Odgovorni urednik: Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. St. 17. Ljubljana, 1. kimovca 1894. XXXIV. leto. Vsebina: Zc.: Čitanke na jednorazrednicah. — L. Lavtar: Fitzga. — „P.": Kako je obrezovati vrtnice. — „P.": Kedaj in kako se cepijo vrtnice. — Sklep računa društva „Narodne šole". — E. Lah: Avstrijsko šolstvo v 1. 1890. s posebnim ozirom na Kranjsko — Naši dopisi. — Vestnik. — Uradni razpisi učiteljskih služeb. — Listnica uredništva Čitanke na jednorazrednicah. /|v/est, da dobimo posebno knjigo za ponavljalno šolo, pozdravili 0 , t smo z veseljem. Upamo, da bo obrodila dober sad učiteljem in učencem. Kaj pa je s preosnovo naših beril ? Cul sem nekje, da nam spi-sujeta spretna pisatelja v Ljubljani nove čitanke. No, ne vem, koliko je resnice na tem, a zadnji čas je, da dobimo spretno sestavljene čitanke. Sedanji „Drugo" in „Tretje Berilo" sta posebno za jednoraz-rednice jako pomanjkljivi. Odločno se morajo tudi grajati „neispre-menjene izdaje" bolje rečeno površni ponatisi, ki kar mrgole tiskovnih pogreškov. Tako se z vsakim natiskom „neispremenjena izdaja" izdatno spremeni! To velja o „berilih" natisnjenih na Dunaji. Za jednorazrednice so „berila" pomanjkljiva, ker je slovnica v „Drugem berilu" pretežka, a v „Tretjem" je pa ni in tudi spisnih vaj ne; tudi posamezni spisi so pretežki in jezik tudi ni povsod posnemanja vreden. Toda dosti o tem, kajti nekaj druzega imam na srci. V moji razdeljeni jednorazrednici rabim razven Abecednika še „Začetnico in prvo berilo, Drugo in Tretje Berilo". Je-li ta množica knjig koristna — brez ozira na gmotno stran (vse štiri knjige stanejo 1 gld. 19 kr.) — ali ne? Odločno odgovarjam: Nikakor ne! Koliko borilnih vaj in spisov pa se more temeljito proučiti? Večina se jih niti površno ne more. O drugih neprilikah nečem govoriti. Kako je temu nedostatku odpomoči ? Prav lahko: Dajte našim jednorazrednicam jed no samo primerno urejeno čitanko. Le tako se bo vse gradivo temeljito proučilo in prebavilo. Seve ne sme manjkati dobre slovnice in pripravnih spisnih vaj ter zemljevidov domače dežele in našega cesarstva. Le tako bodo dobri učenci v zadnjem šolskem letu poznali svojo čitanko tako temeljito, kakor pozna gospodar svoje domovanje J e d n o r a z r e d n i c a m j e d n o samo čitanko! Zc. F i t z g a. (Dalje.) Oglejmo si zdaj prostor 3-5 po načrtu in po računici. IV. teden. Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. Otroci štejejo reči tako daleč, kolikor jim to gre. — Konkretna števila 4 in 5. — Od-mišljena števila. Vaje v pisanji številnih podob in številk. — Bralne vaje v prostoru 4—5. Vaje n, fi, 7 (prirn. op. ;>.) Ne morem si misliti, kaj bi bilo pri tem postopanji nepsihologičnega? — V 4. tednu pre-idem na odmišljena števila, ko so se otroci že toliko s konkretnimi števili pečali, da nehote sami izpuščajo imena štetih stvari. Ali je morebiti postopanje, po katerem otroci že prve ure števila odmišljujejo, bolj psihologično? N. pr. koliko kamenčkov vidiš tu? (1 kamenček); koliko palčic vidiš tu? (1 palčico); koliko kocek vidiš tu? (1 kocko i. Dobro, vi ste zdaj spoznali število 1. — Tako odmišljenje se prehitro vrši, in se v otroškem duhu tudi ni izvršilo, če učenci tudi za nami govore: Zdaj smo spoznali število 1. O pripravljanji na številke sem že govoril. Do zdaj so bili zneski pri vsaki nalogi tudi že napisani, v prostoru 4-5 pa nahajamo naloge (namenjene po načrtu za V. teden) v obliki: • -j- • = • • + • = itd. I + I = 11 + 1= ^d. 0 + 0= 00+0= itd. 1 + 1= L -r I = =1+1= H + I = 1 4 1 = 2 -f 1 = 3+1= 4+1 = , da se vadijo otroci znesek samostojno pripisavati. Tu prestopamo tudi od konkretnega na abstraktno, ali je morebiti to nepsihologično ? V. teden Ponavljanje vaj prejšnjih tednov. — V prostoru 1—5 vadijo se otroci, da sami pristavljajo zneske računov. — Bron, bronasto denarje; kaj kupiš za denarje? — Otroci štejejo predmete, kolikor dalječ jim to gre. — Številka od 6 do 10. Vaje /2, 7 (prim. op. 3.) — Bralne vaje. Pisanje številnih podob. VI. teden. Ponavljanje vaj prejšnjega tedna. Pisanje številk. — Konkretne števne vaje Aa, Ab, Ac, Ad (prim op. G). Otroke torej zraven drnzega seznanimo z denarjem, in začeli smo vstvarjati skušinjski krog z vprašanjem „kaj kupiš za denarje" (prim. prejšnje o uporab, reč.) — Sploh smo v teh tednih otroka preskrbeli po načelu „drugo za drugim" z onim gradivom, katero potrebuje za računanje, s števili, s potrebnimi pismenimi znaki itd. Prepustili smo pa otroku tudi časa, da si vstvari jasne predstave o številih do 10, s katerimi ima pozneje računati. Ako nadalje pomislimo, da so po načrtu VII., VIII. in IX. teden namenjeni, da vadijo otroka v števnih vajah A, potem moramo reči: prve predstave „štenje, številna vrsta, število in jeden" so po teh tednih učencu popolnoma jasne. Ali to res ni psihologično gospod Fr. ? V IV tednu pa vadimo učence osobito v števnih vajah (konkretno in abstraktno) Ac in Ad s števili 1, 2, 3; n. pr. Štej do 5 — in od tod za 1 (2, 3) dalje; štej od 5 za l (2, 3) naprej. S temi števili m i vajami pripravljamo na prištevanje števil 1, 2, 3. Ako pa te vaje še podpiramo z oblečenemi nalogami, katere so vzete iz skušinj-skega kroga učencev (n. pr. Ti imaš 3 hruške in mati ti dado še 2 ; koliko jih imaš potem? - Otrok odgovori „5" in za zdaj moramo s tem odgovorom zadovoljni biti) potem požene učenčev duh tak popek, da se pri prvi priložnosti mora razcveteti v predstavo prištevanja. One števne va je moraš celo v naloge spremeniti n. pr.: „Do katerega števila prideš, če od 5 za 1 (2, 3) naprej šteješ?" Take naloge rešujejo otroci popolnoma samostojno in kdo se predrzne trditi, da tako postopanje ni psihologično ? V IX. tednu začnemo po načrtu in računici črte po dolgosti primerjati, da