo odkloniti   za   razvoj gospodarskega   življenja   na   Goriškem   tako znamenitih predlogov.  Na   Dunaj   bi  šla oba brez volilnega boja. S tem je bilo tudi zame rešeno vprašanje   stranke. Z  izgubo dr.   Antona Gregorčiča v klerikalni stranki bi postala polna zmaga   napredne stranke  le  vprašanje j časa, in jeseni 1901. bi napredna stranka go-; tovo zmagala z  vsemi   10  kandidati.  No, g. I Andrej Gabršček  je   v   izvrševalnem   odboru , dosegel, da se je  vsaka poravnava odbila, in J ves moj trud,  pregovoriti ga, je bil zaman.
Zavist proti meni in sovraštvo proti dr. Gregorčiču sta odločila."
Moj odgovor:
»Pošten politik* dr. Gregorčič je torej sprejel to spravo (!!) in lazil je za — dr. Turno, katerega je hotel malo prej vtopiti v žlici vode; saj je spravil mene in njega pred kazenske sodnike in dr. Turna bi bil istotako obsojen, ako bi bil imel moje sodnike. „ Poštena politika" G r e g o r č i č - T u ni a sta si torej lepo razdelila dva državnozborska mandata . . . „brez volilnega boja".
Zakaj ne pove" dr. Turna tega, da se je vse to zgodilo (— ako se je res! —) šele potem, ko so bile pri koncu prvotne volitve in je dr. Gregorčič že natančn o vedel, da je propadel, ker je bila večina volilnih mož proti njemu? Hotel je rešiti sebi in stranki mandat brez slehernih o b v o z u o s t i j z a b o d o Č-n o s t. Smešna je trditev, da bi bil dr. Gregorčič po taki kompromisni izvolitvi zgubljen za klerikalno stranko, da bi postala polna zmaga napredne stranke le vprašanje časa in bi zmagala v jeseni 1. 1901. z vsemi 10 kandidati. — To pesem poje dr. T. lahko svojim socijem, ki utegnejo celo ploskati njegovi politiški modrosti, toda vsi drugi jo moramo hvaležno odkloniti. Ako se je dr. Gregorčič v sili in potrebi tudi res zatekel v varstvo sovraženega dr. Turne, bi to ne spremenilo položaja niti za las. Tisti „tako znameniti predpogoji za razvoj gospodarskega življenja" so vendar izginili, ker jih je vzela noč, kajti obljube neizvoljenih laških kandidatov pač ue štejejo! A da bi dr. A. Gregorčič padel iz hvaležnosti dr. Turni za vrat, zapustil svojo stranko in vso svojo politično in gospodarsko organizacijo, da bi potem naša stranka vsled tega zmagala v deželni zbor z vsemi — 10 kandidati, — to je blazna fantazija bolnih možgan ! !! Dovolj!
6. Zakaj je  dr.  Turna p rop a del
s kompromisom?
Domišljujem si, da vendar nekaj štejem
v uarodno-napredni stranki. Gotovo pa je, da
moram tudi jaz biti poučen, ako kdorkoli za
našo  stranko  kuje   tako važne kompromise,
kakor je ta Tumov dogovor z Goessom in Gregorčičem. Toda celo vrsto ponatankosti in najvažnejše »predpogoje za razvoj gospodarskega življenja"... sem izyedel šele zdaj iz »Rdečega Praporja«. Ne verujem, da je dr. Turna komu drugemu kaj več povedal. Dan pred sejo izvrševalnega odbora je meni le od daleč namignil na neke dogovore, katere baje ima z Goessom in Gregorčičem. Opozarjal sem ga, naj bo previden, ker hočejo v veliki stiski ribariti v motni vodi. — Drugi dan je spravil dr. T. v sejo izvrševalnega odbora ~- kompromis, po katerem bi Šla na Dunaj Gregorčič in Turna. Ni pa bilo govora ne o narodnostnih no o gospodarskih . dobrotah, ki bi jih dosegli, marveč edino o tem, da v veleposestvu in mestni skupini podpiramo — protiliberalaa loška kandidata. Izjavljam, da nisem pred sejo govoril niti z enim članom odbora o Tumovi nameri, ker nisem niti slutil, dft nam spravi svoje nove načrte v razgovor ter bo zahteval takoj — odločitve.
Tu pa se je dr. T. lahko prepričal o resnosti in treznosti sodelavcev na trnjevens polju naše domače politike. Vsi zapored so govorili proti kompromisa. Naglašaliso, da smo pri koncu najstrašnejšega volilnega boja, kar smo jih dotlej doživeli, — in dosegli smo najkrasnejši vspeh, kajti trdno smemo upati na zmago v obeh kurijah. Kaj poreče ljudstvo, katero smo gnali v najsilovi-tejši boj, ako se še pred koncem bitke generala objameta in. . . hočeta iti „oba brez volilnega boja" na Dunaj ? I
Tu je prišla do veljave najpriprostejša morala: da nam ni Šlo za kako osebo, marveč za — stvar. Ali dr. Turna jo imel pred očmi le sv-jo častito osebo, slikal si je že docela novo karijero in bodočaost na Dunaju, zato je bil takoj pripravljen, vreči se v naročje dr. Gregorčiču, iti lepo na Dunaj, ~ nas pa prepustiti usodi, ki bi nam jo naklepal dr. Anton Gregorčič. — Ko so pove-Irtli svoje mnenje že vsi Člani izvrševalnega odbora, sem se namenoma oglasil jaz zadnji ter ob kratkem potrdil, kar so navajali drugi in izrekel se — proti kompromisu.
Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE  DUMAS.   ==
(Dalje.)
—   V koliko dneh je lahko tu? -~ V petih dneh.
—  Naj le pride, in najde marsikaj izpremenjeno!
—  Želim to tudi jaz.
—  Jamčim vam za to.
—   No, in sedaj ?
—  Zberite svojih petdeset mož, in bodite pripravljeni. —
—   Na kaj ?
—  Na vse.
—  Je li določeno kako znamenje, po katerem bi se spoznali zavezniki ?
—  Šop slame za klobukom.
—  Prav, z Bogom, Monseigneut.
—  Z Bogom, dragi Rochefort.
—  O Mazarhi, Mazarin ! pravi Rochefort, odhajajoč s svojih kuratorn, ki ni imel ves čas prilike, iz-pregovoriti med tem razgovorom-niti besedice, o Mazarin, videl boš, če sem res prestar, da bi kaj naredil!
Bilo je pol desetih zvečer; koadjutor je potreboval pač pol ure od nadškofijske palače do stolpa Saint-Jacques-la-Boucherie.
Zapazil je, da gori na enem najvišjih oken v stolpu lučica.
—  Prav, si je mislil, Maillerd je že na mestu! Potrkal je, in nekdo mu je odprl. Vikar sam ga
je pričakoval ter mu posvetil na vrh stolpa; ko sta prišla do tu, mu je pokazal majhna vratica, položil svetilko v kot ob zidu, da bi jo koadjutor pri odhodu lahko našel, ter odšel dol po stopnicah.
Dasi je bil ključ v vratih, jo koadjutor vendar potrkal.
—  Noter! se oglasi nekdo, katerega je koadjutor po glasu spoznal za berača.
Gondy vstopi. Bil je res prosjak, ki je delil blagoslovljeno vodo pred Saint-Eusta&ko cerkvijo. Pričakoval je Gondy-ja, zleknjen na slabem ležišču.
