649 2019 1.02 Pregledni znanstveni članek UDK 930.85:008(450.361Trst:510)"18" Prejeto: 26. 6. 2019 Marta Ivašič prof. zgod. in fil. na Državnem liceju »France Prešeren« v Trstu v p., Katinara pri Trstu, Ulica del Botro 36, I–34149 Trst E-pošta: martaivasic@gmail.com »Spomin z Kine« Kitajski spominski predmeti sooblikujejo podobo habsburškega Trsta IZVLEČEK Vezi med habsburškim Trstom in Kitajsko od srede 19. stoletja do začetka prve svetovne vojne kažejo raznoliko podobo. Blišč Maksimilijanovega Miramara in uspehi Lloydovih ladij se prepletajo z vsiljenimi neenakimi pogodba- mi in vojaškimi intervencijami tujih sil na kitajskih tleh. Predmeti in slike, ki so jih domov prinesli nekateri slovenski mornarji s Tržaškega, pripadniki avstro-ogrske vojne mornarice, nudijo priložnost za širšo obravnavo. V ospredju je tržaški pogled na dogajanje, poudarjena je slovenska prisotnost. KLJUČNE BESEDE Trst, Kitajska, Miramar, tržaški Slovenci, Cesarsko-kraljeva avstrijska vojna mornarica, tuje koncesije na Kitajskem ABSTRACT »SPOMIN Z KINE« SOUVENIRS FROM CHINA CO-SHAPING THE IMAGE OF THE HABSBURG TRIESTE The ties between the Habsburg Trieste and China from the mid-nineteenth century to the onset of the First World War reveal a diverse image. The glory of Maximillian’s Miramare Castle and the successes of Lloyd’s ships overlap with imposed unequal contracts and military interventions of foreign forces on Chinese soil. The objects and pictures brought home by some Slovenian sailors from Trieste who served in the Austro-Hungarian War Navy offer an oppor- tunity for a broader discussion. Focus is on the Trieste view on the above-mentioned developments, with an emphasis on Slovenian presence. KEY WORDS Trieste, China, Miramare Castle, Trieste Slovenes, Imperial and Royal War Navy, foreign concessions in China 650 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Uvod Vezi s Kitajsko so v javnem spominu Trsta polne svetlih strani in veličine. Peljejo nas v 19. stoletje, v čas pred prvo svetovno vojno in po njej. Pripovedu- jejo nam o nadvojvodi Maksimilijanu Habsburškem in njegovi vojaški ladji, fregati »Novara«, ki je v letih 1857–1859 obkrožila svet.1 Poveličujejo moč Lloy- dovih trgovskih in potniških ladij. V tej luči nas da- nes na obisk vabijo tudi muzeji: Muzej orientalske umetnosti v palači nekdanje patricijske družine Leo v Starem mestu, Pomorski muzej, ki so mu namenje- ni novi prostori v Starem pristanišču, Naravoslovni muzej v Rocolu in Miramarski grad na obali pri Gr- ljanu s svojim očarljivim parkom.2 Odpira se nam pogled v zbirateljstvo premožnih družin in v evropski eksotizem, ki sta zajela tudi Trst. To je zgodba o prvi avstrijski ladji, ki je leta 1822 pri- plula iz Kitajske, fregati Carolina. Poudarja se blišč prodajnih razstavnih prostorov s predmeti z Orienta, ki jih je kot Kitajski kabinet kmalu po letu 1840 v Trstu na Korzu, v bližini Borznega trga, odprl trgo- vec Adolf Wünsch.3 Pri njem je kitajske in japon- ske umetnine naročal tudi sam nadvojvoda Maksi- milijan. Krasili so že Maksimilijanovo prvo tržaško domovanje, najeto vilo Lazarovich pri Sv. Vidu.4 Ob selitvi sta z ženo Šarloto5 veliko tega prenesla v Mi- ramarski grad.6 Tudi parki so dobili orientalski pridih.7 V Mira- marskem parku je baje sam nadvojvoda Maksimilijan zasadil kitajsko drevo, ginko, ki še stoji za Napoleo- novim kipom v bližini današnje kavarne. Ginko, ta živi fosil, ki je na Zahodu že v 18. stoletju vzbudil zanimanje botanikov in radovednost lastnikov par- kov, nas popelje tudi k vrtu pred nekdanjo tržaško nemško državno gimnazijo na koncu ulice Cavana in v mestni botanični vrt pri Sv. Alojziju, nekdanjem okraju Kjadin. Popelje nas na Kras do botaničnega vrta nekdanje vile družine Scaramangà v Sežani, ki nam pripoveduje tudi o Kosovelovi materi. V Ljub- ljani je okrog leta 1785 podjetnik in botanik Karel Zois, mlajši brat Žige Zoisa, zasadil t. i. Zoisove vr- tove in jih odprl občinstvu: od takrat raste ginko v se- 1 Fatal Novara. »Fatal Novara« je izraz iz verzov pesmi Mi- ramar, ki jo je ob Maksimilijanovi smrti spesnil italijanski pesnik Giosuè Carducci in jo leta 1877 objavil v zbirki Odi barbare. 2 Crusvar, Il Civico Museo; Fabiani, Grad Miramar. 3 Tre giorni, str. 58–59; Wurzbach, Biographisches Lexikon, 58, str. 223. Časnik Illustrierte Zeitung iz Leipziga je 3. julija 1852 tržaškemu Kabinetu Wünsch posvetil zelo naklonjen članek. 4 Vila danes stoji v ulici Tigor 23. O družini Lazarović v Trstu gl. Vekarič, Uspomene, str. 315; Quinzi, Giuseppe Tominz, str. 202 (Lazarević). 5 Takratni slovenski časopisi so belgijsko princeso Charlotte pogosto imenovali Šarlota. Italijanski zapisi tudi danes nad- vojvodski par največkrat nazivajo z Massimiliano e Carlotta. 6 Massimiliano e l ’Esotismo. 7 Pozzetto et al., Un giardino. danjem Parku Sveta Evrope za Cankarjevim domom, na vogalu Prešernove ulice pred predsedniško palačo. Žiga, Karel, njun oče Michelangelo in vsi Zoisi so imeli več desetletij svoje posesti, palačo in trgovska skladišča v Trstu. Simboli so pomembni, posamezni primeri pred- metov, oseb in dogodkov pa razkrivajo številne ne- pričakovane vezi. Lik barona Pasqualeja Revoltelle je zgovoren primer tega: imel je pomembno vlogo pri gradnji Sueškega prekopa, ki je Trstu odprl nove poti na Daljni vzhod, v oporoki pa se je za svojo obme- stno vilo pri Lovcu spomnil tudi okoliških domači- nov, Slovencev.8 V predstavah Tržačanov in v zgodovinopisju iz- stopa podoba naglo rastočega mesta, v katerem se je ob vse močnejših nacionalnih gibanjih zaostrovalo tudi socialno vprašanje. Pozornost vzbuja vzpon de- lavskega gibanja. Ni povsem zbledel spomin na Lloy- dove kurjače ter njihovo veliko in tragično stavko fe- bruarja 1902.9 Kurjači na parnikih, tako kot delavci v ladjedelnici, ki jim je bilo zaupano zabijanje kovic, so bili najpogosteje slovenskega rodu. Njihovo težko delo pa ni prešlo v legendo, kot velja, na primer, za trdo življenje slovenskih tržaških krušaric in mleka- ric. Zgodovinopisna raziskovanja nam izrisujejo tudi deloma drugačno sliko, ko ugotavljajo malokdaj uspešno tekmovanje tržaškega avstrijskega pristani- šča z nemškim Hamburgom in opozarjajo na obdob- ja stagnacije mesta. Tudi redne linije Avstrijskega Lloyda za ladje, ki so plule iz Trsta na Kitajsko, so se le počasi vzpostavljale.10 Slika, ki jo danes v Trstu zelo redko srečamo v javnosti, razkriva tudi vojaško in imperialistično stran odnosa do Kitajske na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pri katerem je imela tudi Avstro-Ogrska svoje mesto in vlogo. V zadnjih letih so razstave in nove raziskave nastale v soseščini, v Piranu in Furlaniji. Bralcu vezi med Avstro-Ogrsko in Kitajsko tako danes predstav- lja katalog k razstavi Pomorskega muzeja v Piranu, ki je nosila pomenljiv naslov Čez morje na nepoznani daljni vzhod. Drugi prispevki razkrivajo kitajske poti pomorščakov iz Spodnje Furlanije, ki je takrat pri- padala habsburškemu cesarstvu.11 Naključna najdba nekaterih še neobjavljenih virov nam odpira pogled iz Trsta. Srečamo se z mornarji, Tržačani slovenskega rodu, ki so pred prvo svetovno vojno na Kitajsko po- tovali na avstrijskih (v krajšem obdobju avstro-ogr- skih) ladjah Cesarsko-kraljeve vojne mornarice. Vo- jaške ladje so nosile oznako SMS – Seiner Majestät Schiff, ladja njegovega veličanstva. 8 Pasquale Revoltella. 