pripravljamo na mere in merjenje. Sploh opazujemo, da zahtevajo moji načrti „ponavljanje, pripravljanje in pripenjanje novih predstav o pravem času". Ali to nasprotuje psihologičnemu pouku? Ce učitelj moje 1. računice ne uporabi prav, ali sem potem morebiti jaz kriv slabemu vspehu? V X. tednu najde učenec že mizo pogrnjeno in treba je le, da se mu prinese prva jed „prištevanje"; hlastno jo zavžije. Te slike za apercepcijo naj se nobeden izmed bi. čitateljev ne prestraši. Prištevanje uvedel bi pa jaz z oblečenimi nalogami, kakor sem že gori povedal. N. pr. Ti imaš 1 vinar, mati ti dado še 1 vinar; koliko vinarjev imaš potem? — Ako ti dado še 1 vinar; koliko jih imaš potem? — In še 1 vinar, koliko potem? itd., da pridemo do 10. Takisto bi postopal s prištevanjem števila 2 in 3 pri uvodu; s kratkimi odgovori otroka bi bil pa popolnoma zadovoljen. Ko sem na ta način otroku njegove misli vzbudil, potem pa preidem k nazoro vanj i prištevanja števil 1, 2, 3. Abstraktno prištevanje bi še le drugo ali tretjo ali tudi še le 4. uro (poluro) prišlo na vrsto. V X. tednu pa zahteva moj načrt tudi oblečene naloge po 1. osnovnem primeru — osnovni primeri za uporabno računanje so navedeni v „Popotniku" v opomnji pred tem načrtom pa tudi v moji metodiki — pri katerih se otroci navajajo na sklep „in". Kako se to zgodi, čem osvetliti s primerom. „V šoli je 1 učenec, pride pa še 1 učenec, koliko učencev je potem že v šoli?" Otrok odgovori na kratko „2". Dobro, pa od zdaj zanaprej hočemo tako-le govoriti: „V šoli sta potem 1 učenec in 1 učenec t. j. 2 učenca". Takisto na drugih primerih toliko časa (tednov, če je treba), da se učenci tega sklepa popolnoma privadijo. Podrobno v posamezne točke načrta in računic ne morem preiti, ker bi na ta način namesto krajšega spisa nastala cela knjiga; razumen učitelj zdaj že izprevidi, ali je moja logična metoda tudi psiho-logična ali ne. Omenim naj pa še, da se morajo otroci, ko prištevanje števil 1, 2, 3 popolnoma razumno izvrševati znajo, te vaje tudi na pamet naučiti, kakor je v načrtu zaznačeno; sploh to velja tudi pozneje za osnovne vaje. Gotovo pa je tak načrt po tednih samo idealen, samo kažipot; okolščine določujejo mnogokrat, koliko tvarine otroci v vsakem tednu preneso in kedaj one vaje, v načrtu zaznačene z 1 + 1, 1 — 1, 1X1 in 1 v 1 popolnoma znajo. Ce je treba, preneha učitelj z onimi vajami na pamet že poprej, ali pa jih obdeluje še delj časa, kakor je to po načrtu zahtevano. Zdaj pa, ko otroci vaje za prištevanje števil 1, 2, 3 ne razume samo, ampak tudi znajo na pamet, je voda jez prodrla in prištevanje Števil 4 in 5, 6, 7, 8, 9 teče tako rekoč samo naprej. Vprašam vas, gospod P., ali je tak pouk lahko umljiv, ali prehaja od znanega na neznano, od bližnjega do oddaljenega, ali je učna tvarina tako razčlenena, da se postopa pri pouku strogo po stopnjah naprej, ali je tak pouk nazoren? Računice ne morejo vsega v sebi imeti, tudi učitelj sam ima svojo nalogo, da stori svoj pouk psiho-logičen. (Dalje prih) L. Lavtar. novejšem času se pri nas kaj močno goje raznobarvne vrtnice. In kako bi se tudi ne, vsaj je vender vrtnica kraljica cvetlic, kakor so jo imenovali že stari Rimljani. Po mestih, trgih vaseh in tudi samotnih stanih opazujemo, da se vedno več teh cvetlic rodi po vrtih, pa tudi ob hišnih stenah, zlasti ob pročelji. To je vse hvale vredna navada in mi želimo, da bi se pri nas še bolj ukoreninila. Tako se bodo olepšali naši kraji, sela, stanovališča. Pa tudi na človeško srce Kako je obrezovati vrtnice? to močno vpliva. Kdor ljubi cvetlice, od tistega ni misliti, da bi bil hudobnega srca. Mi bodemo torej prilično še kaj več o reji in odgoji vrtnic spregovorili. Danes pa vsaj samo kratko povemo, kako in kedaj jih je obrezovati. Prvokrat se vrtnice porežejo v spomladi, še predno začnejo poganjati. Prikrajšajo se jim mladike za dobro tretjinko. Puste pa se krepke in čvrste mladike, vse slabotne, kakor tudi tiste, ki delajo preveliko goščobo, se odstranijo. Le iz krepkih mladik poženo čvrsti poganki z obilnim in polnim cvetom. Drugokrat se obrezujejo rože takoj po cvetu. Vsaka mladika namreč, ko je odcvetela, odščipne ali odreže se za tretjinko. Treba je torej vrtnice ob času, ko cveto, večkrat pregledovati ter jim odrezovati odcvele mladike. Pri nas še to malokdo stori, temveč še vodo pušča na grmičih, celo šipečje, kar pa nikakor ni prav. Pa tudi gnojiti je vrtnicam treba. Najboljši gnoj za nje je gnojnica, kateri se je pridjalo 2/3 vode ali pa na vedro gnojnice, 2 vedri vode. S to tekočino se potem vrtnice ob vlažnem vremenu zalivajo. Vrtnice tako pognojene, rasto bujno in krepko, nastavijo mnogo čvrstih cvetnih popkov ter človeka za mali trud s preobilnim cvetom razveselijo. „p." Kedaj in kako se cepijo vrtnice? rtnice se cepijo meseca rožnika na živo, meseca mal. in vel. srpana pa na speče oko. Ako se cepi vrtnica že meseca rožnika, tedaj oko še tisto leto požene in tudi cvete. Vender se pa ta cepitev le takrat dobro obnese, ako se dobe dovolj čvrsta očesca, kar je v tem času dostikrat težavno. Pa tudi če se je oko prijelo in pognalo mladiko, se ta cepitev dostikrat ne obnese posebno dobro. Mladike namreč, ki do jeseni ne ozelenijo, dovolj čez zimo, ako se prav dobro ne oko-varijo, kaj rade pozebejo. Mnogo bolje se obnese cepitev na speče oko od 15. mal. srpana do konca vel. srpana. V tem času cepljene vrtnice poženejo sicer še le drugo pomlad — do tačas oko spi — pa potem toliko čvrsteje in bujneje rasto. Tudi čez zimo ni tolike nevarnosti, da bi vloženo oko pozeblo. Nekateri vrtnarji vlagajo očesca brez lesa. Oni namreč žlahtno oko nekako izluščijo. Novejše skušnje so pa pokazale, da se cepitev mnogo bolje obnese, ako se oko tako izreže, da ima ščitek spodaj malo leska. Tudi se oko mnogo ložje izreže nego pa izlušči. Očesa z lesom se potem tudi ne osuše tako lahko in hitro, kakor pa brez leska. Mi torej svetujemo da se očesca izrezujejo in vlagajo vselej tako, da bodo imeli ščitki nekoliko leska spodej. Vse prijatelje cvetlic, zlasti pa vas slovenske učitelje opominjamo, da si okrasite svoj dom, stene ob hiši, vrte itd. s prelepimi vrtnicami. Ako je ne znate cepiti, obrnite se do koga, ki vam to rad pokaže. „p." Sklep računa društva ¡-i S > CL o) ti o M "o Dohodki Posamič Vkupe N w ut gld. | kr. Kid. kr. