LETO Vili PONEDELJEK, 15. JANUAR 1978 ŠT. t Za začetek Kaj bomo dolali v letu 1978 • delitev FIS DSSS po že ustaljenem ključu. 7. Splanirati enoten delovni koledar za celo delovno organizacijo, kjer se upošteva kot delovni dan vsako prvo soboto v mesecu in dodatno v treh mesecih še ena. Posamezne delovne enote imajo možnost delo na soboto prenesti na drug prosti dan zaradi even-tuelnih potreb za vzdrževanje, skupnega dopusta ali zastojev. 8. Posebej izkazati dejavnost ljudske obrambe in družbene samozaščite s finančnim ovrednotenjem. 9. Uskladiti z zakonom o združenem delu merila za OD. Planiranje je vzpostavljanje razmerij med želj enimi rezultati in potrebnimi vlaganji. Naloga planiranja je odpravljati slučajnosti in negotovosti v poslovanju podjetja z zavestnim delovanjem na poslovni uspeh. S planiranjem predvidevamo — prognozi-ramo in usmerjamo celotno poslovanje in dogajanje od današnjega stanja v 'bodočnost, ker je to važnejše, kakor gledanje nazaj. Podatki za nazaj nam dajejo le podlago za sprejemanje odločitev v bodoče. Planiranje je torej določanje poti, katero mora podjetje prehoditi in določanje ciljev, ki jih želi doseči. TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica Doseganje rezultatov (dohodka, čistega dohodka, skladov ...) ni naloga posameznika, ampak vseh zaposlenih in od tega zavi-si varnost delovnih nalog in opravil zaposlenih. Zato je potrebno vse zaposlene pritegniti, da mislijo gospodarno in si prizadevajo doseči planske cilje. Odstopanje od plana je potrebno spremljati, pojasnjevati in obvezno tudi ukrepati (z dejanji ne samo z besedičenjem). Kot dobri gospodarji bomo morali prilagajati smernice in ukrepe hitro in prilagodljivo, brez usodnih zamud, katere so večkrat naša slabost. Ob upoštevanju navedenih smernic vsebuje plan za leto 1978 naslednji fizični obseg pro- izvodnje: TO TOMAŽ GODEC BOH. BISTRICA • opažne plošče 630.000 m2 • dvižna garaž, vrata 1.000 kos ® pogradi 9.000 kos • postelje 8.000 kos • lesna moka 280 ton • stropne in stenske obloge 120.000 m2 • podnožja 9.000 kos • Studor 200 grt • pedestal in stebrički (za mize) 34.400 kos • DOTA (800 grt) 4.400 kos • žagan les 27.605 m3 • iso-span 612.000 kos • razni kovinski izdelki 47.411 NU TO RECICA • letvice za vhodna vrata 1,500.000 tm • krila neobdelana 35.000 kos • krila površinsko obdelana 91.000 kos • kompletna vrata neobdelana (B 4) 25.000 kos • kompl. vrata površ. obdelana (B 4) 15.000 kos • izvozna krila 12.000 kos • podboj SM 45.000 kos • žagan les 18.036 m3 • obloge 216.000 m2 TO MOJSTRANA • vhodna vrata 11.000 kos • garažna vrata 2.000 kos • MIKO 500 kos • dodatne svetlobe — nadsvetlobe 3.600 kos • uslužnostno žaganje 800 m3 TO PODNART • zaboji 3.000 m3 • stropne in stenske obloge 240.000 m2 • žagan les 7.750 m3 • uslužnostno žaganje 700 m3 Plan prodaje v TO TRGOVI- NA za leto 1978 pa ima naslednji obseg: • krila površinsko obdelana 21.300 kos • krila površinsko neobdelana 3.500 kos • podboj SM 17.900 kos • podboj B 4 3.000 kos • vhodna vrata 1.800 kos • garažna vrata 620 kos ® dodatni elementi 2.110 kos • MIKO 180 kos • postelje 110 kos • Studor 350 kos • žagan les 470 m3 • iso-span 191.000 kos • opažne plošče 5.000 m2 • stropne in stenske obloge 100.000 m2 • okna 6.000 kos • rolete 2.400 kos Vse te planirane količine za leto 1978 so tudi usklajene z našim srednjeročnim planom 1976—1980 oziroma so pri nekaterih izdelkih še celo višje. Da pa bomo te planirane količine v letu 1978 res proizvedli in pa seveda tudi prodali, moramo: v TO Tomaž Godec — začeti obratovati s polno zmogljivostjo v oddelku krojil-nica — doseči planirano izkoriščanje žaganega lesa (Nadaljevanje na 2. strani) Tako je staro leto mimo. Naše skrbi, težave, uspehi in dosežki so pri kraju oziroma so odšle za leto 1977. Zakoračili pa smo v prvi mesec novega leta, v katerem pa bo prav gotovo tudi vsakega nekaj : težav in morda dobrih rezultatov. V to zadnje pa moramo vselej upati, se potruditi pri delovnih nalogah. Lahko rečemo, da je bilo lansko leto kar uspešno. Pripravili smo vrsto samoupravnih sporazumov, pravilnikov in splošnih aktov. Za uresničevanje in prehajanje iz teorije le-teh v prakso pa bo potrebno sodelovanje vseh delavcev, vsak posamezni član v kolektivu bo lahko pokazal, koliko bo vložil truda v svoje delo. Rezultati se bodo merili po kvaliteti njegovega dela. Morda nekateri težko razumejo težnje novih zakonov o združenem delu. Zato pa je potrebna razlaga in podrobno sprotno obveščanje med ljudmi. Ob začetku novega leta se moramo torej z vso resnostjo oprijeti delovnih nalog, saj bomo le tako pravi sa-moupravljalci. Le tako bomo konec 1978. leta ugotovili: »Dali smo največ od sebe.« To pa je tudi vse, kar lahko prispevamo za našo DO LIP Bled. Vesna Cilje in izhodišča gospodarske politike naše delovne organizacije, ki jih je sprejel DS na predlog direktorja, so: 1. Povečati proizvodnjo v vseh TO, da bi tako izkoristili ugodne tržne možnosti, povečali realizacijo in dosegli čimboljše poslovne rezultate. Pri tem mora biti težišče predvsem v večji produktivnosti, boljši organizaciji in večji delovni disciplini. 2. Zagotavljati dobro kvaliteto izdelkov, izboljšati kvaliteto poslovanja, to je doseči ustrezne dobavne roke za izdelke, ažurno reševati reklamacije, nuditi dober prodajni servis. 3. Skrbeti za znižanje vseh oblik poslovnih stroškov in s tem doseči boljši poslovni uspeh. 4. Sprejeti take letne investicijske programe za zamenjavo iztrošenih osnovnih sredstev, da bodo vlaganja že med letom vplivala na večjo proizvodnjo in produktivnost dela. 5. Uskladiti splošne samoupravne akte z zakonom o združenem delu. 6. Upoštevati: • dvig stopnje rasti proizvodnje 9,4 % • povečanje produktivnosti 7,3 % • povečanje zaposlenih 2,5 % • povečanje OD skladno s povečanjem produktivnosti in dohodka • količino hlodovine enako kot v letu 1977 • prodajna politika v globalu nespremenjena • povečanje izvoza najmanj 10 % Ko) bomo delali v letu 1978 (Nadaljevanje s 1. strani) — doseči planirano kapaciteto v oddelku pohištvo v TO Rečica — čimprej realizirati dogovor o planiranju, naročanju in vzdrževanju zalog standardnega programa s ciljem, da se doseže čim večja poslovnost v TO Mojstrana — nadaljevati delo na predvideni zamenjavi programa — pristopiti k novi investiciji v TO Podnart — čimprej realizirati investicijo za koncentracijo proizvodnje — možnost uvedbe izdelkov, ki se nanašajo na strešne in stropne lesene elemente v TO trgovina — iskati možnosti za formiranje četrte poslovalnice — vložiti več truda za prodajo v nekaterih poslovalnicah — kompletirati asortiman proizvodov v vseh poslovalnicah V DSSS — zagotoviti realizacijo prodaje na tržišču — doseči čimbolj šo prodajno ceno pri vseh izdelkih —• raziskati na tržišču — zlasti za nove izdelke — pravočasno zagotoviti ustrezne količine materiala pod optimalnimi pogoji — realizirati razvojno inovacijsko dejavnost v predelavi kvalitetnega smrekovega lesa — spremljati in analizirati proizvodnjo ter opozarjati na nepravilnosti — dopolniti obstoječo organizacijo v podjetju — spremljati vsa dogajanja v podjetju, kakor tudi zunaj podjetja Ce pa hočemo vso začrtano proizvodnjo v letu 1978 tudi realizirati — proizvesti, potem bomo morali štediti pri materialih, posebno pri žaganem lesu, saj nam lastna proizvodnja le-tega ne zadošča za proizvodnjo načrtanih količin izdelkov. Plan izvoza (5,9 mio $) je razmeroma visok, vendar ga moramo doseči, da si zagotovimo devizna sredstva za uvoz reprodukcijskega materiala in eventualne strojne