9 1902–2002: La lotta dei fuochisti. 10 Lee, Trst in avstrijsko-kitajska trgovina; Lee, Avstrijski po- morski razvoj. 11 Marinac, Čez morje; Milocco, 55 giorni; Milocco, I Goriziani; Milocco, La rivolta. 651 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 O nastajanju tega prispevka Teklo je šolsko leto 2003/2004. Na vrsto so prišla poglavja iz stare kitajske zgodovine. Dijake sem pov- prašala, ali imajo doma kaj s Kitajskega, in jih prosila, naj to prinesejo v razred. Ogledali smo si predmete s turističnih potovanj in spoznali današnja zbirateljska zanimanja nekaterih družin. Povsem drugačni pa sta bili svileni vezenini, podobni praporom ali slikam, ki ju je iz Kitajske domov prinesel praded učenke, mor- nar na avstro-ogrskih vojaških ladjah. Ko sem to po- kazala v profesorski zbornici, je kolegica povedala, da podobne vezenine tudi sama hrani od svojega deda.12 K poglabljanju teme nas je kmalu zatem spodbu- dil razpis natečaja za Bubničevo nagrado v šolskem letu 2005/2006. Prireditelj tega tekmovanja za mla- de in amaterske raziskovalce zgodovine je Kultur- no društvo Bubnič Magajna, katerega pobudniki so novinarji in drugi sodelavci Primorskega dnevnika. Tema takratnega razpisa je bil Prešernov verz »Ne vrag, le sosed bo mejak!«. Prav v tistem času so v me- stnem središču, v tržaški Terezijanski četrti, številne trgovine prevzemali kitajski trgovci. Tako se je poro- dila zamisel, da bi si za temo izbrali vezi Trsta s Ki- tajsko.13 V istih letih je dijakom in učiteljem na liceju Franceta Prešerna o kitajski filozofiji predavala prof. Maja Milčinski. Nastajala je slika, malo znana, ki z novimi elementi dopolnjuje naše splošne predstave o življenju tržaških Slovencev. O podobi Kitajske pri nas V Trstu je v 19. stoletju izšlo več slovenskih šolskih učbenikov, vse od abecednikov leta 1846. Se stavljeni so bili še po Vodnikovem vzoru. V Trst so seveda pri- hajali tudi drugje natisnjeni slovenski učbeniki. Pri tem pomislimo tudi na učence, otroke navadnih mor- narjev, ki so doma gotovo kaj slišali o poteh na »drugi konec sveta«. Se je kaj zapisov ali spominov ohranilo, morda v šolskih zvezkih ali šolskih kronikah? V li- teraturi tega ne zasledimo, šolska zgodovina pa tudi sicer presega ta zapis. O dogajanju na Kitajskem je skozi desetletja, zlasti od konca 19. stoletja, redno poročal tudi slovenski tisk: tržaška liberalna Edinost, socialistični Rdeči prapor, ki je prva leta izhajal v Trstu, in druga glasila. Znane pa so tudi nekatere, širšemu občinstvu namenjene knjižne objave. Josip Godina – Verdelski14 je leta 1872 v Trstu 12 To so takratna učenka Martina Semec, njen oče Marjan Se- mec in kolegica na liceju Maja Daneu. Za takratno odkritje in sedanje sodelovanje se jim od srca zahvaljujem. 13 KD Bubnič Magajna mape izdelkov Bubničevih nagrad hra- ni pri uredništvu Primorskega dnevnika v Trstu, ul. Montecchi 6. 14 Josip Godina je znan pod vzdevkom Verdélski, kot si je sam rekel, ker je bil doma iz takratnega slovenskega zaselka pri Trstu, na Vrdeli pri Sv. Ivanu. S številnimi objavami je v slo- venski nacionalni zavesti zapisan kot zaslužen narodni budi- telj (o Godini gl. biografski gesli Avgusta Pirjevca v SBL in objavil Kratek pregléd vésoljnega svéta sploh, in posébno naše zemlje, z obrisom obedvéh polovic zemeljske kro- glje.15 Preprost in jasen prikaz sveta omenja tudi Ki- tajsko (takrat poimenovano Kina). Tako na primer v poglavju »Poglavitne reke« beremo: »ee) Jant-Seki- jang, kot najvéča réka v Aziji, déreče v Kini, in pa ff ) Amur v sévero-izhodni Aziji se stékata v véliko tiho morje (med Azijo in Amériko)«.16 Pozornost pritegne tudi knjižica celovške Mo- horjeve družbe iz leta 1893. Avtor, duhovnik in zgo- dovinar Josip Starè, jo je naslovil Kitajci in Japonci, v njej pa je pozornost skoraj v celoti namenjena Ki- tajski.17 V knjigi je ob izčrpnem zemljevidu veliko slikovnega gradiva. Ne vemo, komu je kdaj knjižica v tistem času prišla v roke, a mreža naročnikov Mohor- jeve družbe je bila razpredena po vsem slovenskem ozemlju. Branje teh in drugih zapisov iz 19. stoletja nam o Kitajski nudi običajno sliko. Po eni strani je tu eksotika, ob čudenju pa avtor pogosto poudarja več- tisočletno starodavno visoko kitajsko kulturo in ugla- jenost. Po drugi strani srečamo stereotipne prikaze: risbe s portreti Kitajk in Kitajcev, prizore z rikšami, ki jih vlečejo možje, ter dekleta s tesno in boleče po- vitimi stopali. Nepoučenega bralca ob teh besedilih pritegne bogastvo sedanje slovenske strokovne literature o zgodovini Kitajske. Razkriva pot, ki jo je slovensko zgodovinopisje prehodilo skozi desetletja.18 Fregata »Novara« na poti okrog sveta Ladjo »Novara« so zgradili v arzenalu v Benetkah in jo splavili leta 1851. Ime je dobila po bitki, v kate- ri so marca 1849 avstrijske čete, ki jim je poveljeval feldmaršal Joseph Radetzky, premagale piemontsko vojsko. S to bitko se je zaključila vojna, ki ji za itali- janski preporod in prizadevanje za zedinjenje Italije (Risorgimento) rečemo prva vojna za neodvisnost. Slavo avstrijske vojne mornarice je ladja »Novara« ponesla v druge dežele. Poveljeval ji je sam nadvojvo- da Maksimilijan, ki je leta 1854 postal kontraadmiral avstrijske vojne mornarice. Vojaška ladja »Novara« je zaslovela s svojo plov- bo okrog sveta. Iz Trsta je odplula 30. aprila 1857 in se v tržaško luko vrnila 30. avgusta 1859. V razcvetu znanstvenega duha je njene namene tudi z nasveti podprl veliki nemški znanstvenik Aleksander von Humboldt. Na ladji je bilo sedem strokovnjakov, znanstvenikov z različnih področij. Poklicni slikar Martina Jevnikarja v PSBL (oboje dostopno na https://www. slovenska-biografija.si/oseba/sbi204327/)). 15 Tako beremo še na naslovnici: Spisal in na svétlo dal Jožef Godina – Verdélski prostemu ljudstvu v podúk. V Terstu: Za- ložil je pisatelj, 1872. 16 Godina, Kratek pregléd, str. 46. 17 Starè, Kitajci in Japonci. 18 Novejše slovenske knjige o zgodovini Kitajske so navedene na koncu prispevka v seznamu literature. Avtorji navedenih del so Mitja Saje, Ralf Čeplak Mencin in Jana Rošker. 652 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Joseph Selleny (1824–1875) je med potovanjem sproti izrisoval in naslikal številne predmete in prizo- re. Sproti so z ladjami v Trst odpošiljali nabrane pri- merke. Tak primer je britanski poštni parnik »Ava«, ki je februarja 1858 na poti v Evropo v Indijskem oceanu doživel brodolom. Na koncu se je tudi fregata »Novara«, obložena s fosili, z botaničnimi, zoološki- mi in drugimi naravoslovnimi primerki, arheološki- mi in etnografskimi predmeti, poročili, mapami in risbami, vrnila v Trst. V mestu so takrat pripravili priložnostno razstavo. Več desetin predmetov, zlasti naravoslovnih, danes hranijo nekateri tržaški muzeji. Sicer pa je večji del na Novarini poti nabranega odšlo na Dunaj. Še danes radi poudarjamo njen podvig, ko je obplula svet, in njen znanstveno-raziskovalni po- men. Da je bila to vojna ladja s topovi in havbicami za granate, da je imela na krovu 352 članov posadke in da je opravljala tudi diplomatsko-politične naloge, vsega tega tudi danes v ponujenem javnem spominu ne srečamo.19 Potovanje »Novare« je spremljalo dnevno časo- pisje in o njem sproti poročalo. V Trstu takrat slo- venskih časopisov še ni bilo. Slavjanski rodoljub iz pomladi narodov je že prenehal izhajati, prvi znani slovenski časopisi pa so začeli izhajati nekaj let ka- sneje. S kratkimi vestmi v rubriki »Novičar iz raznih krajev« pa so o poti »Novare« okrog sveta poročale ljubljanske Novice, ki so tudi sicer redno objavljale prispevke iz Trsta in o njem. To so bili kratki ča- sopisni zapisi, a pogosto polni vsebine. Ko je ladja odšla na pot, beremo: »Večkrat omenjena barka 'No- vara', katera bo v kupčijskih in znanstvenih opravi- lih jadrala okoli sveta, je v četrtek odrinila iz Tersta; oskrbljena je s 30 kanonami in 351 vojaki; poveljnik je kapitán Bernard žl. Wüllerstorf-Urbair; spremlja jo 5 učenih mož, en malar in en vertnar. Pred odho- dom se je na barki nesreča pripetila, da je nek mlad mornar z jambora padel naravnost na bajonêt spodaj stoječega vojaka; nataknil se je tako na bajonêt, da je v malo minutah umerl. Čeravno so mornarji zlo obžalovali to nesrečo, jim je vendar znamenje sreč- nega potovanja, ker po stari mornarski vraži bojo se- daj vsi drugi srečni, ker je enega izmed njih nesreča požerla!