GOSPODABSTVO V SVETU
"Proizvodni odbori" na Finskem
Razaie oblike kontrale in sodelpranja proizvajalcev pri upravljanju^podjetij so dobile zakonsk« podlago in bile urejene v večjem številn držav, posebno evropskili.
V teh državah je državu normirala odnose znotraj  po-djetij  s  tem, da  je  dala  nepo-srednim   proizvajaleem   večje  ali   manjše možnosti vplivanja na delo podjetij. Med take države spada tudi  Finska, ki je fco-rec 1. 19+9 uveljavila zakon o proizvodnih odborih v ind/Jstriji.
V\razliko od Tečine držar, v katerih je ustanoviiev ustreznih organov pogojena po številu zaposienega osebja. so na Fin-skem vzeli za osnovo število delovnMh nr.
V  vseh indu^trijskih po<ljctjih, ki realizi-rajo !20 ali več tisoč deln-Tnih ur na leto tkar približno ustrpza podjetjem, k» imajo 50 zaposlenih), so bili ustanovljeni proi?.-vodni   odbori.   Drupa   podjetja   so   doiyla take organe samo, če so se zanje sporazu-meli delodajalci in zaposleno osebje.
Prodjakcijski odbori so posvetovalni organi, ki jih sestavljajo zastopniki delo-dajalcev. delavcev in uslužbenrev pod-jetja. .\jihnvo pristojnost je zakon na-tančno določil in jo omejil ter usmeril v pospeševanje proizvodnje. O značaju pri-stojnosti (fh or^anov povori tudi ime >Pro-i-jvodni odbori*.
Naloga odbomv je, da obvezno vsake tri mesece, razpravlja jo o porooilu o gospo-darjenju s podjetjem. To poročilo pred-loži uprava. S tem v zvezi je odbor doižan razpravljat! o vseh vprašanjih finanrnegra položaja in proizvodnje po-djetja. ki jih postavijo posamezni člani odbora. Najvaž-nejša naloga toh odhorov je Tazpravljanje o nafinu pospeševan ia proizvodnie. o po-večanju dolovnega učinka, izboljšanjn de-lovnih mctod in delovne orjranizacije. S tem je neposrcdno povczana nalopra od-bnra. da za.arotovj rarionalno in smotrno t-ošenje .TOriva in surovin ter skrbno ma-nipn]iran,je s strojj  in napravami. Odbr>r
je dolžan, da si prizadeva doseK napredek in vzdrževati delovno disciplino ter-pre-prečevati akcije, ki bi lahko bile »škod-ljiive za proizvodnjot (s tako formulacijo zakonodajalec verj^tno označuje stavke).
Ceprav s tem nis.^pizčrpane pristojnosti proizvodnih odborov, je jasno, da je nji-Jiov natnen prcdvsem proizvoden, in čla njihov smoter ni osvajanje pozicij v pod-jetju po delavcih in. vračanje dela pre-sežnega dela neposrednim proizvajalcem. ttmveč prenašanje dela orlgovornosti za proizvodujo na delavce in uslužbcnce ozi-Toma na njdhove zastopnike.
Proizvodni ocib-ori ima/o nadalje nalofro, da razpfavljajo o vprašanjih, ki se nana-šajo na izboljšanje stanovanjskili pogo-jev delavcev in uslužbencev, na njihov« varnost, hiijieno in udobnost na delfivnih mestih. Odbo-ri so upravnceTii. da' s-kupno z inšpektorji dela in delavsk«mi dp]e^ati kcntroliraj-o izvajanje zakonskik določb, ki se nanašajo na hi^innsko tehnično za-ščiio dela. Vse to je posredno namenjeno ptav tako povePanjn proizvodnjr1. KonPno rešujejo proizvodni odbnri na prvi stop-nji &pf>re med deiavci in delndajalci.
Po sestavj sn proozvodni orlbori mešani organi vseh zainteresiranih oseb v pod-jeiju. V tovarnali, v katerih ne nstvarjajo vpč kakor 2*0.000 drlovnih ur no lefo. de-lesira la^tnik dva člana odbora. delavci tri. uslužbenci pa eneia, medfem ko delfi-irira v podjetjih z več kakor 24fl.OOO d<^!ov-nimi urami na leto deiodajplcc tri olanp. drlavri pct. a uslužbenci dva člnna o.l-bora. Značilno je. da v nobcnem pršmprti dela-rci ne morp)r> biti v večini naspTfiti /¦.nstopniknm de^oiaialrpv in nsln?bencev. Kolikor sriedp rfkatprih vpra«ani ni itk>-poče nskladiH mnpnTa zastopnikov t*h fkunin. poštane sklc-p vplja-jren, čim se 7anj izrp?e večina navzočih s posojjpm. rla \e v večini' znitopnna vsaj z enim glasom tudi raanjšinska sknpina.