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 7 24 31 8 22 5 3 4 1 13 3 1 4 1 I. T plačila: a) ljudskih Sol: „ 2 „ (+ 3 14)...... „ 3 „ (+ 0-85)...... „ 4 „.......... „ 5 „ (+ 1-74)...... - 6 „ (+ 061)...... „ 7 „.......... „ 8 „ (+ 020)...... „ 9 „.......... „ 10 ,.......... „11 „ (+ 0-26)...... „ 12 „.......... „ 15 „ (+ 1*35)...... „ 19 „ (+ 0'5 i-)...... 7 51 93 32 111 30 21 32 9 130 33 12 61 19 05 14 85 74 61 20 26 35 54 127 ljudskih šol je vplačalo skupaj....... C.44 74 15 16 17 18 19 20 21 22 10 26 16 3 5 2 1 1 b) učiteljev: diuštvenikov po 1 gld. (-f- 010)...... , 2 , (+ 0-30)...... „ 3 , (+ 0-62)...... „ i „.......... „ ,.......... , 6 ,.......... „ 7 „ (+ 0 40)..... „ 20 ,.......... 10 r.2 48 12 25 12 7 20 10 30 62 40 64 učiteljev je vplačalo........... 187 42 23 24 25 20 27 28 29 11. Drugi dohodki, podpore, darila: Podpora visokega deželnega zbora....... „ slavnega mestnega zastopa..... „ slavne kranjske hranilnice...... „ slavne kmet. posojilnice ljub. okolice . . „ slav. obrt. pomož. društva...... Darila dobrotnikov............ Vplačani zastanki diuštvenikov....... 200 200 200 10 10 6 77 - Vsota dohodkov pod II. . . 703 — 30 68 31 9 IV. Vplačila novih ustanovnikov: ljudskih šol ustanovnine skupaj....... 100 Glavna vsota vseh dohodkov . . 1868 34 32 33 34 35 20 27 V. Društvena imovina oh sklepu računa: podpornih ustanovnin........... ustanovnin ljudskih šol.......... obresti od teh ustanovnin naloženih na knjižice: 74, 2593, 4274, 7324, 180248 160 gld. 24 kr. in naložena volila 140 gld. Blagajnični ostanek poleg zaloge v blagu .... 365 510 300 268 24 25 36 Vsota vsega denarnega imetja . . 1443 49 Narodne šole". C >' Q- 0) Koliko T r o š k i gld. kr. 1 2 3 4 5 (i 7 8 9 10 11 12 13 14 15 787 08800 450 804 501 129 930 12200 47 Učnih šolskih, pomožnih in leposlovnih knjig . Raznih pisank, spisovnic in številnic..... Škatljic jeklenih peres.......... Tucatov peresni ko v........... Škrilnih in prožnih tablic......... Škatelj črtalnikov............ Tucatov svinčnikov . . ......... Različnih risank............. Škatelj radirk.............. Učila za čitanje, nazor, nauk, številjenje in realije Razpošiljanje blaga............ Upravnina, dopisnina in stan. prinos..... Postrežnina.............. Raznoterosti.............. Naložena nova ustanovina......... 104 430 105 40 34 38 84 210 40 130 14 91 12 29 100 46 43 43 56 01 95 96 30 64 23 47 26 40 33 Vsota . . 1600 09 m Rlagajnična gotovina ob sklepu računa . . 208 25 Vsega skupaj . . 1868 34 Naklonjene podpore: a b C 139 04 14 Ljudskim šolam in 21 ustanovnikoin za vplačanih 044 gld. 74 kr............. učiteljem vročila za vplačanih 187 gld. 42 kr. . . ljudskim šolam darovanega blaga za..... 1136 351 59 34 98 217 udeležencem se je torej razdalo blaga za ... 1547 32 V Ljubljani, dne 15. avgusta 1891. Feliks Stegnar, načelnik. Jos. Cepuder, tajnik. Jak. Dimnik, blagajnik. Avstrijsko šolstvo y 1.1890. s posebnim ozirom na Kranjsko, (Dalje.) |jp)o državnem šolskem zakonu imajo posebni in splošni učni tečaji isti namen, kakor drugod splošne nadaljevalnice. Za zdaj se snujejo le od slučaja do slučaja, postanejo pa sčasoma potem deželnih zakonov obvezni. Naučna uprava je že obstoječe zavode te vrste, ki so po navadi združeni s privatnimi ljudskimi šolami, pospeševala, s posebnimi naredbami popolnjevala, in novim trdne podlage snovala. Njih namen je ali v ljudski šoli pridobljene vednosti vtrditi in z ozirom na krajevne razmere na kak poseben praktičen poklic vporabljati, pri deklicah pa višjo splošno omiko posredovati. Prve so posebni obrtni in kmetijski učni tečaji, drugi splošni nadalje-ljevalni tečaji za deklice. Na vsacih 1000 javnih ljudskih šol je prišlo v Avstriji 10 kmetijskih in 11 obrtnih tečajev, na 1000 dekliških šol skoro 10 občnih nadaljevalnic. Brez zavodov te vrste je bila le Dalmacija, največ sta jih imeli pa Češka in Galicija. Brez kmetijskih tečajev je bila poleg Dalmacije le še Kranjska, brez obrtnih Nižja Avstrija, brez dekliških nadaljevalnic Nižja Avstrija, Štajerska, Koroška, Kranjska, Moravska in Bukovina. Obrni tečaji so se nahajali 3 z 229 učenci v kranjskem po 1 s 59, oziroma 35, 33, 31 in 24 učenci v kamniškem, oziroma logaškem, postojinskem, krškem in radovljiškem glavarstvu. III. Učno osobje. Na javnih ljudskih šolah je bilo 1890. leta 46.847 učiteljev in 14.955 učiteljic, vsega skupaj 61.802 učiteljskega osobja. Med učitelji se je naštelo 32.581 učiteljev s polnim opravilom, 14.024 veroučiteljev in 242 postranskih učiteljev; med učiteljicami 7552 učiteljic s polnim opravilom, 6973 učiteljic za dela in 430 postranskih učiteljic. Med moškim učiteljsvom s polnim opravilom je bilo 7810 voditeljev in nad-učiteljev, 13.828 stalnih in 1552 začasnih učiteljev, nadalje 3898 stalnih in 5493 začasnih podučiteljev; med ženskim učiteljstvom s polnim opravilom je bilo pa 191 voditeljic in nadučiteljic, 2813 stalnih in 786 začasnih učiteljic, končno 1438 stalnih in 2324 začasnih podučiteljic. Od skupnega števila učiteljstva sploh pade 20.630 učiteljev in učiteljic, to je tretjina na češko, 8859 na Nižjo Avstrijo, 8768 na Galicijo, 7147 na Moravsko, 4489, na Tirolsko s Predarlsko, 2974 na Šta-jarsko, 2135 na Zgornjo