«20 Nadvojvoda Maksimilijan takrat s svojo ladjo ni odšel na pot, bil pa je zavzet pobudnik tega znanstvenega in diplomatskega podviga. Že 1. maja 1858 je celovška revija Glasnik za lite- raturo in umetnost objavila sledečo kratko vest o ome- njenem brodolomu parnika »Ava«: »Perva pošiljatev redkih prirodnin, ki jih je 'Novara' s parnikom 'Ava' 19 Marinac, Čez morje, str. 46–52. Ljubljanske Novice, ki so jih brali tudi v Trstu, so 3. novembra 1858 objavile prispevek slo- venskega mornarja Rudolfa Klinarja »Pismo našega rojaka K. iz Kitajskega na barki 'Novara'«. 20 Novice, 2. 5. 1857, str. 140. Vrtnar na krovu je bil kasnejši Ma- ksimilijanov glavni vrtnar in oskrbnik Miramarskega parka, Čeh Anton Franz Jelinek (rojen 1820, umrl neznano kdaj, morda na Češkem). v Europe odpravila, je večidel konec vzela v indiškem morju.«21 A bogato obložena ladja Novara je ob po- vratku vzbudila veliko pozornost. Razstavi v mestu je sledila velika razstava na Dunaju, o kateri je poročal tudi celovški Slovenski glasnik.22 V naslednjih letih je na Dunaju izšlo še nekaj strokovnih zbornikov. Prvi je bil namenjen opisu Novarinega potovanja, ostali pa po strokovnih področjih obravnavajo njen velik prispevek k poznavanju fizike, botanike in zoologije, arheologije, etnografije, jezikoslovja, medicine, stati- stike in trgovine. V takratnem slovenskem tisku med številnimi zapisi o poteh ladje »Novara« izstopajo poročanja o dnevu Maksimilijanovega in Šarlotinega potovanja v Mehiko. Tudi na pot v Mehiko in na tragično pot iz Mehike v Trst je Maksimilijana in Šarloto peljala ladja »Novara«. Tržaška rojaka na Kitajskem v času boksarske vstaje Po prvi in drugi opijski vojni (1839–1842; 1856– 1860), v katerih je bila Kitajska najprej z Anglijo in nato še s Francijo poražena, se je povečeval pritisk tujih sil, ki so kitajski dvor izsiljevale z neenakoprav- nimi trgovinskimi in diplomatskimi pogodbami. Prihajalo je do notranjih napetosti med zagovorniki modernizacije, ki so sprejemali zahodne vplive, ter skrbjo številnih izobražencev, državnih funkcionarjev in voditeljev za ohranjanje tradicije. To se je preple- talo s socialnimi vprašanji in političnimi napetostmi v času, ko je moč mandžurske dinastije Qing/Čing, zadnje kitajske vladajoče dinastije, slabela. Vrhunec moči so Čingi dosegli v 18. stoletju. Čas upada njiho- ve moči in čas uporov proti dvoru zajema zlasti drugo polovico 19. in začetek 20. stoletja. Dvoru in vladnim krogom so uporniki očitali tudi to, da se nespamet- no in nesprejemljivo podrejajo tujcem. Vstaja pri- padnikov tajnega društva, ki so jim na zahodu rekli »boksarji«, je izbruhnila leta 1899 in je bila uperjena predvsem proti tujcem, tudi misijonarjem, in po- kristjanjenim domačinom. Vrstili so se poboji, vse do obleganja pekinške četrti tujih poslaništev. Nasilje nad vstajniki je izzvalo množični upor. Dvor je kole- bal med nasprotovanjem in vsaj delnim podpiranjem vse bolj množične vstaje. Upornikom je mestoma nu- dil zaščito in pomoč.23 V ta čas segata tudi zgodbi dveh slovenskih trža- ških mornarjev, ki sta nam pustila pomembne spomi- ne in spominske predmete. Razstava in publikacija Bogdane Marinac iz Po- morskega muzeja v Piranu sta veliko pozornost na- 21 Glasnik za literaturo in umetnost, 1. 5. 1858, str. 160. 22 Slovenski glasnik, 1. 6. 1860, str. 185–186. 23 Winterhalder, Kämpfe. Trst je v obeh izdajah komaj omenjen. V prvi iz leta 1902 na str. 580 izvemo, da je tržaška tvrdka Serravallo posadkam na Kitajskem podarila 500 steklenic svojega Ferro di China, t. i. železovega vina. 653 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 menili bogati zapuščini mornariškega častnika Frana Vilfana (1874–1931).24 Otroštvo in zgodnjo mladost je preživel v Trstu (mati je odšla rodit v rodno vas Stražišče pri Kranju). Tudi kasneje je kljub študij- skim in službenim selitvam ostal vezan na mesto. Bil je starejši brat odvetnika, pravnika in vodilnega liberalnega politika Josipa Vilfana ml. (1878–1955). Njun oče Josip Vilfan (Wilfan) (1838–1907) je imel kot gradbeni inženir pomembno vlogo pri gradnji ta- kratne tržaške Nove luke. Družina Vilfan velja tudi v zgodovinopisju za zelo pomembno slovensko tržaško družino.25 Vez Frana Vilfana s Kitajsko nas, vsaj ve- čino Slovencev v Trstu, še posebej preseneča, saj nam je že vloga očeta, inženirja Josipa Vilfana, pri gradnji takratne Nove luke malo znana. Naš javni spomin je vezan skoraj izključno na narodno-politično vlo- go Vilfanove družine. Družina Frana Vilfana danes hrani številne dragocene in lepo okrašene predmete, ki jih je prinesel iz Kitajske. Tu so sprehajalna palica, škatlica za črnilo, kamen za kaligrafijo, pladenj z bi- serno intarzijo, nož za odpiranje pisem, vaze, lončki, kipci in miniaturni čajnik. Ohranili so se tudi dopisi, ki jih je Fran Vilfan poslal ženi, očetu in bratu Alfonsu. Bratu, ki je bil kot mlajši Fran šolan pomorščak, je pisal o plovbi, o svojih pričakovanjih in ambicijah, pa tudi o svojih pogledih na dogajanje. Med letoma 1900 in 1902 je bil zastavnik bojne ladje na lahki križarki »Aspern«, ki je posredovala pri zatrtju boksarske vstaje. Želel si je akcije in dogodivščin. Tako je bil razočaran nad tem, da so se ob prihodu ladje na Kitajsko spopadi že končali. Takrat se je začelo delo na stacionarnih ladjah, ki so imele nalogo, da v skupnosti vseh so- delujočih tujih vojaških ladij nadzorujejo dogajanje. Številne člane ladijskih posadk pa so poslali v Peking, da bi tam varovali tuja poslaništva. Ob mornariških posadkah so na Kitajsko poslali tudi pehoto. Druga zgodba je zgodba Ivana Kocijančiča (ozi- roma Kocjančiča) (1879–1965), mornarja ali mor- da na ladje vkrcanega pehotnega vojaka iz Krogelj, malega zaselka nedaleč od vasi Dolina pri Trstu.26 Dolina in ves Breg sta takrat pripadala avstrijski de- želi Istri. Ivanov vnuk Vojko Kocijančič je o dedu povedal: »Moj nono je izhajal iz revne družine in je šolo obiskoval občasno, saj je moral že kot mali pa- sti živino. Rojen je bil leta 1879. Brati se je naučil pri vojakih, zato je pisal vse samostalnike z veliko začetnico in besedila v dolinskem narečju. V dolgih zimskih večerih (takrat smo sicer premogli radio, ne pa televizije) mi je večkrat pripovedoval o svojih vo- jaških dogodivščinah, saj je služil najprej štiri leta pri 24 Marinac, Čez morje, str. 91–98. 