Ko je videl, da je vstopil koadjutor, se je dvignil.
Tedaj je ravno udarila deseta ura.
—  No, pravi Gondy, si li držal besedo ?
—  Ne popolnoma, odvrne prosjak.
—  Kako to V
—  Prosili ste me za petsto mož, kaj ne?
—  Da, in...?
—  No, in dobim dva tisoč.
—  Se li ne bahaš?
—   Ali hočete dokaz?
—  Da.
Tri sveče so gorele v stolpu na treh oknih, katerih eno je gledalo na notranjo mesto, drugo na Pa-lais-RoyaI, tretje na ulico Saint-Denis.
Berač je stopil molče k vsaki teh treh sveč ter jih ugasil drugo za drugo.
Koadjutorja je obdajala tema, sobico so razsvet ljevali saaio še negotovi žarki luue, ki se je skrivala za gostiiir oblaki, katerih robovi so se bleščali v  ,; < brni luči.
—  Kaj si naredil? vpraša koadjutor.
—  Dal sem znamenje.
—  Za barikade.
—  A, a!
—  Ko odidete od tu, boste videli moje ljudi na delu. Samo pazite, da si ne polomite nog, da ne za-gazi,c med kake verige ter ne padete v kako luknjo.
*rav! iu je druga svota, enaka oni, ki si jo že dob..   Pomni, da si sedaj poglavar in ne hodi pit!
—  Že dvajset let pijem samo vodo.
Bera. vzame vrečico iz rok koadjutorju, ki je Čul žvenketanje, kstero je nastalo, ko jo beračeva roka božajoče prti; .ia cekine.
—  A, a : pravi koadjutor, zdi se rai, da si kitom! Berač vzdihne in vrže vrečico od sebe.
—  Ah, bom li vedno isti kot sem bil, in ne bom li nikdar slekel starega moža? Zlato, o, kako ni-Čevo si!
- Pa vendar ga vzameš.
—  Da, toda obljubim vam tu, da porabim to, kar mi ostane, v dela usmiljenja.
Njegov obraz je bil bled in spačen, kakor obraz človeka, ki je ravnokar prestal notranji boj.
—  Čuden človek, zašepeče Gondy. Nato vzame klobuk, da  bi odšel,  toda  ko se
obrne, zagleda prosjaka med seboj in med vratmi.
Njegova prva, misel je biia, da mu hoče ta človek kaj Zalega. .
Ta kompromis je druge glavna fiksna j ideja dr. T., s katero je pozneje cesto moril svojo okolico. AU kakor je brez podlage prva o mojih intrigah in pojedeni besedi gosp. Oskarja Gabrščeka, tako je nična, smešn*, otročja tudi ta o — razbitem kompromisu, s čemur smo oškodovali stranko in ljudstvo.
Ako je res vse to, kar zdaj pripoveduje dr. Turna o ginljivo bratskem razdeljevanju mandatov med njim in dr. Gregorčičem, tedaj je le prav to: da se dr. Turni n i izpolnila srčna želja  po državnem, poslanstvu.
—  Kakor je dr. T. pozneje razkril svojo dušo, svoje srce, svojo pravo politično barvo, tedaj je za goriške Slovence veliko bolje, da dr. Turna ni šel na Dunaj. Prihranil nam je mnogo blamažl
7. Dr. Turna po volitvah v drž. zbor 1.1901. Dr. Turna piše: „Radi tega (-namreč odklonjenega kompromisa —) sem kot predsednik izvrševalnega odbora takoj po volitvah izjavil Andreju Gabrščku, da tako naprej ne morem, da se ne morem podlegati absolutni njegovi volji v tako važnih in odločilnih stvareh".
V prejšnjem odstavku sem že pojasnil, da je le Tumova fiksna ideja brez podlage, ako me dolži, da sem edino jaz podrl njegov kompromis. Tu je odločeval pravilen sklep izvrševalnega odbora in ne moja absolutna volja. Dr. T. torej se ni bilo treba »podlegati moji absolutni volji", marveč volji in sklepu izvrševalnega odbora. Toda dr. T. ni maral nikdar sklepov proti — svoji absolutni volji. Udal se je le za silo, toda kuhal je jezo proti meni, češ: „od tebe je bilo največ odvisno, da je bil odklonjen mej kompromis. Ako si ti ^odločno nastopil zanj, bi večina odločila — #za kompromis." — Morda je to res, morda pa tudi ne. Toda jaz nisem bil Tnmov pri-ganjač, marveč enakopraven čiau izvrševalnega odbora; imel sem svoje prepričanje, ki * me je vodilo. — Kakor se vidi, se Tumova "j jeza ni ohladila do danes ter še vedno sika proti meni, ker me smatra za glavnega krivca, da se mu ni posrečil kompromis, ki bi koristil njemu,   stranko pa bi   osmešil in
—  uničil. Po dokončanih volitvah sva imela z dr.
Turno večji razgovor, kateri on omenja po svoje z gori citovanimi besedami. — Kes je, da mi je postavil nož na grlo in hotel onemogočiti sleherni moj upliv na politiko stranke; hotel je zagospodariti popolnoma sani; izvrševalni odbor bi mu bil le osliček, katerega bi jahal, jaz bi ga pa smel le voditi, kakor bi zapel Tumov bič, pa lepo rediti ga. — Dejal je: „Združiva se midva in vsi drugi pojdejo za nama. Ti pa prepusti vodstvo meni za tri leta; odgovornost prevzemam sam in — garantiram za uspeh. Ako se t treh letih izkaže, d& sem slabo vodil, odslovite me!" Ne bom ponavljal tu, kako sem-pobijal to zahtevo in branil člane izvrševalnega odbora. Tudi vse odgovornosti niseaa hotel pustiti dr. Turni, češ: rdelaJBio sporazumno, vladajmo stranko parlamentarno, in za delo odgovorjamo vsi. Dr. T. naj dopusti, da tudi drugi člani izvrševalnega odbora kaj vejo in znajo. ^Prijatelj, wenig-stens den Schein wahrenlK sem mu zaklical in mu postavil za zgled — dr. Gregorčiča, kako je on vodil razprave v .jSlogi*. „Le reci pijancu, da je pijanec, ali norcu, da je norec, pa boš videl, kako te nahrulita". — Ni pomagalo nič, dr. Tuma je izvajal skrajne posledice o prvi priliki, ker mu nismo pustili absolutnega vodstva.
Malo pozneje sva bila pri dr. Turni — dr. Stanič in jaz. Zopet sta ga obsedli obe znani fiksni ideji in zmerjal me je, kakor kakega paglavca. — Volitve v državni zbor sem vodii — jaz sam. Vspeh je bil ta, da smo dobili v obeh kurijah večino volilnih mož. — Ali ker dr. T. ni bil izvoljen vsled 22 furlanskih glasov, je bil za dr. T. to ne-vspeh, ki je dokaz, da je bilo delo — slabo. »Jaz sodim delo le po — vspehul8 je sikal v me. Odgovarjal sem, da je dosegla naša stranka —- yendar večino glasov v deželi,
—  in to je najkrasnejši vspeh za stranko po enem letu. življenja. Dejal sem: »Doktort Doseženi vspeh nas mora le vzpodbujati na delo. Ako ne bomo že mi uživali sadov našega dela, ga bodo naši otroci, ki bodo slo-bodneje dihali... Delajmo po načelih našega lepega in obsežnega programa ...!" Tu pa je vskipel dr. Tuma: „Kaj program 1 Veš, kaj jp mi program? To je izrodek — hinavščine. (Vsega se ne upam povedati, kaj vse je rekel!) Povem Ti: jaz sem po svoji duši —
V soboto dijaški koncert v .Trnovskem Domu".
socijalni demokrat in ako imam danes sto tisoč (—• kron ali goldinarjev, ni točno označil I —-), se postavim na čelo bo-cijalni demokraciji." — Skorp bi me zadela kap! Z dr. Staničem sva se na kratico poslovila in na hodniku mi reče: „Ali se Turni — blede?* — „Ma!tt je bil ves moj odgovor!