opreme. Neto prodajna vrednost v planu za leto 1978 znaša 432 milijonov dinarjev in je po TO naslednja: — TO Tomaž Godec 191 milijonov dinarjev — TO Rečica 167 milijonov dinarjev —• TO Mojstrana 32 milijonov dinarjev — TO Podnart 35 milijonov dinarjev — TO trgovina 7 milijonov di nar jev (samo planski ostanek dohodka) Ko od te vrednosti odvedemo vse direktne in indirektne stroške, vključno s pogodbenimi in zakonskimi obveznostmi, nam ostane še 35 milijonov ostanka dohodka. Če pa plačamo še vse obveznosti iz dohodka, ostane za sklade še 20 milijonov din, kar zadošča za normalno akumulacijo (8 % od poslovnega sklada), ki znaša 17 milijonov din. Predviden rezultat bomo oziroma moramo doseči s čimmanj šo porabo materiala, večjo produktivnostjo in večjo delovno disciplino ter čimmanj širni fiksnimi stroški. Ob doseganju planiranega rezultata pa bomo lahko izplačevali tudi približno 15 % višje osebne dohodke. Debelak Bodoči program pohištva TOZD Tomaž Godec Boh. Bistrica ima v svojem sestavu pet proizvodnih oddelkov. Trije oddelki (iso-span, mehanska obdelava lesa in opažne plošče) imajo stalen program in proizvodnja v teh oddelkih že utečena. V oddelku pohištvo se je šele v zadnjem času izkristaliziral bodoči proizvodni program, do-čim v kovinskem oddelku še vedno ni razčiščeno, kateri izdelek naj bo glavni v perspektivi. Kaj nas je vodilo v izdelavo masivnega pohištva? Zgodovina izdelave masivnega pohištva je še zelo mlada. Vodila za izdelavo so bila sledeča: — v času krize opažnih plošč smo pričeli razmišljati še o drugem izdelku — stalni očitki, da preveč kvaliteten les trošimo za izdelavo opažnih plošč — komercialna zapažanja o povpraševanju po izdelkih iz masivnega lesa — ob izselitvi opažnih plošč iz tega oddelka je nastal proizvodni prostor neizkoriščen. Prvi proizvodni program je slonel na izdelavi podnožij za ameriško tržišče. Temu programu so se pridružili še drugi kot izdelava vseh vrst postelj, klop, stolov, miz in slično. Za tako širok asortiman pa strojni park ni več odgovarjal, prav tako tudi delovni pogoji niso bili naj- Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE RADOVLJICA Predsednik Datum: 20/12-1977 Radovljica LIP BLED Pri priznanju na sejmu pohištva v Beogradu - ZLATI KLJUČ, ki ga je prisodila žirija za kompleksno oceno, ZLATA SKRINJA, ki jo je prisodila žirija potrošnikov in priznanje DOBAR DIZAJN, ki ga je prisodila žirija oblikovalcev, so izjemen uspeh, ki sl ga lahko v Široki konkurenci pridobi posamezen izdelek. Ta visoka priznanja so nedvoumno odraz Izredne funkcionalnosti, kvalitete in lzgleda nagrajenega Izdelka za katerega gre vsa zasluga Izredno prefinjenemu posluhu vaše OZD za potrebe in želje našega potrošnika. Vsi tl vaši napori In velika zainteresiranost ustreSi zahtevam tržišča se najbolje odražajo v omenjenih priznanjih. S posebnim zadovoljstvom vam k tako velikemu uspehu Iskreno čestitam z Zeljo, da za nagrajeni program člmpreje osvojite serijsko proizvodnjo. Prepričan sem, da boste tudi v prihodnje z največjim poletom uresničevali svoje programe v dobro svoje delovne organizacije kot širše družbene skupnosti. boljši, pa tudi organizacijsko še nismo bili sposobni prilagajati se tako hitro spreminjajočemu proizvodnemu programu. Proizvodnja je bila zelo nizka. Zaradi takega stanja smo se v letu 1976 odločili, da ta oddelek rekonstruiramo in tudi spremenimo proizvodni pro- gram. Rekonstrukcija v celoti še ni zaključena; obsega sledeča dela: — pripravo žaganega lesa za pohištvo — adaptacija stavbe za mehansko obdelavo lesa Podelitev V hotelu Lovec smo 16. decembra 1977 podelili spričevala zaposlenim, ki so končali šolo za specializirane lesne delavce v podjetju, ki je zunanji oddelek Poklicne lesne šole iz Škofje Loke. Spričevala je podelil ravnatelj Poklicne šole Feliks Ježek naslednjim kandidatom: Cirilu Cesarju, Mariji Pikon, Mariji Rozman, Anici Smukavec, Borisu Sodja, Heleni Hostar, Francu Kodru, Dušanu Krničarju, Dže-malu Kriviču, Jerci Soklič, Valentinu Vragoloviču, Leopoldu Kovačcu, Borisu Pavlovčiču in Janezu Tomažinu. Branka Hribar bo delala zaključni izpit naknadno zaradi porodniškega dopusta. Dva kandidata sta med — izgradnja nove lakirnice — nabava potrebne strojne opreme Bodoči program pohištva bo naš lastni stalni program in ne bomo odvisni od vsiljevanja mogočih in nemogočih izdelkov, ki čestokrat prinašajo majhen dohodek. Osnovni program bo izdelava stilnega pohištva, namenjenega za domač trg in izvoz. Ta program bo predstavljal pretežni del realizacije v tem oddelku. Drugi program, odnosno preostali del proizvodnje pa bo spričeval šolanjem odšla na odslužen j e vojaškega roka. Izpite so delali iz naslednjih predmetov: slovenskega jezika, matematike, samoupravljanja s temelji marksizma, tehnologije lesa, osnove ekonomike, poklicne tehnologije, varstva pri delu in praktičnega dela. Predavali so: Viktorija Dolžan, pred. uč., Milan Baloh, dipl. pol., Jaka Repe, dipl. ing., Miro Kelbl, dipl. ing., Jože Marolt, abs. višje var. š. in Jordan Blaževič, dipl. ing. Posameznim izpitom je prisostvoval tudi predstavnik matične šole. Pouk je bil dvakrat tedensko po 4 šolske ure. Skupaj je bilo usmerjen na stružene dele masivnega pohištva. Ti struženi deli so predvsem pogradi, postelje in podobno, namenjeni prav tako za domač trg in izvoz. Bodoči program pohištva bo sestavljen iz dveh osnovnih izdelkov: . stilnega pohištva DOTA, sestavljenega iz kombiniranih elementov, namenjenih za opremljanje dnevnih sob, spalnic, otroških sob in slično, . struženih lesenih delov za izdelavo pogradov in postelj. Vinko Čuden opravljenih 480 ur predavanj. Praktično delo je potekalo med delovnim časom pod vodstvom mentorjev. Kandidati so pokazali solidno znanje, kar pričakujemo, da se bo to odražalo pri delu. Dosedaj je bilo organizirano izobraževanje zaposlenih le na srednjih, višjih in visokih šolah. Za večino zaposlenih iz neposredne proizvodnje pa ni bilo pravih možnosti za strokovno napredovanje. S tem načinom izobraževanja je slednjič le omogočeno vsem zaposlenim, ki so za to zainteresirani, da se vključijo v proces izobraževanja. V letošnjem letu nameravamo ponovno organizirati nov oddelek, v kolikor bo za to dovolj interesentov. Blaževič Ko mladino pa Zadnji dan starega leta sem na programu radia poslušala govor nekega družbenopolitičnega delavca, ki je govoril o mladini, o njenem delu v neposredni pro. izvodnji, v družbenopolitičnem gibanju in o odnosu do starejših in nadrejenih. Opisal je probleme, s katerimi se srečuje vsaka generacija in ni pozabil pokazati poti, po kateri bi se ti problemi reševali. Mnogo je bilo v tem govoru pohvale, mnogo vzpodbudnih besed. Nehote sem si zaželela, da bi tudi v oddelek opažnih plošč prišel neki tak delavec in od časa do časa le opisal starejšim in nadrejenim ljudem, kakšno dobro delo in pošten odnos mladega človeka! To pravim zato, ker mladi ljudje v oddelku opažnih plošč niso drugega kot predmet spotike. Naj napišem nekaj primerov, ob katerih se bo mogoče le kdo zamislil nad svojim delom danes in še nekaj let nazaj! Če mladega človeka ni na delo brez predhodnega pojasnila, je brezvesten, len! Če izostane starejši, je po presoji ostalih sodelavcev prav lahko bolan ali nujno zadržan, kar je pač opravičeno! še na misel ni nobenemu, da bi lahko 40-letnik zaspal. Zgodi se da pride poleg delavca na delo tudi kak litrček. Če pride poleg delavca ki že 20 ali več let služi podjetju je to že tradicija! Noben greh ni, če malo majav hodi med sodelavci in se obnaša tako, kot da bi bil v najslabšem lokalu. Kaj pa če to poskuša mlajši član! Gorje mul Obsodbe bo poslušal tedne in tedne, nauki o lepem vedenju bodo prišli iz usta starejših »pametnih« ljudi! In če neki 20-let-nik na to ugovarja, sploh ni pravilno vzgojen, da o bontonu ne dorasle nam... govorimo, špartanska vzgoja bi morala doleteti take nehvaležne- že! Tako ali pa še kaj slabše se godi mladim v opažnih ploščah. Ne trdim, da je povsod tako, zagotovo vem le to, da se na tak način mlade ljudi ne bo pridobilo za boljše delo in odnos do njega! Vsak starejši, nadrejeni ali ne, ki prevali kakršnokoli krivdo na mlade ,naj najprej vpraša sebe, koliko vredno je njegovo delo danes in nadalje, kaj je pomenil in predstavljal, ko je imel 11 ali 25 let? Je videl svoje napake tako, kot jih vidi danes na mladih ljudeh? In še več: je danes kdo od starejših pripravljen priznati spodrsljaje in napake ob svojem delu? Na vse to naj zapišem le dve besedi: »Zgledi vlečejo!