25 O Vilfanovih gl. gesla v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu, 4. knjiga, str. 213–220 in na spletnem portalu Slo- venska biografija (https://www.slovenska-biografija.si). Fran Vilfan ml. je bil oče pravnega zgodovinarja Sergija Vilfana. 26 Za opis krajev na Tržaškem gl. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. avstro-ogrski mornarici, nato pa še od 1914 do 1918. Tudi takrat sprva pri mornarici, v Pulju, nato je bil kazensko premeščen, ker je simuliral poškodbo, da ne bi šel na fronto. Poslali so ga v Galicijo, konec vojne pa je dočakal v strelskih jarkih na Južnem Ti- rolskem. Pravil mi je o velikih viharjih na morju, ni pa znal povedati, kje je te viharje doživel. Zato je bilo moje presenečenje še večje, ko sem to fotografijo do- bil med njegovimi papirji, a šele po njegovi smrti leta 1965.«27 V poznejših pogovorih se je razkrilo, da je bil ded Ivan pri avstrijski vojni mornarici najprej od okoli leta 1897 do leta 1901 ali 1902, nato spet leta 1914. Vmes je bil doma: poročil se je, in ko je moral leta 1914 ob izbruhu vojne spet v vojsko, je imel že tri otroke. Vojko se ne spominja, da bi mu ded kot otroku in najstniku kaj pripovedoval o Kitajski in Kitajcih, pač pa o plovbi v viharjih: tri ladje so plule v konvo- ju in včasih so bili valovi visoki kot hribi, tako da si eno ladjo lahko videl visoko zgoraj, na vrhu, drugo pa globoko spodaj, »v luknji«; to je bilo verjetno kje v Indijskem oceanu. V družinskem arhivu se je ohranila tudi Ivanova fotografija: pred fotografa so se postavili mornarji in vojaki držav, ki so sodelovale v vojaških operacijah. Podobne fotografije iz Kitajske, z vojaki vseh, zlasti pa tujih sil, ki so posredovale na Kitajskem, niso red- ke in so si zelo podobne. Nad svojo sliko je Ivan na sivo lepenko zapisal: »Tega ot 1900 ki so bili v Kini vsi Štati ses sega Sveta.« Povedano knjižno: »To je prizor iz leta 1900, ko so bile na Kitajskem vse države z vsega sveta.« Pod fotografijo je Ivan na lepenko še zapisal: »Austriiako 2, Germaniko 2, Amerikan 2, Rusn 1, Japonese 4, Taljan 2, Inglese 2, Indija 2. Letrato ner- jen u Kini Pekin.« Ob pripadnosti vojakov je torej za vsako državo navedel njihovo število in nato dodal, če prevedemo: »Portret narejen na Kitajskem, Peking.« Nižje je zapisal: »et Kines, Kim« in se spodaj na sre- dini podpisal: »Kocjančič Ivan.« Vmes, pod sezna- mom državne pripadnosti vojakov, je zapisan stavek, ki je težje razumljiv: »Vse sodate Kinese cenil.« Na fotografiji z lahkoto prepoznavamo pripadni- ke različnih držav. Italijanska sta bersaljerja s črnim, včasih pobarvanim petelinjim perjem na klobuku. Levo spredaj je avstrijski mornar, na njegovi mor- narski kapi razberemo napis SMS Zen – torej je bil mornar na lahki križarki SMS »Zenta«. Ob izbru- hu boksarske vstaje je bila »Zenta«, dvojčica ladje »Aspern«, že na Kitajskem in je bila zato neposredno udeležena v vojnih operacijah. Ali je bil tudi Ivan Kocijančič na tej ladji, ne vemo. 27 Vojko Kocijančič, letnik 1946. Pisne izmenjave maja 2019, pogovor v društveni gostilni v Dolini junija 2019. Informa- cijo o sliki mi je posredoval zgodovinar dr. Borut Klabjan. Obema prisrčna hvala. Fotografija je objavljena tudi v knjigi Stoletje dolinskega vsakdana. 654 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Naš mornar Ivan ima na fotografiji kuharski klo- buk. Bil je droben, morda so ga zato dali v kuhinjo kot pomočnika. Ko je bil vpoklican, je bil podhranjen. Na fotografiji sedita s Kitajcem Kimom na sredi spredaj, torej na glavnem mestu. Kim nima vojaške uniforme. O prijateljstvu med njima lahko le ugibamo. Morda sta bila kuharska kolega. Kim domnevno nosi belo kuharsko jakno. Nono je vnuku veliko pripovedoval o prvi sve- tovni vojni, Galiciji in vsem strašnem, ki mu je bil tam priča. O Kitajski pa ne, le o plovbi, tega se Voj- ko dobro spominja. Vojko Kocjančič je pripovedoval tudi o dedovem življenju, v katerem se zrcali življenje Primorcev in Istranov: boj za kruh, življenjski uspehi in hude preizkušnje, predanost družini in domačemu kraju, fašizem in partizanstvo, poklicna pot ter povoj- no delovanje v domačih kulturnih in gospodarskih društvih. Ivan Kocjančič se je mlad zaposlil v tovarni olja pri Žavljah, da si je lahko korak za korakom do- kupil zemljo in se osamosvojil. Rad je bil kmet. Avstro-Ogrska dobi koncesijo Že leta 1869 je tudi Avstrija s pekinško vlado podpisala neenako, za Kitajsko neugodno trgovinsko pogodbo. To je leto, ko je bil dograjen in slavnostno odprt Sueški prekop. Kmalu je dunajska vlada v Pe- kingu in Šanghaju odprla svoje predstavništvo. Pe- kinško predstavništvo je leta 1896 postalo ambasada. Avstrija je nato sodelovala v mednarodni intervenci- ji in pri zatrtju boksarske vstaje, zato je leta 1902 v mestu Tianjin (tudi Tjandžin, v Evropi v tistem času tuje imenovano Tientsin) od Kitajske kot kompen- zacijo prejela t. i. koncesijo.28 Tianjin je obalno me- sto, ki leži okrog 100 km jugovzhodno od Pekinga in predstavlja njegov izhod na morje. Koncesije kitajske vlade tujim državam so bile po svojem bistvu manj- še kolonialne posesti. Podobno posest je leta 1901 v mestu dobila Italija. Italijanska koncesija je mejila na avstrijsko. Tloris italijanske koncesije pokaže, da so obmejne ulice poimenovali Trieste, Fiume, Trento, Zara.29 Drobna knjižica iz leta 1911 razkriva, da so italijansko koncesijo nekateri vladni krogi Kraljevine Italije nameravali zapreti. Kdor se je zanjo zavzemal, je svetoval, naj se za njeno ureditev zgledujejo po av- strijski.30 Posebej je poudarjeno šolstvo. Kitajski vodilni krogi so se že daljši čas spraševali, od kod tujcem z Zahoda taka moč, da so premagali 28 Lee, The short life. 29 La Little Italy in Cina; L'Italia coloniale. 30 Catellani, Organizzazione. »Letrato nerjen u Kini.« V Pekingu leta 1900: pripadniki tujih čet med boksarsko vstajo. Na sredi spredaj, s kuharskim klobukom, Ivan Kocijančič iz Krogelj pri Dolini pri Trstu. Ob njem »Kitajec Kim« (hrani Vojko Kocjančič, Dolina pri Trstu). 655 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 tisočletno Kitajsko. Njihovo pozornost je pritegnil avstrijski šolski red.31 Avstrijska koncesija v Tianji- nu je bila sicer tudi v kitajskih očeh predvsem izraz dobrega vladanja. Uglednejši domačini so si na stara leta avstrijsko koncesijo včasih izbrali za novi dom. Pritegnilo jih je tudi to, da je mejila na kitajsko staro mesto. Avstrijski Tianjin gospodarsko ni nikdar za- živel. Blago so tudi avstrijske ladje tovorile po drugih poteh. Kljub pozivom avstrijskega konzula v mestu Avstrijski Lloyd ni vzpostavil redne linijske povezave s Tianjinom, njegove ladje pa tudi sicer niso priplule v mesto. Trst kot veliko avstrijsko pristanišče zato v življenju koncesije ni odigral pomembne vloge.32 V koncesijah so živeli predvsem domačini. V njih so bili nastanjeni tudi uradniki in vojaške posadke posestne države, ki so se pogosto izmenjavale. Av- strijska koncesija je imela v prvem letu obstoja od 25.000 do 30.000 prebivalcev, italijanska pa leta 1911 okrog 30.000. Koncesije so z novimi urbanističnimi načrti pridobivale zahodnoevropsko podobo. Stare hiše so rušili, njihove prebivalce, domačine, pa izga- njali. Arhitektura zgradb je bila s svojo vidljivostjo pri uveljavitvi posameznih držav posebno pomembna. Nastajale so moderne široke ulice. Otroke in sploh prebivalce so navajali na evropski način življenja. Pretresljiva so pričevanja o nasilju, grozotah in po- nižanjih, ki so jih utrpeli domačini in so zaznamova- la ravnanje tujih sil. Niso bili redki kazenski pohodi zunaj poslaništev in koncesij. Zaničljivo ironiziranje domačinov se je kazalo tudi v evropskih časopisih in na razglednicah, ki so iz Kitajske prihajale v Evro- po in ZDA.33 Izstopalo je trdo ravnanje Nemčije, ki je simbolno doseglo višek, ko je julija 1901 kitajski dvorni knez Chun odpotoval v Nemčijo, kjer se je moral pokloniti nemškemu cesarju (leta 1906 rojeni zadnji kitajski cesar Pu Yi je bil njegov sin). Tudi to knezovo potovanje razkriva zapletenost dogajanja. To so bili časi velikih pretresov. Naj omenimo le ki- tajsko-japonsko vojno v letih 1894–1895 in rusko- -japonsko vojno v letih 1904–1905. Kriza cesarske dinastije je leta 1911 dosegla vrhunec in 1. januarja 1912 je bila oklicana republika. Tuje sile pa so še dalje ohranjale svojo prevlado.34 31 Chih, L'Occidente »cristiano«. O avstrijskem šolstvu: Lee, The short life, str. 82. 