Avstrijo, 1415 na Šlezijo, 1327 na Primorsko, 991 na Koroško, 932 na Bukovino, 893 na Kranjsko, 653 na Dalmacijo in 589 na Solnograško. Od učiteljstva s polnim opravilom pa največ, 13.928 na Češko; 6111 na Nižjo Avstrijo, 5155 na Galicijo, 4893 na Moravsko, 2752 na Tirolsko s Predarlsko, 1886 na Štajarsko, 1205 na Zgornjo Avstrijo, 948 na Šlezijo, 908 na Primorsko, 648 na Koroško, 535 na Kranjsko, 445 na Bukovino, 411 na Dalmacijo, 308 na Solnograško, 40.133 na Avstrijo sploh. Učitelji se po kronovinah tako razdele, da jih ima zopet največ namreč 15.879 Češka, 6598 Galicija, 6088 Nižja Avstrija, 5910 Moravska, 2155 Tirolska s Predarlsko 2258, Stajarska, 1580 Zgornja Avstrija, 1218 Šlezija, 881 Primorska, 842 Koroška, 724 Bukovina, 714 Kranjska, 543 Dalmacija, 458 Solnograška. Učiteljic ima največ 4751 Češka, 2771 Nižja Avstrija, 2170 Galicija, 1334 Tirolska s Predarlsko, 1237 Moravska, 716 Štajarska, 555 Zgornja Avstrija, 446 Primorska, 208 Bukovina, 198 Šlezija, 17i) Kranjska, 149 Koroška, 131 Solnograška, 110 Dalmacija. Na privatnih ljudskih šolah avstrijskih je imelo pouk vsega skupaj 4517 učiteljev in učiteljic. Po številu sploh slabše kot Kranjska so Koroška, Dalmacija, Bukovina in Solnograška. Nad dve tretjini privatnega učnega osobja sta poučevali v Ljubljani ; pet glavarstev je brez privatnega učnega osobja, ker privatnih ljudskih šol sploh nimajo; v treh glavarstvih (Ljubljanska okolica, Kamnik in Postojina) so samo privatne učiteljice, v jed nem (Črnomelj) samo privatni učitelji, le Ljubljana, Kranj in Novo Mesto imajo privatne učitelje in učiteljice. Na vseh ljudskih šolah avstrijskih sploh je 48.914 učiteljev in 17.485 učiteljic, skupaj 66.399. Po spolu se avstrijsko ljudsko učiteljstvo razdeli tako, da pride na tri učitelje jedna učiteljica; primeroma največ učiteljev je na Koroškem in Moravskem, primeroma najmanj na Primorskem. Na Kranjskem posebej je po posameznih glavarstvih razmerje sledeče: Glavarstva Število učnega osobja Glavarstva Število učnega osobja in. ž. sploh m. ž. m. ž. sploh m. ž. absolutno relativno absolutno relativno Črnomelj . 49 6 55 89-1 10-9 Ljubljana (mesto) 62 71 133 46-6 53-4 Kamnik . . 69 15 84 82 2 17-8 Ljubljana (okol.) 66 10 76 86-8 13-2 Kočevje . . 68 20 88 77 3 22-7 Logatec . . . 53 20 73 72-6 27 4 Kranj . . . 81 24 105 77-2 22-8 Novo Mesto . 67 20 87 77-0 230 Krško . . . 65 20 85 72-5 23-5 Postojina . . . 73 24 97 75-3 24-7 Litija . . . 51 17 68 75-0 250 Radovljica . . 50 9 59 84-7 15-3 Na Kranjskem tudi po vseh glavarstvih posebej nadkriljuje število učiteljev ono učiteljic, po nekod celo močno, le Ljubljana dela izjemo, to pa zaradi privatnih zavodov (uršulinke). Leta 1890. je bilo na vseh avstrijskih javnih ljudskih šolah 32.581 učiteljev in 7552 učiteljic s polnim opravilom, to je 81'2°/o, oziroma l8"8°/o. V obče rahljajo pri pouku učiteljice po mestih trgih pogostejše, kakor po deželi. Po mestih in trgih je bilo s polnim opravkom 11.457 ali 72'4°/o učiteljev in 4378 ali 27'60/o; po deželi pa 21424 ali 86 9°/o učiteljev in 3174 ali 13' 1 °/o učiteljic. Še močneje je prevladovalo število učiteljic po privatnih ljudskih šolah, kjer je prišlo pri 100 učnih močeh na 45 učiteljev 55 učitelji*1, na Kranjskem posebej na 34 učiteljev 66 učiteljic. Med učiteljstvom javnih ljudskih šol s polnim opravilom je 208 ali 0-64°/o (186 ali 057°/o posvetnih in 22 ali 007°/o redovnih) in 365 ali 4'83°/o vseh učiteljic redovnic. Redno poučujočih duhovnikov imajo največ Tirolska s Predarlsko, Primorska in Dalmacija; redovnic ima Tirolska sama tri četrtine, nekoliko pa tudi še češka, Galicija in Slezija. Na Kranjskem je redno poučevalo 17 duhovnikov, namreč po 3 v kranjskem in logaškem, 4 v radovljiškem, po 2 v ljubljanski okolici, litijskem in novomeškem, 1 v krškem glavarstvu. Redovnice na Kranjskem po javnih šolah niso nikjer poučevale redno. Ako pa pritegnem tem učiteljem duhovskega stanu še veroueitelje, se zviša razmerje med duhovnimi in posvetnimi učitelji na 30'4°/o k 69,6°/o. V obče se pa lahko trdi, da se duhovništvo v pičlem številu udeležuje pouka v vseh predmetih, kakor nasprotno tudi redno posvetno učiteljstvo v zelo redkih slučajih poučuje v verouku. Po državnem šolskem zakonu pristoja namreč pouk v verouku na javnih ljudskih šolah cerkveni oblasti. Ako pa v šolskem kraji ni duhovnika, sme se naložiti poučevanje verouka v sporazumu s cerkveno oblastjo tudi dotičnemu učitelju. Posvetni učitelji so poučevali verouk ali popolnoma ali deloma na 2005 šolah in sicer popolnoma na 1124, deloma 881. Popolnoma se je to zgodilo v Češki na 468, v Galiciji na 449, v Nižji Avstriji na 43, v Kranjski na 41, v Moravski na 32, v Šleziji na 24, v Koroški na 19, v Dalmaciji na 14, v Tirolski na 15, v Bukovini na 9, v Štajarski na 5, v Primorski na 4 šolah, v Zgornji Avstriji in Solno-graški na nobeni šoli; deloma pa v Češki na 355, v Galiciji na 224, v Nižji Avstriji na 171, v Moravski in v Šleziji na po 32, v Tirolski s Predarlsko na 25, v Koroški na 22, v Bukovini na 8, v Primorski na 5, v Zgornji Avstriji in Štajarski na po 3 šolah, v Kranjski na 1, v Solnograški in Dalmaciji na nobeni šoli. V obče je bilo v Avstriji 6'4°/o javnih ljudskih šol, na kterih so posvetni učitelji popolnoma, 50°/o pa, na kterih so deloma poučevali tudi verouk. Od vseh veroučiteljev je bilo v Avstriji 13.313 ali 98'5°/o poklicanih od cerkvene, l'5°/o pa od šolske oblasti; kranjski veroučitelji pripadajo razven dveh brez izjeme prvi kategoriji. (Dalje prih.) E. Lah. Naši dopisi. Iz Ljubljane. (Kon fere n c i j a.) (Dalje.) Za tem je sledilo „nadzornikovo poročilo" o nadzorovanih šolali, ki se približno tako-le glasi: 1.) „V področje mojega nadzorovanja spada 9 ljudskih šol s slovenskim učnim jezikom, dalje 4 nemške ljudske šole gledé rfeobligatnega slovenskega pouka, 3 šolski vrtci, šolska delarna na II. mestni deški petrazrednici in gospodinjska šola v uršulinskem samostanu, skupaj torej 18 učnih zavodov s 04 razredi in 89 učnimi močmi! Od 4302 šoloobveznih otrok jih hodi v ljudske šole s slovenskim učnim jezikom 2418 ali 5620°/o; v šole z n e m š k o - si o v ens ki m učnim jezikom 44(i ali lO-36°/o in v nemške šole tedaj 33"44°/o. Javne šole štejejo 1009 otrok in 40 učiteljev, tako da pride na vsako učno moč po 40 otrok. Privatne šole štejejo 955 otrok in 49 učiteljev, tako da pride na vsako učno moč po 19 otrók. 