« Ko bodo to vedeli vsi, se bo marsikatera »tradicija« ustavila! Marsikateri »JAZ« bo odnehal! Potem bo prav gotovo bolje, če ne za vse, pa vsaj za mlade. S tem opisom nikakor ne mislim prekrivati napake, včasih zelo velike, mladega človeka. Poudariti hočem le, naj zakon o kršitvah delovnih dolžnosti enkrat za vselej obvelja za vse enako! Dosledno in pravično! Ukrepi so dolžni občutiti vsi, ne glede na starost, ne glede na delovni staž in ne glede, kaj so: delavci ali nadrejeni! Ko bo poštenost zavela iz vseh kotov za vse enako, zagotovo tudi mladi človek ne bo več nadloga vsega slabega. Naj končam z mislijo nekega govornika: »Mladina je ključ sedanjosti, sedanjost pa je steber prihodnosti!« In to si velja zapomniti! Bojana Štros Novoletne želje SREČNO — mnogokrat izrečena želja, ko zaključujemo staro in začenjamo novo leto. čas nezadržno beži, prinaša nam presenečenja, uspehe, veselje, težave in žalost. Ali je človek res svoje sreče kovač? Tako naj bi bilo, vendar pa prehitro pozabimo na želje o sreči in previdnosti — spremljevalki sreče. Novoletni čas je tudi čas obračunov naših uspehov in neuspehov. Ob posebnih težavah in problemih iščemo tudi vzroke in ugotavljamo, kako stanje urediti, da se kaj takega ne ponovi, še zlasti pri delu. V letu 1977 je bila odsotnost z dela zaradi nesreč pri delu večja kot v letu 1976. Iz opisa nesreč lahko ugotovimo, da je mnogo brezbrižnosti do samega sebe, sodelavcev in skupnega premoženja. Ni dovolj, da ima- mo pravilnike in druge akte, če pa se z njimi ne seznanimo in ne prevzamemo pravic in dolžnosti. Nesmiselno je jadikovati takrat, kadar nas doleti nesreča, ki ji je botrovala neprevidnost. V naši DO imamo precej invalidov s trajno okvaro rok. Zakaj? Niso bili upoštevani varnostni predpisi! Imamo pravico in dolžnost pri odločanju, pravico zahtevati urejevanje delovnih pogojev in dolžnost uporabljati vsa sredstva za preprečitev nesreče ali okvare zdravja. Pričakujem, da boste te besede sprejeli kot dobronamerne, jih pri delu upoštevali in si zagotovili srečo in zdravje, kar je tudi moja iskrena želja. Stanko Iskra Redna letno konferenca 00 ZSMS TOZD Lesna predelava I. Godec Boh. Bistrica je bila 17/12-1977 ob 1730 uri v prostorih hotela Stane Žagar v bohinjski Bistrici. Konference so se udeležili tudi mladinci TOZD-a Rečice, Podnarta in Lancovega. Od povabljenih gostov so se vabilu odzvali: — sekretar sveta ZKS LIP Bled tov. Maček Franc, — predsednik delavskega sveta TOZD Bohinjska Bistrica tov. Rozman Adolf, — vodja oddelka za splošne zadeve TOZD Rečica — tov. Knaflič Zdravko — predsednik gasilskega društva TOZD IGD Boh. Bistrica tov. Kavčič Janko — vodja splošnega sektorja ter mladinski mentor naše osnovne organizacije tov. Mencinger Franc. Poročilo o delu mladinske organizacije je prebral predsednik tov. SODJA Branko. UVOD Organizacija ZSMS je družbenopolitična organizacija. Delovanje osnovnih organizacij po TOZD-ih in tudi na nivoju delovne organizacije je vse preveč usmerjeno v nekatere dejavnosti kot so šport, kulturo in razne druge zabavne prireditve. Tudi vse zgoraj omenjene dejavnosti so iz leta v leto vse manj obiskane s strani mladine. V prihodnjem letu bo morala mladinska organizacija, če bo hotela pritegniti mladino k sodelovanju, obravnavati probleme, ki zadevajo mladino npr.: stanovanjski problemi, problemi izobraževanja ob delu, štipendira- nec v našem TOZD-u, prisotnost organizacije ZSM in da pravilno organiziran tudi deluje v naši organizaciji. Zavesten pristop k organizaciji in s tem jasno izražena volja po delu sta rodila uspehe; čeprav z vsem še nismo zadovoljni, lahko rečemo, da smo delali uspešno. Delo naše organizacije za to mandatno obdobje je bilo kot sem že prej omenil uspešno, saj smo izvedli skoraj vse akcije, ki so bile začrtane v programu dela za letos. Poleg teh nalog smo se lotili tudi nekaterih dodatnih akcij in jih tudi bolj ali manj uspešno izvedli. Član predsedstva konference organizacije mladih v TOZD-u »Tomaž Godec« sem že četrto leto in reči moram, da se je aktivnost mladih prav v tem zadnjem mandatnem obdobju precej povečala. Pravzaprav bi bilo bolj pravilno, če bi rekel, da se je povečala aktivnost organizacije Zveze socialistične mladine TOZD Bohinj, kajti z delom osnovnih organizacij v drugih TOZD-ih naše delovne organizacije, ne moremo biti zadovoljni. Kje je tukaj vzrok? Naša osnovna organizacija je imela v letošnjem letu 19 sestankov, na katerih smo se dogovarjali o delu, sprejeli akcijski program, izvolili komisije za posamezne naloge ter obravnavali tekoče probleme v našem TOZD-u. Prva naša naloga, ki smo si jo zadali v letu 1977 je bila izpolnjevanje evidenčnih listov, — pohod po poteh partizanske Jelovice se je udeležilo 5 mladincev Vodstvo mladine TOZD »Tomaž Godec« Bohinj nje, zaposlovanje mladih na primernih delovnih mestih itd. Bolj aktivno bomo morali sodelovati tudi v vseh samoupravnih organih našega TOZD-a in ravno tako tudi v DPO in tako si bomo s svojim delom pridobili tudi več možnosti za odločanje o stvareh in problemih, ki se tičejo mladine današnjega časa. Če bo mladinska organizacija pravilno delovala in vestno opravljala svoje delo na delovnem mestu, v krajevni skupnosti in doma ter bo aktivna na vseh področjih, bo imela zelo veliko dela in možnosti za rešitev nekaterih svojih bistvenih problemov ali težav. Pri svojem delu pa se bo morala ozirati tudi na delavca — samoupravljavca in mu bo s svojim delom na delovnem mestu in v DPO pomagala prebresti probleme. Če v kratkih opisih skušam oceniti delo Zveze socialistične mladine v TOZD-u LIP-a Boh. Bistrica v tem letu, ne moremo mimo Zakona o združenem delu, ki je prinesel velike spremembe v organiziranju dela mladinske organzacije in v sami organiziranosti mladinske organizacije ter pravilen odnos do mladinskih organizacij ostalih dejavnikov v združenem delu. Dosegli smo torej, da danes čuti vsak mladi- — izvedba enodnevne delovne akcije v okviru TOZD-a — očiščevalna akcija — izvedba enodnevne delovne akcije v okviru TOZD-a — delo mladine v proizvodnji opažnih plošč — kurjenje prvomajskih kresov 8 članov — na zvezni delovni akciji udeležba 1 član — organizacija piknika na Pokljuki 35 članov — udeležba treh mladincev na seminarju v mladinskem domu v Bohinju — sodelovanje mladinca našega TOZD-a URBANC Marjana pri programu v počastitev rojstnega dne maršala Tita v Beogradu — dopisovanje v list Glasilo skupaj 32 članov — udeležba na pohodu ob žici okupirane Ljubljane 5 članov — organizacija zvezne štafete v Bohinju 9 članov — udeležba na letni lesariadi — sodelovanje na IGD proslavi ob 30. letnici 12 članov (v gasilske vrste je na posebno akcijo mladinske organizacije vstopilo 12 novih članov) — udeležili smo se tudi drugih proslav in sestankov v okviru krajevne skupnosti — sodelovanje z vsemi DPO v našem TOZD-u — ogled TOZD Rečica 37 članov — ogled televizijske hiše v Ljubljani 37 mladincev — organizacija javne radijske oddaje »koncert iz naših krajev« — udeleževanje na športnih srečanjih v mesecu mladosti — sodelovanje z osnovno šolo v počastitev dneva mladosti Napravili smo izbor najboljših mladincev, ki bodo delali v samoupravnih organih. Evidentiranih mladih v zbor združenega dela je 4, v samoupravne interesne skupnosti 9, skupaj 13 mladih. V občini Radovljica smo se s svojim delom uvrstili na drugo mesto, mladinska gasilska četa pa je bila za pokal šaleške doline 32. in za pokal pohorskega bataljona 34. ter na občinskem prvenstvu 3. Ob praznovanju petletnice ustanovitve našega aktiva, ki je bila v septembru smo za uspešno delo v mladinski organizaciji podelili posebna priznanja, in sicer: Jaka ARH, /Jožica ARH, Branka ŽVOKELJ, Pavel MALEJ, Anton MEDJA, Jaka PODBEVSK, Branka SODJA, Pavel SEDLAR in Zdravka STARE. Pohvalo za mentorsko delo pa je v imenu mladinske organizacije dobil Franc Mencinger. Ustne pohvale za svoje delo v letu 1977 pa so dobili: Jelka MENCIN, Helena MENCINGER, Dragica JENSTERLE, Anton ARH, Marjan URBANC in Branko STARE. Po končanem uradnem delu konference smo prisostvovali proslavi Zveza borcev in Zveza rezervnih vojaških starešin, redno konferenco pa zaključili s plesom ob zvokih ansambla Karavanke. Jelka Kako poteka evldentlarnje In volitve v TOZD-u »Tomaž 6odec(( Bohinjsko Bistrica V letošnjem letu smo pričeli z evidentiranjem v samoupravne organe in DPO. V našem TOZD-u je bila sestavljena posebna komisija, ki je imela nalogo evidentirati primerne kandidate po oddelkih. Člani komisije so bili iz vseh oddelkov našega TOZD-a, tako da so bili pri evidentiranju zastopani vsi oddelki. Najprej smo evidentirali kandidate za zbor združenega dela in SIS, katerih je evidentiranih 50, izvoljenih pa bo 10 v SIS in 10 v ZZD. V vsakem obratu je pri evidentiranju sodeloval član komisije, odgovorni obratovodja, predsednik DS, zastopnik sindikata in mladine. Po enakem postopku smo evidentirali tudi nov odbor sindikata in tudi pri sestavi sekretariata je sodelovala zgoraj navedena komisija. Gledali smo tudi na to, da so bile pri evidentiranju zastopane ženske in mladina. Po enakem postopku bomo evidentirali tudi člane za samoupravne organe, če ne bo pri teh organih drugačen način evidentiranja. Predsednica te komisije je Mencin Jelka in tako je bila tudi v sami komisiji zastopanost mladine. Pri evidentiranju smo ugotavljali, da se naši delavci ne zavedajo, da so se naši očetje borili tudi za to, da bi lahko volili in bili izvoljeni in je to tudi ustavna pravica vsakega človeka. Danes pa je našemu samoupravljala! vseeno, kdo se bo boril za njegove pravice. Vsak z veseljem dvigne roko, samo da sam ni predlagan. Ko govorimo o samoupravljanju, se moramo zavedati, da je tudi biti voljen in voliti »samoupravljanje«, saj je od naših dvigovanj rok odvisno, kakšne ljudi smo predlagali in izvolili za določene naloge. Mi- slim, da se naš delavec — samoupravljavec tega premalo zaveda in da je potrebno premisliti, če se na zboru združenega dela glasuje za ali proti, ne pa da nam bo kasneje žal in bomo ugotavljali, kdaj smo to izglasovali. Niso še opravljene vse volitve in zato je potrebno še premisliti, kakšne ljudi bomo evidentirali in volili in potrebnao je tudi vzbuditi interes v delavnem človeku, da bo aktivno deloval in opravljal tisto delo, za kar je bil izvoljen. Z malomarnim opravljanjem dela ne škoduje samo sebi, ampak celotnemu kolektivu. V letošnjem letu so bile izvršene volitve v sekretariat ZKS — v sindikat in mladinsko organizacijo, v zbor združenega dela in SIS ter v vse samoupravne organe pa bodo volitve v letu 1978. Jelka Informacije zborov SO Radovljica — na pobudo naše osnovne organizacije je bila mladinska politična šola v Boh. Bistrici — obravnavali smo »odnos mladine do dela in delovna disciplina« — pohoda na Stol so se udeležili trije člani — udeležili smo se smučarskih tekmovanj v okviru TOZD-a — sestavili in sprejeli smo pravilnik o delu OO ZSMS TOZD »Tomaž Godec« — udeležili smo se sindikalnih prvenstev v veleslalomu — udeležba na zimski lesariadi — organiziranje izleta in ogled smučarskih skokov v Planici — 29 mladincev — organizacija koncerta narodnozabavnega ansambla Franca Miheliča — udeležba na predtekmovanjih v mesecu mladosti — organizacija odhoda na proslavo »Prežihovina 77« 35 članov — snemanje radijske oddaje »mladina sebi in vam« — sodelovanje v oddaji za mladi svet — sodelovanje v oddaji v Živo iz delovnih organizacij za val 202 — udeležba petih mladincev na festivalu v Števerjanu 28. decembra so se pooblaščeni delegati zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora sestali na 32. skupni seji. Razpravljali so: 1. o družbenem planu 78. Med delegati je veljal splošen vtis, da je resolucija premalo konkretna, posebno na tistih področjih, ki so po srednjeročnem planu prioritetna, dosedanji gospodarski rezultati pa kažejo na stagnacijo in celo nazadovanje (trgovina, turizem, uslužnostne dejavnosti). 2. Uvedba davka iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja delavcev v višini 0,5 % od bruto OD je bila oblikovana na republiškem nivoju za vse občine v Sloveniji zaradi reševanja novih obveznosti splošne porabe v prihodnjem letu: oblikovanja občinskitvh blagovnih rezerv, reorganizacije pravosodja, nadalj-ne uveljavitve družbenega dogovora o priznavalninah borcev NOB, organizacije volitev ... Te obveznosti naj bi veljale 400 milijonov, medtem ko bi nove davščine doprinesle 650 milijonov dohodka. Izvršni svet, ki je predlog odloka tudi obravnaval, je predlagal skupščini naj ga sprejme kot osnutek in pošlje v javno razpravo ter naj predlog odloka temeljito obravnavajo skupaj z osnutkom proračuna. V kolikor bodo proračunski dohodki zadoščali potrebam proračuna, se ta davek ne uvede. 3. Delegati so posredovali v javno razpravo še dva odloča, in sicer o obvezni uporabi in plačilu komunalnih storitev v občini Radovljica ter osnutek odloka o programu izdelave zbirnega katastra komunalnih naprav. 4. Poleg gradiv, ki so jih delegati posredovali v javno razpravo, so obravnavali in sprejeli še — poročilo o gibanju gospodarstva v devetih oz. desetih mesecih, — predlog odloka o spremembi proračuna občine Radovljica ter predlog odloka o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvem tromesečju 1978 — predlog odloka o posebnem olbčinskem davku od prometa proizvodov od plačil za storitve, — odlok o občinskih taksah so sprejeli pod pogojem, če bo sprejet tudi v republiki, — sprejeli so sklep o začasnem financiranju samoupravne interesne skupnosti za varstvo pred požarom; medtem pa naj požarna skupnost izvede postopek za sprejemanje samoupravnega sporazuma v OZD, šele če ta ne bo sprejet, bodo financiranje uredili z odlokom, — sprejeli so odlok, po katerem morajo delovni ljudje in občani do 31. 12. 1980, (T)OZD in druge delovne organizacije in skupnosti pa do 31. 12. 