32 O dogajanju na Kitajskem so tržaški časopisi redno po- ročali, tako na primer slovenska Edinost ali pa poluradni L'Osservatore Triestino. Politični in vojaški vidiki o Trstu v okviru avstrijske cesarske politike do Daljnega vzhoda pa še čakajo na zgodovinopisno obravnavo. 33 Pred leti je bilo na spletu mogoče najti več primerov takih satiričnih, celo zelo poniževalnih razglednic iz Kitajske, na primer nemških, ki jih ob pripravljanju prispevka nisem več zasledila. 34 Marinac, Kitajska v očeh. V tem diplomskem delu je sinte- tično in vsebinsko polno podana zgodovina. Pričevanja, predstavljena v drugem delu naloge, pomagajo pri posluša- nju novih pripovedi in spoznavanju predmetov, ki jih hranijo družine. Kitajska je sredi leta 1917 stopila v vojno na strani antantnih sil: 14. avgusta je napovedala vojno Nem- čiji in Avstro-Ogrski. Takrat je odredila prisvojitev avstrijske koncesije. Avstrijska posadka se je začasno pridružila nemški, tudi številne avstrijske vojake in mornarje je naposled čakalo ujetništvo, rusko ali ja- ponsko. Na dogajanje in usodo ujetnikov je kmalu vplivala tudi oktobrska revolucija. Za Trst in bližnje pokrajine je pomembna ustanovitev italijanske »ne- odrešene legije« – Legione Irredenta di Siberia. Usta- novljena je bila v italijanski koncesiji v Tianjinu sredi leta 1918, njen namen pa je bil združiti avstro-ogrske vojake italijanske narodnosti, ki so se bili pripravljeni vojskovati za Italijo, zlasti številne, ki so bili v ruskem ujetništvu. Mornar na torpedni križarki »Kaiserin Elisabeth« Vojaška ladja, poimenovana po priljubljeni ce- sarici Sisi, je bila sestrska ladja križarke, ki je nosi- la ime po njenem soprogu, cesarju Francu Jožefu.35 Prva je bila zgrajena v Pulju, druga v Trstu. Leta 1904 je »Kaiserin Elisabeth« že drugič odplula na Daljni vzhod. Prvo potovanje je opravila že v letih 1892 in 1893. Nepričakovano nedavno odkritje dveh veze- nin, ki ju je iz Kitajske prinesel mornar na omenjeni ladji Simon Daneu, razkriva marsikaj. Take vezeni- ne, ki so jih iz Kitajske prinesli mornarji avstrijske (avstro-ogrske) cesarsko-kraljeve mornarice, hranijo številne družine. Objave iz zadnjih let ponujajo šte- vilne posnetke takih vezenin iz raznih krajev Slove- nije in Furlanije,36 zato na tem mestu predstavljamo nekatere še neobjavljene primere s Tržaškega. Simon Daneu (1881–1951) je bil doma na Kon- tovelu. Njegova življenjska pot je podobna poti šte- vilnih rojakov iz kraških vasi na Tržaškem, je pa se- veda tudi posebna. Kontovel je ribiška in kmečka vas visoko nad obalo med Barkovljami in Miramarom. Ponaša se s svojim, nekdaj ribiškim portičem, tako kot Barkovlje ali Križ. V Simonovi družini je bilo enajst bratov. Simon je bil morda najstarejši, saj je prevzel domačo kmetijo. Imeli so živino in zemljo za lastno preživljanje, ob tem pa velike vinograde, ki so se razprostirali od Kontovela navzdol po bregu do železniške proge Južne železnice nad morjem. Še po drugi svetovni vojni je Simon kot ribič sodeloval pri lovu na tune. O njegovem služenju v vojni mornarici domači ne vedo veliko. Njegova vnukinja Maja Daneu je po- 35 Prispevek ne upošteva tehničnih in vojaških podatkov o vojaških ladjah. Zgodovina vojnih mornaric in predstavitev posameznih vojnih ladij sta dostopni v številnih strokovnih spletnih objavah. Tudi dogajanje po izbruhu prve svetovne vojne presega okvir tega prispevka. 36 Fotografije podobnih vezenin so objavljene v dveh knjižnih izdajah: Marinac, Čez morje, str. 112, 119, 150; Milocco, 55 giorni, str. 34, 36, 37, 41, 42, 46. 656 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 vedala droben spomin iz svoje mladosti.37 Ko je šla z materjo, Simonovo hčerko, po vasi, ji je ta pri več domačijah povedala, da je bil kdo iz tiste družine na Kitajskem – »ta je bil z našim nonotom,« je rekla. Mornarji so tam daleč na Kitajskem včasih sami ve- zli, kar so potrdile tudi pripovedi. Mlade mornarje je bilo treba zaposliti, so pripovedovali dedje, da so se umirili, pa še naučili so se marsičesa ob tem.38 Ne- kateri, zlasti pisni viri, pa izpričujejo, da so v mno- gih primerih tudi navadni mornarji, ne le častniki ali podčastniki, vezenine naročali pri domačinih.39 37 Simonova vnukinja Maja Daneu, letnik 1946. Je hčerka Si- monove hčerke Marije, poročene Daneu. Pripovedovala je leta 2004 in nato spet junija 2019. 38 V avstrijski vojni mornarici je služil tudi Franjo Kodrič iz Sv. Ane. Bil je v posadki SMS »Kaiser Karel VI«. Skoraj do kon- ca služenja je bil nastanjen v vojaškem pristanišču v Pulju. Ko se je leta 1918 po desetih letih vojaškega služenja vrnil domov v Trst, je domačim, šival lepe platnene copate, kot se je naučil v Pulju. Pripoved vnuka Boruta Kodriča, junij 2019. 39 Marinac, Čez morje, str. 112, 119, 150. Domači hranijo hranijo vezenino s fotografijami, med katerimi je tudi Simonov portret. Postavljen je na sredini zgoraj, na izvezenem dvoglavem habsbur- škem orlu. Razen dveh fotografij so vsi drugi upodo- bljeni v uniformah kot mornarji vojne mornarice. Na levi spodaj je brez uniforme Simonov brat Karol. Po izročilu so tudi med drugimi mornarji na fotografijah vsaj nekateri Simonovi sovaščani s Kontovela. Kot je značilno za te vezenine, so na njej izvezene zastave tujih sil, ki so na Kitajskem posredovale z vojaškimi enotami. Štiri večje zastave pripadajo po vrsti Av- striji, Ogrski, Japonski in cesarski Kitajski. Napisi na vezenini so zgoraj, v sredini in spodaj. Po vrsti tako beremo: 1904 * ZA USPOMIN MOJE SLUŽBE * UKINI * 1906 * / S. DANEU 1902–1906 / * SMS * KAIZERIN ELIZABET. Nad imenom ladje je izvezena podoba ladje. Za steklom sta k vezenini pristavljeni medalji z letnica- ma 1848–1908 in trakom v avstrijskih barvah. Letni- ci narekujeta domnevo, da ju je Simon prejel ob 60. obletnici kronanja cesarja Franca Jožefa. »Za uspomin moje službe u Kini. 1904–1906.« Vezenina na svilo. Simon Daneu jo je dal doma lepo uokviriti. Služil je na avstrijski vojaški ladji SMS »Kaiserin Elisabeth«. Mere brez okvira: 76,5 x 65 cm (foto Marta Ivašič). 