Letnik 2 Številka 32 Top Moto Celje Ulica XIV. divizije 14 TeiyFax:063/482-043 POOBLAŠČENI PRODAJALEC VAMAHA Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana 19.6.1996 INTERVJU UIU mwK KDO JE KDO NA SLOVENSKI SCENI stran 11, 12 i v____________J GIPS PLOŠČE Rigips - adaptacija podstrešij - pregradne stene - spuščeni stropi OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1/a 3000 CELJE PET LET POZNEJE stran 5, 16, 17 FOTOREPORTAŽA MIŠ MOŠ stran 4 Nevo Jz stare skrinje Stran 29 VROČA LINIJA stropni sistemi VAŠ: PArlTNBFi PM ZAKLJUČNIH DSUH SebA Gotovlje 76, 3310 Žalec tel.: 063/715-090, fax: 063/715-750 OB 25. imam, BREW S^rnOSTO3R0ST3 vnm čESTrmrno UREDNIŠTVO AVTOSERVIS Blatnik Stanislav, s.p. Vrbje 84, 3310 Žalec, Tel: 063/716-054 Delovni čas: 8 - 12, 13 - 17 Stran 2 ~ . Aškerčeva 4a, 63310 Žalec Žalec tel.: 063 715-820, fax.: 063 715-390 MEC Matrični tiskalnik od 29.999 SIT Laserski tiskalniki od CD ROM ATAPI6X od IBMAPTIVA od 169.999 SIT. W~' Za učence, dijake in študente na akcijski cenik 10% POPUST! (do razprodaje zalog) GRADBENI INŽENIRING ing. Vinko VUČAJNKs.p. Prežihova 1, 3310 ŽALEC, Tel. & Fax.: 063/ 712 265 Mobitel: 0609/ 618 443 IZVAJANJE DEL V GRADBENIŠTVU: - gradbena dela - nizke gradnje - obrtna dela - adaptacije - inštalacijska dela - rekonstrukcije ORGANIZIRANJE DEL - INŽENIRING PROJEKTIRANJE PRI NAKUPU NAD 30.000 SIT KOPALNIŠKI PROGRAM » KOLPA « - 15% za gotovino - 5% na čeke 1+3 (brez obresti) ORIGINAL KANADSKA TEGULA - 10% za gotovino - 5% na čeke 1+3 (brez obresti) STAVBNO POHIŠTVO - 5% za gotovino VELI KR IZBIRA KUHINJSKIM FRONT in LIČNIC IZVOZNEGA IN OPUŠČENEGA PROGRAMA KUHINJ GORENJE •KERAMIČNE PLOŠČICE IN SANITARNA OPREMA . HOBBV PROGRAM . OGRAJNE DESKE .VRTNE GARNITURE mmm plačilni in kreditni pogoji PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ. Parižije 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181, Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 i- Uferrooj EUROF1RE Nudimo Vam material za: - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD - OPREMO KOPALNIC - PRIBOR ZA ZALIVANJE - ČRPALKE UGODNI KREDITNI POGOJI od 1 do 4 let Z MINIMALNO OBRESTNO MERO popust za takojšnje plačilo dostava na dom, montaža PRIČAKUJEMO VAS, OGLASITE SE! UGODNA PONUDBA V MESECU JUNUUI Poleg ugodne ponudbe kuhinj tudi KOLONIALNI STOLI, MASIVNE MIZE IN KREDENCE PO NEVERJETNO NIZKIH CENAH! ■+.s. Za Vaše dobro počutje v vročih poletnih dneh: MASIVNE VRTNE GARNITURE ter LESENI SENČNIKI PO AKCUSKIH CENAH! Poleg ugodnih cen, brezplačne dostave pohištva in montaže, Vam nudimo tudi ugodne kreditne pogoje do 4. let z minimalno obrestno mero, kjer Vam priznamo tudi gotovinski popust. LUKNJA V NEBU Ce ne bo toče ali kakšne druge ujme, bo letos dobra letina. In zgodnja. Kot da bi vse skupaj gojili v topli gredi. Bo pa začinjena z izdatno količino kemičnih sredstev za uničevanje škodljivcev; žal je zimo preživelo mnogo golazni. Naj nas dobra letina, če bo vse posreči, nikakor preveč ne osrečuje. Eno je namreč imeti toplo gredo, drugo pa je živeti v njej. V pravi topli gredi namreč uravnavaš toploto in vlago, najpomembneje pa je, da jo lahko kadar koli odpreš in prepustiš rastline naravi. V topli gredi, ki si jo pripravlja človeštvo, teh možnosti ni: na milost in nemilost smo prepuščeni vesolju in svoji (vesoljni) neumnosti. Ko so v začetku osemdesetih začele skakati po Evropi neprijetne zelene kobilice, ki so sicer glasno kričale, ugrizniti pa niso mogle nikogar, so se jim vsi rogali. Zeleni? Kaj bi pa sploh radi? Kmečke romantike je nepreklicno konec; če hoče človeštvo napredovati, se bo pač moralo navaditi na vse vrste golazni. Nerazviti, ki so bili takrat še “čisti”, so vneto prikimavali. “Zelo bi bili srečni, če bi tekel skozi našo deviško džunglo usran, smrdljiv Ren, ” je dejal na nekem kongresu delegat iz ene od ajriških držav. V zadnjih nekaj letih se je marsikaj spremenilo. Z nedvomno pomočjo kričavih zelenih je stroki končno uspelo dopovedati svetu, da drvi v katastrofo. Ne gre le za strupe v hrani, klice v pitni vodi (če ponekod voda sploh je voda), umirajoče gozdove in druge nevšečnosti, ki različne konce sveta ne prizadevajo povsem enako. Gre predvsem za luknjo v nebu, skozi katero odtekajo življenjske moči našega planeta, pritekajo pa škodljivi vplivi neskončno močnejšega vesolja. Ozonski plašč, ki nas ščiti in varuje, smo namreč grdo načeli: kar petino so ga pogoltnili freoni-plini, ki jih množično uporabljamo v industriji (gospodinjski stroji, razpršilci in drugo). Seveda pa luknje v nebu niso zvrtali prav vsi v enakih deležih. Največ so prispevali razviti. En freonski atom uniči 10.000 atomov ozona, svet pa potroši v enem letu približno milijon ton freonov. Američani porabijo na leto približno kilo in pol plinov na prebivalca, pri nas nekaj manj kot pol kilograma. Med nami in Američani je seveda zelo širok razpon; najbolj razviti porabijo še več, najbolj zaostali skoraj nič. Kjer tolčejo lakoto, se ponavadi ne dišavijo z razpršilci in tudi hladilnikov ne uporabljajo, ker za začetek nimajo elektrike, pa tudi dati nimajo kaj vanje. Po montrealski konvenciji je bilo potrebno do leta 1992 freone prepovedati. Razvita Evropa se je trudila to tudi zares storiti; dovolj denarja je vlagala, da je vsaj industrijo (vsaj najbolj nevarno) preusmerila na uporabo drugih plinov, ki zemeljskemu plašču ne škodijo. Kaj pa drugi - nerazviti seveda - ki so šele v zadnjem času postavili industrijo, ki temelji na freonih (največ po licencah in s tehnologijo razvitih, ki se skušajo nevarnih plinov znebiti)? Ozonski plašč bi se sam zakrpal, če mu ne bi več pošiljali snovi, ki ga razkrajajo. Krpati pa ga moramo vsi. Ko nas bo enkrat dokončno razgalil, bo to storil - vsem. Mi pa imamo seveda druge skrbi. Atomskega orožja imamo toliko, da lahko dvajsetkrat razstrelimo planet, pogajamo se pa, da bi ga umaknili toliko, da bi Zemljo uničili samo devetnajstkrat. S prestolov smo metali stare režime in postavljali smo nove (niti prejšnji niti sedanji seveda ne razmišljajo o ozonu). Streljamo se, prepiramo, lasamo, štrajkamo zaradi nizkih plašč ali preprosto zato, ker je nekje drugje nekdo nekaj grdega rekel. S televizijskega ekrana pa se nemočno, zagrenjeno in nekoliko cinično zasmeje strokovnjak in pravi: “Ljudje božjj, če bo šlo tako naprej, nas čez dvajset let ne bo več. Spražili se bomo, izpuhteli!” Kakšno orožje, revolucije, pravice. Vesolje ne pozna demokracije. Ce mu bomo dovolj odprli vrata, bo prišlo k nam. In nas izničilo. MAJA ZAGORIČNIK Samo Jurhar. glavni in odgovorni urednik. Samo je srce in duša našega časopisa. Skrbi za vse plati ča-opisa; za finance, gradivo, tisk.. Leta urednikovanja so mu prinesla poleg prijetnih stvari še nekaj sivih las, ki jih ob začetku izhajanja časopisa še ni imel. Da bo njegova podoba popolna, bomo najverjetneje poskrbeli tisti, ki povzročamo, da mu od skrbi začenjajo lasje še izpadati. Wf§Vlfff!tš;U!MšiŠiš!MššMMtM§MšiifMiššMi;ššŠ0š0ft. Uroš Aristovnik, tehnični urednik. Je prava računalniška zverina, če me vprašate. Njegova najpogosteje izgovorjena sintagma ob prijetnem posedanju pred računalniškim zaslonom, ko se sredi dela z Okni znajde pred Dosovo ukazno vrstico, je: “A? Kaj? Kako? Pa ja ne že spet!” Rdečica na njegovem obrazu, ki temu sledi, nakazuje, da naslednjih nekaj minut ni primernih za kakršno koli navezovanje stikov z njim. Savinjske Izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12. 63310 Žalce: telefon: 063/A5 011, 711 332, telelas: 063/ 715 011. 711 532. Glavni m odgtn orni urednik: Samo Jurhar: tehnični urednik: Uroš Aristovnik: grafična obdelavi: Metod Marolt; lektor: Vid Burnik; novinarji; Danijel Bedrač. Franc Furkind, Ivan Jurhar, Duška Lah. Dominika Sambohč Gregor Uranič Nataša Vcrk, Maja Zagoričnik liskami na ekološkem papirju Tisk Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-331/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri -c p!ičuje dimek od prometa pmi/.\odoi po stopnji .57. muE&mm m TEHNIČNA OBDELAVA OGLASOV : .. DPD Svoboda Griže je letos že desetič priredila odmevno kulturno-zabavno prireditev. V obeležje tega visokega jubileja so letos pripravili velik ognjemet ter računalniško vodene svetlobne efekte. Na letošnjem Miš-mašu je nastopilo preko 30 najbolj popularnih glasbenih skupin iz vse Slovenije. Poleg teh so na oder stopili učenci, ki so se najbolje odrezali na šolskih prireditvah Korajža velja. Prireditev so popestrili še z Odrom sramežljivih, z vlakom Rogačanom, nadstropnim avtobusom, kiparsko in slikarsko delavnico, Slončkom Tončkom, vrtiljakom, igriščem ringa raja, lovsko razstavo, jahalnim klubom ter s plesnimi, gledališkimi in lutkovnimi predstavami. Miš-maš so sklenili z velikim rock žurom. TALIJA M. Baloni, baloni, baloni... Samo trak naju loči, draga Mojčika! Množica pričakuje zvezde slovenske estrade. La la la la laaaaaaaa... Vroči sendvič, hladna kri. Foto: S. J- E PET LET POZNEJE Pet let mineva od vročega junijskega dneva, ko smo razglasili neodvisnost svoje države. Pripravljajoče se nevihte v ozračju so nekako simbolično nakazovale vojno vihro, ki se je zgrnila nad našo državo. Mnogokrat se spomnim tega fantastičnega večera, ko sem se omotičen od navdušenja vozil ppo dolini, opazoval kresove, ki so jih prižigali, in se ustavil na prireditvenih prostorih, kjer so se zbirali ljudje in proslavljali osamosvojitev. Žalec, Polzela, Braslovče, Vransko in nazadnje še Prebold, kjer smo se zadržali do jutra. Naslednji dan smo pripravljali slovesnost v skupščinski dvorani, vendar nam jo je vojna pokvarila. Ko sem zvedel, da povsod potekajo boji, se mi je razblinil strah, ki sem ga čutil globoko v sebi, da bo vsega konec, ko se bo pojavil prvi tank Imeli smo enkratno vlado, ki je pripravila vse potrebno za obrambo. V boj smo se spustili brez sovraštva do napadalca, s hladno preračunljivostjo, da moramo dokazati, da imamo prav in da smo boljši vojaki od nasprotnika. Obnašali smo se tako kot dobro vzgojeni otroci, ki spoznajo, da s starši ne morejo več shajati v skupnem gospodinjstvu. Brez zmerjanja in sovraštva se odselijo z željo, da bodo pri starših še vedno dobrodošli gostje. Obnašali smo se nekako tako, kot je dejal angleški pilot iz druge svetovne vojne, ko so ga vprašali, če je sovražil svoje nemške nasprotnike. Odgovoril je, da bi ga sovraštvo lahko oviralo pri boju. Tudi mi smo sprejeli boj hladnokrvno in mimo, skoraj bi lahko rekli dostojanstveno. Izbojevali smo našo največjo zmago v zgodovini. Na veličino zmage kaže dosežen popoln u-speh in seveda malo žrtev, ki so bile za to potrebne. Ce bi me danes kdo vprašal, kaj me pri naši državi najbolj veseli, bi mu brez pomisleka odgovoril: svoboda in demokracija. Svobodo bi mogoče lahko primerjali z mogočno goro na obzorju. Ko jo opazujemo od daleč v siju sonca, se nam zdi veličastna, mamljiva in navdihujoča. Večino navda z željo, da bi jo osvojili. Ko zakoračimo v njena pobočja, izgine njena enkratna celovita podoba. Pred seboj imamo pot, ki se vzpenja in zahteva od nas discipliniranost, napor in predvsem veliko volje, da zmoremo potreben na- por. Takrat se ločimo planinci od drugih. Car gore je za nas ravno ta boj samega s seboj, želja da premagamo svoje na-gnenje k udobju, da se vzpenjamo višje in višje. Podobno je s svobodo, ki nam omogoča, da sami odločamo o svojem življenju. Omogoča nam, da se z drugimi z enakega izhodišča enakopravno spustimo v tekmo. Sami si lahko izbiramo področja, na katerih bomo tekmovali. Nihče nam ne more vsiljevati svojih pravil. Seveda je takšna tekma vedno naporna in polna izzivov. Zahteva močne in iznajdljive ljudi. Podobna kot svoboda je tudi demokracija. Sama od sebe nam ne da ničesar. Samo omogoča nam, da povemo svoje videnje zadev in njihove rešitve. Odvisno od nas je, ali bomo znali druge prepričati, da je naš pogled dober. Kdor zabavlja čez demokracijo zaradi tega, ker ni uspel uveljaviti svojih pogledov ali celo zaradi tega, ker ga moti, ker je v igri toliko različnih pogledov in se njihovi zagovorniki med sabo prepirajo, kdo ima prav, ta je zavesten ali nezave- sten zagovornik diktature je človek, ki si želi, da bi nekdo dmg ali on sam s silo uveljavil eno samo resnico, eno samo rešitev. Če primerjamo teh prvih pet let naše demokratično vodene države s prvimi petimi prejšnje diktatorske, nam je jasno, kako neskončno velika je razlika med demokracijo in diktaturo. V času demokracije ni bil nihče preganjan zaradi pogledov na družbo in svet. Desettisoči ustanavljajo svoja podjetja, v katerih lahko razvijejo svoje sposobnosti. K nam prihajajo iz sveta ljudje, da bi pri nas razvili svoje sposobnosti in nas tako bogatijo. Kaj naj želim svojim sodržavljanom in sebi ob petletnici našega največjega praznika, naše Velike noči? Nič posebnega, želim samo to, da bi se v naši državi uveljavile in prevladale tiste značilnosti, ki jih je naštel že naš prvi pesnik. Iznajdljivost, delavnost, varčnost, veder pogled na prihodnost in strpnost. Ker je naša država še mlada, smemo biti včasih tudi malo otročji. prof. Milan Dobnik, Zupan občine Žalec Se vedno še živo spominjamo desetdnevne vojne za samostojno Slovenijo. Takrat smo v želji po samostojnosti vzeli nase veliko odločitev ter dejanje, po katerem nas je spoznal ves svet. Uprli smo se mnogo močnejši Jugoslovanski armadi in dokazali, kako veliko lahko dosežemo s svojo složnostjo. S tem, ko smo se odločili, da svoje politične odločitve branimo tudi s puško v roki, je naš cilj postal še mnogo večji; nenadoma smo spoznali, da se borimo za to, da bi bila naša življenja drugačna, kot so bila do tedaj. Če Slovenija ne bi postala suverena država, bi to pomenilo, da nismo več gospoda/ji svojih življenj. Zato je prav, da se s hvaležnostjo spomnemo vseh, ki so v vojni za samostojno Slovenijo sodelovali. Ob Dnevu državnosti in 5. obletnici osamosvojitve Slovenije čestitam vsem SAVINJČANKAM IN SAVINJČANOM Jakob Presečnik, Župan občine Mozirje KMALU OBNOVLJENA SAMOSTANSKA KNJIŽNJICA Knjižnjico v nazarskem frančiškanskem samostanu obnavljajo že leto in pol, sedaj pa se dela že bližajo zaključni fazi. Končana so že gradbena in inštalaterska dela, nameščena je že tudi oprema. Zdaj poteka sistematsko sortiranje knjig, pri čemer je osnovni kriterij, da so knjige starejše kot 196 let oziroma nosijo letnico manj od 1800. Obiskovalcem bo na ogled Dalmatinova biblija ter še mnoge druge knjige, ki jih je pomagala restavrirati Narodna univerzitetna knjižnjica iz Ljubljane. Knjižnjica naj bi uradno odprla svoja vrata v prvi polovici letošnjega septembra. OŠ GRIŽE O DIVJIH ODLAGALIŠČIH Osmošolci Osnovne šole Griže so v svojem kraju odkrili 20 črnih odlagališč, ki zavzemajo pol hektara površine. Na njih se odlagajo vsakovrstni odpadki, med njimi steklovina, pralni stroji, plastične emblaže, štedilniki, polomljene keramične plaščice in opeke. Črna odlagališča so po ugotovitvah griških osmošolcev ob obronkih gozdov in na bregovih potokov. Ugotovili pa so, da je odlagališč manj kot pred desetimi leti, ko jih je bilo 30, pred petimi leti pa 24. Mladi raziskovalci sklepajo, da so krajani bolj ekološko o-sveščeni, nekaj pa so k temu