1978 nabaviti sredstva za osebno in kolektivno radiološko kemično zaščito. Komplet za občane velja okrog 500 dinarjev in obsega civilno masko MCI, otroško masko DNI, zaščitni plašč in standardni osebni pribor za dekontaminacijo; delegati so menili, naj upravni organ pred nabavo poskrbi za strokovno testiranje materialov, — podprli so sofinanciranje proslave in spomenika ob 200-letnici vzpona na Triglav, — sprejeli so predlog za sodnike porotnike občinskega sodišča v Radovljici, — po široki razgrnitvi problematike posestva Bled so delegati sprejeli sklep IS, da se do konca februarja začne reševati probleme razvoja tega posestva. INDOK center Sklepi samoupravnih organov SDs (12. in 30.12.1977) 1. Obravnaval je osnutke samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO LIP Bled, samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za OD v delovni organizaciji LIP Bled, ki ju je z nekaterimi popravki posredoval v javno obravnavo. 2. Obravnaval je predloge pravilnikov o urejanju izdajateljskih razmerij in o izdajanju glasil, o narodni zaščiti in o pravicah, dolžnosti in pristojnostih samoupravnih organov in delovnih ljudi na področju ljudske obrambe in družbene samozaščite, ki jih je prav tako posredoval v javno obravnavo. 3. Sprejel je informacijo, da bo plan 1978 posredovan v sprejem v mesecu januarju. 4. Sprejel je sklep o razpisu referenduma za sprejem samoupravnih aktov: — samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij združenega dela v delovno organizacijo LIP Bled — samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in razdelitvi sredstev za osebne dohodke v delovni organizaciji LIP Bled. ^ Svet za gospodarjenje (28.12.1977) 1. DS TOZD in SDS je predlagal, naj sprejmejo sklepe, da pristopamo k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju, k samoupravnem sporazumu o skupnem nastopanju v tujini in k samoupravnemu sporazumu o združevanju dela in sredstev za izgradnjo prodajno poslovnega centra v Ljubljani s trgovskim podjetjem Slovenijales Ljubljana, k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju pri ustvarjanju, pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka s trgovskim podjetjem Metalka Ljubljana in pristop k samoupravnemu sporazumu o trajnem poslovnem sodelovanju na osnovi združevanja dela in sredstev pri ustvarjanju skupnega prihodka s trgovskim podjetjem Lesnina Ljubljana. 2. Obravnaval je merila za ugotavljanje uspešnosti dela v letu 1978 in jih z nekaterimi popravki posredoval v javno obravnavo. Svet za družbeni standard (15.12.1977) 1. Stanovanje Alojza Tomažina je dodelil Lojzki Toplak, pod pogojem, da da soglasje k adaptaciji hiše, zaradi preselitve poslovnih prostorov. Stanovanje Toplakove pa je dodelil Stepami Vidakoviču. 2. Predlagal je DS, da odobri prodajo stanovanj, ki so last LIP: v Vintgarju (Milka Pogačnik), Gorjah (Jurij Jan), Soteski. 3. Imenoval je komisijo za točkovanje prošenj prosilcev in ogled stanovanj: Franc Bučar Boris Franc Drago Primožič Ivan Robič Svet za izume, racionalizacije in izboljšave (27.12.1977) 1. Obravnaval je poročila komisij na predloge izboljšav in zavzel naslednje: — Ivanu Skaliču se dodeli za predlog kotne vezi nagrada v višini 1.000 din — Ladislavu Cesarju se za predlog prihranka časa pri vrtanju izvrtine za krogle pri nogah za postelje Robusta dodeli nagrada v višini 1.000 din — Predlog za brušenje oblog SM-5, ki ga je poslal Ciril Repinc, po mnenju komisije ne prinaša prihrankov. Svet pa je bil mišljenja, da je predlog spodbuda za razmišljanje o drugačnem postopku brušenja in predlog nagradil z enkratno nagrado v višini 500 din. 2. Pregledal je nove predloge, ki so jih poslali: — Stanko Ažman — izboljšava na stroju Maka, zmanjšanje števila obratov svedrov Svet je ugotovil, da je naloga za rešitev problema jasna, vseeno pa mu je za prizadevnost dodelil nagrado v višini 500 din. — Janko Pogačnik — izboljšave požarne varnosti — uporaba pare za gašenje v hali ter uporaba kovinskih lestev za dostop na strehe Za mnenje o predlogu gašenja s paro je svet zaprosil Republiško gasilsko zvezo. — Franc Podlipnik in Franc Mencinger — naprava za struženje poševnega nastavka pri LN 0 200 Svet je za ugotovitev odnosno pregled prihranka zadolžil PAO, ki naj poda poročilo, na osnovi katerega bo svet obračunal odškodnino. — Joža Pintar — izboljšave v oddelku pohištva Svet je imenoval komisijo in jo zadolžil, da predlog prouči in pregleda uporabnost in možnost praktične uporabe v proizvodnji. — Joža Mandelc — izboljšave pri sušilnicah Svet je zadolžil TOZD Bohinj, da postavi pregrade za zrak, priprava dela naj ugotovi efekt teh pregrad, na osnovi poročila bo svet ugotovil prihranek sušenja. 19. ZASEDANJE DS TOZD, lesna predelava Rečica (L 12.1977) — DS TOZD Rečica soglasno sprejme dopolnilo SS o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega skrbstva v besedilu, kot je bil predložen v obravnavo. Za podpisnika pooblašča dipl. ing. Jordana Blaževiča. — Soglasno se sprejme SS o združitvi v temeljno banko Gorenjske in statut temeljne banke Gorenjske. Za podpisnika se pooblašča Jožeta Lipnika, za delegata, ki bo zastopal TOZD v organih banke pa se predlaga Jožeta Kastelica, dipl. ing. — V 15-dnevno javno obravnavo se posreduje osnutek Statuta TO, lesna predelava Rečica. Vse člane TO prosimo, da svoje pripombe pismeno ali ustno posredujejo komisiji za pripravo statuta in drugih samoupravnih aktov v TO ali pa te posredujejo na obravnavi, ki se bo vršila po samoupravnih delovnih skupinah. — Na podlagi 56. člena osnutka statuta TO, lesna predelava Rečica DS ustanovi naslednje samoupravne delovne skupine (SDS) ter na podlagi 58. člena imenuje tudi vodje teh skupin, in sicer: 1. SDS žagalnica: hlodišče, žagalnica, sortirnica, brusači, obratovodja, administrator — vodja Trojar Andrej 2. SDS — skladišče žaganega lesa — obloge: skladišče žaganega lesa, obloge, vozniki viličarjev nad 2,5 ton — vodja Arh Silvo 3. SDS — podboji B-4: Gorjana — vodja Kristan Anton 4. SDS — SM-5: (izmena I. in II.) — vodja Kobilica Stanko 5. SDS vrata I: (izmena Dežman, brusača, vozniki viličarjev do 2,5 ton) — vodja Dežman Anton 6. SDS — vrata II: (izmena Pazlar — kontrolor) — vodja Pazlar Simon 7. SDS — lakirnica, montaža: (lakirnica, montaža, skladišče gotovih izdelkov) — vodja Dežman Marko 8. SDS — ostale strokovne službe: (vzdrževalci, kurjači, čuvaji, vratarja, telefonist, kuharica in ostali) — vodja Lap Franc I SKLEPI 20. ZASEDANJA DS TOZD, lesna predelava Rečica (30.12.1977) 1. V statutu TO Rečica naj se popravijo oz. dopolnijo naslednji členi: — člen 2. — razčisti naj se vprašanje ali je potrebno, da se v ta člen vpiše še številka žiro računa TO — člen 52. in 60. se med seboj izključujeta, pravna služba naj to razčisti — člen 61. — beseda »najmanj enkrat mesečno« naj bi se črtala — člen 66. — predlaga se, da DS šteje 12 delegatov — člen 50. in 169. naj se uskladita, glede pristojnosti zbora delavcev oz. DS 2. Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 23/77), 19. člena Statuta TO, lesna predelava Rečica se razpiše referendum za sprejem naslednjih samoupravnih aktov: a) samoupravnega sporazuma o združitvi dela delavcev v TO, lesna predelava Rečica, b) statuta TO, lesna predelava Rečica Referendum bo 13. januarja 1978 od 6.—18. ure na glasovalnem mestu v sejni dvorani TOZD Rečica. Na referendumu se glasuje neposredno in tajno z glasovnico. Pravico voliti ima vsak delavec, ki je sklenil delovno razmerje v TO in delavci, ki se izobražujejo za poklic v TO — učenci, vajenci. 3. Na predlog koordinacijskega odbora je DS imenoval volilno komisijo v sestavi: 1. Sodja Janez — predsednik 2. Šorli Antonija — član 3. Rožič Štefan — član V volilno komisijo pri DO LIP Bled je bil imenovan Jarko-vič Tomaž. 