Navajam nekaj podrobnostij, ki so značilne za presojo tega političnega klovna, ki je srečno objadral že vse cirkuse in končno povsem obrabljen sopiha v zakotni špelunki svoje zadnje produkcije.
(Konec pride).
fl. flabrščefc.
Družba sv. Cirila in Metoda.
Družba sv. Cirila in Metoda opozarja vse lastnike nabiralnikov, da te skrbno čuvajo in hranijo, kajti v kratkem času sta bila dva nabiralnika ukradena. Prosimo tedaj pozornosti, da ne bo družba trpela škode.                                                 ,
DružU sv. Cirila In Metoda je poslala moška
podružnica v Ajdovščini 32 K 90 vin., katere so nabrali častilci v blag spomin županu Schleglu v Šturijah v hotelu Šapla. Priložena je tudi lira. Hvala rodoljubom, slava spominu vrlega moža!
Za dražba sv. Cirila Id Metoda nabralo se je
v veseli družbi v gostilni pri Fonu na Solkanski cesti K 1.                                            ¦**¦
DOPISI. Iz ajdovskega okraja.
Iz Gibrlja pri Ajdovščini. — Kakor se je
že pisalo v cenj. list „SočaB, zmagali so pri obč. volitvi dne -9. aprila t. 1. na celi črti naprednjaki. Dne 30./4. t. 1. imeli smo pa volitev županstva, pri kateri je izvoljen za župana g. Anton Nusdorfer, mož prave napredne korenike. Za podžupana pa sta: Re • bek Franc 62. in Kobol Jožtf 72., starešini pa so: Turk Ivan 96, Turk Fr. 55, Turk Fr.1 56, Turk Iv. 7, Uhelj Fr. 112, Vitez Jakob 59, Čebovin Andrej 53, Kos Lovro in Kobol Franc 114 iz Branice.
Ti izvoljenci stopili so pod zastavo, na kateri stoje Lavričeve besede: vse za narod,? svobodo in napredek, in neustrašno, pogumno hočejo stopati po tej poti vedno navzgor od zmage do zmage, da konečno zaveje v celi občini svež veter narodne zavesti. Da se čim prej pride do začrtanega cilja, zato je celo starešinstvo z g. županom stopilo v krajni odbor narodno napredne stranke ter si izvolilo za predsednika Vek. Benko, za namestnika pa Uhelj Franca 112. Tajništvo . odboru prevzame predsednik. Tako vidite, dragi Gaberci, zopet smo za nekoliko na boljšem kot pa ke-daj prej. Le tako naprej in kmalu se potope nasprotniki v naše vrste.
Iz tolminskega okraja.
S Tolminskega. (Kako je bil dež. šol. svet nnfarban.) — V mesecu avgustu 1907. ni pomnoženi okraj. šol. svet dovolil neki učiteljici 3-letnega plačanega dopusta radi ubo-štva in zadolžnosti v okraju, radi tega, da je imela že prejšne leto 1 leten dopust s celo plačo in radi še drugih uzrokov, kateri niso razvidni iz aktov (-- ! —) in o katerih ni mogoče tu govoriti, — in sicer s petimi glasovi večine proti štirimi.
Glavar in LasiČ, razumno, sta se zelo zavzela za 3-letni plačan dopust. (Op. uredništva: Saj ne bi šlo iz njiju žepa.)
V mesecu decembru je bil na dnevnem redu zopet 3-Ietni dopust dotične učiteljice in sicer vsled odloka dež. Šol. sveta, češ, da je bil samo 1 glas večine in da se je neki ud izmed večine po seji izrazil, da ni vedel, zakaj se je šlo, ker sicer ne bi bil tako glasoval.
Eden udov iz pomnoženega okraj. šol. sveta je v seji meseca decembra z enakimi pojasnili in utemeljevanji (kar bi moralo priti v zapisnik, v zapisniku vrnjenem od dež. šol, sveta ni zapopadeno), kakor meseca avgusta nastopil proti 3-letnemu plačanemu dopustu. Glasovalo je za ta predlog ravno istih 5 članov, kakor v avgustu in pridružili so se temu glasovanju še 3 drugi udje. Čast jim!
Iz tega je jasno in dokazano, kako neresnično je bilo poročilo na višjo šolsko oblastnijo.
Domače vesti.
Pevsko In glasbeno društvo v Gorici vabi na
I. Dijaški koncert za soboto dne 16 maja 1908. v dvorani »Trgovskega doma." Vspored koncerta: 1. a) A. NedvtM: »Dijaška", b) P. J. Čajkovskv : „ Blažen, kto uliba-jetsja" (poklonjen moskovskim visokošolcem), raožka zbora. 2. a) Jos. Prochazka: »Sneg pada.,.*, b) Jos. Prochazka: »Poslednja noč", Tenor šolo s spremljevanjem glasovirja poje g. Josip Eijavec. 3. a) V. Lisinski: »Prelja", b) Hr. Volarič: »Čoroičku" možka sbora. 4. a) Jos. Michl: »Pevcu", b) Jos. Michl: »Napis na velikem zvonu pri sv. Joštu" (Prešeren) Bas-solo s spremljevanjem glasovirja, poje g. Vekoslav Filipič. 5. Ant. Rubinstein: »Jutro* možki zbor s spremljevanjem orkestra. Dirigent g. Još. Michl. -— Orkester c. kr. pešp. št. 47. —- Začetek ob 8. uri in pol zvečer.
—  Vstopnice se prodajajo v trgovini g. A. Gabrščeka v »Trgovskem domu" in na dan koncerta od 1. ure in pol naprej pri blagajni.
—  Cene sedežev v parterju : L—II. vrste 2 K 50 vin. III.-Vv vrste 2 K VI.—IX. vrste 1 K 50 vin., na galeriji I. vrsta 2 K, H. vrsta 1 K 50 vin., stojišča 1 K. Dijaki, vojaki-nečastniki in člani slovenskih pevskih društev §0 vin.
K obilni udeležbi uljudno vabi
odbor.
Opozarjamo p. n. občinstvo, da sledi »Dijaškemu koncertu", kakor običajno, plesna zabava. Orkester vojaški.
Dijaški koncert. — Že dve leti zaporedoma so nas naši idealno navdušeni, delavni srednješolci tam v pustnem času ob koncu prvega polletja, presenetili s koncertom, na katerem so pokazali, kaj premorejo in dokazali, da ne spijo, ampak, da se izobražujejo tudi zunaj šolskih sob. Vspeh teh prireditev je bil v vsakem oziru nad vse pričakovanje, udeležba občinstva velika. Čisti dobiček se je obrnil prvo leto v korist podpornega dijaškega zaloga na gimnaziji. »Kar. prosvete" in »Šolskega Doma", lani pa so poklonili dijaki ves čisti dobiček — nad 300 K — našemu dičnemu goriškemu slavcu — nesmrtnemu Simonu Gregorčiču za njegov spomenik.