pri-donesle tudi očiščevalne akcije. ODSTOPIL DIREKTOR CELJSKE BOLNIŠNICE Predsednik javnega zavoda Splošne bolnišnice Celje dr. Ivan Zuran in njegov namestnik dr. Brane Nezman sta na tiskovni konferenci povedala, da znaša nova izguba bolnišnice v prvih treh mesecih letošnjega leta 162 milijonov tolarjev. To naj bi bilo posledica prevelike porabe zdravil, prevelikih zalog in nekaterih nepotrebnih izplačil. Celotna izguba Celjske bolnišnice se je tako povzpela na na 1,5 milijarde tolarjev. Dosedanji direktor dr. Aleš Demšar je ponudil svoj odstop, ki ga je svet tudi sprejel. Dr. Demšar je odstopil sam, saj je menil, da ne bo mogel izpolniti zahtev republiške vlade pri sanaciji tekoče izgube in da ne more zdržati pritiska stroke zaradi iztrošene opreme. Dr. Demšar bo ostal v bolnišnici Celje kot predstojnik oddelka za medicinsko rehabilitacijo. RADIO CEUE »5,1 »5,9 100,3 MHz NOVA STANOVANJA V ŽALSKI OBČINI V Žalcu je v ponedeljek, 10. junija, upravni odbor občinskega stanovanjskega sklada s podjetjem Ingrad VNG, d.o.o., podpisal pogodbo o odkupu novih stanovanj v žalski občini. Vsa stanovanja so novogradnje in grajena okolju prijazno. Tako bodo v Preboldu na voljo 3 nova stanovanja, v Žalcu 5 in na Polzeli 7. To so večinoma dvo--sobna stanovanja, dodelila pa se bodo kot neprofitna po prednostni listi za oddajo neprofitnih stanovanj. Rok za prijavo je od 17. junija do 1. julija 1996. Osnovni pogoj za pridobitev neprofitnega stanovanja je, da je udeleženec razpisa že najemnik socialnega ali službenega stanovanja, ki ne ustreza številu družinskih članov oziroma najem-niki socialnih stanovanj ne izpol- njujejo več kriterija za uporabo socialnega stanovanja - torej če presegajo dohodek. V neprofitna stanovanja ni mogoče vseliti upravičencev iz veljavne prednostne liste, saj je eden izmed pogojev zmožnost plačila neprofitne najemnine, za to pa je potreben dohodek, ki je višji od dohodkov za socialne upravičence. V žalski občini je trenutno 300 prosilcev za stanovanja. Župan Milan Dobnik je mnenja, da bi morali graditi več profitnih stanovanj, kar pa ne bo mogoče brez pomoči države. Meni, da bodo letos dobili nekaj sredstev iz republiškega stanovanjskega sklada, saj so se prijavili na razpis. V letu 1996 je predviden tudi razpis za odobritev posojil za re-šitev stanovanjskega problema. HMELJARJI O SVOJIH TEŽAVAH V Žalcu je GIZ Žalec -hmeljarsko združenje Slovenije 10. junija pripravilo okroglo mizo, na kateri so opozorili na nekatere izmed perečih težav hmeljarstva. Hmelj pridelujejo v Sloveniji že preko 100 let. Zadnja leta ga pridelujejo na okrog 2500 hektarjih. Slovensko hmeljarstvo predstavlja po površini in pridelku okrog 3 odstotke svetovne pridelave ter pokriva nad 10 odstotkov svetovnega neto uvoza. S svojim izvozom je slovensko hmeljarstvo močno vpeto v svetovni hmeljni trg. Tja se namreč izvozi večino hmelja - kar 95 odstotkov, samo okrog 5 odstotkov pa ga porabijo domače pivovarne. Slovenski hmeljarji že od leta 1992 opozarjajo na slabšanje ekonomskega položaja, čeprav dosegajo svetovno fizično produktivnost in kakovost ter količino pridelka po hektarju. Zaradi makroekonomskih ukrepov države na eni strani in premajhne pomoči države hmeljarjem na drugi strani slovenski hmeljarji izgubljajo konkurenčno sposobnost nasproti evropskim hmeljarjem, prodajne cene pa ne pokrijejo niti proi-zvodnjih stroškov. V zadnjem času je prišlo na svetovnem trgu do določenega razkoraka med ponudbo in povpraševanjem. Že nekaj časa ponudba rahlo presega povpraševanje, kar povzroča ostro konkurenco, vzdrževanje cen na relativno nizki ravni in vedno večje zahteve glede kakovosti. Tuje države skušajo svojim hmeljarjem pomagati s podporo promocijske aktivnosti, z znatnim sofinanciranjem raziskovalne dejavnosti in z različnimi subvencijami. Po mnenju Lojzeta Četine iz mednarodnega združenja hmeljaijev bi se v takšne tokove morala vključiti tudi Slovenija, saj hmeljarji v nobeni drugi državi niso tako vezani na izvoz svojega pridelka. Drugod okrog polovico pridelka porabijo domače pivovarne. Hmeljarji so na okrogli mizi opozorili tudi na pereč problem vlaganja sredstev v proizvodnjo. Največjo težavo predstavljajo žičnice, objekti za sušenje ter skladiščenje hmelja in mehanizacije. To so dolgoročne investicije, za katere pa hmeljarji nimajo sredstev. 70 odstotkov žičnic je starejših od 22 let, večina obiralnih strojev je starejših od 25 let, zelo malo pa je traktorjev, ki so kos sodobnim tehnološkim zahtevam. Zato hmeljarji predlagajo pomoč države v višini milijon tolarjev nepovratnih sredstev na hektar, zagotovitev dolgoročnih kreditov za obnovo, rekontrukcijo in novogradnje s 100-odstotno regresirano obrestno mero ter za kmete oprostitev plačila dela prometnega davka pri nakupu investicijskega materiala. Tehnično stanje opreme in strojev ne omogoča več kvalitete dela, zato se hmeljarji težko prilagajo novim kriterijem o pridelavi in prodaji hmelja. Velika zavora razvoju hmeljarstva je tudi privatizacija in tranzicija. Hmeljarje skrbi, da se hmeljarske površine vračajo ljudem, ki se nikoli niso in se tudi ne bodo ukvarjali s proizvodnjo hmelja. Na okrogli mizi so hmeljarji izrazili prepričanje, da lahko v svojih zahtevah uspejo le, če bodo enotni. Po mnenju Edija Omladiča, direktorja Kmetijske zadruge Žalec, JUBILEJ CELJSKEGA TURISTIČNEGA DRUŠTVA Celjsko turistično društvo letos praznuje svojo 125-letnico delovanja. Ob tej priložnosti bodo izdali zloženko, v kateri bodo opisani vsi pomembni dogodki tega, najstarejšega turističnega društva na Slovenskem. V jubilejnem letu bo Turistično društvo Celje skušalo izdati 10 razglednic mesta Celje, zloženko Kiparstvo na prostem v Celju in zloženko o Starem gradu, kjer bodo sodelovali tudi pri ureditvi njegovega obnovljenega stolpa. Označili naj bi turistične poti po mestu, v prihodnje pa naj bi organizirali turistična vodstva po Celju. Poleg tega bo turistično društvo Celje pripravilo prikaz slovenske domače obrti. KRVODAJALCI V MOZIRSKEM GAJU Konec junija bo v Mozirskem gaju slovesnost, ki jo bosta skupaj organizirali območni organizaciji Rdečega križa iz Žalca in Mozitja. S prireditvijo bodo obeležili 130-letnico delovanja Rdečega križa Slovenije ter dan krvodajalcev. Proslava pod velikim šotorom v Mozirskem gaju bo 29. junija, kulturni program pa se bo pričel ob 11. uri. BORZA VREDNOSTNIH PAPIRJEV v' c Nedavno je celjska podružnica Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje informirala javnost o lanskoletnih rezultatih gospodarstva v občini Žalec. Konec lanskega leta je bilo v občini Žalec registriranih 735 pravnih oseb, letne obračune poslovanja pa je Agenciji predložilo 534 pravnih oseb iz gospodarstva. Delež aktivnih podjetij v gospodarstvu se je v lanskem letu glede na leto poprej povečal s 70,8% na 72,6%. Žalsko gospodarstvo je v povprečju v 1. 1995 zaposlovalo 7087 delavcev, kar je za 1,1% več kot v letu 1994. Zaposlenost se je zmanjšala le v industriji, ki je sicer delovno najintenzivnejše področje (predelava kovin, strojna industrija, proizvodnja končnih tekstilnih izdelkov), najbolj pa se je število zaposlenih povečalo v gradbeništvu in v financah. Industrijska proizvodnja se je v občini v 1. 1995 povečala za 8,8%, torej intenzivneje kot na ravni republike (za 2%). Klub temu pa je likvidnost gospodarstva problem, ki je prisoten tudi v tej občini, saj je bilo lani vsak mesec blokiranih nad 5 dni 87 podjetij, medtem ko je povprečni znesek blo-kacij znašal okoli 650 milijonov to-laijev. V teh blokiranih podjetjih je bilo zaposlenih 1214 delavcev oz. 17,1% vseh zaposlenih v Žalskem gospodarstvu. Prav tako se likvidnostne težave nadaljujejo tudi letos, saj zadnji podatki kažejo da se je v aprilu število blokiranih podjetij v gospodarstvu povzpelo nad 100 (102), povprečni znesek blokacij pa je znašal okoli 693 milijonov tolarjev. Povprečna bruto plača je lani znašala okoli 83.000 tolarjev, kar je v primerjavi z letom 1994 višje za 14,9%, medtem ko so se cene življenjskih potrebščin povečale za 13,5%. Najvišjo bruto plačo so prejemali zaposleni v stanovanjsko komunalni dejavnosti (114.596 tolarjev), najmanjšo pa zaposleni v transportni dejavnosti (51.483 tolarjev). V globalnem smislu pa bruto plače zaposlenih v žalskem gospodarstvu niso presegale povprečnih plač regijskega gospodarstva (90.568 tolarjev), kot tudi ne povprečnih plač republiškega gospodarstva (100.232 tolarjev). Gregor Uranič TRGOVINA $ KURILNIM OLJEM /O ■J viRses LIBOJE --------(op Teflonska zaščita motorjev Ul UGODNO: RABLJENE NAKLADALKE ZA SENOI Tel.: 063/707-420,708-242, fax: 708-230 (SAVINJSKA BODZNO POSREDNI&KA DRUŽBA dd ŽALEC NEGOTOVOST SE NADALJUJE Po zaustavitvi trgovanja zaradi prenosa stanj prinostniških vrednostnih papirjev v centralni register pri KDD ponovno sproščeno trgovanje ni prineslo optimizma pri trgovanju z vrednostnimi papirji. Indeks SBI je namreč počasi, ampak vztrajno padal in se spet približal vrednosti 1.000 točk, s katero je v začetku leta 1994 startal. Najbolj se je zmanjšala vrednost delnice Dadas, saj je do tega trenutka dosegla najnižjo vrednost v zad-njem letu, t.j. 52.000 SIT za eno delnico. Vsaj do sedaj je veljala za barometer dogajanj na borzi. Največji prodajalec omenjene delnice je bil izdajatelj sam. Po dogodkih sodeč, lahko sodimo, da se je za to potezo odločil na osnovi okrožnega predloga proti Dadas BPH, d.d., (informacijo o tem je kot prvi prizadeti imel najverjetneje najprej) ki je bil pri častnem sodišču kot enemu izmed organov borze vložen 10.6. 1996. V obvestilih, ki so ga posredovali mediji, je naveden vzrok kršitev pravil Ljublja-njske borze in s tem povezanih kršitev dobrih poslovnih običajev. Javnosti pa zaenkrat še ni bilo posredovano, do kakšne vrste kršitev bi naj prišlo. Neuradno se je izvedelo, da se očita izdajatelju delnice Dadas zidanje cen nekaterih delnic. Častno sodišče pa lahko izreče naslednje ukrepe: opozorila/opomin, javni opomin in začasna ali trajna izključitev člana borze ali njegovega posrednika iz poslovanja na borzi. Zanimivo je naključje, da je dan objave okroženega predloga sovpadal z dnevom objave razsodbe Ustavnega sodišča v primeru postopka, ki ga je začela Proficia Dadas za oceno ustavnosti in zakonitosti sklepa o določitvi največjega obsega vrednosti sredstev vzajemnih skladov (v nadaljevanju Sklep), ki jih lahko upravlja posamezna družba. Razsodba se glasi: “Sklep je v neskladju z zakonom, kolikor ne vsebuje določbe o časovni omejenosti predpisanega ukrepa. Agencija za trg vrednostnih papirjev je dolžna v roku 30 dni po objavi te odločbe v Uradnem listu RS objaviti ugotovljeno nezakonitost.” Agencija je to nezakonitost že odpravila in določila rok 31.10.1996. Kot odmev na dogodke v preteklih mesecih se je v teh dneh pojavila tudi novica, da se je 85 % vlagateljev v vzajemne sklade, ki jih je upravljala Proficia-Dadas, odločilo za ponujeno možnost sklenitve pogodbe o štiriletnem poplačilu terjatve s strani Dadasa, ostali vlagatelji pa bodo svoje premoženje prenesli na družbo za upravljanje. SAVINJSKA BORZNO POSREDNIŠKA DRUŽBA d.d. ŽALEC Prišel je čas, ko lahko vaš certifikat postane denar. » Trgujemo z vsemi vrednostnimi papirji na Ljubljanski borzi d.d., tudi s prvimi privatizacijskimi delnicami (Mercator, Kolinska, Tovarna sladkorja Ormož in z vsemi, ki prihajajo). • Odkupujemo in opravljamo prenose lastništva privatizacijskih delnic. Svetujemo in upravljamo s premoženjem strank. Vse informacije v zvezi z vrednostnimi papirji dobite na telefonski številki 063/715-573 ali 061/14-05-111. Veselimo se sodelovanja z vami! ABANKA ZAMENJUJE VISA KARTICE Plačilne in kreditne kartice so tako v svetu kot tudi pri nas v dobršni meri zamenjale poslovanje z gotovino in čeki. V zadnjem času pa je prišlo do večjega števila zlorab poslovnih in kreditnih kartic, med njimi tudi po vsem svetu razširjene kartice Visa. Zaradi tega so iz Abanke, d.d., oziroma iz Visa centra vsem imetnikom Visa kartic poslali obvestila, da je klasična kartica Visa od 1. junija 1996 dalje v tujini neveljavna. V Sloveniji poteka poslovanje z Visa kartico nemoteno. Vsem tistim, ki nameravajo potovati v tujino, banka ponuja začasno kartico, ki jim jo priskrbijo v nekaj dneh. Imetniki jo dobijo brez provizije, predložiti mo- rajo le svojo fotografijo. Začasno kartico bodo imeli toliko časa, dokler ne bodo dobili novih klasičnih kartic. To se bo zgodilo predvidoma v naslednjih dveh mesecih. Po neuradnih podatkih naj bi bila zamenjava Visa kartic potrebna zaradi vdora v sistem in zlorabe, do katere naj bi prišlo predvsem v Indoneziji. Ob 52. letnici padle Domnove čete vabimo na XVII. POHOD NA KOMELJ in SPOMINSKO SVEČANOST v nedeljo, 14. julija 1996 Pohodnikom bosta na voljo dve različno dolgi poti in sicer: 1. Za tiste, ki radi in lahko gredo peš, je zborno mesto pri tovarišu Janku Apovnik na Borovju Štev. 32 (Woroujach bei Bleiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vodi iz Pliberka proti državni meji Holmec, 2 km pred mejo na razpotju Smarjeta. Odhod od tam je ob 9.30 uri preko Smarjete do spomenika padlim partizanom na Komelju. Pot je v eno smer dolga 7km. 2. Za tiste, ki ne zmorejo cele poti hoditi peš, je zborno mesto pri gostilni PISTOTNIK na Komelju/Kommel bei Bleiburg. Pot je dolga 3km. Odhod od PISTOTNIKA je ob 11.30 uri Ob 13.00 uri je zborno mesto pri spomeniku za vse pohodnike in za tiste, ki niso prišli peš, nakar bo spominska svečanost. Po spominski svečanosti bo maša, nato družabno srečanje pri STIBARJU. Pohod in spominska slovesnost bosta ob vsakem vremenu! Za malico in pijačo bo poskrbljeno! Zveza koroških partizanov področni odbor Pliberk Slovensko prosvetno društvo "EDINOST' v Pliberku KOVINOTEHNA V RUSIJI Kovinotehninemu distribucijskemu centru Triglav v Moskvi in trgovini z belo tehniko Gorenje v Bogorodskem se bo v četrtek, 20. junija, v ruskem Nižnijem Novgorodu pridružila še ena trgovina s celovito ponudbo za dom. Kovinotehna načrtuje do konca leta odprtje še najmanj sedmih novih, podobnih trgovin. Kovinotehna se na tržiščih nekdanje Sovjetske zveze uveljavlja tudi z inžini-ring posli. V PIVOVARNI USPESNI Ul V Pivovarni Laško so zopet zabeležili nekaj rekordnih mesečnih prodaj. Letos so prodali 448.000 hektolitrov piva, kar je dobre 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. Največ piva so prodali v aprilu in maju. Aprila je Pivovarna Laško prodala 122.000 hektolitrov piva, kar je najboljše v zadnjih petdesetih letih za mesec april. Maja so prodali 126.000 hektolitrov piva, kar je druga druga največja prodaja za mesec maj, odkar obstaja pivovarna. M Potrošnja laškega piva se je povečala zlasti v tistih predelih Slovenije, kjer prej Pivovarna Laško ni bila toliko prisotna, to je v Ljubljani, na Gorenjskem, Primorskem in Goriškem. Prodaja laškega piva se je povečala tudi v tujini. * BANKA CELJE PRENOVILA ENOTO NA VRANSKEM Banka Celje je prenovila še eno od svojih enot, in to agencijo Vransko. S prenovitvijo prostorov so varčevalci dobili ločen in na bolj diskretnem mestu lociran pult za izpolnjevanje obrazcev in možnost individualnega reševanja zahtevnejših bančnih transakcij v zaledju te enote. Banka Celje je na predlog krajanov spremenila poslovni čas za stranke; po- daljšala je čas poslovanja med tednom v popoldanskem času do 16. ure, poleg tega pa bo agencija odprta za stranke vsako prvo in tretjo soboto v mesecu. Sprememba poslovnega časa za stranke velja tudi za agencijo Prebold, ki bo prav tako odprta vsako prvo in tretjo soboto v mesecu, medtem ko je bila sedaj ob sobotah zaprta. SLIKANJE NA TEKSTIL V Otroškem muzeju (Muzej novejše zgodovine v Celju) so v okviru delavnic Hermanovega brloga pripravili novo otroško delavnico, v kateri so otroci slikali na tekstil. V o-kviru delavnice je lutkar Cveto Sever v Hermanovem gledališču uprizarjal lutkovno predstavo Vrtiljak. PRODAM CITROEN AX 10 RE, 1. 