657 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 Druga vezenina, ki jo je domov prinesel Simon Daneu, ima prav tako izvezene zastave cesarske Ki- tajske in na Kitajskem prisotnih tujih sil.40 Na glavnih mestih – prvem in drugem, predzadnjem in zadnjem – so spet zastave, ki so na prejšnji vezenini večje. Sim- bolni pomen ima tudi okrasje na vezenini: uokvirjata jo hrastovi vejici, zgoraj je črna ptica ujeda, pod njo morda drobni oljčni vejici, nizko spodaj pa nas prite- gne živobarven pisan stiliziran kitajski zmaj. Na sre- di je v obliki grba izvezena večja podoba, ki pove o veličini in moči avstrijske cesarske vojne mornarice. Pod cesarsko krono sta med drugim izvezena sidro in ladijsko krmilo. Pod to veliko figuro je manjša podoba dveh prekrižanih pušk z bajonetom in vojaško troben- to. Na tej vezenini sta zgoraj in v spodnjem delu med grbom in zmajem napisa: *ZA *USPOMIN *KINE *IN *JAPONE *1904 1906 / * 1902. S. DANEU * . 40 Med tistimi, ki smo jih zasledili, je tej skoraj enaka vezenina, ki jo je v domači furlanski Tapogliano prinesel mornar Mas- similiano Pitton (Milocco, 55 giorni, str. 46). Doma je Simon Daneu svoji dve vezenini iz Ki- tajske dal uokviriti. Viseli sta v veži njegove nove hiše, danes pa visita, skrbno hranjeni, v stari družin- ski domačiji.41 Mornar na torpedni križarki »Kaiser Franz Joseph I« Podobni so spomini, ki prihajajo iz Barkovelj, tržaškega predmestja, nekdaj slovenskega zaselka ob morju. Danes o njih pripoveduje Marjan Semec, vnuk mornarja Rafaela Semca.42 41 Lepo prenovljena hiša stoji v zgodovinskem jedru vasi Kon- tovel in ohranja značilno staro arhitekturo. Vsi, ki so nam pripovedovali o svojih dedih, skrbno hranijo predmete, ki so jih ti prinesli iz Kitajske, pa tudi druge družinske spomine. 42 Rafaelov vnuk Marjan Semec, letnik 1956. Junija 2019 sva se pogovarjala na Katinari. Prve spomine je leta 2004 sošolcem in profesorici posredovala Rafaelova pravnukinja, takratna učenka Martina Semec. »Za uspomin Kine in Japone. 1904–1906. 1902. S. Daneu«. Vezenine na svilo je Simon Daneu med služenjem na Kitajskem, kot mnogi drugi, sam izvezel. Mere brez okvira: 57 x 41 cm (foto Marta Ivašič). 658 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Rafael Semec (1889–1973) je bil doma v tržaški mestni četrti Rojan, tem nekdaj pretežno slovenskem predmestju. Rodil se je visoko na Škalašanti, pod kra- škim robom. Ob poroki se je preselil v Barkovlje pri Trstu, k predelu Stara gora. Že pred vpoklicem v voj- sko in potem spet po letu 1918 je delal v Trstu kot pristaniški delavec. V povojnih letih je sodeloval pri razminiranju ozemlja. Tudi njegova življenjska pot je v marsičem podobna življenju drugih na Primorskem in v Istri. Po vpoklicu je bil Rafael Semec mornar na lad- ji SMS »Kaiser Franz Joseph I«, pozneje, med prvo svetovno vojno, pa na korveti SMS »Saida«. S SMS »Kaiser Franz Joseph I« je plul do Kitajske, kjer je bil v Pekingu nastanjen v okviru mednarodnih sil, ki so varovale tuja diplomatska predstavništva, t. i. legacije. Na Kitajskem, med drugim tudi v Šanghaju, je bil med letoma 1910 in 1914. Natančnejših podatkov o njegovem vojaškem obdobju v družini ne poznajo. Nekatere pripovedi pa so ostale. Obe ladji, je pripo- vedoval ded, sta doživeli brodolom. Iz Boke Kotorske se je vrnil domov peš. Iz Kitajske je Rafael Semec prinesel fotografije in več predmetov. Iz ženine fotografije si je dal pri kitajskem slikarju, morda kaligrafu, iz tuša na tkani- no izrisati njen portret. Pod njim beremo: »Ricordo. Schanghai« (Spomin. Šanghaj). Prinesel je tudi prave izvirne kitajske jedilne paličice z napisom. Poseben je večji zemljevid Pekinga z naslovom in legendo v kitajskih pismenkah. Meri 54 cm x 78 cm. Svileni, zastavi podobni vezenini sta podobni drugim, ki jih poznamo iz literature. Večja od dveh Rafaelovih vezenin ima zgoraj na- pis v italijanskem jeziku: 1910 RICORDO INTER- NAZIONALE 1914 SEMEZ PEKING. Spodaj je v rešilnem pasu izvezeno ime ladje: SMS KAISER FRANZ JOSEPH I. Na sliko so v manjše okvire položeni »standardni« posnetki vojakov vseh držav, ki so na Kitajskem imele poslaništva ali koncesije. Okvir za vsako od njih je »Ricordo. Shanghai«. Spomin iz Šanghaja. Portret na tkanini je nastal med letoma 1904 in 1906 iz fotografije žene Ivanke, ki jo je Rafael Semec prinesel kitajskemu umetniku. Velikost podobe: 25 cm x 33 cm (foto Marta Ivašič). 659 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 v barvah zastave tiste države. Avstrijska je na sredi zgoraj, nad njo je izvezen velik habsburški črni dvo- glavi orel, na vsaki strani sta »izobešeni« zastavi: na desni avstrijska, na levi avstro-ogrska. Nad vsako se vzpenja zeleno-rožnat cesarski zmaj, ki gleda proti orlu. Na sredini je veliko sidro, na spodnji strani pa morski prizor z ladjo na desni ter svetilnikom in son- cem na levi strani. Iz rešilnega pasu z imenom ladje, ki stoji spodaj na sredini, se levo in desno dvigajo za- stave državnih mornaric. Iste zastave so tudi na manjši vezenini. Enako sta na sredi zgoraj avstrijska in dvodelna avstro-ogrska zastava, nato desno navzdol zastave Nemčije, ZDA, Francije, Kitajske in Velike Britanije ter levo navzdol zastave Italije, Belgije, Rusije (zastava carske mor- narice) in Japonske. Na njej beremo slovenski napis: SPOMIN Z KINE / CHINA / PEKING. Kaj naj bi stalo v ovalni odprtini sredi vezenine, ni znano. Vnuk Marjan Semec se ob ogledovanju predme- tov spominja dedovih pripovedi: kako so se v Pekingu in Šanghaju za malo denarja peljali z rikšami, potni- škimi vozički, ki jih je vlekel mož. Domačini, je raz- lagal, so izkoriščali številne priložnosti za zaslužek, bila je prava ekonomija okrog tega. Na Kitajskem si je Rafael dal narediti tetovaže, običajne mornariške simbole: na roki nad zapestjem sidro z vrvjo, na rami ladijsko krmilo. Z njim je bilo menda veliko Sloven- cev iz Trsta. Zastave so vezli sami. S tem so jih nadre- jeni zaposlili. Vojak je izvezel okvir in glavni del svoje slike, nato je šla vezenina iz rok v roke vojakom in mornarjem drugih držav. Nadrejeni so želeli, da bi se tako razvilo sodelovanje in mirno sožitje med njimi. Prihajalo je namreč do napetosti med vojaki različnih držav, kakor se dedove pripovedi spominja vnuk. Zaključek Sklepati smemo, da tudi nekatere druge druži- ne tržaških pomorščakov vojaških in trgovskih ladij doma hranijo bogate spomine, tudi iz Kitajske. Ne- »Ricordo internazionale Peking 1910–1914.« Mednarodni spomin – napis je izvezen v italijanščini. Rafael Semec je služil na avstrijski vojaški ladji SMS »Kaiser Franz Joseph I«. Mere notranjega izvezenega okvira: 50 cm x 73 cm (foto Marta Ivašič). 660 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 kateri verjetno segajo tudi v čas prve svetovne vojne in v kasnejša desetletja. Nikdar ni odveč priporočilo družinam, naj skrbno hranijo spomine svojih predni- kov ter jih, če se jim zdi primerno, posredujejo arhi- vom in muzejem. Obdobju prevlade tujih sil, ki je tematski okvir tega prispevka, na Kitajskem rečejo stoletje sramote. Avstro-Ogrska in Nemčija sta svoje kitajske konce- sije mednarodnopravno izgubili po prvi svetovni voj- ni. Italija je koncesijo v Tianjinu izgubila z mirovno pogodbo po drugi svetovni vojni. Ostalim državam je konec koncesij prinesla razglasitev Ljudske repu- blike Kitajske leta 1949. Med nami danes živijo šte- vilne kitajske družine, potujoči kitajski trgovci pa so v naše kraje prihajali tudi v preteklosti.43 Ponujajo se aktualizacije, ki vabijo k spoznavanju in pozivajo k odgovornemu ravnanju. Pogled iz Trsta je tudi v tem obetaven. 