2.) O nastanitvi in opravi javnih ljudskih šol sem že tolikrat obširno govoril, da se mi danes ne zdi potrebno nadaljnih besed izgubljati, omenjam saino, da je c kr. mestni šolski svét sklenil sezidati novo šolsko poslopje za dvorazredno šolo na Barji in novo šolsko poslopje za obe mestni ljudski šoli. 3.) Uradne spise sem našel večinoma v najlepšem redu, le tu in tam sem našel še stare tiskovine in zlasti po privatnih šolah sem našel po katalogu mnogo praznih presledkov, tako n. pr. kedaj je začel otrok v šolo hoditi, materni jezik itd. — Po mnogih šolah se uradni spisi tudi preslabo hranijo. 4.) Knjižnice in učila so povsod v najlepšem redu. 5.) Disciplina je bila v obče dobra. Primerilo se je le nekaj disciplinarnih slučajev, ki pa niso v nobenem razmerji s tolikim številom otrók. Zapazil sem namreč, da se lenuhi in poredneži posedajo v zadnje klopi. V jednein razredu sem zapazil celó na pol gluhega otroka v predzadnji klopi! To ni prav! Te vrste učenci naj se posedajo v prve klopi. Tudi ni prav, da učenci pazijo na součence; učitelj bodi v šoli jedini gospodar! Zapazil sem tudi v jednem razredu, da je silil učitelj učenca, k tabli poklicanega, gledati nadzornika. To ni prav! Učitelj mora biti tudi v pričo nadzornika prva oseba v šoli. Prvenci naj med branjem sedé; dovolj je, če vstane in reče: „tukaj!" — bere naj pa sedé. — Nervoznost. in nepotrpežljivost, silen krik itd. niso odobravati. Učitelj mora biti potrpežljiv; res je, da ga časih zgrabi sveta jeza, a taki slučaji so redki. Večnega kričanja in opominjevanja se otroci kmalo navadijo ter si mislijo: „Veliko ropota, pa malo moke. Paziti je treba tudi, da otroci odgovorov preveč ne zavijajo in ne padajo za pol glasu. Opozoriti vas moram tudi na § 27. šolskega in učnega reda, ki prepoveduje otrokom nalagati opravila, ki niso v zvezi s poukom; za to je sluga v šoli! Zapazil sem tudi, da stranke (stariši, varuhi itd.) pouk motijo. Vsa šolska vodstva naj napravijo napise na vidnem mestu, ki prepovedujejo med poukom strankam vstop v šolo. Vstop v šoli je dovoljen med poukom le uradnim osebam, strankam pa pred poukom, ob 10. uri ali po pouku. 6.) Učni vspehi so v obče jako ugodni. Lahko rečem, število razredov z jako dobrimi učnimi vspehi znaša 50°/o, z dobrimi 30°/o, z povoljnimi 12°/o in z nezadostnimi 8°/o, kar je jasen dokaz o veliki spretnosti, vestnosti in pridnosti mestnega učitelj-stva! A še v tistih razredih, kjer sem bil v obče manj zadovoljen, našel sem v posameznih predmetih dobre vspehe, tako, da število zanemarjenih razredov znaša komaj 4°/o- Zlasti dobro se je obnesla odredba, katero smo uvedli s tekočim šolskim letom v višjih treh razredih slovenske 8razredne dekliške šole in obeh uršulinskih šol, namreč sistem strokovnih učiteljic. Do sedaj je bila namreč navada, da je šla učiteljica od 1. do 8. razreda s svojimi učenkami; sedaj so se pa predmeti višjih treh razredov razdelili med tri učiteljice. 7.) Realij letos nisem veliko nadzoroval, zlasti v višjih razredih ne, ker sem na te predmete že prejšnja leta obračal posebno pažnjo in sem o zemljepisji, zgodovini in prirodoznanstvu obširno govoril že v prejšnjih konferencijah. Reči moram, da se je ta pouk zadnja leta izdatno izboljšal, bodisi glede metode, bodisi glede uspehov. Pravo veselje mi je bilo poslušati, kako se je v nekaterih razredih dekliških šol poučevala zgodovina, zeinljepisje in prirodoznanstvo; v obče gledalo se je na razumevanje in učila so se pridno uporabljala. Le v nižjih razredih gojil se je ta pouk tu in tam nekoliko preveč mehanično, učenci so se učili namreč te predmete od besede do besede, kar spričuje, da se dotični učitelj dovelj ne pripravi. 8.) Nazorni nauk se je razven v jednem razredu povsod temeljito gojil in veseli me, da je učiteljstvo spoznalo, kako važen je ta predmet, ker se ž njim razvije duševni obzor otr&k in se jim razveže jezik. (Dalje prih.) Kako bi zabil to gomilo, Kjer blago tvoje spi srce. Gregorčič. Iz postojinskega okraja 9. vel. srpana 1894. (f Rudolf Dolenc.) Tudi ti si nas ostavil. O smrt, nerazumna so tvoja pota. Človeški duh se zgroža pred tvojo silovitostjo, brezobzirnostjo, pred tvojim veličastvoin. Le vsemogočni Bog vodi tvoja dejanja, le misel o njem, neskončno modrem Zapovedniku, lije tolažbo v naša srca. A človek je le človek, srce naše čuti le človeško in nikakor ne more dognati, kako je mogoče, da nas tako na-gloma ostavi mlad, čil, krepak mož ter se preseli v večnost. Tako si nas pustil tudi ti, dragi Rudolf. Valovje hladne Vipave si je izbralo tebe za svojo žrtev. Telesno si se ločil od nas, tvoj duh in tvoja dela so med nami. Rudolf Dolenec je bil rojen 1. 1866. na Gočah v solnčni vipavski dolini. Že v godni mladosti je kazal nenavadni dar hitrega umevanja in lahke, vesele šaljivosti. Po dovršeni ljudski šoli je obiskoval v Gorici tri gimnazijalne razrede, in njegovih sošolcev pomni še marsikdo, kako vesel, ljubeznjiv in požrtvovalen tovariš je bil pokojnik tudi na gimnaziji. Redki dar zgovornosti in dobrosrčnosti mu je odpiral vrata povsod. — Ko smo slišali, da misli posvetiti svoje moči učiteljskemu stanu, razveselili smo se vsi njegovi vrstniki; zakaj v tako dolgočasnem mestu, kakor , je koperska pripravnica — tam je namreč pokojnik dovršil z dobrim vspehom svoje nauke 1. 