4. na delovnem mestu »kontrolor dokumentov« se pri opisu delovnih nalog doda še dve nalogi, in sicer: — vodenje evidence in rezervacije za polizdelke in izdelav-ne materiale, — na podlagi minimalnih zalog posredovanje potreb za naročanje polizdelkov in izdelavnih materialov. 5. Delavci TOZD Rečica so ogorčeni nad izjavami oz. klevetami, katere je govoril na zboru delavcev v TOZD Bohinj naš nekdanji sodelavec Petkoš Alojz, ker smatrajo, da so neresnične in skrajno žaljive. Zahtevajo, da se ga za take izjave pokliče na odgovornost. Obračun in nove nuloge ZK v Radovljiški občini Štiriletno mandatno obdobje je bilo za komuniste radovljiške občine izredno plodovito, kar se odraža v nedvoumnih podatkih vseh družbenopolitičnih akcij in organizacijskih vprašanjih s katerima se je ZK soočala z veliko zavzetostjo in odgovornostjo. Osrednja pozornost OO ZK preteklega mandatnega obdobja je veljala razvoju in krepitvi samoupravnih odnosov v združenem delu in v krajevnih skupnostih, utrjevanju družbenoeko-konomskega položaja delavcev, pospešeni skrbi za urejevanje potreb in možnosti družbenih dejavnosti, utrjevanju samoupravnih interesnih skupnosti, idejnopolitičnemu usposabljanju in organizacijsko kadrovski krepitvi organizacij ZK. Iz bilančnih pregledov številnih poročil in drugega gradiva, ki je bil na voljo delegatom, je razvidno, da dejansko ni bilo nobenega področja, kjer ne bi bili navzoči komunisti s svojo ustvarjalno dejavnostjo, odprtostjo in tudi izostreno kritičnostjo. Seveda bi bilo preveč lepo, če ne bi jasno razodeli tudi pomanjkljivosti, napake in slabosti. Tudi teh ni manjkalo, vendar niso pretehtale uspehe, ki so največ pripomogli k porastu ugleda ZK. Med prioritetnimi nalogami novoizvoljene konference zapisane v 20 točkah bo najprej na vrsti odstranjevanje starih pro- blemov. Spoprijeti se bodo morali s poizkusi odločanja v ozkih krogih, odrivanja delavcev in občanov od njihovih pravic. Zagotoviti sprotno in široko obve- ščanje še pred sprejemom pomembnih odločitev. Posebna skrb bo veljala uveljavitvi delegatskih razmerij, vlogi delegatov in upoštevanje njihovih pobud na vseh ravneh, kar je še posebno pomembno v predvolilnem obdobju. Nezadovoljiva razmerja med zborom združenega dela občinske skupščine in zbori SIS, zlasti pa med zbori uporabnikov in izvajalci bodo terjala posebno politično akcijo ZK zlasti pa SZDL in sindikatov. Obetavne pobude, ki so bile sprožene v OZD za združevanje zlasti v gozdarstvu, lesni, tekstilni in kovinarski industriji, trgovskih in turističnih delovnih organizacij bo potrebno nemudoma realizirati. Pri tem pa poskrbeti za njihovo dosledno samoupravno organiziranje. Občinska konferenca ZK bo tudi v prihodnje zavzeto delova- la na zboljšanju kadrovske sestave ZK, in pri tem stremela za krepitev delavske večine, še večjo uveljavitev zlasti aktiva komunistov neposrednih proizvajalcev. Podružbljanju ljudske obrambe in družbene samozaščite bo nenehna skrb komunistov v združenem delu in krajevnih skupnostih, ki temelje že na doseženih uspehih in novih spoznanjih. Delegati so izvolili nov 15-član-ski komite, za novega sekretarja Vlasto Vidic, za njenega namestnika pa Milana Baloha. Bleje Zofo tako... Rad bi pojasnil nekaj vprašanj piscu sestavka ZAKAJ TAKO, ki je bil objavljen v zadnji številki Glasila, 15. decembra 1977. 1. Poraba cementa znaša mesečno za oddelek iso-span približno 560 ton. Dobave v letu 1977 pa so bile sledeče januar 400 ton februar 218 ton marec 86 ton april 465 ton maj 354 ton j trni j 260 ton julij 403 ton avgust 348 ton september 258 ton oktober 553 ton november 447 ton december 331 ton Iz pregleda sledi, da niti en mesec v letu 1977 dobava cementa ni dosegla porabe 560 ton na mesec, skratka cementa je primanjkovalo vse leto. 2. Vprašanje modelov iso-span. Že v jeseni 1977 je bila izdana naročilnica za izdelavo modelov za iso-span in to za 700 kom. Stalno se je pritiskalo na izdelavo modelov s tem, da je veliko pomanjkanje le-teh. Zahteva je bila pojasnjena tudi na strokovnem kolegiju tozda. Vendar o še bolj nujnem delu mizarjev in to v izdelavi pohištva DOTA, 1587 ur ter za opremo trgovine na Rečici (pulti in ostala dela), za kar je bilo porabljeno 1.602 ur. Ta dela so se vršila prav takrat, ko bi morali v mizarski delavnici izdelovati modele. 3. Vprašanje sekancev. Na strokovnem kolegiju je bilo domenjeno v mesecu oktobru, kdo skrbi za zadostno količino sekancev. Sekanci se pripravljajo v oddelku opažnih plošč, kjer je sekirostroj in so tudi planirani ljudje za to delo. Vendar so se ti zaradi letnih dopustov ali bolo van j večkrat zamenjavali, včasih je sekal samo 1 delavec in zato je prihajalo do pomanjkanja sekancev. Za dodatni prevoz žamanja je bil zadolžen 1 viličar iz skladišča žaganega lesa, za kar pa je bil tudi na razpolago. Iz tega je razvidno, da se je organiziralo dodatno sekanje z delavci iz skladišča žaganega lesa in delno iz oddelka iso-span. Smatram, da ni utemeljena zadeva s tem ali kateri vodja oddelka to vidi ali ne, ampak se točno ve, kdo za kaj skrbi, kar upam, da je razvidno iz navedenih dokumentiranih odgovorov. Dalje smatram, naj se pisec članka bolj spozna s proizvodnjo, da lahko o teh vprašanjih sodi, saj je že znani pesnik napisal »Le čevlje sodi naj kopitar«. Proizvodno skladišče na Rečici Gradnja proizvodnega skladišča na Rečici poteka normalno, kljub zimskemu času in nizkim temperaturam. Prvi in najtežji del, to so zemeljska dela, je za nami. Izkopati in odpeljati smo morali približno 6000 m3 neuporabnega materiala, nato pa vgradili 8500 m3 krogel in gramoza. Nasip se je izvršil v dveh etapah. Prvi sloj je bil debel približno 1 m in je služil kot delovni plato za nemoteno izvajanje del pri temeljenju objekta in polaganju kanalizacije. Temelji so točkovni, dimenzij pribl. 2,50 X X 2,50 m in so globoki od 2,20 m do 3,50 m. V temelje smo vgradili približno 425 m3 betona. Glavna odvodna kanalizacija je narejena iz betonskih cevi 0 80 cm, ki so zaradi predvidene obtežbe polno obbetonirane in je dolga približno 180 m. Na to kanalizacijo se priključijo vse meteorske vode, drenaža in pa voda, ki je doslej tekla kot po- tok po tem terenu. Ko smo zaključili s temelji in kanalizacijo, smo dokončali nasip do višine 0,50 m izpod gotovega tlaka. Vsa ta dela so bila pravočasno izdelana, to je do prvih dni decembra. Nato smo prešli s štirinajstdnevno zamudo na montažo samega objekta. To je tipska hala Velo, ki jo izdeluje in montira Gradis. Hala za naše proizvodno skladišče je sestavljena iz dveh ladij, vsaka ladja pa ima razpon 18 m in je dolga 90 m. Po dolžini pa ima razpon 10 m. Svetla višina objekta je 8 m. Sestavljena je iz montažnih stebrov prereza 50 X 50 cm in višine 8 m. Na te stebre so položeni primarni nosilci, dolgi 10 m, kateri nosijo sekundarne Y nosilce, dolžine 18,70 m. Osnovni elementi tipske hale Velo in pa potek montaže so razvidni iz priloženih fotografij. F. Svetina to pozna. Da so padavine kisle, so gotovo posledica žveplove spojine, te pa prihajajo iz industrijskih dimnikov v velikih mestih v Veliki Britaniji. Z vetrom pa zanaša strupene spojine na severna področja. OECD (Organizacija za gospodarsko sodel. in razvoj) je v letu 1972 vključevala v svoj sestav naslednje države: Velika Britanija, Belgija, Nizozemska, ZR Nemčija, Danska, Avstrija, Francija, Švica, Norveška in Švedska, ta organizacija raziskuje izvore in posledice žveplenih spojin na ozračje in poskuša rešiti probleme. Rezultate in analize pa daje Inštitut za raziskavo naše atmosfere v evropskem merilu na Norveškem. Kako pa poteka merjenje? Na