Tudi letos je pričakovala slovenska javnost tam v veselem pustnem času, da nastopi dijaštvo z U3pehi pred nje, ki so jih dosegli s svojim trudom ; a pričakovanje je bilo zaman. Mislilo se je, da je goriško dijaštvo zopet padlo v mrtvilo, v letargijo. A temu ni tako 1 Običajni koncert o pustu je izostal radi drugih zabav in prireditev, ki jih je poln   Kurentov   im.   Prihodnjo soboto
—  kakor že naznanjeno — 10. maja nastopi zopet dijaštvo pred nas, iv. pokažejo, koliko so letos napredovali. V pevski šoli »Glasbenega in pevskega društva" so se strnile vse dijaške pevske sile v mogočen zbor, ki je dosegel pod spretnim vodstvom mojsterske roke g. Michla dovšenost, kakor je ni še imel dosedaj. Spored — že objavljen — je skrbno izbran in bo nudil mnogo užitka. Pričakovati je, da dijaki imenitno zvršijo svojo nalogo sebi v čast, pevovodji pa v slavo. Tedaj moralni uspeh te prireditve je že zagotovljen ; da i gmoten uspeh ne bo slabši od moralnega, naj poskrbi pa slavno občinstvo, posebno ker je namenjen ves čisti dobiček v dobrodelne namene.
Slovenski meščani in mladinoljubi, pokažite, da se zanimate za napredek našega dijaštva. Vaša številna udeležba jim bo gotovo obodrilo za nadaljno delo in trud.
Na gotovo svidenje v soboto v dvorani »Trgovskega doma" pri III. dijaškem koncertu 1
Mladinoljub.
»Narodna Delavska Orginlzaclla" sklicuje za nedeljo 17. t. m. shod v Ajdovščini. Shod se bo vršil ob 3. uri popoldne v dvorani hotela Bratina. Nadejati se je najobilnejše udeležbe. Delavstvo v Ajdovščini potrebuje krepke, dobre organizacije. Take pa dobi v vrstah N. D. O.
Imenik porotnikov, izžrebanih povodom I. zasedanja porotniškib obravnav c. kr. okrožne sodnije v Goric? za leto 19 08. — Imena 3 0 rednih porotnikov: Znttioni Josip, Medeja, Šfiligoj Josip, Dobrovo, Mikuž Anton, Sv. Lucija, Leghissa Josip, Krmin, Toso Blaž, Ho-mans, Gerzeli Pavel, Tržič, Logar Josip, Sr-penica, Sardngna Janez, Gorica, Droč Karol, Št. Peter, Marcuzzi Anton, Gorica, Kerševan Alojzij, Gradišče-Renče, Resen Ferdinand, Gorica, Potatzkv Anton, Gorica, Kristančič Ivan, i Višnjevik, Zavadlav Franc, Štandrež, Panzera Ivan, Krmin, Monfnnari Josip, Turjak,  CM
goi Miha, Gorica, Milost pl. Ruggero, Oorica, Del Mestri grof Viktor, Gorica, Marnšič Šte-fun, Lokvica, Velicogna Peter, Gorica, Pin-cherle Josip, Gorica, Juch Josip, Gorica, Pa-ronitti Anton, Ronchi, Zuliaul Mohor, Gradež, Bramo Ivan, Gorica, Bombig Jurij, Gorica, Lapanja Ivan, Kobarid, Maraž Jakob, Vrtojba Dol., Codellia Josip, Gorica, Culot Luchesig Franc, Renče, Dekleva Jakob, Fiumicello, Cbiozza Anton, Škodovaka, Rocco Anton, Gorica, Bolaffio Amadej, Gorica.
Imena 9 namestnih porotnikov: Louvier Ernest, Pauliu bilvester Franc, Pasiani Hugo, Pauletig pl. Evgen, Pich Karol, Sticsa Edvard, Bolaffio David, Perinzig Edvard, Jernov Ladislav, vsi iz Gorice.
Za slavnostni sprevod na Dunaju išče na; deželni odbor poleg Furlanov tudi Slovence. Deželni uradnik M. Klavžar je bil na Bovškem, kjer je nabral baje 20 parov iz Soče, Loga in Trente, katere pošljejo v narodnih nošah na Dur»aj. Obleke jim vkupi deželni odbor ter plača potne troške. Glejte! Za najrazličnejše potrebe nima denarja naš deželni odbor, tu pa ima kar tisočake, katere zavrže za sprevod, proti kateremu se je izrekel cesar, ali ga hočejo imeti dunajski krščanski sociaici, ker jim obeta velike dobičke. -— Mi smo proti temu, da trosi deželni odbor denar po nepotrebnem, ker ga še za potrebne reči ni. Tudi ni potteba, da bi hodili naši ljudje delat Sta« fazo našim dunajskim narodnim sovražnikom. Rodoljubi na Bovškem naj odvrnejo ljudi od nakane deželnega odbora. Ni treba, da jih vlečejo na Dunaj, kjer jih bodo kazali za Lahe! Prav tega še manjka t — Če že hoče biti dežela zastopana, naj pošlje gor Berbuea v kroju »katoliškega Sokola" z užitninskirai dobrotami na hrbtu. Bo dosti debela in velika udeležba.
V  avdfjonci pri cesarju jo bil v torek dvomi svetnik in voditelj goriškega okrajnega glavarstva g. II. grof A t te m s.
Premeščettj? v gozdarski stroki. — PVemo&eni
so: Gospod Emil Puppist, c. kr. gozdni nadzorni komisar, iz Sinja v Tolmin, g. Viktor Presl, c. kr, okrajni gozdar, iz Postojne v Tolmin, g. Anton Komel, c. kr. okrajni gozdar, iz Tolmina v Gotico, in g. Hubert Di Centa, c. kr. gozdar, iz Gorice v Postojno.
Namerama jubilejna razstava odpada. - Poročali smo, da se namerava prirediti v naši deželi v proslavo cesarjevega jubileja jubilejna razstava. Ta r«zstava odpade, ker so pri posvetovanjih odposlanci obeh kmetijskih društev zmagali s svojimi pametnimi predlogi. Mesto razstave se ustanovijo podpore za različ ne panoge našega gospodarstva. Tako je prav.
Glede regulacije goronjap toki Sodi je bil vložil svoj čas naš poslanec Št rekel j široko utemeljeno interpelacijo. — Kakor ču~ jemo, bodo izdelani načrti Že v tekočem poletju in obhod bi se vršil morda letošnjo jesen.
V soboto na dijaški koncert! Pričakujemo udeležbe tudi z dežele !
KoncOrt pri Zlite« JolOM. — Včerajšnji večerni koncert na vrtu našega hotela Zlati Jelen se je sponesel prav dobro. Vojaška godba je pohvalno izvršila svojo nalogo.
Prihodnjo nedeljo bo prvi dopoldanski koncert (matim;e) brez vstopnin«. — Taki koncerti so bili navadno jako priljubljeni.
V  SradlŠili ob Soči pripnejo dne 20. t. m. na prsi okrajnemu orožniškemu poveljniku, stražmestru g. Antonu V n t o v c u srebrni zaslužni križec s krono; izvrši se to v občinski dvorani.