88, 103.000 km CITROEN AX CABAN, 1. 93, 24.000 km CITROEN TRE, 1. 93, 20.000 km CITROEN ZX, 1. 92, 151.700 km Fiat UNO 45s, 1. 87, 79.500 km Informacije na telefon 063/856-852. PRODAM ...... ... SOI SKEG. \ CENTRA V četrtek, 6 junija, je mladinski mešani pevski zbor Šolskega centra Celje v Narodnem domu Celje pripravil svoj letni koncert. Pevski zbor, ki je pod vodstvom Dragice Žvarove od leta 1979 uspešno sodeloval na mnogih tekmovanjih v tujini, je pred tremi leti prevzela Metka Jagodič Pogačarjeva. Na letošnji reviji pevskih zborov v Zagorju se je zbor uvrstil med najboljše slovenske mladinske zbore. PREMIERA BUNDO MAROJE Ansambel Slovenskega ljudskega gledališča Celje je v petek, 7. junija premierno odigral delo Marina Držiča Dundo Maroje. Gledališko predstavo je režiral Ivica Kunčevič, uprizorili pa so jo v lapidarij u Pokrajinskega muzeja Celje. DRŽAVNO TEKMOVANJE GASILCEV 31. maja in 1. junija je na atletskem stadionu v Celju potekalo državno tekmovanje gasilcev Slovenije. Na njem je sodelovalo 221 enot z 2210 člani, kot gostje pa so se tekmovanja udeležili tudi gasilci iz Hrvaške in Madžarske. Tekmovanje sta pod pod pokroviteljstvom ministrstva za obrambo pripravili Gasilska zveza Slovenije in Gasilska zveza Celje. Gasilce je obiskal minister Jelko Kacin. Obramba pred požari je že davno tega povezovala ljudi, da so se s skupnimi močmi uprli preteči nevarnosti. Tako je v Celju že pred 125 leti prišlo do prvih organiziranih oblik požarne brambe. Povezanost prostovoljnih požarnih bramb z ljudmi in krajevnimi oblastmi je z leti utrdila gasilstvo in zagotovila temelj nadaljnega razvoja tako na materialnem kot na strokovnem področju. Prav zaradi tega je že zelo zgodaj nastala potreba po nadgradnji organiziranosti v gasilske zveze. Sprva so bili gasilci na Celjskem povezani v O-krajno zvezo, ki je bila vključena v Štajersko gasilsko zvezo za Celje. Rasla je želja po ustanovitvi svoje zveze ter po poveljevanju v slovenskem jeziku. S tem so po besedah celjskega župana Jožeta Zimška gasilci mnogo pripomogli k ohranjanju slovenstva ter nudili pomemben odpor prodirajoči ger- manizaciji slovenskega ozemlja. Konec 19. stoletja je nastala Slovenska zveza požarnih bramb v Žalcu, ki je prinesla pospešen razvoj in širitev mreže. Kasneje je bil sedež prenešen v Celje in pred več kot 40 leti je nastala Poklicna gasilska četa, ustanovljena iz prostovoljnega gasilskega društva Celje. Profesionalnost je prinesla strokovno organiziranost, tehnično opremljenost in usposobljene gasilce. Gasilci morajo biti ves čas dobro pripravljeni, to pripravljenost pa je treba privzgojiti, vzdrževati in neprestano dokazovati. Tekmovanja so ena od oblik ugotavljanja pripravljenosti in usposobljenosti gasilcev, hkrati pa pritegnejo nove, zlasti mlade člane v gasilske vrste. “Ni namreč dneva, da ne bi bilo gasilske intervencije,” ve povedati Janko Rebov, predsednik Gasilske zveze Celje. Gasilci priskočijo na CIMOS CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. E3 SERVIS IN PRODAJA Zarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 Na zalogi vsa vozila: AX, ZX, ZX Break, XANTIA, EVASION, XANTIA BREAK, SAXO Minimalni dobavni roki za dostavna vozila (JUMPER, C IS)! ^>C\Xp V prodaji od 1.6.1996 dalje UGODNI KREDITNI POGOJI OD ENEGA DO PETIH LET, LEASING, NAKUP STARO ZA NOVO.. pomoč ne le pri požarih, pač pa tudi pri poplavah in prometnih nesrečah, hkrati pa skrbijo za preventivo s pregledi vodnih virov, požarno preventivnimi obhodi in predavanji v šolah ter delovnih organizacijah. Pridobljeno znanje in sposobnosti na področju gasilstva, požarnega varstva, zaščite in reševanja so gasilci pokazali na dvodnevnem državnem tekmovanju. Več kot 2000 gasilcev in gasilk, med njimi so bili tudi veterani in veteranke, se je pod strogim očesom sodnikov pomerilo v vajah s hidranti, z motorno brizgalno, v štafeti z ovirami in v raznoterosti. Na prva tri mesta so se med članicami v vseh kategorijah uvrstile enote gasilskih društev Hajdoše, Begunje in Oplotnica, Sinkov Tum, Kotlje in Prevalje, ^ Bevce, Mengeš in Šmartno ob Paki. Med člani so si prva tri mesta v vseh kategorijah prislužile enote gasilskih društev Štreklje-vec, Begunje 1 in Šmartno na Pohorju, Šinkov Turn, Sv. Jurij v Prekmurju in Kotlje 1, Topole, Šmartno na Pohorju in Ravne na Koroškem, Razvanje, Kotredež in Stara Cerkev, Mežica, Šinkov Turn in Prevalje, Šoštanj mesto, Jarše - Rodica in Impol Slovenska Bistrica. Po mnenju predsednika Gasilske zveze Slovenije, Vinka Sentočnika, je tekmovanje, na katerega so se skrbno pripravljali, zelo lepo uspelo ter pokazalo izjemno pripravljenost slovenskih gasilcev. Tekmovanje je bilo priprava na tekmovanje CTIF, torej na mednarodno gasilsko olimpijado, ki bo prihodnje leto na Danskem. Na olimpijadi bodo slovenski gasilci skušali ubraniti visoka mesta, pridobljena v Berlinu in lansko leto v Arku. Celje bo kandidiralo za prireditev gasilske olimpijade leta 2001. TALIJA M. OPREMLJATE PISARNO ALI VEČNAMENSKI POSLOVNI OBJEKT? Z veseljem vas bomo obiskali na terenu, vam svetovali, izdelali projekt opreme in izvedli celovit inženiring z opremo iz naših serijskih in po naročilu izdelanih programov in dodatno opremo naših poslovnih partnerjev. Pokličite nas! STOL PRODAJA, d o o INTERIER CELJE, Krekov trg 8, telefon: (063) 28 915, 28 928, telefax: (063) 25 420 STOL Nove podobe prostorov G L A S S avinj ske NAČRTI SOCIALNEGA VARSTVA DO LETA 2000 V zadnjih nekaj letih potrebuje in išče storitve socialnega varstva od 18 do 20 odstotkov prebivalcev Slovenije. Med iskalci pomoči socialnega varstva so najpogostejši: - otroci in mladostniki, ki so prikrajšani za normalno družinsko življenje in imajo zato težave pri odraščanju; - mladostniki v obdobju med končanim šolanjem in prvo za poslitvijo; - starejše osebe; - invalidi, ki se zaradi prikrajšanosti ali motenj v telesnem in duševnem razvoju ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo. PRIPRAVE NA LETO 2000 Leta 1990 so pripravljale! Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2000 ocenili, da bo ob koncu tisočletja okrog 300.000 Slovencev starih 65 let in več, že sedaj jih je takih več kot 240.000. V občini Žalec je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije trenutno 4456 občanov starejših od 65 let, leta 2000 pa naj bi jih bilo okrog 5300. V domovih za ostarele trenutno biva 280 žalskih občanov. Primanjkuje pa programov za organizirano pomoč na domu, za katero evropska ge-rontolška znanost zagotavlja, da je najprimernejša oblika pomoči starejšim. To bi pri nas potrebovalo vsaj 15 odstotkov ostarelih občanov, leta 2000 pa naj bi jo po Nacionalnem programu socialnega varstva prejemalo okrog 800 Žalčanov. Država in strokovne službe zaenkrat niso bile dovolj pripravljene na reševanje problema več kot 125.000 brezposelnih, zlasti iskalcev prve zaposlitve. Pri reševanju njihovih težav je v ospredju vprašanje gmotne varnosti, še vedno pa je premalo dejavnosti usmejenih v reševanje osebnih stisk brezposelnih. V žalski občini je bilo lani 2374 brezposelnih, od tega 466 iskalcev prve zaposlitve. Invalidom, ki se kljub telesni ali duševni prikrajšanosti lahko usposobijo za samostojno življenje in delo, skuša država z raznimi ukrepi zagotavljati enake možnosti kot ostalim občanom. Če pa se zaradi hude prizadetosti ne morejo vključiti niti v dejavnosti, ki potekajo pod posebnimi pogoji, so upravičeni do storitev in dajatev socialnega varstva. Takih invalidov je v Sloveniji 6000, od teh pa jih je 1500 vključenih v organizirane oblike varstva. Pripravljale! Nacionalnega programa ocenjujejo, da bo treba do leta 2000 mrežo služb institucionalnega varstva dopolniti še s 500 mesti. Hkrati bo potrebno razviti programe individualne pomoči invalidom na njihovih domovih. Gmotno ogroženih oseb, ki prejemajo denarne dajatve iz naslova socialnega varstva, je okrog 3 odstotke prebivalstva Slovenije. Denarno pomoč kot edini vir preživljanja prejema 1600 oseb. To so nesposobni za delo ali starejši od 60 let, brez dohodkov ali premoženja ter brez zavezancev, ki bi jih bili dolžni ali sposobni preživljati. Za uresničevanje Nacionalnega programa socialnega varstva do leta 2000 bo predvidoma potrebno namenjati več kot 0,8 odstotkov bruto domačega proizvoda. Več kot tretjino sredstev obsegajo so-cialno-varstvene dajatve in nadomestila za invalidnost, več kot desetino pa naložbe. Tako razmerje naj bi veljalo do leta 1998, nato pa bo delež naložb rastel počasneje, zlasti na račun nekaterih novih programov, ki naj bi uspešno nadomestili zavodske oblike varstva in jih že preverjajo v praksi. Delež sredstev, ki ga bodo prispevali upravičenci s plačilom storitev, bo obsegal 12 do 15 odstotkov celotne porabe na področju socialnega varstva. Sčasoma naj bi se tudi uveljavil sistem sponzorstva in donatorstva, ki bosta ob koncu leta 2000 predstavljala 2 do 3 odstotke sredstev socalnega varstva. Država bo spreminjala in dopolnjevala sedanje oblike financiranja storitev, tako da bo omogočala uporabnikom izbor zanje najustreznejših in najbolj sprejemljivih oblik pomoči ali varstva. SOCIALNO VARSTVO V OBČINI ŽALEC Občina Žalec zagotavlja osebno pomoč ter pomoč družinam na domu. K posebni pomoči sodijo svetovanje, urejanje in vodenje z namenom, da bi posamezniku omogočili razvijanje, dopolnjevanje, ohranjanje ter izboljšanje soci- alnih zmožnosti. Pomoč družini na domu obsega socialno oskrbo upravičenca v primeru invalidnosti, starosti in v drugih primerih, ko socialna oskrba na domu lahko nadomesti institucionalno varstvo. Občina Žalec v okviru proračuna zagotavlja 20-odstotni delež sredstev za delovanje Centra za socialno delo Žalec in doplačuje ali v celoti plačuje stroške oskrbe institucionalnega varstva več kot 130 svojim odraslim občanom. Iz proračunskih sredstev se pokrivajo tudi pogrebni stroški pokojnikov, ki nimajo dediča oziroma ti niso sposobni poravnati stroškov pogreba. Iz sredstev občine Žalec se doplačuje stanarina okrog 80 občanom mesečno in tudi plačila mesečnega obveznega zdravstvenega zavarovanja za več kot 1000 oseb. Nekaj sredstev so deležna tudi društva s področja sociale in zdravstva ter Območna organizacija Rdečega križa in Karitas. CENTER ZA SOCIALNO DELO ŽALEC V Centru za socialno delo Žalec razvijajo vse podporne dejavnosti in oblike skupinskega ter skupnostnega dela za vse generacije, predvsem v smislu sekundarne, terciarne in delno primarne preventive. Center podpira nevladne organizacije in skupine ter jim nudi pomoč v obliki brezplačne uporabe prostorov, strokovne literature, doizobraževanja ipd. Pred štirimi leti je Center pričel izvajati javna dela, sicer raznovrsten program te dejavnosti pa vsako leto dopolnjujejo, mu dodajajo nove vsebine in ga prilagajajo potrebam žalske občine in njenih prebivalcev. Najbolj se posvečajo otrokom in mladoletnikom. V dejavnost učne, vzgojne, socialne in okupacijsko-terapevtske pomoči je trenutno vključenih 240 otrok. Od decembra 1995 deluje v kletnih prostorih Centra za socialno delo Dnevni center za otroke in mladostnike Podmornica. V njem otrokom in mladostnikom nudijo učno pomoč, pogovor, svetovanje, en dan v tednu pa je namenjen dejavnostim, kot so slikanje, fotode-lavnica in podobno. V času počitnic bodo otrokom omogočali aktivno preživljanje prostega časa. Pripravili bodo pohode, teke, košarkaška tekmovanja ter dmženje s skupinami mladih za zdravo življenje in s skupinami ostarelih za samopomoč. Žagotovlje-no je strokovno vodenje, izvajanje dejavnosti pa je vezano na program javnih del. Poleg tega pa imajo v Centru za socialno delo Žalec še vrsto načrtov za prihodnost, ki so rezultat dela strokovnih delavcev centra in zunanjih sodelavcev, mentorjev, profesionalcev in prostovoljcev. Organizirati želijo non-stop linijo, ki bi starejšim osamljenim ljudem preko telefona omogočila kontakt z dežurno osebo, ki bo poskrbela za ustrezno uslugo (pomoč ob nezgodi, padcu, ob slabem počutju, ob požaru, v primeru, da se naročnik non-stop linije več ur ne javi v center...). Letos bodo uvedli tudi zaupni telefon za otroke in mladostnike, ki so izpostavljeni psihičnemu, fizičnemu ali spolnemu nasilju. Ustanovili naj bi tudi center za varstvo, delo in bivanje ljudi, ki potrebujejo vodenje ter krizni center, namenjen materam z otroki, mladostnikom in otrokom, ki se znajdejo v trenutni stiski. Omogočeno jim bo nekajmesečno zavetje, pred namestitvijo v krizni center pa bo o vključitvi interesenta odločala petčlanska komisija. Skupaj z interesentom bodo pripravili terapevtski dogovor o pogojih za vključitev in bivanje, o namenu bivanja in obveznosti ter rokih za njihovo izpopolnitev. Poleg Centra za socialno delo v Žalcu na socialnem področju delujejo še Rdeči križ, Karitas in dva doma upokojencev. NATAŠA VERK Intervju z Vilijem Resnikom__________ REDKA ZVEZDA Ko so se ločila pota skupine Pop Design in Vilija Resnika, si ga mnogi niso mogli predstavljati kot solista. Na prepričevanje nekaterih prijateljev in predvem hčerkice Sare se je Vili pobral, vrnil v glasbo in novo življenje. Še vedno je deležen kar nekaj polen pod noge, ki pa ga ne ustavijo, ker ve, da ga podpira občinstvo. Zaupa v izkušeno ekipo, ki je pomagala spraviti na plan njegov prvenec Zdaj živim. Povej nam nekaj o začetkih glasbene kariere! Že kot otrok sem v osnovni šoli zelo rad pel in igral kitaro. Imel sem nekaj skupin, v katerih je igral tudi moj brat. Prvo resno skupino smo ustanovili ob koncu srednje šole. Igrali smo rock, skupina pa se je imenovala Herbi. Takrat smo poslušali in preigravali AC/DC, Black Sabbath, Deep Purple... Zaželel sem si igrati komercialo, saj se je moje razmišljanje spreminjalo. Prišel sem v obdobje drugačnosti in s tem v skupino Spin. Pozneje me je povabil k sodelovanju Tone Košmrl in me prosil, če bi posnel eno pesem v studiu Tivoli. Najprej sem prošnjo zavrnil, češ da me ne zanima ta glasba, vendar sem kasneje privolil, saj sem bil edini od desetih prevcev, ki je lahko del pesmi hasta la vista odpel dovolj visoko. Kaj nam lahko poveš o svojem prvem samostojnem albumu. Je bilo kaj težav pri nastajanju tega projekta? Zaupaj nam kakšen dogodek, ki ga nisi še nikjer prej omenil. Ko je prišlo do konca in so se naše poti ločile, sem bil postavljen pred dejstvo, ali še delati v glasbi ali pa končati glasbeno življenje in se vrniti nazaj v službo. Na podlagi želja ljudi so me pregovorili, da