številnih merilnih postajah uporabljajo različne merilne instrumente. Tako je zelo zanimivo dejstvo, da prepotuje žveplov prah več kot 100 km daleč in čeprav je izvor le-tega oddaljen kar precej. Umazan zrak kroži nad vsem kontinentom. To pa so šele kratkotrajna proučevanja. Velika Britanija je v Evropi do sedaj pošiljala širom okrog največ žveplovih delcev. Tako bi lahko rekli, da ena sama država dobi več umazanije kot jo lahko sama daje v ozračje. Problem je zelo težko rešiti, a vendar po vsem raziskanem materialu, je dokazano, da v veliki meri umazan zrak kroži nekaj 100 m nad nami. Kako bo v prihodnosti, pa bo pokazal čas, v katerem bomo živeli. Ce ne bomo poskrbeli za nove zaloge kisika, t. j. čistega zraka okoli nas, bodo prišli težki časi. Vesna Prvi nosilci stropa TO Rečica je opravljala svojo dejavnost tudi na Gorjani v Spodnjih Gorjah, toda tam le-to opuščajo in vse prenašajo v nove obrate na Rečici. Gorjano so že prodali elektro montažnemu podjetju Elmonta z Bleda, ki je do sedaj delal v skromni in stisnjeni delavnici pri hotelu Lovec na Bledu. Trenutno Elmont že delno opravlja svoje storitve, ko pa se bo TOZD v celoti preselil na Rečico, bo Elmont vso svojo kapaciteto prenesel v nove prostore na Gorjano. Elmont bo razširil svojo dejavnost in s tem bodo odprta nova delovna mesta, kar je za Gorje precejšnjega pomena. Jože Ambrožič vodovod na Zgornjih Lazih 257 metrov, od rezervoarja do konca vasi Zgornjih Lazov pa 332 metrov. V zajetju sta nameščeni dve avtomatski črpalki. Vaščani so opravili prostovoljnega dela preko 1000 ur, na izkopu je sodelovala tudi mladinska brigada občine Radovljica. Vaščani so poleg prostovoljnega dela prispevali tudi milijon pet-stošestdeset starih dinarjev. Občina Radovljica je dodelila 59 milijonov starih dinarjev, krajevna skupnost Gorje 8 milijonov, Vezenine Bled tri milijone, LIP Bled pa 500.000 starih dinarjev. Poleg tega se je kolektiv Vezenine Bled udeležil tudi udarne delovne akcije na izkopih in končno je prišla na pomoč še Komunalna interesna skupnost občine Radovljica s tridesetimi milijoni in prav to je omogočilo, da danes na Lazih voda že teče. Vodovod je otvoril v odsotnosti predsednika občine Radovljica Polda Pernuša Marjan Bezjak, načelnik oddelka za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve ter varstvo okolja. Prisotni so bili tudi vsi predstavniki izvajalnih podjetij ter družbenopolitičnih organizacij iz Gorij. Nedvomno ima pri tej veliki investiciji največ zaslug predsednik krajevne skupnosti Gorje Matevž Bizjak, ki je imel tudi slavnostni govor. V imenu vaščanov Zgornjih Laz se je vsem najlepše zahvalila predsednica gradbenega odbora Silva Frčej iz Zgornjih Laz. Jože Ambrožič Dograjen je Zamisel o izgradnji vodovoda na Zgornjih Lazih nad Gorjami je že stara; ta mnogoletna želja prebivalcev te prijazne partizanske vasice pod obronkih Mežak-lje se je pred kratkim uresničila. Vodovod je dograjen, svečana otvoritev je bila v petek, 25. novembra 1977. Načrti so bili izdelani v Ljubljani; projektiralo jih je podjetje za nizke gradnje Projekt. Ce-vodovoda obse-Lazov, v vključili. Samo zajetje je na višini 691 m, rezervoar pa, ki premore 50 m3 vode, leži na višini 75.. m, uporabniki te vode pa prebivajo na višini 691 do 721 m. Dolžina izkopa za vodovodne cevi od zajetja do rezervoarja je Montala primernih nosilcev Montaža stavbe Za montažo se uporablja specialno dvigalo NOVO PROIZVODNO SKLADIŠČE NA RECICI LIP Bled, TOZD Rečica gradi poleg svojih že obstoječih obratov novo skladišče proizvodnih elementov, ki bo funkcionalno povezano z vsemi proizvodnimi obrati. Skladiščno halo gradi Gradis, TOZD Jesenice; teren je močvir-not, zato ga je bilo treba pred pričetkom utrditi. Na celotni površini so odstranili 3 metre debel sloj zamočvimate zemlje, s ka- mioni pa so iz Podnarta navozili 10.000 m3 grobega rečnega materiala, polagali so ga v slojih in sproti utrjevali. Na samem gradbišču so betonirali samo temelje za nosilne stebre. Vse stebre, vzdolžne nosilce in mrežaste strešne nosilce so izdelali v centralnih obratih Gradisa v Ljubljani, iz prenapetega betona. To je nova tipska gradnja VELO. Gradnja kljub zimskemu času zelo hitro napreduje. Naše ozračje (Prevod iz 600 Magazine) Živimo v takšnem obdobju, kjer je ozračje nad nami in okoli nas polno dušljivih spojin. V zraku je posebno veliko žvepla. Padavine prenesejo le-to in spojine na zemljo, tako lahko z gotovostjo trdimo, da so nevarne za živali, človeka in rastline. OECD (Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj med deželami) je v 20-letnem proučevanju ugotovila, da bo ta pojav nevaren iz leta v leto bolj. V skandinavskih deželah so v zadnjih letih opazili, da je v njihovih celinskih vodah veliko kislin. Tudi v ribjih zalogah se Ali že veste? Da je poleg ostalega za vaše zdravje in razvijanje fizičnih in umskih sposobnosti zelo važno vsestransko telesno razgibavanje — rekreativna aktivnost. Priporočamo vam (če ne spremljate TV Trimčka), da se udeležite ostalih aktivnosti kot je smučanje, drsanje in plavanje. Dogovorjene cene vstopnic za udeležence člane sindikata naše DO so naslednje: 1. Drsališče na Bledu — ob delavnikih: otroci 4,00 din, odrasli 8,00 din — sobota, nedelja, praznik: otroci 8,00 din, odrasli 12,00 din — večerne vstopnice: odrasli 12,00 din Drsališče je odprto vsak dan: "od 10.—12. ure, od 14.—16. ure, od 17. —19. ure in od 19.—21. ure. 2. Smučanje na Zatmiku Cene celodnevne karte za odrasle in otroke: — ob delavnikih 56,00 din — ob sobotah, nedeljah in praznikih 72,00 din 3. Smučanje na Kobli Celodnevna karta za otroke in odrasle 60,00 din 4. Plavanje v bazenu hotela »Grajski dvor« v Radovljici Mesečna karta stane: — za odrasle 30,00 din — za otroke 5,00 din Kopališče je odprto vsak dan od 15.—19. ure, razen ob ponedeljkih. Podrobne informacije dobite pri športnih referentih v TOZD. Obenem prosimo člane kolektiva, da se v čimvečjem številu udeležujejo športno-rekreacijskih tekmovanj po našem letnem programu, kot so zimskošportna in poletna tekmovanja v okviru DO, občine, lesariade itd. Športni pozdravi IO KOO sindikata Predlog programa kulturne skupnosti SO Radovljica Programske naloge na področju kulture v 1978. so sestavni del nalog iz samoupravnega sporazuma o temeljili planov Kulturne skupnosti občine Radovljica in Kulturne skupnosti Slovenije za obdobje 1976—1980. Na področju knjižničarstva v občini je predviden nakup 3.600 novih knjig, 90.000 izposojenih knjižnih enot, vpis 300 novih članov, s čemer bo doseženo število 3.600 članov in 38.000 obiskov. Organizirane bodo knjižnične ure z učenci osnovnih šol, knjižnična razstava in literarna srečanja. Urejena bo knjižnica v Zgornjih Gorjah, po možnosti tudi v nekaterih drugih krajih. Muzeji radovljiške občine se bodo tudi v 1978. letu prizadevali z ustrezno propagandno informativno dejavnostjo povečati obisk vseh muzejev in galerij. V spominskem muzeju talcev Begunje bodo restavrirani izvirni plakati in arhivsko gradivo, izvedena bodo popravila in zaščita opreme in razstavljenih predmetov v celicah, okna in vrata ter prepleskan zunanji del muzeja. V kovaškem muzeju Kropa bo opravljena adaptacija novo-pridobljenih prostorov za postavitev prikaza razvoja Plamena. Urejen bo razstavni prostor za predstavitev življenja Kropar-skega žebljarja in kovača. V čebelarskem muzeju Radovljica bo za biološko sobo nabavljen magnetofon za predavanja o čebelarstvu in ljudski umetnosti v tujih jezikih. Nadaljevala se bo terenska akcija zbiranja muzejskega gradiva