Kako sa maščuje prvaškt župnik Primožič v — Prvaški župnik Primožič je odpovedal v imenu oskrbništva cerkve na Gradišču potom sodnije M. F. Keršovanu uporabo vrta pod vika-rijsko hišo, katerega je imel ta v najemu od cerkve. Zakaj je to storil'? Zato, ker je Ker-šovan volil napredne kandidate pri deželno-zborskih volitvah. Taka je politika cerkve in farovžev, katero zagovarjajo klerikalni listi. Pamestni res so Usti ljudje, ki zapuščajo cerkvi zemljišča, da potem ž njimi tepe ubogega kmeta. Cerkev bi ne smela sprejemati takih daril, in kar jih ima, naj jih vrne kmetom 1 Cerkev ai za to tukaj, da bo nabirala zemljišča!
Drapcl pridejo jutri in   pojutrišnjem v Gorico in Sicer en eskadron jutri okoli   10. dop., drugi v soboto ob  istem Času. Pridejo ! po Solkanski cesti.                             '
Podružnica N. D. 0. r Blljah vabi svoje člane
na občni zbor  v nedeljo, 17. t. m. Dnevni
red: L Razdelitev društvenih knjižic. 2. Predavanje o delavskem podpornem društvu. 3.
Stanje blagajne. 5. Volitev  novega podpredsednika. 6. Slučajnosti.
Odbor. IZ Spovednlce.  (Odlomek.) - Spovednik: Kedoj sto bili zadnjič pri spovedi V                 .
Grešnik: Dne 2.  avgusta lani ob odpustkih., I
Spov.: Kake liste* citate V '      *    '   >«-*   >4
Gr. Vse: agrarne, socialne, klerikalne in napredne.
Spov. Za kakšno stranko ste zadnjič volili V
Gr. Za napredno.
Spov. Potem takem ste pristaš Gabršeeka? -
Gr. Da.
Sp. Toda naprednih listov ne smete citati, so prepovedani
Gr. Zakaj bi bili prepovedani V
Spov. Zato, ker hudo lažejo, posebno „Narod8 in »Soča*«.
Gr. Ne, „ Gorica® laže.
Spov. Kako to veste?
Gr. Prav lehko. Saj še minule dni je javila opetovano, da sem zver v človeški podobi in brezverec.
Spov. Pa saj ne kažete teh znakom
Gr. Upam, da ne. Sodite sami!
Spov. Pa kdo jim je to natvezil?
Or. Orkveni dostojanstvenik, župnik po nekem zasebnem iu zaupnem pismu in njega con) p.  bella.
Spov. To je pa ueznačajno od njega, da zlorablja zaupanje.
Or. Tako menim tudi jaz.
Spov. Ste na koga jezni, ali ga sovražite 't
Gr. Na nikogar — izven njega.
Spov. Hvaljen bodi Jezus Kristus! — Rsk je zaloputnil vratica.
Gr. Na veke. Amen!
Dijaški koncert v soboto bo jako i ep. Tako se nam zatrjuje h povsem m c r o daj ne strani.
Sina Bliski pičit ima še vedno c, kr. poštno in brzojavno ravnateljstvo v Trstu. Na slovenski tiskovini s slovenskim sporočilom je pritisnjen nemški pečat. To vendar ne gre. To je za nas Žaljivo. Slavno ravnateljstvo naj si omisli tudi slovenski pečat za slovenska pisma. Tako bo prav. To pa tudi prav odločno zahtevamo.
OvB flusl zopet pobirata po Gorici milo šdno za Madagaskar in Indijo; v kake namene gre tak denar, kdo ve/ Kar vedno lazijo okoli po hišah po mestu take nune s križem na prsih ter izvabljajo iz Ijudij denar. In vse to z oblastvenim privoljenjem. Če pride kak ubogi rokodelski pomočnik na potovanju poprosit kak vinar, ga prime policaj, če se počasi vleče po cesti sestradani berač ter prosi miloščine, ga cefrajo na policijo t&r vržejo iz mesta; take-le nune pa nabirajo svobodno denar po mestu za Madagaskar in Indijo. Mnogo Ijudij je tako bedastih, da dajejo denar babnicam v kutah, ker se bojijo, da bi jib zadela nesreča, ako bi jim odrekli podporo; ubogega potrebnega človeka, kateremu se bere beda na obleki in obrazu, pa mečejo po stopnicah ; tu se nič ne bojijo šibe božje, katera pa naj bi jih zadela, ker kažejo trdo srce nasproti revežu, vsega site nune pa oblagajo z denarjem. Obsojati je tako ravnanje in postopanje oblasti, da pušča raznim nunam pobiranje v najrazličnejše na-m e n e, za katerimi pa se skrivajo Cesto dmgi nameni. To se mora prepovedati. — Kdor ima kaj dati, naj da za domače reveže. Teb je za vsakim voglom dosti.
Nune pa naj gredo, odkoder so prišle, magari na Madagaskar!
\aša dolžnost je, da poselimo dijaški koncert v kar največjem številu!
Proti ujigallcai družbe n. C rili i« Metodi so
nastopili klerikalci z neprimerno srditostjo in hrezvestnostjo s tem, da povsod vsiljujejo svoje strankarske žveplenke, ki naj bi one izpodrinile. Izrabljajo pri tem tudi verska čutila, brez česar ti ljudje seveda ne morejo izhajati. Klerikalne žveplenke, pravijo, so p katoliške, Ciril-Metodove pa brezverske 1 Take i. umazane konkurence pač še nismo nikdar videli I Tudi strogo verski listi so se podali v boj za ta klerikalni fabrikat. Med njimi je »Cvetje z vrtov sv. Frančiška" pod uredništvom patra Škrabca! Med dragimi stvarmi o molitvah,   misijonih   itd. priporoča na vse
pretege „naše užigaliee", kot jih imenuje, dočim za Cirli-Metodove Se ni imel nikdar nobene priporočilne besede. Tnki so naši božji namestniki I Samo strankarstvo jim je mar. Narod in narodnost jim je le takrat briga, kadar upajo imeti korist od tegal
Ponočnih »pivcev" ne manjK« v Gorici. — Kadar se navlečejo »brica" ali vjpavca, se odpro grla iu po cestah in ulicah se razlega petje, ki trga ušesa. Če naleti* policija na ?^|vli^^^m^rffintro'opotnTH^naj molčijo. Toda mnogo »pevcev« je tako srečnih, da jih ne zaloti uho postave; ko so že prebudili nekaj ulic, jih pa vendar kje ustavijo. »Pevci8 se seveda le neradi udajo. Taki trdovratneži so bili tudi trije mladeniči, katere pa so poklicali na policijo ter jim darovali vsakemu po 24 ur zapora. Kalitelje nočnega miru le pošteno kaznovati 1
RlMI govorica so se bile razširile, ko je umrla 38 letna C. Pahor v Bukovici ob poroda z novorojenčkom. Raztelesenje je sedaj pokazalo, da je umrla naravne smrti.
RlVIlteljSlVO n6riBd dsttft Trl|lav" v Bohinjski Bistrici se usoja čast. občinstvu uljudno naznanjati, da se podjetje otvori v nedeljo 17. t. m. Povodom otvoritve bo svirala ljubljanska mestna društvena godba med table d' hote izbran program in zvečer priredi ista godba špecijalen umetniški koncert.
Anflrtli so v Gorici 25 letno Katarino Sedej iz Idrije ter jo peljali v Gradec, ker jo išče tamkajšnja sodnija; na sumu je, da je tam nekaj ukradla.
V Zida v ulici Torrente v Gorici so našli šolski otroci večjo svoto denarja, ko so iskali kuščarja, ki jim je bil ušel v luknjo. Denarja je par sto kron. Najbrže ukraden denar.