sem prosil Primoža Petrco, naj mi naredi dve pesmi (Zdaj živim in Ker veš, da te ljubim). Tu so ljudje govorili, da sem imel pripravljen material že vnaprej, kar pa ni res. Kaseta in CD sta izšla letos, nastajala pa sta skoraj pol leta. Zelo sem ponosem na svoj prvi solo projekt, saj je vse, kar je prvo, najlepše. Obdajali so me mešani občutki. Ko sedaj slišim pesem Zdaj živim, me stisne pri srcu, ker se spomnim, kaj je bilo. Finančno sem preskrbljen, saj se je založba Menart resno zavzela za mene, za kar sem jim zelo hvaležen. Plačali so mi studio, videospot, izdajo in pa reklamni material. Najprej niso bili pripravljeni sodelovati, ker so hoteli slišati, kaj bodo naredili Pop Design. Ko so slišali, so se odločili za mene. En večer, ko je šlo snemanje proti koncu, sem bil tako zelo utrujen, da sem še stal na nogah in skakal, vendar pa so mi oči zlezle skupaj in nisem mogel ničesar več. Zakaj je prišlo do menjave spremljevalne skupine? Kako si prišel na idejo o sodelovanju z Maretom Lebarjem? Najprej sem sodeloval z Deja Mušič Bandom. Sodelovanje je bilo zelo profesionalno, saj so oni igrali tisto, kar sem jaz hotel, vendar finančno to ni bilo izvedljivo. Plačevati je bilo potrebno šest ljudi, kar je prevelik zalogaj za trenutno stanje na slovenski glasbeni sceni. Pogovarjal sem se s Sergejem, ki je igral bas pri skupini Ognjerezi, da iščem skupino, ki bi me spremljala in bi igrala to, kar bi sam hotel. Naslednji dan smo imeli sestanek in sodelovanje je steklo. Oni so bili v igri še pred Deja Mušič Bandom, vendar se pogledi na glasbo niso ujemali. Kasneje so ugotovili, da ni vse tako, kot so si predstavljali, saj ti nič ne pomaga, če delaš dobro glasbo in posnameš kvalitetne albume. Konec koncev se vse vrti okrog denarja, ki ga za tako zvrst ni. Kako bi ocenil Slovensko glasbeno sceno in kje se ti vidiš v njej? Vsi prijatelji, sodelavci in znanci so mi govorili, da je škoda, saj sem dober fant, vendar ne bo nič več, kot je bilo prej. Ko sem začel delati, so bili vsi ti ljudje blazno presenečeni, da sem naredil to, kar sem naredil, tako dobro. Presenetil sem celo samega sebe. Nikoli ne razmišljam o tem, kje se vidim. Predvsem bi rad igral dobro glasbo, ki bo všeč meni in moji publiki. Rad bi čim več nastopal in prek koncertov ljudi prepričal o svoji glasbi. Kvaliteta glasbene scene se blazno dvigne. Zmeraj več je hitov, zato se morajo glasbeniki zmeraj bolj boriti za svoj prostor na slovenski glasbeni sceni. Konkurenca je iz dneva v dan večja. Kaj meniš o letošnjem ZUTEM PETELINU, o sami aferi okrog imena in kaj pričakuješ od njega naslednje leto, ko bo sodeloval tudi tvoj projekt? Nimam časa razmišljati in se obremenjevati o tem petelinu ali kar koli to že je. Če bi dobil petelina, noto ali Viktorja, bi bila to še ena dodatna nagrada za moje dosedanje delo. Večina glasbenikov se pritožuje nad vdorom Hrvaških izvajalcev na naš trg. Kaj pa ti misliš o tem? Zelo sem razočaran in obenem mi je žal, da se samo pritožujemo, saj bi se lahko združili in skupaj kaj ukrenili. Ko je treba povedati kaj konkretnega, so vsi tiho. Zato naj hrvaški glasbeniki pametno delajo, pridejo in pokasirajo, mi pa naj bomo tiho in to gledamo. Tako ali tako imajo oni dosti boljšo strategijo dela, saj so tam glasbeniki samo glasbeniki, vse ostalo pa delajo agencije in managerji. Njim se noben organizator ne upa zbijati cene, kot se to dogaja z našimi izvajalci. Kako vzdržuješ kondicijo za nastope, izbiraš imidž izgled, in če imaš svojega kreatorja, kdo je? Kondicijo vzdržujem z rednim tekom in občasnim obiskom fitness centra, za izgled skrbi predvsem Borut s svojimi izdelki Air base. Imam celo kolekcijo usnjenih izdelkov, ki je plod sodelovanja z njim. Letna oblačila uporabljam znamke Fanatic, ki so tudi eni izmed mojih osebnih sponzorjev. Ne smem pozabiti še Conversov Ali star, ki so pravi copati za nastope. Za vsako stvar imam svojega sponzorja, saj je to tudi del posla. Kako se oblačiš v privatnem Življenju? Te zelo moti, če se kdaj oblečeš v večerno obleko? Oblačim se enako kot na odru, saj se samo tako počutim dobro in izražam samega sebe. Imam svoj izgled, ki ga ne spreminjam. Dobro se zavedam, da je to velik del posla. Nerad se oblečem v večerno obleko, ker takrat postanem nekdo drug. Počutim se kot klovn, ljudje pa me gledajo, kot bi padel z marša. Imaš rad avanture in nova doživetja? Rad bi odpotoval nekam za 14 dni in pustil vse za sabo. Odšel bi nekam z družino, kjer me ne bi nihče motil in bi se lahko popolnoma posvetil ženi in otrokoma. To bi bila zame največja avantura. Kako se najraje zabavaš? Edina prava zabava je zame zabava na odru. In tam porabim vso svojo energijo. Na odru se iztrošim do konca. Seveda pa mi je v veliko veselje, ko pridem ^. j domov k družini, kar se zgodi zelo redko, saj sem zelo zaposlen z glasbo. Kakšno glasbo poslušaš (naj izvajalci) ? Najraje poslušam instrumentalno glasbo. Zelo so mi všeč Bon Jovi in svoj čas Europe. Poslušam vso glasbo, ki je popularna in se vrti na radiu. Želel bi si, da bi tudi slovenska publika bila nagnjena v tej smeri. Kaj te mori in kaj pritegne pri ljudeh? Vedno se najdejo ljudje, ki si jim všeč in tisti, ki me imajo radi. Tisti, ki mu nisem všeč, ne bo prišel k meni. Ljudje, ki me imajo radi, so moj izvor pozitivne energije. Energijo, ki jo črpam, jo poskušam tudi sam oddajati. Želo me moti slovenska zavist in neiskrenost. Ljudje lahko govorijo čisto drugače, ko so s tabo, kot pa takrat, ko te ni. To je gola hinavščina. Tudi sam sem že začutil zavist, vendar mi to ni težko priznati. Ko je nastal kakšen slovenski hit, sem si blazno želel, da bi to pesem naredil jaz. Kako si se ob tolikšnem številu oboževalk odločil za svojo ženo? Kako si vedel, da je “taprava”? Predvsem moram reči, da je “taprava”, čeprav nisem še popolnoma prepričan v to, saj celo življenje spoznavaš človeka in se učiš. Šele kasneje se lahko zgodi, da dva nista za skupaj. Imam družino, ki je zelo ponosna name in jaz na njo. To je moja najpomembnejša stvar v življenju. Z ženo sva se poznala že pred Pop Designom, zato ni glasba vplivala na njo, morda bi si celo želela, da bi pustil glasbo in se bolj posvetil njej in družini, vendar bi s časom ugotovila, da to ni to. Kako si jo osvojil? Ti stoji ob strani pri tvojem delu? Vedno mi stoji ob strani, me vspodbuja in verjame vame. Sem človek, ki zelo veliko govori, zato sem ji nakladal v nedogled. Imam nek svoj šarm, ki je prava vrlina. Šarmiral sem jo, tako da je na koncu le popustila. Vemo, da si očka hčerki Sari in sinčku Timu. Kako onadva prenašata tvojo odsotnost, kako reagira Tim, ko vidi očka na televiziji? Kaj ti pomenita? Ko se pojavim na televiziji, in ko Tim to vidi, postane rahlo zmeden. Leti k mami in ves čas kliče ata, ata. Sara je zelo ponosna name. Ko se sprehajava in sem prejšni dan bil na televiziji, ji v šali pravim: “Tarnala, veš kaj je tvoj foter? Tvoj foter je jack, kaj si pa ti?” Ona pa mi v šali zabrusi nazaj: “Nisi jack, ti si drek!” (ha, ha, ha) Kako je prišlo do sodelovanja Sare v videospotu Potepuh skupine Pop Designe? Najprej sem bil proti temu, saj bi mi potem vsi očitali, da teram svoje otroke, vendar me je žena prepričala, da če jaz ne bom porinil svojih otrok, kdo jim potem bo. Na koncu je izpadlo prav fino. Za konec še zadnje vprašanje. V Roki rocka se je pojavila prva slovenska metal skupina Interceptor, ki je naredila priredbo pesmi Pokliči me nocoj skupine Pop Design. Kakšna je bila tvoja reakcija? Kaj meniš o tem, da je metal skupina naredila pop priredbo v metalu? Ali bi lahko njihov pevec postal zamenjava Viliju in ali se zna zgoditi projekt Vilija Resnika in skupine INTERCEPTOR? Takrat sem samo gledal, vendar se mi je zdelo zanimivo. Vprašanje je samo, kako so naši oboževalci gledali na to. Izvedba komada je bila zelo dobra, čeprav nisem pristaš te glasbe. Bila mi je celo všeč. Mislim, da bi se to moral pogovoriti z Tonetom, vendar ne verjamem, da bi bil za to. Predvsem bi moral začeti drugače peti (ha, ha, ha). Obstaja velika možnost, saj bi bila to čisto nova zvrst na slovenski glasbeni poti (POPTTTRASH). Gregor Čulk - Lepi Pogovarjali smo se z Vojkom Volavškom ODKRIVANJE NEZNANIH SVETOV Vojko Volavšek je 26-letni slikar iz Celja, ki bo do konca junija razstavljal v žalskem Cajfe Clubu Lati. Razstavljal je že v Celju, pripravlja pa se na razstavo na Češkem. Vojko Volavšek, samouk iz Celja Njegovo slikarstvo spada v zvrst nadrealizma, katerega je v Sloveniji malo. Vojko Volavšek uporablja različne tehnike, med katerimi gotovo velja omeniti airbrushing, olje in grafiko. Pri oljnem slikanju uporablja posebno tehniko, saj je površina njegovih oljnik slik gladka, medtem ko je pri drugih slikarjih večinoma reliefna. “S slikarstvom se ukvarjam, odkar sem prvič prijel svinčnik v roke,” pove Vojko Volavšek. “Resneje pa sem se z njim pričel ukvarjati v srednji šoli, ko me je k slikanju vzpodbujal profesor Ratimir Pušelja. Na likovno akademijo se nisem vpisal, torej sem čisti samouk.” Vsebina njegovih slik je globoka. “Rad bi vzpodbudil razmišljanje pri ljudeh. Grafike so sicer enostavnejše, večina slik, ki se jih zdaj lotevam, pa so iz zbirke Nevidni svetovi. Že ta naziv sam pove, da gre za svetove, v katerih smo in nismo; skriti so v naši podzavesti. Če gre nekdo mimo moje slike, pa se ustavi in ugotovi, da mu prizor na sliki nekaj pomeni, potem je moj namen že dosežen. Nekatere moje slike so fantazijske, nekatere pa bolj neposredne. Veliko uporabljam simbole, saj so simboli nekakšna povezava s podzavestjo. Če nekdo na primer na sliki vidi ptiča Feniksa, bo podzavestno takoj vedel, kaj naj bi to pomenilo. Mislim, da podzavest najbolj reagira na simbole.” Po njegovem mnenju slika ni le lep predmet, ki ga kupimo in obesimo na steno, ampak si jo je treba pozorno ogledati in ugotoviti, kaj nam predstavlja. “Nisem užaljen, če ljudje morda ne razumejo vedno, kaj sem hotel s sliko izraziti, saj je v nekatere vpletena precej težka simbolika. Če me nekdo vpraša, kaj naj bi katera od mojih slik pomenila, mu to tudi razložim. Se celo jaz sam kdaj koga vprašam, kaj njegova abstrakcija predstavlja. Vsak ima namreč neko samo svojo izpovedno moč. Všeč mi je, da nekateri abstraktni slikarji vztrajajo pri svojem slikarstvu tudi, če so kritike negativne.” Njegovo mnenje o kritiki je deljeno. “Kritiki te lahko povozijo, lahko te pa tudi dvignejo. Kupci pogosto spremljajo kritike in se na podlagi teh odločijo za nakup določene slike.” Vojko Volavšek naslika okrog 5 unikatov na leto, poleg tega pa še kakšnih 5 bolj komercialnih slik. Sam ve, da so originalne slike drage, vendar je tako predvsem zaradi časa, ki razstavne prostore in če nisi v društvu, tam ne moreš raz-sta-vljati. S tem imam slabe izkušnje. Sele, ko že imaš za sabo kakih deset razstav in določeno število prodanih slik, se lažje uveljaviš,” meni Vojko Volavšek. Na srečo, kakor pravi, pa v zadnjem času sodeluje z Mihajlom Lišaninom iz Limita Štore, ki mu je ponudil razstavo v zdravilišču Dobrna. To bodo pripravili januarja 1997, razstavljenih pa bo okrog 30 slik. “Mihajlo Lišanin dobro organizira tudi odprtje razstave in povabi prave ljudi, kar lahko slikarju zelo pomaga v njegovem uveljavljanju in odpiranju vrat drugih razstavnih prostorov. Omeniti pa bi moral tudi Aleša ga za ustvarjanje veliko porabi. Mogoče pa je kupiti kopije njegovih slik. “So pa v Sloveniji veliki problemi za mlade umetnike, še sploh za tiste, ki želijo samostojno delovati. Nekatera dru-štva imajo zakupljene določene Čretnika, kij mi je omogočil razstavo v Žalcu. Všeč mi je, da ima odprta vrata tudi za mlade, še ne prav uveljavljene slikarje. Velik problem se namreč pojavi na začetku slikarjeve poti, ko se trudiš uspeti, pa so ti vrata zaprta. Mladim umetnikom so vrata odprta tudi v celjskem Pop Teatru. Začeti je treba na takih lokacijah, šele potem pa te sprejmejo tudi galerije.” Ker pa se pri nas od slikarstva vsaj v prvih dvajsetih letih ne da živeti, se Vojko Volavšek ukvarja tudi z aranžerstvom, oblikovanjem in fotografijo. Vendar pravi, da ga to delo pogosto duši, saj bi veliko raje slikal. Ko namreč dobi idejo za sliko, se komaj odtrga od nje in je pogosto prisiljen ustvarjati tudi ponoči. Neustavljivo ga privlači odkrivanje neznanih svetov. NATAŠA VERK IZ POLICIJSKE BELEŽKE SMRTNO TRČENJE. 5. junija ob 15.55 uri je 58-Ietni Marjan R. iz Teharja vozil osebni avtomobil iz smeri Celja proti Žalcu. Izven naselja Dobriša vas je v neposredni bližini bifeja Zlati križ zapeljal na levo stran vozišča, kjer je trčil v osebni avtomobil 22-letnega Romana M. iz Mozirja. V vozilo Romana M. je trčila še za njim vozeča voznica osebnega avtomobila, 32-letna Vesna J. iz Lopate. V silovitem trčenju se je voznik Marjan R. tako hudo ranil, da je na kraju nesreče umrl. Voznik Roman M. in sopotniki v njegovem vozilu, 46-letni Anton M., 43-letna Šarika M. in 17-letna Sona M., vsi iz Mozirja pa so utrpeli lažje telesne poškodbe. POVZROČIL NESREČO IN POBEGNIL. 13. junija ob 14.50 uri je neznani voznik kombiniranega vozila znamke Renault Traffic, svetlo rjave ali bež barve, z rdečimi ali rjavimi črtami ali napisom na bočni strani vozil po regionalni cesti iz smeri Polzele proti regionalni cesti Šentrupert -Mozirje. V križišču navedenih cest je z vozilom zapeljal na prednostno^ cesto v trenutku, ko je iz smeri, Šentruperta pripeljal voznik kombiniranega vozila, 24-letni Boštjan C. iz Dolenje vasi. Boštjan C. je sunkovito zaviral in se umikal v levo, pri tem pa je čelno trčil v tovorni avtomobil, ki ga je nasproti pripeljal 56-letni Jožef V. iz Vrhnike. Jožef je s tovornjakom že stal na cesti, ker je nameraval zavijati v leto. Pri trčenju so se lažje telesno poškodovali trije. Voznik vozila Renault Traffic je z nepoškodovanem vozilom s kraja nezgode odpeljal v smeri Braslovč. Voznika pozivamo, da se zaradi razjasnitve okoliščin nesreče javi na PP Žalec ali po telefonu na št. 92. Kdor bi kar koli vedel o pobeglem vozniku, ga prosimo, da to sporoči na tel. št. 92. SMRTNA NEZGODA S TRAKTORJEM. 3. junija, nekaj po 13. uri, so bili policisti obveščeni, da se je okoli 9.00 ure v Dobriču nad Polzelo zgodila delovna nezgoda s traktorjem, v kateri je voznik umrl. Med delom s traktorjem se je smrtno ponesrečil 62-letni Ferdinand B. iz Pariželj. Traktorist je vozil traktor z lahkim, doma narejenim enoosnim priklopnikom po kolovozni poti, ki pelje proti njegovemu vinogradu. Ko je vozil po klancu navzdol, iz neznanega vzroka ni zavil levo proti vinogradu, ampak je zapeljal naravnost po travniku. Na koncu travnika je začel zavijati v levo. Pri tem se je traktor prevrnil na desni bok in zdrsel po hudi strmini. V nesreči se je traktorist tako hudo ranil, da je med prevozom v bolnišnico umrl. TATVINA UMETNIŠKE SLIKE. 6. junija so iz Zavoda za kulturo Žalec javili, da je iz avle Doma II. slovenskega tabora v Žalcu izginila umetniška slika slikarja V. Tomama (na 70 x 40 cm veliki sliki je motiv Obrambni stolp v Žalcu). Neznani tat je sliko odtujil med 18.00 uro (05. 06.) in 6.30 uro (06. 