1887. v treh poučevalnih jezikih: slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku — v takem lahonskem mestu pravim, onemore pod težo nagromadenega učnega materijala, še bolj pa pod pritiskom lahonske negostoljub-nosti in brezobzirnosti tudi še veselejši, še vstrajnejši duh. Pridružil se nam je vedno živahni Rudolf in kramljali smo v njegovi skromni sobici vse ure, kolikor smo jih mogli pridobiti v razvedrilo. Sanjali smo mladostne sanje o ljubljeni domovini ter delali in podirali načrte o bodočem svojem življenju. Tukaj moram takoj opomniti, da je bil pokojnik pravcati mojster v proizvajanju kupletov. Njegov humor nam je osladil marsikako večerno urico. Tedaj smo šaljivo nazivali take shode „Dolenčeve večere". Minila so potem nekatera leta in Rudolf Dolenec je bil nastavljen na prvo službo v Trnovo. O njem je pač mogoče reči, da ga ni kar nič oplašil prehod iz ledene teorije v živahno praktično življenje. ¿Marsikoga ta prememba tako prevzame, kakor ribo, katero vržeš iz morja v sladko vodo. A njega ni! Z mladostnim ognjem se je lotil dela, z mladostnim ognjem ga je nadaljeval in ni se uklonil, ni ga potrla britkost življenja, ni so ga potrle strele, ki so švigale iz črnih očij onega „črnega moža", katerega imenu ne privoščim mesta v Rudolfovem životopisu, da si je zaoral globoko brazdo v življenje in delovanje pok. Dolenca. Našega Rudolfa je spravila od dela in uklonila še le smrt, kateri prej ali pa slej ne uide nikdo. In na svoji drugi službi na Suhoriju, koliko se je trudil, da bi navdušil mladino za lepo petje, ta neprecenljivi dar nebeški, s katerim se začenjajo kali vsakoršnemu pleme- nitemu čustvovanju. V Oreliku bode živel spomin Dolenčevega delovanja, dokler bo živelo tamošje bralno društvo in njega krasna zastava. Prav tako uspešno, kakor na Pivki, je deloval blagi pokojnik tudi v vipavski dolini namreč zaporedoma v Vipavi, Poddragi in slednjič na Planini. Kako je bil pokojnik priljubljen med soobčani, priča nam njegova smrt in njegov pogreb. Komaj da se je raznesla grozna novica po Planini, prihiteli so z vseh stranij ljudje, pustivši tudi najnujnejše delo, k vodi, da bi pomagali nesrečniku. Tudi prečastiti gospod župnik J. Mikš je šel na mesto, kjer so potegnili utopljenca iz vode. R. Dolenec se je vračal s soprogo in svakinjo iz Loga — bilo je namreč sv. Ane dan -- ter se nekoliko pokrepčal v bližnjem malinu. Potem se je šel kopat. V vodi ga je zadela srčna kap. Šele po dolgem iskanju so ga našli. — Bil je žalosten prizor in še žalostnejši mrtvaški sprevod z brega Vipave pa v planinsko šolo, kjer so položili na oder moža, ki je bil še pred tremi urami zdrav in vesel. Zjokal se je vsakdo, ki je videl tako naglo izpremembo neizprosne usode. Dne 28. mal. srpana se nas je zbralo na vipavski Planini 16 tovarišev s Kranjskega in Primorskega — bil je, kakor smo rekli njegovi sošolci „Dolenčev dan" — da sprejmemo blazega tovariša na zadnjem potu. Dolgi mrtvaški sprevod je vodil domači gosp. župnik ob asistenci treh drugih čč. gg. duhovnikov iz okolice. Bil je namreč p reč. gosp. M. Arko iz Šturija, č. g. A. Rajčevič, kapelan in č. g. Pavlin, novomašnik iz Vipave. — Po dovršenih molitvah je izpregovoril domači gospod župnik pokojniku v slovo, občanom v spodbudo, otrokom v posnemo, sorodnikom in tovarišem v tolažbo ganljivo besedo o ranjcega življenju in delovanju. Petje med sv. mašo je oskrbel g. nadučitelj Perne iz Šturija, nagrobnice so pa peli tovariši in domači pevci. Blizu jedna ura popoldne je že bila in solnce je vroče obsevalo sveže grude zemlje ob Dolenčevem grobu. Bolesten jok se je razlegal na pokopališču. Tu se je tresla tuge in britkosti pokojnikova mlada udova, bratje, sestra in diugi sorodniki. Ihtela je šolska mladina po svojem dobrem očetu, občani planinski za svojim iskrenim prijateljem, vestnim svetovalcem; solzili smo se mi, njegovi tovariši in znanci v svesti, da ropoče sedaj neobčutna zemlja na krsto moža, ki je natančno vršil svojo dolžnost, bil zvest prijatelj, rodoljub z besedo in dejanjem. Mnogo, mnogo bi bil še lahko koristil domovini, sebi in svojim, a tu se je zgrnila nad njim črna zemlja, v kateri bo spal smrtni sen. Večerno solnce se je uprlo z žarki v novo narasel hribček na planinskem grobju. Tedaj smo se vračali nekateri tovariši tam mimo domov, ozrli smo se na novo gomilo in tiho stopali naprej . . . Torej do tukaj si prišel, dragi Budolf! Videli smo te v mladih letih, videli v zorni mladosti, videli čilega, čvrstega moža, videli smo tvoj „večer", videli tudi žalostni tvoj „dan". Kaj pa jutro? Gomila molči — — Naj le molči, neobčutna smrtna prst, saj govore glasno tvoji učni uspehi, tvoja dela: Ni si živel zaman, ni si popolnoma umrl! Tudi če nam ni dala usoda, da bi razpolagali s posvetnimi zakladi, naša dela so najboljši zakladi, njih vspeh je trajneji in veličastneji kot vsi posvetni darovi. — Solnčni žarek se je utopil v pozlačenem križu na pokopališču in ti učitelj trpin, ti, ki si se danes vlegel tu sem k večnemu počitku, upamo, da je tudi tebi križ na onem svetu podelil največ tolažbe. Gospod te je sodil —. to se nadejamo — po onih vspehih, katerih ne more plačati svet, kateri so skriti očem onih, ki nas ne razumejo. „Le križ nam sveti govori, da vid'mo se nad zvezdami; da vid'mo v raju večnem se — nad zvezdami". In tedaj zašije nam vsem jutro, krasno jutro v rajski pomladi. Zato pa počivaj sladko, zlata duša! Končal si svoj tek, nam so pa odločena še razna pota tuge in britkosti. Ti našel si na božjem nebi, Kar tukaj bi zastonj iskal. Bodi ti žemljica lahka! Bog ti daj večni mir! Z Bogom Budolf! Ivo