4 pfStl na levi roki je odtrgal stroj 5-letnemu K. Stepančiču v Temnici. Zdravijo ga v goriški bolnišnici.                                     !
Zgubi! II {I velik Čuvajski pes črne dlake star 1 leto. Pod vratom nosi znamko Komen 207 in sliši na ime 8Rizi*. Kdor ga je našel, je naprollen, da ga izroči, aH naznani, kje se nahaja, lastniku Zitnieu Kalaelu, Pod Deskle, p. Plave št. i 80., kjer dobi primerno nagrado. Vl!l6. — Opozarjamo na današnji oglas tvrdke Stimuel Hcckscher senr. v Hamburgu. Dsbro llltdl Zdravili. Med domačimi zdra • vili, katere se uporablja pri prehlajeoju itak kot pomirjujoče sredstvo, je najbolj priporočljivo Liniment. Capsici comp. s sidrom (nadomestilo za nAnker-Pain-Expeller"), katero izdeluje Dr. Kickterjeva lekarna v Pragi. Cena je nizka: #0 v, K 140 in 2— za steklenico; stekleuica je v elogautni škatJjici ter označena s sidrom.
gornika, Antona Kuštrina, Štefana Brem ca, Franca Bremca in Petra Lebana; kot preglednika sta Izvoljena gg. Jožef Itenko in Janez Humar. — Ustanovi se takoj bralnica in pevski zbor, pozneje tudi knjižnica. —¦ Navdušenje bilo je veliko. V proslavo tega važnega dne streljali so fantje s topičl
Predavanja v Dornoorgu. — v nedeljo seje vršilo predavanje v Dornbergu. Predaval je dr. Kafol Podgornik: o zemljiških knjigah« Poslušalcev je bilo do 40, kateri so vsi z zanimanjem poslušali izvajanja g. predavatelja.
Veselica v Št. ARdrilu. — Prihodnjo nedeljo t. j. 17. t. m. se bo vrših v Št. An-drežu veselica tamošnjega braluega in pev. skega društva v prostorih g. Štefana Lover-čiča po sledečem vsporedu: 1. Zaje: Himna Zvoni mira, poje dom. pevski zbor. 2. Farkaš: a) Bodi zdrava domovina b) Kje dom je moj, udarja tamburaški zbor iz Dol. Vrtojbe. 3. Vilhar: Na vrelu Bosne, poje moški zbor društva BNade" iz Sovodenj. 4. M. Sachs: Ti osrečiti jo boti, poje moški zbor bralnega iq podpornega društva iz Gorice. 5. Štrukelj: Čevljar, veseloigra v treh dejanjih, igrajo domaČi diletantje. Med posameznimi točkami svira odelek vojaške godbe iz Gorice. Začetek točno ob 3'/t- Vstopnina k veselici '40 vin. Sedeži: I. vrste 60 v. II. vrste 20 v. K obilni udeležbi vabi                      odbor.
Veselica v Bor- Vrtojbi. — z ozirom, da
ima kolesarsko društvo »Gorica" v zvezi s tržaškim kolesarskim društvom „Balkan" na binkoštni poudeljek v goriškem „Velodromua ljudsko veselico, je odneslo društvo »Napredek" svojo veselico ua 28. junija, dan pred sv. Petrom in Pavlom. Veselica se priredi ne oziraje se na kakoršnokoli konkurenčno veselico isti dan. Prosi se torej slavna društva blagohotnega uvaževanja. Podroben vspored se objavi pravočasno.    *
Spominjajte se pri vseh prilikah tudi p repo trebne Z. N. I)., ki skrbi za izobrazbo ljudstva!
lepšo bodočnost, Posnemanja vreden vzgled so nam podali Čehi pri kupovanju kavne primesi (cikorije), katere uporaba je danes razširjena povsod. Pred približno desetimi leti še ni bilo nobene večje češke tovarne za izdelovanje kavnih surogatov in so bila ve-ina vsa podjetja te vrste v nemških rokah. Ko pa se je ustanovila v Kolinu velika češka tovarna za kavne primesi, so pričeli češki trgovci s tako vnemo uvajati izdelke tega podjetja, da se je morala nemška konkurenca v kratkem umakniti. Tudi slovenskim trgovcem se baš pri tem predmetu nudi lepa prilika, da koristijo domači stvari in naročajo izdelke iz Prve jugoslovanske tovarne za kavne surogate v Ljubljani, katere lastnik je g. Ivan Jebačin, ter priporočajo svojim odjemalcem predvsem izvrstno »Zvezdno" kavno primes, ki prav nič ne zaostaja za podobnim nemškim blagom. Od te tvrdke imajo razna narodna društva lepe koristi, ki bi se znatno povečale, ko bi vsaka Slovenka kupovala ta izdelek. Tudi društvo slov. književnikov in časnikarjev je zopet prejelo od omenjene tvrdke znesek 100 K ter ob tej priliki vsakemu zavednemu Slovencu priporoča njene izdelke.
Podpirajmo mladino 1 Tako radi pravim«, tla j« mladina naš up. Pomagajmo torej, da sa itpolnl, kar upamo. Podpirajmo mladino pri korakih na polju presvetel
Zveza narodnih društev.
liilf, kateri sta napravili kolesarski društvi iz Gorice iz Trsta v Nabrežino, je vspel prav povoljuo. Prišla so tudi društva „Ilirija", .PipČarski klub8 in BPobratimtt. Goričane so pričakali z godbo ob 4. pop. Na lepem, senčnatem Nemčevem vrtu je pozdravil došlece predsednik tržaškega kolesarskega društva g. Sirk, zahvalil se je g. Drufovka, predsednik goriškega kolesarskega društva; predsednik „Ilirije8 je prinesel pozdrav častnega člana g. Pezdiča, ki je bil službeno zadržan. Vršili so se še drugi govori, na kar se je razvnela prav prijetna zabava. Kolesarjev je bilo okoli 140 navzočih.
Iz Gibrfja pri Ajdovščini. — Dae 3. maja imelo je Bralno iu pevsko društvo veselico, ki je krasno vspela, tako da vsak, ki se je udeležil, je bil zadovoljen. Burki: »Krčmar pri zvitem rogu" in »Krnet pred fotografom" sta se res igrali v popolno zadovoljnost ter sta neprenehoma vzbujali cele salve smeha. Pri teh burkah gre posebna čast g, krčmarju, kmetu pa tudi Mihi. Domači pevski zbor je pel tudi v občo zadovoljnost.
Cela veselica je vspela nepričakovano dobro.
Kmelsko-lzobraževalno druirvo v Ukovcu imelo
je v nedeljo ob ogromni udeležbi svoj ustanovni občni zbor. Imenom Z. N. D. govorila sta dr. Dinko Puc in dr. Igo Jane. Duštve-nib članov prijavilo se je takoj 78, ki so si izvolili za predsednika g. Antona VonČino, v odbor pa gg. Jožefa Winklerja,  Franca Pod-
Trgovsko - obrtne in gospodarske vesti.
Goriško kmetijsko društvo vabi k občnemu zboru, ki se bode vršil dno 29. t. m. ob 10. predp. v hotelu „pri zlatem jeleuu" v Gorici. Dnevni red : 1. čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo o društvenem delovanju. 3. Pretresovanje in odobritev let. računov in bilance za 1. 1907. 4. Volitev osr. odbora. 5. Volitev dveh pregledovalcev računov, (j. Slučajnosti. - Opomba: Pristop k zborovanju imajo le oni gg. člani, ki so plačali letalno  iu   se   izkažejo z dotično
: izkaznico.