06.). V avlo je prišel skozi odklenjena vrata. Žavod za kulturo Žalec je s tatvino oškodovan za okoli 225.000,00 tolarjev. PRIJETLI TATU. 3. junija je bil v Velenju odvzet osebni avtomobil znamke Renault 19, last Pavle L. 11. junija so policisti v Piranu s tem avtomobilom pri vožnji zalotili njim dobro znanega 28-letnega Mirka S. iz Žalca. EKSPLOZIJA. 10. junija ob 08.45 uri je prišlo do eksplozije prahu v filtrirni napravi za odse-sovanje prahu iz brusilnih strojev v obratu Iverka, GLIN Pohištvo v Nazarju. Pri brušenju iverne plošče se je manjši del velikosti okoli 10 x 5 cm odlomil in ostal v stroju. Pri brušenju naslednje plošče pa se je zagozdil med ploščo in brusnim papirjem, pri mmmm mim + čemer je prišlo do močnega trenja in iskrenja. Odsesovalna naprava je skupaj s prašnimi delci v filtrimo napravo potegnila tudi iskre, ki so povzročile eksplozijo prahu v filtrirni napravi. Po eksploziji je prišlo do vžiga pahu v sami filtritni napravi, odseseval-nih ceveh, ter brusnem stroju. Požar so pogasili gasilci interne gasilske enote in delavci Glina. Pri tem ni bil nihče telesno poškodovan, nastala materialna škoda pa znaša okoli 20,000.000,00 SIT. OROPAL MENJALNICO. 10. junija ob 08.20 uri je bil menjalnici HIPO na Gosposki u. v Celju izvršen oborožen rop. Osumljen je bil moški star 20 let, srednje postave, deškega gladkega obraza, brez brk in brade, svetlo kostanjevih las, oblečen v modre kavbojke in rdečo jakno, ki se zapira na zadrgo. Na glavi je imel rdečo kapo s šiitom ter sončna očala. Med begom je jakno, kapo, očala, torbo s pištolo in denarjem odvrgel. Policistom je uspel pobegniti, vendar so ga že po dveh dneh uspeli izslediti. Osumljenega 19-letnega S. K. iz Celja so kriminalisti privedli k preiskovalnemu sodniku. KRAJA AVTOMOBILA. 13. junija okoli 11.00 ure je bil s parkirnega prostora pred blagovnico LENA v Levcu odpeljan neznano kam kombiniran avtomobil, znamke Volksvvagen Sharan, reg. št. LJ 36-66V, višnjevo rdeče barve. Avtomobil je nov, bil je odklenjen in v njem kontaktni ključ. Vozilo je last podjetja FROSA iz Ljubljane, izposojenega pa je imel Zlatko S. iz Celja. UDARILA STRELA. 12. junija je nekaj pred 17.00 uro udarila strela v starejši kozolec, last Ljudmile G. iz Lok. Strela je povzročila požar. Gasilci iz Lok in Ojstriške vasi so ogenj pogasili še v začetni fazi, tako da nastalo škodo ocenjujejo na okoli 50.000,00 SIT. OSUMLJEN VLOMOV. V zadnji dneh do bili izvršeni vlomi v vikende na območju Pongraca, Marija Reke in Reške koče. Vlomilec iz objektov pretežno odnaša prehrambene artikle in pijačo. Osumljenega 29-letnega Božidarja G., je bil izpuščen na dopust iz zaporov v Mariboru, kamor pa bi se moral vrniti že 1. junija, so izsledili v Andražu nad Polzelo. Po prvih ugotovitvah je navedeni od Slov. Bistrice, Slov. Konjic, Celja in do prijetja na žalskem območju storil preko 20 vlomov v različne objekte. Obsojenec je bil vrnjen na svoje mesto, kjer mu vsaj za nekaj časa ne bo dana možnost izvrševanja kaznivih dejanj. ROJSTVA Martina GOVEJŠEK iz Griž - deklico Mojca URAN JEK iz Žalca - deklico Barbara STERNAD iz Braslovč - fantka Jolanda ZAVŠEK iz Ponikve - deklico Sabina CERIČ iz Žalca - deklico Katja BASLE iz Žalca - fantka Ana FUHRER iz Ponikve - fantka Breda ČVAN iz Vranskega - fantka POROKE Drago PIKEL iz ^Jeronima in Renata MIKLAUŽIČ iz Tabora Roman TKAVC iz Železnega in Klementina VEBER iz Pernove Milan LOBNIKAR iz Marije Reke in Monika SORLAN iz Prebolda Sandi SEMPRIMOŽNIK iz Vranskega in Florjana ZAVRŠNIK iz Kaple Marko URANKAR iz Gomilskega in Evelin HROPOT iz Zg. Grušovelj Mirko STOJNIČ in Jolanda AMBROŽ, oba iz Prebolda Aleksander OCEPEK iz Rečice ob Paki in Aleksandra RAMŠAK iz Skorna Zlato poroko sta sklenila Franc in Ljudmila DOBRAVC iz Brega pri Polzeli SMRTI Franc MAIKJR •;; r ismr*57 lc' iz Podloga, 74' let kT^fželi^O let iz Dobrteše vasi, 60 let Frančiška SLEZINGER :iz Žalca, 85 let . Karolina FILIPIČ irsii/4 "■ iz Matk. 70 let VremjNa 2, Tet.:063/7U-686, 715-605 3310 Želeč 0609/635-717 10-letnica celjskega klica v stiski SKUPAJ BOMO POISKALI IZHOD Obletnica je trenutek za spomine in trenutek za načrte, priložnost za proslave in iskanje novih poti. V desetih letih so prostovoljci na Klicu v stiski darovali svoj čas, svoje misli in srce tistim, ki so jih potrebovali. Spoznali so mnogo zanimivih ljudi in jim bili, v zanje pomembnih trenutkih, prijatelji. V desetih letih je na telefonsko številko 9781 odgovarjalo več kot 60 svetovalcev. Pripravili so več okroglih miz in sodelovali v organizaciji Združenja svetovalcev slovenskih kriznih telefonov. Prvi sedež združenja je bil prav v Celju. Kot del Slovenskega združenja so se vključili v mednarodno federacijo IFOTES, v kateri tudi aktivno sodelujejo. Posebej prijateljske stike so navezali s kriznimi telefoni iz sosednjih držav, zlasti še s Telephonseehlsorge - Graz in s Kriznim centrom iz Zagreba. V celjski regiji sodelujejo z ustanovami, ki imajo področje dela povezano z njihovim, predvsem z Ambulanto v duševni stiski, ki lahko, če je potrebno, vedno nudi psihiatrično pomoč klicalcem (psihoterapija zakonskih parov, adolescentov, suici-dantov...). Zelo dobro sodelujejo s Psihiatrično bolnišnico Vojnik ter z Zdravstvenim domom v Celju, s Karitasom, Centri za socialno delo, s šolami in vrtci, z regionalnim Zavodom za zdravstveno vartsvo ter s službami UNZ v regiji. V letošnjem letu so imeli številne akcije s ciljem izboljšati kakovost življenja na Celjskem. Ob pomoči strokovnjakov iz Psihiatrične bolnišnice in Ambulante za pomoč v stiski pa v bližnji prihodnosti načrtujejo PROSLAVA OB DNEVU DRŽAVNOSTI Občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec pripravljata v nedeljo, 23. junija ob 18-ih v Domu 11. slovenskega tabora osrednjo proslavo v počastitev 5. obletnice dneva državnosti. Pozdravni govor bo imel župan Milan Dobnik, nastopila pa bo Akademska folklorna skupina France Marolt. ustanovitev treh Klubov prijateljstva (za zakonce, za mladino in za tretje življenjsko obdobje). Ob proslavi 10. obletnice delovanja Klica v stiski so v soboto, 8. junija, v celjskem Narodnem domu podelili priznanja prostovoljnim svetovalcem. Vseh deset let sta na Klicu v stiski prisotni dr. Cvijeta Pahljina in Brigita Požek. Pripravili so tudi okroglo mizo na temo Moj pogled na kvaliteto življenja na celjskem. Povabljeni so bili predstavniki različnih institucij iz vse regije, okrogle mize pa se je udeležil tudi predstavnik Psihiatrične klinike iz Zagreba. Psihiatrinja dr. Cvijeta Pahljina, ki vodi Klic v stiski, je dejala, da bi bilo potrebno veliko več strpnosti v družinah. Zavedati se moramo, da smo si različni, to različnost pa je treba sprejeti in spoštovati v svojih bližnjih. Naučiti se moramo poslušati drug drugega, saj bomo le tako lahko razvili trdne vezi zaupanja z ljudmi. Pozorni moramo biti na svoje besede, saj imajo te veliko moč; lahko globoko ranijo ali pa nekoga popeljejo iz duševne stiske. “Zelo so nevarne grožnje s samomorom, ki so se zakoreninile in so postale del razširjenega samomorilnega vzdušja,” meni dr. Cvijeta Pahljina. Brez globljega razmišljanja zagrozimo, da se bomo ubili ali odšli za vedno, vsaka taka ponovljena destruktivna misel pa le še utruje v nas nagnjenost k uničevanju. Celjska regija je po stopnji samomoril-nosti nad republiškim povprečjem, Slovenija pa v samem svetovnem vrhu samomorilnosti, takoj za Madžarsko. Tudi s takimi primeri se srečujejo prostovoljci na Klicu v stiski. Vse pogosteje se pojavljajo tudi problemi z alkoholizmom in eksistenčne težave. Zaradi slednjih se dr. Cvijeta Pahljina zavzema za parlamentarno razpravo in spremembo zakonoda- je, tako da bi bila obvezna delovna doba za moškega 35 let in za žensko 30 let. Tako bi več mladih dobilo zaposlitev. Brane But, direktor Centra za socialno delo v Celju, zagovarja stališče, da sta za kvaliteto življenja pomembna tako materialni kot nematerialni vidik. Na žalost je vse več ljudi na robu preživetja, izredno upada število otrok, manjša se nataliteta. Nezaposlenost, zlasti mladih, prinaša s sabo velike osebne stiske, s problemi pa se srečujejo tudi ostareli, ki se soočajo z eksistencialno ogroženostjo. Vsem tem so na številki 9781 na voljo prostovoljci, ki so pri-pravljeni prisluhniti vsakršni stiski. Telefon zagotavlja anonimnost klicalca, ki mu je v vsakem trenutku na voljo nekdo, ki mu bo skozi pogovor skušal pomagati. Ob pogovorih po telefonu se trudijo klicalca poslušati, razumeti njegov problem, se vživeti v njegovo osebnost in skupaj z njim poiskati najboljši izhod iz dane situacije. Trudijo se, da bi klicalec začutil, da so svetovalci na njegovi strani in da verjamejo v pozitiven izhod iz njegove stiske. Teoretično se opirajo na metodo kratke psihodinamsko orientirane psihoterapije v kombinaciji s Franklovo logoterapijo. Večkrat se določenih problemov ne da rešiti v enem pogovoru. V teh primerih, če je potrebno, klicalca napotijo v psihiatrično ambulanto, k splošnemu zdravniku ali pa ga povabijo, naj ponovno pokliče. Svetovalci so za svoje delo primerno usposobljeni. Ljudem v stiski želijo dopovedati predvsem, da življenjska stiska ni katastrofa, ampak je priložnost za iskanje novih poti, novih odnosov z okoljem ter dodatnih notranjih možnosti razvoja. Vsaka krizna situacija je kot domača naloga, ki nam jo zastavlja življenje, na nas pa je, da jo čim bolje rešimo. Namesto strahu naj bi ostali zbrani, namesto obupa naj bi čutili upanje v lastne moči, namesto naveličanosti naj bi bila prisotna želja, da nadrastemo sami sebe. Šele takrat bo prišlo do spremembe v svetu, v katerem živimo. NATAŠA VERK METRSKO BlAGOt POZAMENTERIIA t MODNI DODATK V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: X 71 P IZ /i t K 71 P - velika izbira kvalitetnega spomladanskega blaga - velika izbira svile - mečkana viskoza - mikrofibre vseh vrst - enobarvne mikrofibre in viskoze - vzorčaste mikrofibre in viskoze - svilene rute - več kot tisoč vrst gumbov VBOČft CBN* kOPfilk ZA MUPtSVČNO Plfito! & IZ /t KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC K 7t P IZ A f Kvaliteto prodajamo poceni! PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Ob 5. obletnici vojne za Slovenijo Bilo je 26. junija 1991, ko je na proslavi ob dnevu razglasitve samostojnosti in s tem plebiscitarne volje večine Slovencev predsednik Milan Kučan dejal: “Nocoj nam je še dovoljeno sanjati.” Vzneseni nad temi besedami ga mnogi med nami nismo prav razumeli. Saj vendar nismo vedeli (in morda je bilo še najbolje tako), kaj nam grozi, kaj nas bo prebudilo ie v naslednjem jutru. V tej noči smo slavili dejanje in odločitev, s katero smo na plebiscitu za samostojno Slovenijo dokazali, da znamo biti Slovenci tudi enotni, da smo v popolni samoti nase vzeli tako veliko dejanje. Optimizem se je izplačal - J. Janša: Premiki Gotovo pa se nismo mogli v popolnosti zavedati, kakšne priprave so tekle že pred in med samo proslavo. “Zaradi materialni in moralnih razlogov smo osamosvojitev ... načrtovali kot politično dejanje, pri katerem ne bomo uporabili sile. Nismo pa se odrekli pravici, da se ... branimo z našemu času in prostoru primernimi sredstvi,” je v svoji knjigi Premiki o pripravah na osamosvojitev Slovenije zapisal Janez Janša. Dejstvo je bilo, da Slovenija ni imela dovolj usposobljenih vojakov in ne primerne opreme za dolgotrajen spopad. Primanjkovalo je komunikcijskih sred- stev in zlasti protiletalske o-brambe. Zato se je politični vrh odločil za drobno, a pomembno zvijačo. V prvi polovici junija 1991 se je razširjeno predsedstvo Republike Slovenije odločilo, da bo formalni sprejem ustavne listine predlagan parlamentu 25. junija, proslava pa je že tako bila napovedana za 26. junij. Politični in vojaški Beograd je skoraj do zadnjega menil, da bo razglasitev samostojnosti Slovenije 26. junija 1991, naslednji dan pa naj bi se pričel prevzem dejanske oblasti. Zato so začetek vojaškega posega načrtovali za zgodnje jutranje ure 27. junija. V resnici pa je Slovenija že 25. junija 1991, takoj po razglasitvi zakonov, brez enega samega strela ali uporabe druge prisile prevzela carino, mejne prehode in nadzor letenja. 26. junija je Milan Kučan prejel telefaks Jožeta Slokarja, takrat še člana ZIS, v katerem so mu bili poslani osnutki dveh sklepov, ki jih je ZIS sprejel na nočni seji. To je bila uradna vojna napoved. Uradno se je agresija JA na Slovenijo pričela 26. junija ob 3.30, ko je ZIS sprejel odlok o blokadi državne meje v Sloveniji, praktično pa 27. junija ob 1.15, ko je lahka protiletalska oklepna baterija JA pri Metliki prestopila državno mejo. Gotovo je vsem še kako dobro ostalo v spominu dogajanje naslednjih desetih dni. Prebudilo nas je obvestilo o tankih, ki se prebijajo proti Brniku, o barikadah, ki so jih že v minuli noči našega veselja in sanj postavljali policisti in pripadniki teritorialne obrambe. Sama sem nekaj časa strmela v televizijski ekran, ne da bi znala oblikovati svoja občutja, ne da bi zmogla razumeti. Skozi misli so mi brzele tiste še ne čisto pozabljene parole, kako tujega nočemo in svojega ne damo. Počasi se je v meni in gotovo v nas vseh razraščal strah. In potem poročila: oklepni bataljon je krenil proti Brniku, enota iz Kranja se je pripravljala na pohode proti gorenjskim mejnim prehodom, v Mariboru so tanki prebili barikado, iz Varaždina je deset tankov prodiralo proti Lendavi, iz Tolmina proti Bovcu, iz Postojne proti Kozini in Vipavi... “Z oglušujočim zvokom so presekali zrak migi, okrog so zapršeli šrapneli izstreljenih raket. Petletne punčke starši niso mogli več miriti, začela se je tresti in jokati. Pilotov ni zanimalo, kdo je civilist in kdo vojak... Z desnega krila prve borbene vrste so zahtevali bolničarja... deset mrtvih, med njimi pet voznikov kamiona...” je zapisano v knjigi 10 dni vojne za Slovenijo. Pa potem slike barikad, podobe mladih fantov v tankih Jugoslovanske armade, ki očitno niso prav vedeli, kam so namenjeni in zakaj. Vprašali so novinarji enega izmed njih, kam je namenjen in ali se mu zdi prav takšno početje, pa je le sklonil glavo in nemo odkimal. In občudovati sem morala ogorčenje ljudi, ki so bili pripravljeni postaviti svoje avtomobile na pot tankom, da bi jih zaustavili ali vsaj upočasnili na njihovi poti. “Mi smo doma,” je dejal tedaj Janez Janša v svojem nastopu na televiziji, “agresorji pa bodo prej ali slej spoznali, da so na tuji zemlji, da samo tanki in letala niso dovolj, da morajo jesti in piti - in vsako noč jih bo manj.” Po prvih sestrelitvah helikopterjev JA je prišlo do preobrata v vojni. V nas se je poleg ogorčenja dvignil tudi pogum in zaupanje v teritorialno obrambo. Novinarji so si drznili poročati z najbolj nevarnih mest, v Cankarjevem domu je Jelko Kacin velikemu številu tujih novinarjev razlagal potek vojne, nam pa s svojo mirno, trdno držo vlival samozavest in upanje. Vendar^ je bilo olajšanje kratko. Že v naslednjih dneh smo bili grožnji letalskih napadov izpostavljeni tudi civilisti. Dva avstrijska novinarja sta izgubila življenje na Brniku, na mejnem prehodu Holmec so potekali hudi boji, v skladišču bencina v Mokronogu je vodnik Dragomir Grujevič obstrelil svojega poveljnika, ki se je želel vdati teritorialni obrambi, in zagrozil, da bo razstrelil rezervoar. Ljudje so se zbirali v kleteh in zakloniščih, mednje se je priplazila tesnoba. Janez Drnovšek, Dimitrij Rupel in Lojze Peterle so okrepili vsakodnevne stike s predsedniki tujih vlad in z ministri evropskih držav. V prizadevanju po čim prejšnjem koncu vojne in mednarodnem priznanju Slovenije kot samostojne države so potrkali na nešteto vrat. Pomagali so jim naši zdomci v tujini, ki so nam vsem bili v veliko moralno vzpodbudo. Pri tujih vladah so se zavzemali za nas, na Slovenijo naslavljali mnogo bodrečih pisem, nekateri so se ponudili pomagati tudi z vstopom v teritorialno obrambo. 