43 Bofulin, Daleč doma. Dijaki so leta 2006 za omenjeno Bubničevo na- grado zabeležili tudi svoje vtise in presojanja. Od takrat je minilo dobro desetletje. Med povedanim najdemo misel: »Trst, to zelo multikulturno mesto, bo sprejel tudi njihovo kulturo, ki se nam zdi nova in tuja. A riž, čaj, porcelan, svila so že dolgo del našega življenja. Vemo tudi za Konfucija, kitajsko medicino in akupunkturo, kitajski zid, pismenke. Mnogi so- dobni izdelki prihajajo s Kitajske, pa se tega ne za- vedamo, ker so zelo podobni evropskim. Kaj je glo- balizacija, gotovo občutiš, ko slišiš v Trstu kitajskega prodajalca govoriti slovensko. Morda pa je to tudi nova tržaška skupnost, ki sedaj nastaja, kot so druge nastale v preteklosti.« »Spomin z Kine«. Manjša vezenina, ki jo je Rafael Semec iz Barkovelj izvezel v slovenskem jeziku. Tudi na njej so upodobljene zastave tujih sil, ki so poslale svoje čete na Kitajsko. Mere: 38 cm x 36 cm (foto: Marta Ivašič). 661 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI IN USTNI VIRI Maja Daneu (1946), Kontovel pri Trstu. Pripovedo- vala je leta 2004 in junija 2019. Vojko Kocjančič (1946), Dolina pri Trstu. Pripove- doval je maja in junija 2019. Marjan Semec (1956), Trst. Pripovedoval je junija 2019. ČASOPISI Glasnik za literaturo in umetnost, 1858. Novice gospodarske, obrtniške, rokodelske, 1857, 1858. Slovenski glasnik, 1860. LITERATURA 1902–2002: La lotta dei fuochisti del Lloyd Austriaco (ur. Claudia Bibalo et al.). Trieste: Istituto »Livio Saranz«, 2002. Bofulin, Martina: Daleč doma. Migracije iz Ljudske republike Kitajske v Slovenijo. Ljubljana: Založba ZRC SAZU, 2016. Catellani, Enrico: Organizzazione e funzionamento del settlement italiano in Tientsin. Roma: Istituto coloniale italiano, secondo congresso degli italiani all'estero, Tipografia editrice nazionale, 1911. Chih, André: L'Occidente »cristiano« visto dai Cinesi. Verso la fine del XIX secolo (1870–1900). Milano: Jaka Book, Prima edizione italiana, 1979. Crusvar, Luisa: Il Civico Museo d'Arte Orientale di Trieste. Trieste: Rotary Club Trieste, 2002. Čeplak Mencin, Ralf: V deželi nebesnega zmaja. 350 let stikov s Kitajsko. Ljubljana: Založba /*cf., 2012. Fabiani, Rossella: Grad Miramar. Zgodovinski muzej in park. Trst: Ministrstvo za kulturne dobrine in dejavnosti in turizem, Založba Marsilio Editori, 2014. Fatal Novara. La nave di Massimiliano attorno al mondo (1857–1859). Trieste: Hammerle Editori, 1998. Godina – Verdélski, Jožef: Kratek pregléd vésoljnega svéta sploh, in posébno naše zemlje, z obrisom obed- véh polovic zemeljske kroglje. V Terstu: samozalož- ba, 1872. Krajevni leksikon Slovencev v Italiji. Prva knjiga, Tr- žaška pokrajina (ur. Milan Bufon in Aleksej Kalc). Trst: ZTT, 1990. La Little Italy di Tianjin in Cina. Brez avtorja, itali- janska verzija povzeta po predavanju na simpozi- ju v Torinu, 7.–9. aprila 2016. Torino: Università di Torino. Spletni portal modusc.it (pridobljeno junija 2019). Lee, Chinyun: Avstrijski pomorski razvoj v Vzhodni Aziji 1869–1914. Zgodovinski časopis 61, 2007, št. 3–4, 2007, str. 467–489. Lee, Chinyun: The short life of the Austrian conces- sion in Tianjin. Azijske in afriške študije / Asian and African studies 5, št. 1–2, 2001, str. 74–92. Lee, Chinyun: Trst in avstrijsko-kitajska trgovina od 1869 do 1918; Trieste and austro-chinese trade from 1869 to 1918 (doktorska disertacija). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Odde- lek za zgodovino, 2002. Lehner, Georg in Monika Lehner: Österreich-Un- garn und der »Boxeraufstand« in China. Wien: Österreichisches Staatsarchiv, 2002 (Mitteilun- gen des Österreichischen Staatsarchivs, Sonder- band, 6). L'Italia coloniale. Attualità e storie dimenticate dalle ex Colonie italiane. Diretto da Alberto Alpozzi. Trije prispevki o Tientsinu/Tianjinu na portalu italia- coloniale.com z datumom 9. marec 2015, 19. ma- rec 2015, 2. junij 2015 (pridobljeno junija 2019). Lloyd. Le navi di Trieste nel mondo. Trieste: Comune di Trieste, 2016. Ludwig Karl Moser (1845–1918) med Dunajem in Tr- stom: zbornik mednarodnega študijskega dne, Trst, 21. novembra 2008. Ludwig Karl Moser (1845– 1918) tra Vienna e Trieste: atti della giornata inter- nazionale di studi, Trieste, 21. novembre 2008 (ur. Stanko Flego in Lidija Rupel). Ljubljana: Založ- ba ZRC, ZRC SAZU; Trst/Trieste: Narodna in študijska knjižnica / Biblioteca nazionale slovena e degli studi, 2012. Marinac, Bogdana: Čez morje na nepoznani daljni vzhod. Potovanja pomorščakov avstrijske in avstro- -ogrske vojne mornarice v Vzhodno Azijo. Piran: Pomorski muzej »Sergej Mašera« Piran, 2017. Marinac, Lea: Kitajska v očeh slovenskih pomorščakov v času Avstro-Ogrske (diplomsko delo). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, 2015. Massimiliano e l'Esotismo. Arte Orientale nel Castello di Miramare. Museo storico del Castello di Mi- ramare, 11 aprile – 28 maggio 2017. Venezia: Ministero dei beni e delle attività culturali e del turismo, Polo museale del Friuli Venezia Giulia, Marsilio Editori, 2017. Milocco, Giorgio: 55 giorni a Pechino (ma più de do ani per mar). Marinai e soldati del Friuli austria- co in Cina durante la Guerra dei Boxer. Gradisca d'Isonzo: Centro Isontino di Ricerca e Docu- mentazione Storica e sociale »Leopoldo Gaspa- rini«, 2005. Milocco, Giorgio: I goriziani e i friulani nel Corpo Italiano in Estremo Oriente (1918–1920). Maria- no del Friuli: Edizioni della Laguna, 2016. Milocco, Giorgio: La rivolta dei boxer e la marina austroungarica. Diario di un marinaio friulano in Cina. La Bassa /66. giugno 2013, str. 123–143. Pasquale Revoltella 1795–1869: sogno e consapevolez- za del cosmopolitismo triestino. Trieste: Comune di Trieste, Assessorato alla cultura, Civico museo Revoltella, 1996. 662 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Pilleri, G. e P. Tadeo: Bernhard von Wüllerstorf- -Urbair. Un grande figlio di Trieste. La circumna- vigazione della Imperial regia Fregata »Novara« (1857–1859). Il diario inedito di Dominik Coda- nich, battegliere di 3.a Classe. Bern: Verlag des Hirnanatomischen Institutes Waldau-Bern, 1982. Pozzetto, Marco et al.: Un giardino in riva al mare. Il Parco di Miramar ieri e domani: vicende storiche e prospettive culturali. Trieste: Università di Trieste, Edizioni Dedolibri, 1986. Quinzi, Alessandro: Giuseppe Tominz. Trieste: Fon- dazione CRT, 2011. Dostopno tudi na spletni strani fondazionecrttrieste.it/edizioni/13. Rošker, Jana: Zmajeva hiša. Oris kitajske kulture in civilizacije. Ljubljana: Cankarjeva založba, 1992. Saje, Mitja: Zadnja dinastija in izzivi sodobnosti. Zgo- dovina Kitajske od vdora Mandžurcev do ustanovi- tve ljudske republike. Ljubljana: Znanstvena založ- ba Filozofske fakultete, 2018. Saje, Mitja: Zgodovina Kitajske. Ljubljana: Slovenska matica, 2015. Srečanje z Jutrovim na ptujskem gradu. Ptuj: Pokrajin- ski muzej Ptuj, 1992. Starè, Josip: Kitajci in Japonci. Celovec: Družba sv. Mohorja, 1893. Stoletje dolinskega vsakdana: ob 130-letnici kulturnega delovanja v Dolini. Cent'anni di quotidianità a Do- lina: in occasione del 130° anniversario di attività culturale a Dolina. Dolina: KD Valentin Vodnik, 2008. Tre giorni a Trieste, a c. di Saul Formiggini, Pie- tro Kandler, Pasquale Revoltella, Gian Battista Scrinzi. Pubblicazione ad onore dei delegati dalle società delle ferrate che si riuniscono in Trieste a congresso generale nel settembre 