Trošt. I/ kranjskega okraja. (Okrajna učiteljska k o n f e r e n c i j a.) Učiteljstvo kranjskega šolskega okraja je imelo 30. mal. srpana svojo uradno konferencijo v deški šoli v Kranji. H konferenciji so se zbrali razven štirih opravičenih vsi učitelji v okraji, pet gg. kalelietov in g. dekan Ant. Mežnarec. Konferencijo je tudi počastil preblagorodni gospod c. kr. deželni šolski nadzornik Šuman, katerega je učiteljstvo najiskrenejše pozdravljalo. Točno ob 9. uri otvori zborovanje g. c. kr. okrajni šolski nadzornik Andr. Žumer, s prisrčnim pozdravom vsemu učiteljstvu, zahvali se gospodu deželnemu šolskemu nadzorniku, da je blagovolil počastiti konferencijo, izreče jednako zahvalo gg. dekanu in kate-hetom. Gospod predsednik imenuje svojim namestnikom gospoda nadučitelja Iv. Pezdiča, člani konferencije pa izvolijo zapisnikarjema gospico Pogačnik in gospoda Zieglerja, ove-rovateljema zapisnika pa gg. Česnika in Režeka. Na to navede gospod predsednik spremembe pri šolskih oblastnijah, spremembe učiteljskega osobja, našteje na novo ustanovljene oziroma razširjene šole ter nas seznani z ukazi in razpisi šolskih oblastev. Zdaj govori gospod nadzornik o delovanji in uspehih c. kr. okrajnega šolskega sveta v minuli 6letni dobi. Šol se je razširilo in na novo ustanovilo toliko, da so se učne moči pomnožile od 47 na 61, torej za 14 ali za 30°/o; 6 poslopij se je sezidalo novih, 4 pa prizidala. Pred šestimi leti je bilo v okraju 1700 otrok brez pouka, letos jih je le še 600 in to v krajih, kjer še nimajo šole, od drugih šol so pa predaleč oddaljeni. Šolsko obiskovanje se je zboljšalo tako, da se je število šolskih otrok, ki pouk zanemarjajo, znižalo od 9°/o na 3°/o, kajti zdaj imamo že nad 10 šol, ki nimajo skoro nič neopravičenih šolskih zamud • Hazven rednih šol imamo tudi še nekatere šole za silo, katere se bodo polagoma spremenile v redne. Zanimivi so podatki vojaških oblastev, kako zginujejo analfabeti v okraji, tako je bilo leta 1890. 42 vojaških novincev analfabetov, 1891. 1. 27 in 1. 1892. 21. Dalje poroča gospod nadzornik o uspehih in usodi lanskih konferenčnih razprav. Poročilo o podrobnem učnem načrtu za slovniški pouk na jedno in dvorazrednicah se letos nadaljuje; resoluciji pa, katera se je stavila koncu poročila „o šolskih zamudah" do c. kr. okrajnega šolskega sveta, skušal je slednji zadostiti s strožjim postopanjem napram zanikernim roditeljem in to ne brez uspeha, kajti šolsko obiskovanje se je letos dokaj zboljšalo. Zdaj preide gospod nadzornik na stanje šolstva v okraji. Tu opomni, da imamo več lepih šolskih poslopij, vender je še mnogo pomanjkljivosti in več šol prav slabih. Kar se tiče šolske oprave, so največje važnosti šolske klopi. Kavno te so pa v mnogih šolah prav slabe. Šolska vodstva na takih šolah naj skrbe, da se postavi vsako leto v proračun mala vsota za klopi, da se polagoma narede nove; izdelajo naj se strogo po izdanih strokovnjaških predpisih in naj se ne prepusti volji dotičnega mizarja. Šolske table so večinoma dobre, le sem in tja premajhne. Kjer se napravljajo nove, naj se vdelajo v steno, ker so take table najprikladnejše. Velik nedostatek je tudi, da mnogo šolskih sob ni ventiliranih. Gleda naj se vedno na čist zrak, ni treba slušati onih krajnih šolskih svetov, koji po zimi zračiti prepovedujejo; sklicovati se je treba na dotična postavna določila. Tudi kuri se v nekaterih šolah premalo. Tudi tu naj se opozore krajni šolski sveti na predpise šolskih zakonov, koji določujejo, da ima biti v šoli 13° gorkote. V šolskih sobah in po mostovžih je bil povsod le,> red. Na učila naj se posebno pazi, da se ne pokvarijo. Največ trpe zemljevidi radi vlažnosti. Napravi naj se za nje stojalo, da se lahko odvijo in tako obvarujejo vlažnosti in prahu. Učil nedostaje še na mnogih šolah. Letos jih bode kupil in razposlal c. kr. okrajni šolski svet skupaj za vse šole za 2800 K. (Dalje prih.) L. Jelene. V e s t n i k. Cesarjev rojstni dan. Naš presvetli vladar je praznoval dne 18. vel. srpana svoj 64 letni rojstni dan. Kakor povsod v našem častitljivem cesarstvu, tako smo se tudi mi Slovenci tega veselega dneva z največjo hvaležnostjo in slovesnostjo spominjali in posebno nam učiteljem dal je dan 18. vel. srpana dobrodošlo priložnost, da smo krepko izrazili svojo navdušeno ljubezen, udanost in spoštovanje do svojega blagega in modrega vladarja in do vse cesarske hiše, dobro vedoč in trdno prepričani, da je slavno vladujoča habsburško-lotrinška rodovina vedno naša bramba in zaslomba, naša tolažba in pomoč v jasnih in mračnih dneh. To pa po vsej pravici; kajti nobena posvetnih vladarskih ro-dovin ni po svoji starosti tako častitljiva, po svojih krepostih tako bliščeča, po slavnih delih tako bogata, kakor je stara in častitljiva, čednosti in dejanj polna ona, ki nosi dvo-glavnega orla s križem in mečem v svojem grbu. Temu vladarskemu sijaju, ki nas slovenske učitelje in slovensko šolsko mladino ter sploh vse Avstrijce tako močno navdušuje, pridružuje se nadalje misel na osebne kreposti slavljenega deželnega očeta. Kdo jih ne pozna: očetovska dobrotljivost, viteška ljubezen do resnice in pravice, neumorna delavnost za blagor drugih, požrtvovalna naklonjenost do države, zlasti pa občudovanja vredna usmiljenost do ubožcev, udov in sirot, katerih radostne solze krasnejše lesketajo v cesarjevi kroni in so dragocenejše, kakor di-jamanti in biseri, kateri jo dičijo. Ni čuda torej, da je v dan 18. vel. srpana nad 40 milijonov hvaležnih src pošiljalo svoje goreče molitve k Vsegamogočneinu, da nam še mnogo, mnogo let ohrani in obvaruje našega ljubljenega in dobrotnega vladarja. Vse naše prošnje so merile na to, naj presvetli vladar še leta in leta na mazil jen i glavi nosi cesarsko in kraljevo krono, naj podložniki