s področja čebelarstva. V Sivčevi hiši bo postavljeno 8 likovnih razstav in nabavljena oprema za kiparske razstave. Gorenjski muzej Kranj načrtuje na območju radovljiške občine raziskovalno nalogo o razvoju ljudske oblasti med NOB na Gorenjskem, kurirskih zvez med NOB, izdajo Vodnika po planšarski zbirki v Bohinju, po-du s sprejetimi dogovori utrje- Glavni in odgovorni urednik: Robič Ivan, tehnični urednik: Frelih Nada, člani: Žitnik Janez, Mencinger Franc, Trojar Andrej, Knaflič Zdravko, Noč Anton, Koselj Ivanka, Jeglič Silva in Kraigher Ciril. stavitev razstave Talci in arhitekturne meritve ljudskega stavbarstva. Oddelek za zgodovino delavskega gibanja pri Tehničnem muzeju Železarne Jesenice bo nadaljeval z zbiranjem in urejanjem gradiva, Tehniški muzej Slovenije pa sanacijo Slovenske peči v Kropi. Zgodovinski arhiv Ljubljana razen rednih strokovnih nalog načrtuje obdelavo arhivskega gradiva za MO OF Radovljica, MLO Radovljica, OLO Radovlji-ca-Jesenice in arhivsko razstavo. Na Spomeniškem varstvu se načrtuje nadaljevanje akcije obnovitve gradu Kamen, Sivčeve hiše, konservatoarska dela na spomenikih I. kategorije, restavriranje fresk in arhitekturne poslikave v starem mestnem jedru Radovljice. Na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti v okviru ZKO Radovljica bo osrednja pozornost veljala kakovosti vseh prireditev in akcij, ki jih bodo izvajale društvene sekcije v približno enakem številu kot 1977. leta. ZKO bo organizirala vsakoletne občinske revije pevskih zborov, glasbenih, folklornih in dramskih skupin, 6 likovnih razstav članov LIKOR ter vse občinske kulturne in družbenopolitične proslave. Z izmenjavo kulturnih skupin se bo v skla- m U STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC DECEMBER 1977 TOZD »Tomaž Godec« Boh. Bistrica 462 delavcev in 11 vajencev TOZD Rečica 298 delavcev in 6 vajencev TOZD Mojstrana 54 delavcev in 3 vajenci TOZD Podnart 73 delavcev TOZD Trgovina 19 delavcev in 1 vajenec DSSS 73 delavcev Skupaj 979 delavcev in 21 vajencev Rodili so se: Jožici Gogala — sin Majdi Polak — hči Ivanu Rabiču — hči vaio sodelovanje s pobratenimi občinami Brus, Svilajnac, Varaždin, z zamejskimi Slovenci in SKSD Bled iz Essna. Težišče strokovnega dela bo v usposabljanju organizatorjev kulturne dejavnosti v društvih in OZD. V sodelovanju s sindikati bo v 1978. letu program kulturne akcije za delovne kolektive obsegal 45 gledaliških predstav, 5 koncertov, 6 likovnih razstav, 3 literarna srečanja, 3 kulturno zabavne prireditve za delavce iz drugih republik ter do 5 kino-predstav. Kulturna skupnost bo v dogovoru s kulturnimi društvi in sveti KS Brezje, Koprivnik-Gorjuše in Stara Fužina nudila strokovni in finančni delež pri naložbah v kulturne objekte, prav tako pa tudi za nujna vzdrževalna dela na kulturnih domovih v Mošnjah, Zasipu, Lancovem in v Lescah (za družbeni center) v višini 5 % skupnih sredstev. Kulturna skupnost Radovljica bo na temelju družbenega dogovora sofinancirala kulturni del programa foto-kino klubov Rado vi j ca in Bohinj ter del kulturno estetske vzgojne dejavnosti Delavske univerze Radovljica. V dogovoru z gorenjskimi kulturnimi skupnostmi bo Kulturna skupnost Radovljica sofinancirala dejavnost pokrajinskega odbora OF Kranj, izdajanje kulturne revije Snovanja, kulturno dejavnost medobčinske organizacije slepih in slabovidnih Kranj ter druge skupne naloge. V dogovoru s Kulturno skupnostjo Jesenice pa kulturni del programa LRP Triglav in dejavnost Okrožnega odbora OF Jesenice. V skladu z merili o svobodni menjavi dela se bodo morali zagotoviti finančni pogoji za izravnavo OD zaposlenih v kulturnem OZD ter za dejavnost centra skupnih strokovnih služb občinskih SIS. JR POGLED SKOZI OKNO Popoldne ... Skozi okno gledam. V mrzel zimski dan sneži, zametel veter vaške je poti, sledi so se nevidno izgubile. Vrtna lesa se komaj snegu vdaja. Pod težo véje v drevju zaječijo. Tako je tiho vse, prečudno mirno, snežinke slišim le, ko padajo na tla. Iz dimnika sosednje hiše se gost in črn dim vali. V lokih dolgih dviga se v oblake, a zunaj pa nikogar ni. Po hišah so ljudje, ob toplih ognjih zbrani. Popoldne... Skozi okno gledam. Na šipo naslonim svoj obraz, zagledam drobno snežinko malo, v kapljico vode se vsa raztopi. Že se stemni, popoldne v dolg večer se izgubi. Iz sivih, gostih oblakov neutrudno sneži. Vesna Dan JLA V četrtek, 22. decembra, so graničarji na Belci svečano proslavili dan JLA. Proslave smo se udeležili tudi iz naše TO v Mojstrani kot pokrovitelj karavle. Prav tako so se svečanosti udeležili tudi predstavniki krajevne skupnosti Dovje-Moj strana in drugih družbenopolitičnih organizacij. Poseben program je pripravila OO ZSMS TO Mojstrana, ki ga je tudi uspešno iz- vedla. Vsem vojakom smo čestitali k njihovemu prazniku in zaželeli veliko delovnih uspehov na področju družbenopolitičnega in športnega sodelovanja. Na karavli so vojaki iz cele Jugoslavije in prav tu se kuje bratstvo in enotnost vseh narodov. Po končanem programu so nas pogostili s pasuljem in ga zalili z dobro kapljico. Razšli smo se s pesmijo in glas harmonike je potrdil tovarištvo ter sodelovanje z enotami JLA. Noč Najlepše človeške lastnosti: — 6 najvažnejših besed: »Priznavam, da sem naredil napako.« — 5 najvažnejših besed: »V redu ste opravili svoje delo.« — 4 najvažnejše besede: »Kakšno je tvoje mnenje?« — 3 najvažnejše besede: »Dovolite mi, prosim?« — 2 najvažnejši besedi: »Hvala lepa!« — 1 najvažnejša beseda: »Jaz!« (poslednja beseda) (Prevod 600 Magazine) Vesna Otroško veselje Spomin mi seže v otroška leta, na vaški klanec, poln razigranih radostnih otrok. In tista čudovita zimska slika spet včasih k meni prihiti! Na sankah malih in velikih, otroci z mesta in vasi, po klancu srtmem smo nekoč drveli. Smejali se, vriskali in peli. Prav nič ni bolj tedaj bilo lepo! Može snežene smo gradili, bile roke so nam rdeče, oči so nam sijale polno sreče. Naprej smo šli se sankat do noči! Najlepše bilo je otroško veselje: »Po klancu dol pa naš vlak pelje«! V okviru novoletnega praznovanja DEDKA MRAZA so v Gorjah pripravili Varstveni vzgojni zavod, osnovna šola in društvo prijateljev mladine skupaj s krajevno skupnostjo za mlade več zanimivih prireditev. Povabili so Mladinsko gledališče iz Ljubljane, ki je nastopilo 23.12. s predstavo Pavliha in Micka. Prireditev so si ogledali šolarji in predšolski otroci, s katero so bili zelo zadovoljni. 28.12. so pripravile vzgojiteljice otroškega vrtca iz Gorij za vse otroke lutkovno igrico Zajčkova hišica, obenem jih je obiskal tudi Dedek Mraz in vse obdaril. 30.12. je bil prikazan film Sreča na vrvici, ki ga je predvajalo Kinopodjetje iz Kranja. Ta film je bil predvajan predvsem za otroke, vabljeni pa so bili tudi starši in občani Gorij. Vse te prireditve so bile predvajane v domu Partizana v Gorjah. Jože Ambrožič 31. decembra v lanskem letu je Dedek Mraz obiskal naše otroke v Zadružnem domu v Ribnem. Ob tej priliki je bila otroška igrica, ki so jo odigrali učenci iz Osnovne šole Ribno. V 40-mi-nutnem programu so šolarji zelo dobro prikazali mladim poslušalcem v dvorani zgodbo o sedmih palčkih in Dedku rMazu. Naši otroci so z navdušenjem spremljali igrico na odru, še po- sebno pa so se razveselili trenutka, ko jih je Dedek Mraz tudi obdaroval. Otroci so dobili darila, primerne igrarče za njihove starostne stopnje. Prav je, da se ob novem letu spomnimo na naše naj mlaj še, zato lahko rečemo, da so se člani sindikalnega odbora tudi letos potrudili. Vesna Praznovanje dedka Mraza v Ribnem in Gorjah