1858. Trieste: Tipografia del Lloyd austriaco, 1858. Knjižica je izšla tudi v francoščini, angleščini in nemščini. Nemška izdaja je dostopna na spletnih straneh Dlib.si, angleška na spletnem portalu ebooks- download.xyz. Vekarič, Stjepan: Uspomene kapetana Joza Šunja. Naše more: znanstveni časopis za more i pomorstvo 5, 1956. Dostopno tudi na spletni strani hrcak. srce.hr. Winterhalder, Theodor Ritter von: Kämpfe in Chi- na. Eine Darstellung der Wirren und der Beteili- gung von Österreich-Ungarns Seemacht an ihrer Niederwerfung in den Jahren 1900–1901. Wien, Budapest: A. Hartleben, 1902. Ponatis: London: Classic Reprint Series, ForgottenBooks, 2015. Iz- virnik je dostopen tudi na spletu, in sicer na por- talu Bibliotheca Sinica 2.0 - univie.ac.at. Wurzbach, Constant v.: Biographisches Lexikon des Kaiserthums Oesterreich, 58. Wien: Druck und Verlag der k.k. Hof- und Staatsdruckerei, 1889 (dostopno na www.literature.at). S U M M A R Y »Spomin z Kine«. Souvenirs from China co- -shaping the image of the Habsburg Trieste As the Qing dynasty started to decline in the nineteenth century, foreign powers intensified their colonial presence in China. At the turn of the twen- tieth century, one of these powers was Austria-Hun- gary, which had its legation in Beijing and, after the suppression of the Boxer Rebellion, gained a con- cession zone in the city of Tianjin. While archival sources and a general outline of the historical deve- lopments were known in Slovenia already in the past decades, there is little information available about the lives of European seamen. Sailors of the Imperial- Royal Austrian navy who served in China, especially in the period between 1900 and 1914, brought home souvenirs which are now kept safe by their families. Some artefacts became part of museum collections. Whereas over the recent years, several books have been published on sailors from the Slovenian terri- tory and the former Habsburg Friuli, this topic has received little attention in Trieste and has no place in its public, common, and visible memory. Very little has been published on sailors from the Trieste area who served in the Far East as members of the old Austrian military navy. A study of these developments led to a striking revelation that many were Trieste Slovenes, even though this might seem understandable and self-evident on discovering new sources and oral accounts, especially considering the then composition of Trieste’s population and the growing power of Slovenes in and around the city. A story that particularly stands out is about the navy officer Fran Vilfan, a member of an important and influential Trieste Slovenian family. Howev- er, there were also many ordinary sailors, e.g. Ivan Kocijančič from Crogole (Kroglje) near Dolina pri Trstu (Dolina), Simon Daneu from Contovello (Kontovel), and Rafael Semec from Barcola (Barkov- lje). Apart from their stories, the almost haphazardly discovered souvenirs of Slovenian sailors from the Trieste area, now safeguarded by their grandchildren, provide an opportunity to present hitherto unpub- lished sources: photographs, Chinese sticks, the Bei- jing city plan, and primarily Chinese silk needle art. Most items feature large painting-like embroidered depictions of military themes. Some silks feature small embroidered frames for sailors’ photographic portraits. The aim of the article and its presentation is to encourage new discoveries and ask the families to continue to safeguard such souvenirs from the past and share their rich heritage with archives and mu- 663 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–6642019 seums, also in order to properly address the currently much called for actualizations. R I A S S U N T O »Spomin z Kine.« (Ricordo dalla Cina). Gli oggetti di origine cinese contribuiscono all'immagine della Trieste Asburgica Mentre nell’Ottocento la dinastia Qing viveva la sua parabola discendente, un gruppo di potenze straniere rafforzò in pochi decenni il proprio potere di tipo coloniale sulla Cina. Al passaggio del secolo e agli inizi del Novecento si annoverò tra esse anche l’Impero Austro-Ungarico. Fu allora che a Pechino il governo asburgico aprì la sua legazione, mentre dopo la repressione della rivolta dei Boxer l’Impero rice- vette in concessione una parte della città di Tianjin/ Tientsin. Questi avvenimenti storici e numerose fonti d’archivio sono pubblicamente conosciuti già da decenni anche nelle nostre regioni. Meno nota è la storia dei marinai. I marinai della Imperial Regia Marina Militare Austriaca che prestarono servizio tra gli anni 1900 e 1914 in Cina, portarono a casa come ricordo molti oggetti che ancora oggi le loro famiglie conservano. Altri di questi oggetti si trovano nei musei. Negli ul- timi anni ne trattano anche alcune monografie pub- blicate in Slovenia e nel Friuli allora asburgico. Per Trieste al contrario troviamo poco, mentre nella me- moria cittadina pubblica collettiva e visibile questo non appare. A Trieste anche oggi si mettono in risalto gli splendori del porto asburgico e la forza delle sue navi, la storia dell’arciduca Massimiliano e lo splendore del suo castello di Miramare. Nel presente saggio tutto ciò offre un’adeguata introduzione sui rapporti tra Trieste e la Cina che con il suo contrasto permette la presentazione di alcune fonti che hanno dato lo spunto a questa trattazione. Nei testi fino ad oggi pubblicati poco si parla di quei marinai triestini che, arruolati nella vecchia ma- rina militare austriaca, prestarono servizio nell’Estre- mo Oriente. La ricerca intrapresa ci sorprende nel constatare che tra loro molti furono gli Sloveni, seb- bene ciò ci appaia comprensibile e di tutta evidenza appena teniamo conto della composizione della po- polazione triestina e della forza allora crescente degli Sloveni nella regione e nella stessa città. Emerge tra tutte la storia dell’ufficiale di marina Fran Vilfan, in particolare quando veniamo a sapere che apparteneva proprio a quella famiglia triestina slovena dei Vilfan, in quel periodo tanto importante e influente a Trieste. C’erano d’altra parte anche mol- ti semplici marinai. La scoperta quasi casuale degli oggetti portati dalla Cina da alcuni marinai triestini sloveni, custoditi oggi dai loro nipoti, offre l’occasio- ne di presentare alcune fonti inedite. I nipoti hanno potuto ascoltare i racconti dei nonni e oggi conser- vano con molta cura gli oggetti da loro portati dal- la Cina: numerose fotografie, i bastoncini cinesi, la pianta della città di Pechino e in primo luogo i ricami di seta. Si tratta, con poche eccezioni, di raffigurazio- ni di carattere militare di una certa grandezza, simili a quadri. Su alcune sono ricamate delle piccole corni- ci che fanno posto ai ritratti in fotografia dei marinai. Il saggio intende stimolare nuove ricerche. D’al- tro canto si vogliono sollecitare le famiglie a con- servare con cura i ricordi del passato e a condividere con archivi e musei la conoscenza di questo ricco pa- trimonio. Al contempo non dobbiamo sottrarci alle molte attualizzazioni alle quali ci richiamano i nostri giorni. (Povzetek v italijanščino prevedla avtorica) 664 MARTA IVAŠIČ: »SPOMIN Z KINE«, 649–664 2019 Spomenik cesarici Elizabeti v Trstu (hrani: ZAL). Pomol sv. Karla na razglednici z začetka 20. stoletja (hrani: Milan Škrabec).