30. junija 1991 so pozno popoldne v Ljubljano prispeli predsednik ZlS-a Ante Markovič, podsekretar ZSLO general Mico Čusič in admiral Stane Brovet, ki ga naši pogajalci niso hoteli sprejeti. Dosežen je bil sporazum o ustavitvi ognja, vendar je JA čez 24 ur že napadla z letalstvom. Dva dni kasneje je JA izvajala raketiranje in bombandiranje oddajnikov na Nanosu, Krvavcu, Boču, v Domžalah, na Ljubljanskem gradu, Pohorju in na barikade pri Čatežu, Krakovskem gozdu in Dravogradu. Teritorialna o-bramba je s pomočjo v boju zaplenjenih tankov zavzela vojašnico Šentilj. Pripadniki JA so do zdaj morali spoznati, da jih niso v Slovenijo poslali zaradi domnevnega zunanjega sovražnika. Mnogi izmed njih, zlasti Slovenci, Hrvati in Albanci so pobegnili iz vrst jugoslovanske vojske in teritorialna obramba jim je pri tem izdatno pomagala. Prav tako se je v zbirnih centrih Rdečega križa zbiralo vse več ujetnikov in ranjencev, katerim je bilo obljubljeno, da se bodo lahko vrnili domov. Po objavi spiska pripadnikov JA ki jih je zajela teritorialna obramba, so v Beogradu matere mladih vojakov vdrle v srbsko skupščino. Slovenija je, da bi dosegla diplomatsko prednost, razglasila enostransko ustavitev ognja tam, kjer je to bilo mogoče. Dan za tem 3. julija, so se še vedno nadaljevali manjši spopadi, zlasti pri Radencih, v Kogu in Gornji Radgoni. “Iz bloka na Panonski ulici je na enega izmed tankov priletela molotovka, a mu ni povzročila škode. Toda tank se je ustavil, vrnil in poslal v stanovanje v bloku granato, ki ga je preluknjala. Potem je kolona več kot 15 oklepnikov zapustila razdejano Radgono.” A jugoslovanska vojska se je morala umakniti v vojašnice na Hrvaškem in 4. julija je imala Slovenija ponovno v rokah vse mejne prehode. Janez Janša je v brzojavki, kot odgovor na ultimate iz Beograda, novemu predsedniku predsedstva Stipetu Mesiču zapisal: “Slovenija še nikoli v zgodovini ni bila tako nacionalno in politično enotna kot ravno v tem trenutku in to je naša velika prednost.” Nato smo čakali, kaj bo storila Evropa in njene vlade. V naše začudenje nas ni podprla tako, kot so nas podpirali državljani njihovih dežel. Evropska trojica De Michelis, Poos in Van den Broek nam ni ostala v prijetnem spominu, še zlasti ne, ko je Slovenija morala podpisati brionsko deklaracijo in z njo napraviti velik korak nazaj. 8. julija 1991 je bil uveden trimesečni moratorij za sprejem kakršnih koli političnih in praktičnih odločitev v zvezi z na-daljno usodo osamosvajanja Slovenije, za nadzor nad premirjem in moratorijem pa so bili zadolženi opazovalci ES. Dva dni kasneje je bila sprejeta brionska deklaracija. Desetdnevna vojna za Slovenijo je bila tako končana, pa vendar je za sabo pustila prej negotovost kot olajšanje. Enote JA so se umaknile v vojašnice, vendar se je mobilizacija v Srbiji nadaljevala. V Sloveniji pa so se vrstili pobegi iz enot JA in ta je zaradi tega vse bolj usihala. JA je morala spoznati, da za ponovno podreditev Slovenije nima dovolj sil. Tekla so pogajanja in 18. julija 1991 je predsedstvo SFRJ sprejelo odločitev, da se JA v treh mesecih z vso opremo in oborožitvijo umakne iz Slovenije, še pred tem pa izpusti vse naše vojake, ki so še služili vojaški rok v njej. To naj še ne bi pomenilo razpada Jugoslavije kot celote, vendar je do tega zaradi spopadov na Hrvaškem ter ukrepov naše politike moralo priti. 26. oktobra 1991 smo proslavljali dokončen odhod Jugoslovanske armade iz Slovenije. “Dosanjali smo svoje sanje,” je zapisal Janez Janša, a na žalost jih ni dosanjalo nekaj hrabrih ljudi. Med vso vojno v Sloveniji je bilo po podatkih RK na obeh straneh in med civilisti skupaj mrtvih 65 ljudi, ranjenih pa 330. Od tega v TO 5 mrtvih in 116 ranjenih, v policiji 4 mrtvi in 28 ranjenih, v JA 37 mrtvih in 146 ranjenih, drugo so civilisti, med katerimi je bilo ubitih 10 tujcev. NATAŠA VERK KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA, z.o.o. te,,720-311 POSLOVALNICA KMETIJSKA PRESKRBA POLZELA tel.: 721-687 V prenovljenih in povečanih prostorih Vam nudimo ugodne nakupe iz programov: bele tehnike akustike zabavne elektronike barv lakov zidnih in fasadnih premazov delovnih zaščitnih sredstev instalacijskih materialov - profesionalnega in hobby orodja - orodij za kmetijstvo, vrt in vrtičkarstvo - semen, gnojil, krmil in škropiv - hobby in gardena - gradbenih materialov in žlebov - elektro in vodovodnih materialov OMOGOČAMO VAM NAKUP NA ODLOG -PLAČILO NA VEČ ČEKOV! ZA OBISK V NAŠI POSLOVALNICI SE PRIPOROČAMO OD PONEDELJKA DO PETKA MED 7.30 IN 16.00 URO IN V SOBOTO MED 7.30 IN 12.00 URO. SEAT INČA NAJLJUBSI DELOVNI KOTIČEK Tokrat vam predstavljamo dostavni avto Seat Inča. Testni avto smo dobili v Avtohiši Drev iz Drešinje vasi. Prezentacijo in testne vožnje smo opravili kar v Mozirju in njegovi okolici. S predstavitvijo Seat Inče pred Blagovnico Savinja v Mozirju, pa smo se tudi vključili v dneve Savinje Mozirje. Po predstavitvi na avtomobilskem salonu v Barceloni, je tudi Seatovo lahko gospodarsko vozilo pred nekaj meseci prispelo na naš trg. Seat Inčo lahko kupimo v dveh različicah. Kot kombi z dvema stranskima oknoma, ali kot zaprt lahek dostavni avto, imenovan Seat Inča furgon. Seat Inča furgon je izdelan izključno za potrebe obrti. Tovorni prostor in potniško kabino deli predelna stena, tako da lahko tovorni volumen maksimalno izkoristite. S svojimi motorji 1.4i, 1.6i, 1.9D in 1.9SDi, ki jih odlikuje zanesljivost, trpežnost in vsestranskost, je Inča furgon kos najtežjim tovornim obremenitvam, istočasno pa omogoča lahko, udobno in varno vožnjo na vseh vrstah cestišč. Inča furgon nudi veliko tovorno zmogljivost (625 kg dovoljene nosilnosti, oz. 2900 1 prostornine v prtljažniku). Obe Inči, furgon in kombi, sta zasnovani tako, da omogočata nalaganje tovornega prostora z euro paletami. Pohvale vredna malenkost. Različica Inča kombi je pravo večnamensko vozilo. Zaradi bočnih oken in zadnjih sedežev dopušča raznoliko uporabo, pa naj bo za delo ali prosti čas. Zadnje sedeže lahko zložite tako, da so lahko dostopni, ne da bi bila zato tovorna zmogljivost kaj manjša. S svojo bogato notranjo opremljenostjo vam nudi zadovoljstvo pri delu, športu ali prostem času. Na testni vožnji smo uporabili Seat Inčo furgon z dizelskim motorjem - 1.9. Kdor se je že peljal s Seat Ibizo ali Cordobo, mora priznati, da ga furgon izvedba prijetno preseneti, kajti zunanjost Inče furgon opredeljujejo aerodinamične linije, brez vogalov in brez robov. Notranje linije so speljane tako, da omogočajo optimalno izrabo razpoložljivega prostora. Vpadljivo nova so pri Seat Inči asimetrična zadnja vrata z različno velikima kriloma. Tako boste zlasti pri natovarjanju in raztovarjanju na ozkih parkiriščih imeli veliko prednost. Takšna vrata pa omogočajo tudi bistveno boljšo preglednost za vozilom. Servo volan je serijski v vseh modelih, kazalni instrumenti, obloge vrat stebričkov, stropa in anatomsko oblikovani sedeži, so enaki kot pri Seatovih limuzinah. Elektro dizelski motor 1.9, ki je poganjal naše testno vozilo, se odlikuje po odličnem prenosu moči. Motor je varčen in prijazen do okolja. Odlikuje ga nizka poraba goriva ter nezahtevno vzdrževanje. Glede varnosti je Seat Inča korak pred konkurenco. Vzglavniki, varnostni volanski drog, zategovalniki varnostnih pasov, zračni blazini za voznika in sovoznika ter robustna karoserija z vgrajenimi conami za absorbiranje naletnih sil in dodatna bočna zaščita v vratih, so porok za vašo varno vožnjo. Torej, s Seat Inčo vam je na voljo skratka vse kar pri svojem delu potrebuje obrtnik ali človek, ki je rad sam svoj mojster. In še ena malenkost, ki odlikuje Seat Inčo. Vsi modeli so vam na voljo pri vašem prodajalcu Seatovih vozil, Avtohiši Drev iz Drešnje vasi, po zelo dostopnih cenah. 5. J. IVA d.o.o. A VT O D ELI Šempeter 126 b 63311 ŠEMPETER Telefon: 063/701-252 Nudimo vam tudi: - olja ELF, maziva, filtre, izpušne cevi Avtodeli za vozila: - RENAULT, - ZASTAVA, - ŠKODA, - ALFA, - LADA SAMARA. NA ZALOGI GLA VE MOTORJA za YUGO 451 Ne pustite se peljati mimo - obiščite nos! Legenda živi! Po skoraj sedemdesetih letih, odkar so prvič predstavili MG, so nam letos v Ženevi pokazali MGF, zvezdo, ki bo to znamko znova popeljala v sam vrh, med najboljše. MGF nadaljuje tradicijo. Gre za eleganten športni dvosedežni kabriolet z, dušo. Navdušujejo njegove čiste linije in seveda modemi oblikovalski pristop. Novi MGF se ponaša tudi z elegantno mehko streho, katera se zapira in odpira zelo enostavno z gibom roke. Na željo pa kupcem ponudijo "zimsko" trdo streho, katera pa MGF prelevi v športni coupe. Rover se trudi, da bi dvosedežna notranjost združevala moderno s tradicionalnim. Pregledna armaturna plošča ima merilnike obarvane v beige barvi, volanski obroč z zračno vrečo lepo sedi v roki. V MGF najdemo serijsko nameščeno centralno zaklepanje in elektrnični pomik stekel. Sedeži so udobni in so oblikovani po telesu. Ponujajo zadosti udobja in sočasno dobro držijo telo v hitro voznih ovinkih. Kupec lahko poseže po rdeči ali črni barvi tekstila, če pa gre za MGF 1.8i VVC, so sedežne prevleke kombinirane z usnjem. PEUGEOT TORU ISL POOBLAŠČENI PRODAJALEC CELOTNEGA PROGRAMA Osebni in dostavni avtomobili ter skuterji! AKCIJSKA PONUDBA P - 306 profil 1,6 (2x AIR BAG, SERVO VOLAN in OSTALA DODATNA OPREMA) TOREJ d.o.o., PAKA 40a, 3320 VELENJE MGF ima eno najstabilnejših in najkompaktnejših karoserij, ki so bile kdaj narejene za dvosedežni športni avto. Merilo konstruktorjev je bil čelni trk (crash test) pri 55 km/h. Konstrukcija karoserije je ta trk izjemno dobro prenesla. K varnosti sodijo tudi bočne ojačitve v vratih, ojačitve na karoseriji in cevni okvir, vgrajen v okvir vrednje šipe, ki nadomešča varnostni bok. Serijsko sta vgrajeni tudi dve zračni vreči. Avto je zaščiten proti kraji. Ponaša se s sistemom "Super-Locking" in blokado motorja kot tudi s senzorskim nadzorom notranjosti, kadar je streha odprta. Dopadljiva aluminijska platišča bodo tudi ponagajala tatovom, saj so zaščitena z zaklenjenimi vijaki na kolesih. Kombinacija sredinskega motorja in zadnjega pogona ja gotovo porok za športno obnašanje vozila na cestišču . K dobri legi na cesti pripomorejo tudi posamične obese in trikotna vodila spredaj in zadaj. Novi MGF je naprodaj z dvema motorjema. Gre za že znan 1.8 litrski Roverjev motor. Ta nam nudi v enostavnejši različici 120 KM. Drugi motor pri nespremenjeni prostornini s kar 145 KM. Tega je Rover zaščitil s patentom, saj gre pri njem za spremenljivo kontrolo gibanja ventilov (VVC variable valve control). Ta motor požene majhen športni avto od 0 - 100 km/h v 7,7 sek in poskrbi, da se nam lasje kuštrajo v vetru pri kar 209 km/h. Če ste nagnjeni k prehladu, potem ta avto ne bo pravšnji nakup za vas. Tisti, katerih denarnica seveda to premore, in bi radi poskrbeli za ohlajevanje medsosedskih odnosov in povečanje zavistnih pogledov na poti na dopust, naj kar izvolijo. Torej, ni ga čez - zgoraj brez! PRODAJA IN UREJENA MONTAŽA Z GARANCIJO Rezervni deli za: Renault, Golf, Opel, Škoda, Lada in Zastava ZAVORNE PLOŠČICE ATE ZA VEČ TIPOV VOZlL, IZPUŠNI SISTEMI, OLJA, FILTRI. SVEČKE. DOD: OPREMA... UGODNI PLAČILNI POGOJI! Z vetrom v laseh Zakaj naj ne bi dehidrirali? VI IN VODA Naše telo je najbolj zapletena stvaritev v vesolju. Voda predstavlja približno 60 odstotkov teže telesa in 70 odstotkov je krvi. Če ne vadite, izgubi telo na dan več kot 2,4 litra vode. Pri daljši vadbi pa od 6 do 10 litrov. Dejansko ves presežek izgubimo v obliki sladkorja in skozi izdihan zrak. Vodo pridobimo skozi hrano in pijačo, izgubimo pa jo z izločanjem skozi ledvice, kožo, pljuča in skozi tanko črevo. Naše telo avtomatično vzdržuje nivo vode med potrebami in presežki, razen če je napadeno z virusi, izpostavljeno stresu ali kako drugače zlorabljeno. Tudi v teh primerih se telo prilagodi, vendar potrebuje pomoč. Pomagamo mu s pitjem tekočine. Pri vadbi naše telo ustvarja 8-do 12-krat več toplote kot pri počitku. Osem odstotkov energije, ki se porabi pri vadbi, se pretvori v toploto. Če ne bi bilo različnih mehanizmov, ki jih telo uporablja za odvajanje toplote, bi pri intenzivnejši vadbi temperatura telesa naraščala tri stopinje na uro. VI STE GRELEC Potimo se in voda izhlapeva in mi ostajamo hladni? Točno? Ne vedno. Kadar je vlažnost zraka visoka, znoj ne izhlapeva, temveč se samo vali iz telesa v težkih kapljicah. Znoj je sestavljen iz 99 odstotkov vode, tako se lahko dobesedno znebimo pol kilograma vode skozi določeno časovno obdobje, odvisno od intenzivnosti vadbe. Kadar znoj ne izhlapeva, se naše telo še bolj znoji in poizkuša izravnati povišanje temperature. Prekomerna izguba tekočine lahko povzroči zmanjšanje volumna krvi. Posledice se kažejo v padu krvnega tlaka, naše telo pa se začne boriti da zagotovi zadostno količino zraka za delujoče mišice. Pretok temperature iz aktivnega tkiva do površine telesa, ki teče blizu kože, je oviran. Če se ti znaki toplotne akumulacije nadaljujejo, se sistem potenja v našem telesu zruši, da bi obvaroval nadaljno izgubo vode in temperatura začne padati na normalno telesno temperaturo. VI STE PARNI STROJ Znatne količine temperature in vode se izločijo skozi naš dihalni sistem, kadar vadimo. Za poskus dahnite v ogledalo. In več kot vadimo, več dihamo. VI STE FILTER V normalnih in hladnih klimah naše misli niso vedno usmerjene na dehidracijo. To je napaka. Tudi v hladnejšem okolju naše mišice delujejo (včasih težje kot v toplejšem okolju) in proizvajajo notranjo temperaturo, ki mora biti odvedena iz telesa. V hladnejšem okolju je zrak ponavadi suh in tudi mi smo zaviti v oblačila, ki vsrkavajo znoj. Zaradi tega se ne zavedamo, da izgubljamo tekočino. Nadalje, izguba vlage v naši sapi je znatna. Preverite to tako, da dahnete v hladnem zraku. KADAR STE ŽEJNI, JE PREPOZNO Žeja je zakasnel odgovor, zato ne bi smela biti upoštevana kot znak dehidriranosti. Posebej, kadar je naše telo pod stresom zaradi nasprotujočih si signalov, ki jih prejema iz našega okolja. Zelo pomembno je, da našemu čudovitemu telesu zagotavljamo zadostne količine vode, za katero vemo, da jo potrebuje, še preden se le-to samo odzove na pomanjkanje (žeja). Sledite tem trem pravilom in boste vami: •pijte kadar ste žejni •pijte kadar niste žejni in •pijte tudi vmes Ne skrbite zaradi prekomernega pitja. Zato pa imamo led- vice. Dmgače jih ne potrebujemo. DEHIDRACIJA ZMANJŠUJE VADBENE ZMOGLJIVOSTI Od vročinskega stresa do hipotermije lahko praktično vsi atletski problemi vodijo do izgube vodne mase - dehidracije. Večina dobrih atletov lahko tolerira izgubo vode do 8 odstotkov lastne telesne teže. Kadar koli, kadar izgubimo več kot 2 odstotka telesne vlage, se naš pulz, notranja temperatura in centralno živčevje začnejo odzivati na dražljaje. Študije so pokazale, da kadar porabimo od 3 do 4 odstotke telesne vlage, se naše vadbene zmogljivosti zmanjšajo za 6 do 7 odstotkov. Tukaj so načini za preverjanje, ali smo primemo nadomestili izgubo telesne tekočine: •Stehtajte se pred in po vadbi. Nadomesti kakršno koli izgubo teže z vsaj 16 odst. vode na 500 g izgube. •Preverite urin - preprosto preverite barvo urina. Če je zelo temen in koncentriran, ste dehidrirani. Kadar je urin čist in ga je v večjih količinah, se je vaše telo spet uravnotežilo. BODITE PREPRIČANI, KAJ PIJETE Sedaj veste, zakaj morate piti in ne smete dehidrirati. Sedaj bi morali biti sposobni oceniti vaše potrebe po tekočini. Načrtujte dovolj tekočine za vadbo. Računati na pridobitev tekočine iz neznanih virov je malo tvegano v današnjih dneh. Celoten “CAMELBAK” ima kapaciteto 2,11, polovični “BAK” pa ima kapaciteto skoraj H. Mogoče bi želeli imeti več kakor en “CAMELBAK”, odvisno od vaših pričakovanih poti. Seveda, kvaliteta vašega tovora je vedno pomembna. Ne omalovažujte tega (vsi materiali “CAMELBAK", ki pridejo v kontakt z vašo izbrano pijačo, so EDA priznani in NSF preverjeni ali boljši). Vodo prekuhajte. Celoten sistem za pitje “CAMELBAK” je razvit po naših potrebah, da ne dehidriramo. Zato je “CAMELBAK” pametno uporabljati . Uživajte v zdravem življenju! ITNESS • PLANINARJENJE • KOLESARJENJE • JOGGING • VRTNARJENJE • TABORJENJE • SURFANJE • SMUČANJE • JADRALNO PADALSTVO Stran 21 GOBE... GOBE... Bližajo se časi, ko bo staro in mlado drlo v gozdove s košarami, vrečkami in podobnim v upanju, da bo iskanje rodilo sadove. Ponovimo v kratkem, kaj vse smo poudarili lani. Zakon prepoveduje uporabo vrečk! Le v košare smemo nabirati gobe. Očistiti jih moramo na rastišču samem. Povsem mladih, še nerazvitih primerkov ne smemo pobirati. In tisto o dveh kilogramih ne smemo pozabiti. Na primer štiričlanska družina lahko iz gozda odnese domov osem kilogramov gob. V kasnejših številkah GLASU bomo predstavili PREPOVEDANE gobe, to so tiste, ki so zaščitene, in jih ne smemo utrgati. Okončine postanejo hladne, bolnik ima v mečih krče, dobi udrte oči, upadel obraz. Postane močno bled, včasih pa tudi rumen, kar je posledica zlatenice. Kasneje se pojavita tesnoba in pobitost, pulz postane komaj zaznaven. Končno začne bolnik hropsti, pojavi se paraliza, z njo boleči krči in bolnik umre. Vse to lahko traja 5 do 20 dni. Kako pa je s pomočjo, ko smo strupeno gobo zaužili? Zelo dobro bi bilo, če bi zastrupljenec vedel povedati, katero “strupen- AMANITA PHALLOIDES - zelena mušnica Gobarska abeceda se prične s črko M, kar pomeni MUŠNICA. Zelena mušnica je namreč najbolj strupena, in če spoznamo njo ter še nekaj drugih resnično strupenih gob, se nimamo več česa bati, razen kakšnega bruhanja ali driske. AMANITA PHALLODIDES ali zelena mušnica ima klobuk zelen, lahko je sivkast, celo nekoliko rjavkast ali povsem bel. Bet je bel, pod obročkom je sivo marogast, prosta lupina je bela, meso je belo, vonj nekoliko sladkoben. Bet je odet v belo lupino ter je na dnišču zadebeljen. Nočem strašiti, vendar je zastrupitev z zeleno mušnico resnično kar grozna. Prvi znaki zastrupitve se pokažejo zelo pozno kakšnih osem ali še več ur po zaužitju. Pojavijo se bljuvanje, driska, močno potenje in nato močna žeja in velika telesna nemoč. jačo” je zaužil. Pomoč je lahko zelo različna, odvisno od vrste zaužite gobe. Ta čas, ko čakamo na zdravnika, lahko bolniku damo odvajalno sredstvo. Če ima bolnik hude bolečine v črevesju, je bolje, da mu damo ricinovo olje. Damo mu tudi obilo mleka, sladkane ali slane vode. Bolnika toplo pokrijemo. Ves čas mu moramo na pol ure dajati v kozarcu vode raztopljeno čajno žličko kuhinjske soli. Seveda pa moramo pri zaužitju zelene mušnice bolnika takoj oziroma čim prej spraviti v bolnico. Pomembna pa je PREVENTIVA. Nabiranje samo tiste vrste gob, katere zanesljivo poznamo. Če le malce podvomite v svoje zanje, pustite gobo, naj še naprej krasi naravo. Sicer se pa čudim, da se v celotni Savinjski dolini ne najde peščica privržencev gobarjenja, tistega organiziranega. Pod strokovnim vodstvom bi spoznali precej zanimivih skrivnosti narave. Gobe namreč znajo biti zelo zanimive in privlačne v več pogledih. AMADEO DOLENC RAZVESELIL SEM SVOJO MATER IN OČETA Neko nedeljo sta bila moja starša zdoma. Potreboval sem nekaj časa, da sem opravil jutranje opravilo. Dolgočasil sem se, ker na televiziji ni bilo nič dobrih filmov. Pomislil sem, da bi nekaj delal, zato da se ne bi dolgočasil. Kar naenkrat me je prešinila čudna misel. Ta misel me je spomnila na starša. Olajšal jima bom delo. Začel sem s pospravljanjem svoje sobe. Pospravil sem posteljo, pometel tla in si poravnal oblačila. Na vrsto je prišla dnevna soba. V dnevni sobi je bilo veliko dela. Oblačila so bila zelo razmetana in drugi predmeti tudi. Tako so prišli na vrsto še drugi prostori. Pospravil nisem samo treh prostorov, ampak še klet, kopalnico in podstrešje. Bil sem vesel, da sem mami tako olajšal delo. Ampak staršev še ni bilo doma. Odločil sem se, da bom delo olajšal tudi očetu. Šel sem v hlev in začel delati, ko sta domov prišla starša. Ko sta videla, kaj sem namesto njiju naredil, sta bila zelo vesela. Bil sem pohvaljen, dobil pa sem tudi nekaj denarja. Vsi smo bili zelo srečni. MIHA CENTRIH, J. razred OS Vransko DRUŽINA NEKOČ IN DANES - Tomi Miklavc, 3.r MLADI RAZISKOVALCI V Osnovni šoli Braslovče, kjer letos praznujejo 190 let šolstva, so mladi raziskovalci žalske ob- čine predstavili svoje naloge. Dopoldne so se najprej sestali člani komisije, nato pa so predstavitve raziskovalnih nalog potekale v šolski telovadnici in računalniški učilnici. 88 učencev z 19 mentorji je prikazalo 26 raziskovalnih nalog z vseh področij krajevnega življenja, o znamenjih, kapelah, cerkvah, o okolici, turizmu, gospodarstvu in vsakdanjem življenju. Največ raziskovalnih nalog so predstavili učenci OŠ Prebold -njihovih nalog je bilo osem. Ob tej priložnosti so se v Bra-slovčih srečali mentorji in re-cezenti, za učence pa so organizirali izlet v okolico Braslovč. Mladi o komunikaciji__________ ZBOROVANJE OTROK V PARIZU 600 otrok v starosti od 8 do 12 let iz 30 držav - med njimi tudi osnovnošolci iz Slovenije - se je udeležilo tretje svetovne otroške konference Children’s Summit v Parizu, katere letošnja tema je bila komunikacija. Prva tovrstna konferenca je bila leta 1994. Že leto poprej so uredniki Disneyevih časopisov, ki imajo 47 milijonov rednih bralcev ter izhajajo v 32 državah in v 26 različnih jezikih, povabili otroke z vsega sveta, naj povedo, kaj mislijo o prijateljstvu. Odziv je bil izjemno velik, saj si otroci želijo biti slišani. Tako so pripravili svetovno otroško konferenco, katere pridružena člana sta zaradi njene pomembnosti postala Unesco in Evropska komisija. Vstopnica na letošnjo konferenco je bil projektno delo o znamenitosti in značilnosti lastne dežele, pripravljeno na tak način, da so ga razumeli tudi drugi otroci sveta. Poleg evropskih držav so takšen projekt napravili otroci iz Mehike, Združenih držav Amerike, Japonske in Nove Zelandije. Iz vsake države se je konferece udeležil en razred otrok. Otroško konferenco prirejajo Disneyeve publikacije v sodelovanju z Unescom, na njih pa tečejo pogovori o temah, ki zadevajo okolje in življenje otrok. Glavna tema konferenc do leta 2000 so komunikacije, ob tem pa se bodo prihodnja leta pogo- varjali še o telesnem in duševnem zdravju, o športu, zdravstvu, prehrani in izobraževanju. Leta 2000 bo prišlo na vrsto preučevanje prihodnosti, boljšega sveta, upanja in splošnih vrednot. Med konferenco so otroci v delavnicah nadaljevali svoje posebne teme. Pogovarjali so se o različnih vidikih komunikacije, kot so televizija prihodnosti, govorica telesa, gledališče v tretjem tisočletju in telefonija v prihodnjem stoletju. Njihova dognanja in doživetja so zbrali v glasilu Summit Journal, preko Interneta pa bodo dostopna v vseh državah, odkoder so bili udeleženci konference. Zmagovalno delo otrok bodo predstavili na sedežu Unesca ter v pariškem Disneylandu. Natisnjeno bo v spominski knjigi in dostopno na Internetu. Veleposlanik otroške konference je Sir Peter Blake iz Nove Zelandije, ki je nosilec pokala Jule-sa Verna za najhitrejše neprekinjeno jadranje okrog sveta. Otrokom je pripovedoval, kako je komuniciral z ljudmi po svetu. TALIJA M. ETIČNO RAVNANJE V VRTCU Skupnost vzgojnovarstvenih organizacij Slovenije in Sekcija za predšolsko pedagogiko pri Zvezi društev pedagoških delavcev Slovenije pripravljata kodeks etičnega ravnanja v vrtcu. Kodeks naj bi izšel v brošuri oktobra ob tednu otroka, sprejeli pa ga bodo predvidoma na prvi prihodnji skupščini sekcije za predšolsko pedagogiko. Kodeks je predviden kot temelj za presojo postopkov in ravnanj v odnosu do otrok, do njihovih staršev ter do sodelavcev, vse v smislu koristi otroka. Dobrobit otroka je po kodeksu najvišja vrednota, na kateri temeljijo in se ji podrejajo vse druge vrednote. Vsebina kodeksa temelji na vrednotah, ki so plod mednarodno doseženega soglasja in so opredeljene v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah. Konvenciji OZN o otrokovih pravicah, Deklaraciji o psiho- loških pravicah otroka ter na vrednotah, povezanih z varstvom in vzgojo predšolskih otrok. Kodeks varuje pravice in integriteto otrok, staršev in delavcev vrtca; utrjuje pravice in dolžnosti zaposlenih, njihovo profesionalno zavest, samozavest in odgovornost. Posreduje vrednote in načela kot o-snovo za medsebojno odgovorno ravnanje otrok, staršev, sodelavcev, delovne organizacije in širše skupnosti. Zavezuje vse delavke in delavce k upoštevanju in uresničevanju sprejetih vrednot in načel, zapisanih v kodeksu. Uzavešča pomen vsakodnevne presoje postopkov in ravnanj z vidika sprejetih vrednot in načel. Povezuje vse, ki si prizadevajo za otrokovo dobrobit ter prispeva k dvigu kakovosti predšolske vzgoje v vrtcu, družini in širšem okolju. N. V. ('/1I 5(^10 MATURA/\JTI Mi smo mini maturanti iz vrča gremo vsi, saj ie maxi smo postali, v šolo bomo šli - hej! Za nas se igra je končala hej, hej, hej, šolo nam bo delo dala hej, hej, hej, a prav nič se ne bojimo hej, hej, hej, šole vsi se veselimo. Prijatelji srednički mali, pa tu ostanete, saj dolgo več ne boste malčki, za nami pridete - hej! Za nas se igra je končala hej, hej, hej, šola nam bo delo dala hej, hej, hej, a prav nič se ne bojimo hej, hej, hej, šole vsi se veselimo. “Tovaršice” kislo se držijo, ko se poslavljamo, a nazaj nas ne dobijo, ker že maxi smo - hej! Za nas se igra je končala hej, hej, hej, šola nam bo delo dala hej, hej, hej, a prav nič se ne bojimo hej, hej, hej, šole vsi se veselimo - hej! HELLO IZ LONDONA! Danes sem obiskala območje Westminister, kjer se nahaja kar nekaj izmed londonskih največjih znamenitosti, med njimi Big Ben, Parlament, cerkev sv. Margarete, Westministerska opatija in Westmini-sterska katedrala. Big Ben in Paralament sem si lahko ogledala le od zunaj. V Big Benu ne zvoni ura, ampak 14 ton težak zvon, ki so ga tja obesili leta 1858. V nekem starinskem stolpu pri Parlamentu je na kakih 30-ih panojih predstavljen razvoj in sestava parlamenta. Zelo dobro je predstavljena zgodovina angleškega parlamenta od IVilliama Osvajalca naprej, vendar je razlaga za večino turistov morda preveč strokovna. To je res veličasten in lep sklop zgradb, ki pa je izjemno zastražen -policaji stojijo dobesedno na vsakih 5 metrov. So pa prijazni in ena od pripadnic "čuvark zakona” mi je pokazala pot do Stolpa draguljev. Originalen stolp s tem imenom se namreč nahaja na Tovver of London in so me prej vsi vztrajno pošiljali tja. Vstopnina v westministerski Stolp draguljev je le nekaj več kot 2 funta. To je ohranjen del nekdanje srednjeveške Westministerske palače, v njej pa je razstava draguljev, normanskih mečev in podobnih krasot. Čisto blizu je cerkev sv. Margarete, kjer lahko za 25 penijev prižgeš svečko. Zelo znana pa je Westministerska katedrala, s katere zvonika si lahko ogledaš ves London. Zelo je lepa tudi Westministerska opatija, čeprav so navadno londonske cerkve bolj mračne kot na primer francoske. V tej opatiji je grob neznanega vojaka iz prve svetovne vojne, ki je tu pokopan v prsti iz francoskega bojišča. V opatiji so pokopani tudi njeni znani organisti, znani angleški državniki iz zgodovinskih časov, na Visokem oltarju pa so že od leta 1066 opravljali kraljevske poroke. Tu je tudi kapela Henrika VII. Za to opatijo, v kateri so nekdaj živeli menihi, ni vstopnine. Za doplačilo 1,5 funta si lahko v posebnem prostoru ogledaš 18-minutno predstavo o zgodovini te cerkve. Pohvaliti mooram tudi angleške vodiče, ki znajo napraviti ogled londonskih znamenitosti res za pravo doživetje. Ne razlagajo samo zgodovinskih dejstev, ampak vedo povedati marsikaj iz življenja prejšnjih časov, pa tudi kakšna zanimiva, celo smešna podrobnost iz življenja znanih oseb se najde. Zdaj pa še nekaj o prevoznih sredstvih v Londonu. Najbolj znani so seveda londonski avtobusi, vendar jih ne priporočam nikomur, ki se mu kam mudi. Peljati se z njimi vsaj enkrat je sicer skoraj obvezno, saj pravijo, da si le tako lahko prav ogledaš London. Sicer pa je veliko bolj priporočljiva podzemna železnica, ki je hitra in točna. Če jo seveda ne popravljajo, kar se v zadnjem času zelo pogosto dogaja. Takrat je treba večkrat presedati, s čimer se zgubi precej časa. So pa v glavnem vse londonske znamenitosti v prvi in drugi coni podzemne železnice, dobro pa je tudi označeno, kako priti do njih. Pogoste se postaje podzemne železnice imenujejo kar po bližnji znamenitosti. Podzemna železnica vozi do polnoči, čez noč pa so na voljo posebni nočni avtobusi Za avtobuse in železnico so na voljo dnevne, tedenske in mesečne vozovnice. Varianta prevoza je tudi taksi, ki pa je izredno drag. Ženskam zlasti ponoči zaradi večje varnosti priporočajo posebne službo ženskih taksijev. Lep deževno-sončen pozdrav! DOMINIQUE NEZADOVOLJNI PROFESORJI Bliža se konec šolskega leta in glej ga zlomka, po nekem strašnem na-klučju so se naši najdražji profesorji ravno zdaj odločili boriti se za svoj vsakdanji kruh. Saj jim je treba priznati, da so pravzaprav nadvse uboga bitja, ki bi si popolnoma zaslužila vse kaj več, kot jim privošči naša državica. Konec koncev govorimo o ljudeh, ki so se izobraževali samo za to, da bi lahko kasneje nam, uka željnim, posredovali svoje znanje. In nekaj soli zagotovo imajo v svojih glavah. To so dokazali že s tem, da so se odločili za stavko prav v tem trenutku. Pa vendar bi bili lahko malce bolj obzirni do nas, še ubožnejših bitij, ki slišimo na ime učenci, dijaki ali študentje in se ravno v teh zadnjih dneh nadvse trudimo, da bi se izognili prenapenjanju naših možganov v vročih poletnih dneh, nekateri bi tej zadevi utegnili reči tudi popravni izpiti. Kakor koli že, profesorji so samo še eni od mnogih posameznikov oziroma skupin, ki jim dandanašnja situacija ni ravno všeč. Z ali brez stavke so nam uspeli sporočiti, da se je treba od časa do časa spomniti tudi na njihovo malenkost. INES BRYAN ADAMS Eden najpopularnejših izvajalcev sodobne popularne glasbe se je rodil 5. novembra 1959 kot Bryan Guy Adams. Glasbeni talent je javnosti prvič izkazal pri šestnajstih, ko je s skupino Shock prekrižaril rodno Kanado in zaradi glasbe tudi zapustil šolo. Dve leti kasneje, leta 1979, so ga slišali iskalci talentov pri založbi A&M in z njim takoj podpisali pogodbo. Prvi dve plošči “Bryan Adams” in “You Wan’t It Got It” sta izšli leta 1980 in 1981. V tem času je Bryan Adams prekrižaril severnoameriški kontinet in se uveljavil kot odličen koncertni izvajalec. ZGODLO SE Je v JUNUU: 1962 - Beatles podpišejo pogodbo z založbo UK Parlophone Records 1963 - Buddv Hollv še uvrsti na britanske lestvice s pesmijo Bo Diddley 1965 - Rbger Daltrey (The Who): “Ne vem, kje bi bil brez svoje skupine. Ta mi pomeni največ na svetu.” 