I                Goriško kmetijsko društvo :
'        Pr.HlstxInik:                                             Tajnik:
Anton Jakončič.                     Fran Kocijančič.
Okrajna posojilnici v Kanalu, reg. zadruga z
neomenjeno zavezo, bode imela v nedeljo dne Bi. maja t. 1. ob 3. uri popoldne v občinski dvorani v Kanalu svoj redni letni občni zbor z običajnim dnevnim redom. Pri volitvi novega odbora mora biti po § 30. društv. pravil navzoč najmanj deseti del zadružnikov. Ako bi pa tega ne bilo, se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, koji je pa sklepčen ob navzočnosti vsakojakega števila zadružnikov. Vabi se vsled tega k obilni udeležbi. Na-čelstvo.
VIlIVSM čebelarji se vabijo k ustanovnemu shodu „ Vipavske čebelarske podružnice", ki se bo vršil IT. t. m. ob 3. pop. v Vel. Ž&bljah pri Kosovelu.
Zavarovanje proti oimai. — Na shodih naše
stranke se večkrat povdarja potreba zavarovanja proti uimam. V parlamentarnem odseku je bila včeraj v seji na razgovoru točka: prisilno zavarovanje proti požaru. Velik del od-sekovih članov se je zavzemal za uvedbo prisilnega zavarovanja proti toči, ker nekatere kronovine trpe silno od toče in drugih elementarnih nezgod. Oglasil p; je za besedo tudi poslanec Štrekelj, ki je priporočal, naj se pozove vlado, da pripravi tak zakon. Predlog je bil v odseku sprejet. Vlada torej predloži tak zakon.
' Kako podpirajo Čehi domačo Industrijo.   —
Splošno je znano, da se češki narod strogo ravna po geslu »Svoji k svojim" in da je ravno s tem najbolj pospešil razvoj češke narodne industrije. Po vsakem predmetu, ki ga je pričel izdelovati češki obrtnik ali podjetnik, je z veseljem seglo na sto in stoti* soče rok in v kratkem se je tako vdomačiio v čeških obiteljih mnogo najraznovrstnejSih čeških izdelkov, narodni iudustriji pa je bil s tem zagotovljen obstanek in temolj za naj-
Politični pregled.
Poslanski  Zbornica.   —   Posl.   Maranije predložil interpelacijo na ministra 2a trgovino radi  letnih   dopustov  za poštne uradnike v me.»tu goriškem. Posl. Pernerstorfer in tovariši so predložili interpelacijo na ministra za nauk  radi  suspenzije   predavanj profesorja Wahrmunda, Interpelacija pravi,  da je sklep juridične fakultete v Inomostu,  da se predavanja prof. Wahrmunda zaustavijo, provzročil veliko razburjenje ne le med dijaki   in profesorji,  ampak  tudi med prebivalstvom.   Ne glede na škodo,   ki jo trpe dijaki, ki so obvezani   pohajati   predavanja   o kanoničnem pravu, pomeuja ta suspenzija kazen profesorju in prvi korak do  odstranjenja moža,   ki ni klerikalcem po godu. Ni izključeno, da je bil ta sklep storjen po vplivanju vlade, ki se je očevidno dala prestrašiti od terorističnih groženj klerikalnih agitatorjev in  ki sedaj tem poslednjim gladi  pota   k prisvajanju vseučilišč, kakor so je klerikalci že napovedali. Interpelacija nadaljuje:   To   postopanje vlade pomenja atentat na svobodo  vedo in svobodnega znanstvenega   pouka,   zajamčenega od konstitucljonelnih zakonov.   Dogodki zadnjih dni so dokazali, da je redni pouk   v visokih šolah v nevarnosti po takih zakonitih odredbah. Iz teh vzrokov vprašujejo   interpelantje ministra,  kaj  vse je storila vlada v zadnjih tednih, da je jnridično fakulteto   v Inomostu dovedla do tega,   da   je suspendirala predavanja   profesorja   Wahrmunda   iu kaj misli storiti minister   v zaščito   avtonomije   višik Kčnih zavodov in svobode vede pred grožnjami in intrigami klerikalne stranke?
Nujni predlog za povišanje vojaškega kontigenta je sprejet z 280 proti 136 glasom.
Razne vesti.
Toči je napravila v Koyinju in okoli velikansko škodo. V daljavi nad 7 km je vse potolčeno. Padala je toča debela kakor orehi.
Lepega katObetl imajo v Miljah pri Trstu. Ž deklicaDi je uganjal v šoli take reči, da so se bale hoditi v šolo. Sedaj je prišel velik škandal ia pohujšanje na dan.
Poklonstvo vojaštva In crolnlštvi. - Kakor
je eedaj določeno, se dne 30. t. m. v cesarski palači poklouita cesarju vojaštvo in orožništvo.
K SBrtl je ObSSdllO graško porotno sodišče 28 letno deklo Lizo Šunko iz Vurberka pri Ptuju, ker je vrgla svojo 3 letno nezakonsko hčerko v Muro, da je utonila.
Potresna sunka so čutili 12. t. m. po celem Zg. Štajerskem v smeri od juga proti severu. Posebno močna sta bila sunka v Št. Lamprehtu in v mestu Murau.
V ječah 1 Jekiterlneslavu je nastal upor
med jetniki. 29 jetnikov je bilo ubitih, ko so hoteli pobegniti. — V Kijevskih ječah je polovica jetnikov obolelo za logarjem. V bolnišnici je nad 500 bolnikov. V enem mesecu jih je umrlo 200.
,,SavaH društvo svobodomiselnih slovenskih aka-domlkOf M Dunaju naznanja, da se vrši nje II. redni občni zbor v s o b o t o dne 16. t. m. v prostorih restavracije „zum Magistrat* (I. Lichtenfelsstr. 2.). Začetek točno ob '/«8. uri zvečer. — Svobodomiselni slovanski gostje dobrodošli 1
Prua goriška touarna
umetnih ognjeo
s strojnim obratom izdeluje: rakete,
bengalične   ognje, rimske  soeče,
kolesa itd. Ud.
posebnost: papirnati topiči.
Nadalje priporoča: jubilejne transparente v velikosti cm 120 X 200 s podobo cesarjevo in v velikosti cm = 100 X 150 z monogramom. ===
Terd. IIMuc
pooblaščen in priznan pvrotehnik
Gorica, letališče Frana Jas. 34.
Iz prijaznosti se sprejemajo naroČila tudi v kavarni „Doganau tik sodnijske palače.
Preselite«.
Podpisani uljudno naznanjam slav. ob-činstu, da sem preselil z današnjim dnem svojo krčmo nahajajoče se v Rabati Šču štev. 16
na tržaško cesto šteu. 64
nasproti vojašnici domobrancev*.
Na razpolago je gg. gostom krasno igrišče za krogljanje. — Zagotavljaje točno postrežbo in dobra vina, priporočam se si. občinstvu za mnogobrojen obisk.
LasiČ Ant.,  gostilničar.
Andrej Fajt
pekovski mojster |
v Strici CsrsD Franc. 6iis. št. 2. ^—   Filijalka v Borabergn.   —-
Sprejema naročila vsakovrstnega ! peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za bir-mance, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov.
Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, fina vina in likerje po zmernih cenah.                              \
Za veliko   noč  priporoča   goriške ! plB.ce, potice itd.