uživajo blagodare njegovega očetovsko-skrbnega vladanja še dolgo in dolgo, in naj se krasna donavska država razvija pod blagodejnim vplivom svetlih krepostij svojega vladarja še v daljno bodočnost! Gospod vseh cesarjev in kraljev naj ohrani našega cesarja in kralja Frančiška Jožefa I. pri najboljšem zdravju in varuje najprej do slavnosti petdesetletnice vladarskega nastopa, k;ijti tedaj bode tak praznik, ka-koršnega še Avstrija ni dočakala. Pri tej priliki lahko naglašamo, da dinastični čut ni morda pri nijednem plemenu v Avstriji tako razvit, kakor v nas Slovencih, in posebej še pri nas slovenskih učiteljih. Ta sveti plamen udanosti in zvestobe do našega vladarja neti in vzdržuje nam prirojeni ter v naše meso in kri prešli čut neka I jene lojalnosti. Imenovanje. Voditelj učiteljišča v Ljubljani, V. Linhart je imenovan deželnim šolskim nadzornikom za Štajersko. — Začasni glavni učitelj na ženski učit. pripravnici v Gorici, g. Viktor Bežek je imenovan glavnim učiteljem na ženski učit. pripravnici v Ljubljani. Za „učiteljski konvikt" je darovai g. Fran Klinar, nadučitelj v Hrušici 1 K 20 h. Hvala! Pravila „Društva za zgradbo učiteljskega konvikta4* je "¡soka deželna vlada potrdila. Gimnazij v Kranju. Letos odprejo na novo oživljenem Kranjskem gimnaziju prvi in drugi razred, in vsako leto doda se še jeden razred, dokler ne bode zopet popoln višji gimnazij. Voditeljem zavoda je imenovan prof. ljubljanskega gimnazija, g. Josip Hubad; od gimnazija v Novem mestu pa je premeščen v Kranj g. prof. Fran Novak. Umrl visoki uradnik. V Luhačovcih na Moravskem je umrl ministerski svetovalec Karol German, referent pri naučnem ministerstvu o ljudskem šolstvu, star (34- let. Pokojni ininisterijalni svetnik je bil nam Slovencem zelo pravičen mož. tako, da moramo iskreno obžalovati njega prenaglo smrt. Blag mu spomin! Nesreča. G. Fr. Trošt, nadučitelj na Igu, si je 20. m. m. zlomil desno nogo v stegnu. Ljubi Bog povrni mu kmalu neprecenljivo zdravje! Občili zbor „ Vdovskega učiteljskega društva" in „Narodne šole1' bode dne 4. ki-movca v telovadnici II. mestne šole na Gojzovi cesti v Ljubljani. Ob 8. uri bode v Št. Jakobski cerkvi sv. maša in po maši pa zborovanje „Vdovskega društva" in potem pa „Narodne šole". Odbor učiteljskega društva za radovljiški okraj vabi k občnemu zboru, kateri se bode vršil dne 20. kimovca t. 1. ob K), uri dopoludne v Radovljici. Vspored obseza navadne točke. V kmetijskem tečaji v Ljubljani, ki je trajal do konca vel. srpana, so bili sledeči gg. učitelji: J. Ažman (Breznica), J Bartl (Šmartno pri Liliji), Božja (Bloke), Hiti (Do-brniče), F. Lovšin (Vinica), Megušar (Božjakovo), Malenšek (G. Tuhinj), J. linpnik (Leskovec), Bas (Grad pri Bledu), Povše (Osilnica), Skala (Vipava) in Žibert (Ježica). Ročni katalog, sestavil Štefan Primožič, učitelj v Postojini, založil B. Šeber, tiskar v Postojini. Cena mu je: za 75 učencev HO kr., za 100 učencev 35 ki., za 125 učencev 40 kr. Na željo pa izvrši g Šeber katalog tudi za poljubno število učencev. Ker je tudi vnanja oblika kataloga jako lična (vezan je namreč v platno), zato ga najtoplejše priporočamo. Dobiva se pri g. Šeberju v Postojini. Zalivala. Predsedništvo „Zveze slov. učit. društev" izreka tem potem svojo naj-prisrčnejšo zahvalo slavnemu krajnemu odboru učit. društva za goriški okraj, posebno njega načelniku, neutrudljivemu nadučitelju g. Tomažu Jugu. gosp. c. kr. šolskemu svetovalcu Fr. Vodopivcu. g. Franu Hafnerju, ravnatelju c. kr žen. učiteljišča in slavnej či- talnici za blagovoljno prepustitev za zborovanje potrebnih prostorov, vrlim pevkam in pevcem, slavnemu županstvu in prečastiti duhovščini v Cerknem in sploh vsem, kateri so pripomogli k tako sijajnej izvršitvi šestega glavnega zbora „Zveze" v Gorici. Predsedništvo „Zveze slov. učit. društev" v Dol. Logatcu, 22. vel. srpana 1894. Uradni razpisi učiteljskih služeb. Št. G15 o. š. sv. V črnomaljskem šolskem okraji razpisane so nastopne učiteljske službe v stalno oziroma začasno nameščenje in sicer: 1. Služba učitelja-voditelja na jednorazrednici v Gribljah z letno ptačo 450 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. 2. Služba učitelja-voditelja na jednorazrednici v Božakovein z letno plačo 450 gld., doklado 30 gld. in prostim stanovanjem. Šola ima velik, lep vrt za trto- in sadjerejo. 3. Služba učiteljice za dekliški razred na štirirazrednici v Metliki z letno plačo 450 gld. 4. Drugo učiteljsko mesto na dvorazrednici v Vinici z letno plačo 450 gld. in prostim stanovanjem. Ta služba zamore se tudi kaki učiteljici podeliti. Prošnje vlagati je do 20. kimovca t. 1. pri c. kr. okrajnem šol. svetu v Crnomlji. C. kr. okrajni šolski svet v Crnomlji, dne 20. vel. srpana 1891. Št. 1116 o. š. sv. Na štirirazrednici v Dobrepoljah je stalno ali začasno popolniti četrto mesto s prijemki IV. plačilnega razreda. Pravilno opremljene prošnje je do 10. kimovca semkaj vlagati. C. kr. okrajni šolski svet v Kočevji, dne 17. vel. srpana 1894. Št. 1772 o. š. sv. Na trirazredni ljudski šoli v Leskovci je stalno namestiti tretje učno mesto s 450 gld. letne plače. Pravilno opremljene prošnje je zakonitim potem semkaj vlagati do 15. kimovca 1894. C kr. okrajni šolski svet v Krškem, dne 16. vel. srpana 1894. Št. 877 o. š. sv. Na jednorazrednici na O s t r ož nem b r du je takoj popolniti izpraznjeno mesto učitelja-voditelja z dohodki IV. plačilnega razreda in prostim stanovanjem. Prošnje je vlagati semkaj do 11. kimovca 1894. C. kr. okrajni šolski svet v Postojini, dne 28. vel. srpana 1894. Listnica uredništva. Poročilo o zborovanji „Zveze" in še več družili dopisov smo morali zaradi pomanjkanja prostora odložiti na prihodnje številke. Prosimo potrpljenja; pride vse polagoma na vrsto. >OiXXXXXXXXXXXXXXXXXicXi6