Zahvala.
Vsi onim, kateri so sprejeli k večnemu počitku prerano nam umrlega gospoda
flugusta Schlegl
kakor tudi vsem, kateri so nam poslali sožaljke ali na drug način častili spomin preblagega pokojnika, izrekamo tem potom  najtoplejo zalivalo.
Dalje prosimo vse one, katere nismo neposredno obvestili o britki izgubi, da nam z ozirom na nenadni in težki udarec, ki nas je zadel, blagohotno oproste pomoto.
ŠTURIJE, dne  12. maja 1008.
Žalujoči ostali.
Skrbite za bodočnost!
Najugodnejše zavaruje „Prva Češka splošna delniška družba za zavarovanje na Življenje V PragV'; orlina slovanska delniška družba te stroke.
Novodobni zavarovalni pogoji, zmerni tarifi za razna praktična življenska zavarovanja.
V   ustanovnem letu 1900. je bilo podanih ponudb na zavarovani znesek K 122.000 v letu 1007. pa za K 10,413 800, kar najbolj  dokazuje o razvoju zavoda in zaupanju   kaU-rega uživa.
Ponudbe sprejema in daje vsa tozadevna pojasnila
zastopnik za Goriško
JOS. ROVAN
komisijsko & agencijsko podjetje v Gorici, Stolni trg št, %
V   izpopolnitev organizacije sprejme se v vseh večjih krajih Goriške delavne sotrudnike kot krajevne zastopnike pod ugodnimi pogoji. Dotične ponudbe nasloviti je na zastopnika za Goriško
Poprava In komisijska zaloga dvokoles In šivalnih stroje? prt
BATJELU
Gorica j^Dia Duomo 3—4. Prodaja tudi na mesečne obroke.
Seniki tanko.
Siara dvokolesa se emajlirajo po ceni z ognjem,
Odlikovana pekarija in sladčičarna
Karol Draščik
v Gorici na Komu v (lastni fiiii)
zvržuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaji? različna fin« vina in likerja na drobno ali v originalnih butelkah Priporoča se slavnemu občinstvu za nmugo-hrojnti naročila ter obljublja solidno postrežba
¦»r- po Jako zmernih cenah. -%•

Varstvena znamka: „Sidro"
lEiniment. Ga psi c i eoup.
Nadomestek za
Anker-Pain-Expeller
je po?scd pripoznano kot  najboljše sredstvo proti prehlajenju itd. Za ceno
80 vin.,  K 1*40 in 2— se dobi po
vseh lekarnah. Pri nakupu   tega tako
priljubljenega domačega zdravila se je
posluževati le originalnih steklenice v
škatljah z našo varstveno znamko „si>
drem" ker le tako je zagotovljeno, da
je izdelek pravi.
Dr. RICHTER JEVA LEKARNA
J^shI      fc »zlatem leva" v Pragi
kf* m! Eli8abetJlKft8B0 tov* 5 n°v>* AX^^            Onarno MapoIUJanj*.
naznanilo.
Naznanjam   slav.   občinstvu,   <la   sem   otvoril  y
Rabatišču št. 22
^ zalogo ~~
koruze, ovsa, otrobi, fižola in drugih deželnih pridelkov.
Priporočam se slav. občinstvu za obilen   obisk in zagotavljam točno postrežbo in zmerne cene. Z odličnim spoštovanjem
Peter Gruden.
Trj>oV5ko-obrtqa zadruga V Gorici
reg-istrovana zadruga e neomejenim jamstvom
NaeelBtvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v OoricU je z ozirom na premenjena in dne 29. decembra 1905. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30, decembra 1905. Bkleniio za leto 1906. ta-le način poslovanja:
Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju.
Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po žolji izposojevalca določi tudi na 10 ali več let.
Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnina Vt% priBpevka v posebno rezervo za morebitne izgube.
Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4V,«. večje, stalno naložene pa po dogovoru.
Deleži bo dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron.
Zadruga objavlja vaa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«.
Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo debil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«.
Načelstvo in nadzorstvo.
Največji, SM\   Naznanilo   [Za M*ft« §arar
Mark
sreče.
lira država
Vabilo k udeležbi dobitnlh Šans
pri denarni loteriji, za katero garantira država Hamburg in pri kateri Je
9 mii.jonou 841.476 mark dobilkou.
< i lavni dobitki te prekoristne denarne loterije
so slede? t:  Največji  dobitek   jo v srečnem slučaju 600.000 Mark.
1 premiji* h IfOO.OOO Mk.  I       1 dobitek a to.oOfl M k.
I      »        - 2o0.00o   •     I        1                   30.000   »
1       ,         ,   tio.OoO   »             7                » 20.000   •
1       »         .   f.0.000   »              1      »        » l Ti .000   »
i    »      » 45.000  '       i»                »10.000  »
1       »         •    10.OU)    »           -i«      »        »    5.000    »
i       -         .    to.oou    »          10'J      »        »    /»J mio    »
i        .          .    .'JO.OOO    »          IM       »         -    2.000    »
t   dobitek   •  H O.OOO    *          ,V!jt       ,         -    1.000    .
I        .        »    «0.000    .          W,i      »         >       300    •
i      ,     » 50.0O0       j tet                »    200  »
V celem obsega IoUtiju, katera je 7 razredov nizvrstc-ua JOO.ouo srečk s 48.405 dobitki v 8 premijah, tako da rr>ra približno polovica vseh srečk z ootovostjo zadeti
Največji dobitek I. rnzroda ziniSu v srečnem slučaju 50 000 Mark ter se zvBa v •_>. nuredu na 55.fQ0 Mark. v :i razredu na 60.00 > M., v i. na 65000 M., v ... na 70.0.0 M., v B. sni 80.000 M. in v 7. itn 6^0.000 M.
• 'ene srečkam I.  razre.Ia so s!.-dece : cela arij. srečka M. fi-     aH ji 7~-pol       „        „     „   3-      „   „ 350 Četrt    „        „    .,   150    ,.    ., 175 Vloge za ostale razrede, kakor tudi natančno določilo dobitkov jo razvidno u uradnih t državnim grbom opremljenih srečkovnih listin, katere razpošiljam na zahtevo zastonj in poitnine pro3to
Vsak vdeleženec loterije dobi takoj po tlovr-Šeeein sreekanju uradno listino, »e da bi jo moral Se-le lahtevatl.
Izplačevanje in dopošiljanje dobitkov se oskrbi strogo tajno.
NaroČila sprejemam proti p»wetju ali pa proti naprej plačilu.
Oglasiti se je torej v svrho naročil predsto-ječega srer kanja takoj, ali pa vsaj do
zaupno na naslov:
21. maja.
Samuel Heckscher senr.
Hankgeschiifi v HAMBURGU.
Anton Potatzky v Gorici.
Na sredi RaStelJa ?.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliče alrabertkega Ib drtbaega blaga ter tkinlo, prejo Ib nitij.
POTREBŠČINE
za pitarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za Šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojato in isvljarje,
SvoUiiJice. — Rožni venci. — Masne knjižice.
iišna obuvala za vse letne Saše.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje  oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi.   *   "35-8
Proda se v Gorici j
hiša
% Mkino §osti1i)0
dvoriščem, vrtom in zemljiščem.
Ista je na zelo pripravnem kraju in v najboljšem stanju. Ugodno obrestovanje.
Teč se poizve pri g. Lebanu St. Peterska cesta štev. 7. — pritličje.