1967 - na festivalu Monterey Pop med drugimi nastopijo Simon in Garfunket, Jefferson Airplanc. 'The Bvrds. The Who, Jimi Hen-drbc in Mamas and Papas 1968 - Cream posnamejo vrsto reklam za kalifornijsko pivovarno Fal- staff 1969 - Rod Sten art zapusti skupino Jeffa Becka in začne s solo karie- ro 1972 - Elvis Preshy prvič nastopi v New Yorku na Madison Squarc Gardena pred 80.000 oboževalci 1973 - Marsha Hunt na sodišču zatrdi, da je Mick Jagger oče njene hčerke Karis 1975 - Aliče Cooper si v nesrečnem padcu med svojo turnejo Welco-me To My Nightmares zlomi šest reber 1977 - Freddie Mercury: “Ljudje hočejo videti umetnost. Ljudje hočejo videti showbiznis. Ljudje te hočejo videti, kako se mimo njih odpelješ v limuzini.” 1977 - dva od Člashov aretirajo, ker sta po londonskih zidovih pisala vsak svoje svoje ime 1978 - Bruce Springsteen izda album Darkness On The Edge Of Town 1980 - Pink Floyd so s svojim albumom The AVall prepovedani v Južni Afriki 1982 - zdravniki prepovedo Sioiasie Sioux peti naslednjih šest mese- cev zaradi možne trajne poškodbe glasilk 1983 - Grace Jones: “Zaradi verskih razlogov sem si vedno želela izglcdati dntgačna od drugih ljudi.” 1985 - pivi uspeh Skupine Sigue Sigue Sputnik Prvi uspeh na lestvicah pa je prišel leta 1983 s ploščo “Cuts Like A Knife”. Kariera Bryana Adamsa se je začela strmo vzpenjati. Sledila so sodelovanja z znanimi glasbeniki (med njimi s Tino Turner, Pavarottiem, Rodom Stewartom, Stingom, Belisso Carlise, Motley Crue, Erič Car-men, Pacom De Lucio...), sodelovanje v filmih in predstavah (npr. v filmu Pink Caddilac in v posta- vitvi musicla “The WaH” Pink Floydov v Berlinu, pa seveda zelo uspešna filmska glasba “Every-thing I Do I Do It For You” in skupaj z Rodom Stevvartom in Stingom “AH For Love” iz filma Trije muškatiiji). Vse naslednje plošče “Reckless” (1984), “Into The Fire” (1987), “Live Live Live” (1989), “Walking Up The Neighbours” (1991) in “So Far So Good” (1993) so bile svetovne prodajne uspešnice. V dvajsetletni karieri je Bryan Adams prodal 44 milijonov plošč. Njegov hit iz filma Robin Hood “Everything I Do I Do It For You” je bil v vsej zgodovini najdlje na prvem mestu angleške lestvice in si s tem pridobil mesto v Guinnesovi knjigi rekordov. Njegova zadnja stadionska turneja v Evropi leta 1994 je bila v celoti razprodana s povprečno 40.000 obiskovalci na koncert. K nam prihaja v sklopu promocijske turneje za svojo zadnjo ploščo “18 Til I Die”. In sicer v nedeljo, 7. julija, na koprskem stadionu skupaj z Melisso Ethe-ridge in Shank Rock. Da je Bryan Adams zares izredna ustvarjalna osebnost priča tudi spisek nagrad (med njimi Gram-my in nominacija za Oskarja), dosežkov in odlikovanja. Poleg glasbi se Bryan Adams posveča tudi ohranitvi človekovega okolja in narave. ZVEZDE 1996, Stran 25 Mr. Beverly Hills - Mark Strelec_ MED ZVEZDAMI Pri vsakem intervjuju o zvezdah zabavne industrije je najpomembnejši bralec. Tako pravi Mark Strelec, ki se podi za zvezdami filmskega in glasbenega sveta po Ameriki pohvalili, mi zaželeli še nadaljne uspehe, kar je pri vsem zame najpomembnejše. Hollywood in Be-verly Hills poskušam približati našim ljudem na kar najbolj simpatičen način. Nekatere prav gotovo zanima, kako so nastali vaši intervjuji z znanimi zvezdniki zabavne industrije. Ker sem do zdaj edini Slovenec, ki se udeležuje podelitev o-skaijev in emmyjev, preživim vsa- pogovore oziroma posebne intervjuje. Od menedžerja teh zvezdnikov dobim njihov najnovejši dosje, v katerem so fotokopije najnovejših, že objavljenih, intervjujev in pa posebne fotografije, dovoljene za objavo, ker so posnete v fotografskih studiih takrat, ko so znane osebe najbolj razpoložene za fotografiranje, tako da so slike resnično prečudovite. Pravilo je, da se reporter z zvezdami ob intervjujih z njimi ne fotografira, še posebej, če lan Ziering - Števen v nanizanki Beverly Hills 90210 z Markom Strelcem na letošnji podelitvi Oskarjev Ogromno imate dokumentacije in fotografij, ki ste jih sami posneli. Zato lahko napišemo, da ste edini Slovenec, ki se vsako leto udeležuje dveh najpomembnejših gala prireditev svetovne zabavne industrije, to je filmskih Oskarjev in televizijskih emmyjev. Ali je bil dostop do tega zelo težak? Zelo pristne in osebne prijateljske zveze s pomembnimi in znanimi osebnostmi holly-woodske zabavne industrije sem si ustvaril že med svojim petletnim bivanjem in študijem na Be-verly Hillsu. Po vrnitvi v Slovenijo pred dvema letoma so se vezi še ojačale. Priznati moram, da sem imel kar srečo, da so me sprejeli v takoimenovano smetano šovbiznisa. Denimo lani me je sprejel celo predsednik ameriške TV-akademije, ki podeljuje em-myje. To je ugledna svetovna ustanova in lahko rečem, da smo postali kar družinski prijatelji. Pot do teh ljudi in obdržati se v krogih, ki krojijo usodo svetovne zabavne industrije, ni niti slučajno preprosta niti poceni. Vstopa v to elitno družbo si seveda tudi ne moreš nikoli kupiti, moraš pa biti nekaj let tam stalno prisoten. V imenitni družbi Kadar se udeležite omenjenih podelitev, ste seveda v družbi najimenitnejših imen filmske, televizijske in glasbene industrije. Za nejeverne Slovence živite skoraj sanjsko Življenje, zato sploh ni čudno, da vam nekateri kar zavidajo vaša srečanja in dvomijo o vaših doživetjih. Dejstvo o slovenski nevoščljivosti poznate tudi sami. Moja dokumentacija pa je dovolj zgovorna, da bi morala prepričati še tako nejevernega Tomaža. Sicer Mark Strelec po končanem intervjuju s Cruzom A. Martinezom iz Santa Barbare ko leto vsaj dvakrat po nekaj tednov na Beverly Hillsu in v Hollywoodu. Po fotografijah se lahko prepričate, da sem z na- Glavni junak najpopularnejše ameriške TV serije Melrose Plače Andrew Shue pa pišem ekskluzivne intervjuje, ki so ekskluzivni v svoji ekskluzivnosti. V nekaj mojih zadnjih radijskih oddajah so me poslušalci s številnimi odmevi tudi prepričali, da je to za njih zelo zanimiva tema. Mnogi so me jbolj znanimi zvezdniki svetovnega šovbiznisa tudi zares skupaj v družbi, na partyjih, in veijamite, da sem se z mnogimi tudi osebno spoznal, ne le pogovaijal. Tiste zvezdnike, ki se mi zdijo še posebej zanimivi zaprosim za daljše nima s seboj uglednega poklicnega fotografa. Intervjuji so sestavljeni iz najzanimivejših vprašanj, ki jih lahko zastaviš zvezdnikom in katere lahko kdaj z dovoljenjem zvezdnika posnameš na kaseto. Včasih pa mi je v pomoč tudi že objavljeno vprašanje ali odgovor. Prav tako gledam, da to ni bilo še nikoli objavljeno v kakšnem slovenskem časopisu. Vendarle nisem enciklopedija, da bi poznal do natankosti vse življenjske podatke številnih zvezdnikov. Imam tudi svoj slog pisanja, ki upam da je bralcem všeč, kar je najpomembnejše, in ga zato ne nameravam spreminjati, Še nekaj znancev Ali boste s svojimi intervjuji kdaj razveseljevali tudi naše bralce? Upam da bom v naslednjih tednih naredil nekaj intervjujev, ki jih bom potem tudi pripravil za objavo. Lahko pa vam zaupam, da imam že povabilo za podelitev oskaijev prihodnje leto in ob tej slovesni priložnosti se bom ponovno poskušal pogovoriti s kar največ slovenskemu občinstvu znanih zvezdnikov filmske, televizijske in glasbene industrije. MAJA ZAGORIČNIK Stran 26 PSIHOLOG SVETUJE______ Pozdravljeni! Moje ime je Maja, stara sem 26 let. V zadnjem času sem tako obupana, da ne vem več, kako naprej. Zdi se mi, da me nihče ne razume in mi tudi ne more pomagati. Vseeno sem se odločila zaupati vam v upanju, da mi boste lahko pomagali. Pred letom dni me je zapustil fant, s katerim sem že načrtovala poroko in sva se vedno zelo dobro razumela. Vzrok njegove nenadne odločitve je po njegovih lastnih besedah bil, da je našel drugo, lepšo od mene, torej takšno, na katero bo lahko ponosen. To me je zelo prizadelo, še bolj pa mi je postalo hudo, ko sem ga videla Z njegovo novo punco. Res je lepa. To me je potrlo in izgubila sem vso zaupanje vase. Vsakič, ko se pogledam v ogledalu, vidim na sebi same napake. Zdi se mi, da nisem nikogar vredna. Vse bolj se zapiram vase in več ne vem, kako naj se poberem. Upam, da ste me razumeli. Maja. Draga Maja, res mi je žal, da Ti je tako hudo, čeprav star pregovor pravi: “Nobeno zlo ni samo za zlo. ” Torej je vsaka kriza lahko koristna, ker se iz nje lahko kaj naučimo. Ob tej bi te rada vprašala: “Ali Ti je bolj hudo zato, ker Te je zapustil fant ali zato, ker misliš, da si grda?” Verjetno je oboje boleče, a je težko presoditi, kaj je od tega močnejša bolečina. Zapustil Te je fant, s katerim sta načrtovala poroko. Zdi se mi, da njegova razlaga tega, zakaj te je zapustil, sploh ni pomembna. Pomembno je, da Te je zapustil. Ali si želiš, da bi se vrnil? Ali bi mu še lahko verjela? Ali misliš, da je bil to res pravi človek zate? Veš, življenska zveza oziroma zakon ima smisel, če se najdeta dve pravi osebi. Potem, kljub temu, da sta si različna in da bosta imela večkrat različna stališča, občutke, načrte, bo mogoče vse to premostiti in ostati skupaj do konca svojih dni. V zakonu se namreč rojevajo otroci in preden si izberemo partnerja, se je dobro vprašati, ali bi si želeli takšnega starša svojim otrokom! To se mi zdi kar pomembno vprašanje oziroma dober test! Ali res misliš, da bi bil ta, ki da nekaj le na zunanjost, dejansko dober oče Tvojih otrok? Če je želel prekiniti zvezo s Teboj, ker je čutil, da nista za skupaj, je bilo potrebo, da te tako grobo prizadene? Verjetno bi s takšnim spremljevalcem v življenju doživela veliko grenkih trenutkov, in je gotovo boljše, da sta se še pravočasno razšla. Glede tega, da te je pahnil v negotovost glede Tvoje zunanjosti oziroma omajal Tvoje samozaupanje, bi Ti svetovala: zgradi si svoje notranje opore, trdne stolpe, ki se jih boš oprijela v krizah, ki Ti jih bo življenje zagotovo v rednih razmakih pošiljalo. Zaupanje vase naj bi počivalo na naši načelni usmerjenosti k Dobremu. Če sledimo svoji globoki potrebi po tem, da smo dobri, da imamo vse ljudi radi, da v življenju vedno delamo dobro, nas ne bo mogel nihče in nič zamajati v našem zaupanju vase, zaupanju v svet in zaupanju v Dobro. Draga Maja, če se Ti je podrl svet, Ti želim, da se čim prej napotiš graditi boljši svet. ZGODBA Sredi popoldneva kliče jokajoč dekliški glas. Vsa obupana mi zaupa svoje ime in joka naprej. Nekaj trenutkov ji pustim, da še joka, nakar pričnem s pogovorom. Deklica se počasi umiri in prične z menoj pogovor glede njene težave. Je dijakinja, ki je že v prvi konferenci imela dve negativni oceni, ki ju je popravila. Sedaj, v drugi konferenci, pa bo po vsej verjetnosti imela poleg istih predmetov še dva druga. Ve, da se mora veliko učiti, vendar je prepričana, da ne bo zmogla vsega naenkrat. Povrhu vsega pa se je loteva še spomladanska utrujenost, tako da ji nič ne ostane v glavi. Ponovno prične jokati, vendar jo hitro pomirim. Svetujem ji, naj poprime najprej za tiste predmete, pri katerih ima največ možnosti, da jih popravi. Naj si točno razporedi kaj, kako in kdaj se bo učila, odmore med učenjem pa naj čim koristneje izkoristi. Med pogovorom mi omeni, da se pri biologiji nikoli ne more zbrati, ko pišejo teste, tako da vedno piše negativno oceno, pa čeprav se je veliko učila. Razložim ji, kako lahko to uredi preko razrednika in učitelja oziroma profesorja, ki predmet poučuje. Da se lahko z njima dogovori, da je oproščena pisnega preverjanja znanja in le-to opravlja ustno. Klicalka mi je delovala pomirjeno, zato sem z njo spregovorila tudi o vsakdanjih stvareh, ki tarejo mlade. Pogovor je deklica zaključila s smehom in obljubo, da bo sporočila, kako je uspela. Čeprav sem prisotna na telefonu kot svetovalka zelo kratek čas, sem se zelo veliko naučila in še več pridobila. Hvaležna sem, da sem spoznala ta enkratni občutek, da smo tu zato, da lahko pomagamo. JELKA Desiderata From St. Paul Cathedral -Baltimore A.d. 1692 Spokojen hodi skozi trušč in naglico sveta in se spominjaj miru, ki ga najdeš le v tišini. Kolikor je mogoče, bodi v dobrih odnosih z vsemi ljudmi. Svojo resnico pripoveduj mimo in jasno in prisluhni dmgim, tudi neumnim in nevednim, zakaj vsakdo ima svojo zgodbo. Izogibaj se bučnih, napadalnih ljudi, ker so breme za dušo. Ne primerjaj se z dmgimi, da ne postaneš zagrenjen ali ohol, kajti vedno bodo večji in manjši od tebe. Veseli se svojih del, veseli se načrtov. Ohrani navdušenje za svoj poklic, naj je še tako skromen, saj je pravi zaklad v spremenljivih časih. Pri poslih bodi pazljiv, kajti svet je poln prevar. A zato nikar ne spreglej, da je tudi zvrhan kreposti. Mnogi hodijo za visokimi vzori in povsod je življenje polno junaških dejanj. Bodi, kar si. Bodi svoj. In nikar ne igraj ljubezni. Pa tudi ne preziraj je, čeprav si razočaran in ogorčen, zakaj ljubezen je večna, kakor je večna trava. Spokojno sprejmi izkušnje let, drugo za drugo skladno odlagaj stvari iz mladosti; neguj duhovno moč, da te bo obvarovala nenadne nesreče. In ne spravljaj v žalost samega sebe z izmišljotinami. Mnogi strahovi se rodijo iz utrujenosti in osamljenosti. Vzdržuj zdravo disciplino, a vedno bodi do sebe tudi blag. Otrok vesolja si, nič manj, kot so to drevesa in zvezde. Pravico imaš biti tu, če to veš ali ne. In ne glede na to, kakšno je tvoje delo in kakšne težnje v bučnem vrvenju življenja, ohrani mir v duši. Kljub vsej nesnagi in žalosti, kljub izničenim sanjam je svet vendarle čudovit. Bodi pozoren. Bodi srečen. K KLIC V &USEVM1 STISKI Telefon: 063 / 9781 vsak dan od 15h do 22h Ur Stran 27 "ASTROLOG SVeTUJG” Vprašanje: Izbrala sem si poklic, v katerem nisem srečna. Zato si ne morem najti prave zaposlitve. Kaj naj naredim v zvezi s tem? Pred nekj več kot pol leta sem se razšla s svojim tedanjim partnerjem, vendar te ločitve še do danes nisem povsem prebolela. Zaradi tega sem negotova in težko navežem stike z drugimi fanti. Kaj mi bo prihodnost prinesla v zvezi z ljubeznijo? Claudia Odgovor: Večina astrologov mora odgovarjati na teme o ljubezni, par tnerstvu, službi in denarju. To so velike teme življenja, v katerih se Pretaka in izgublja ogromno energije. Posebno mlada dekleta bi rada vedela, če bodo našle svojega princa in če bodo srečna. Ženskam izpolnitev njihovih srenih želj pomeni največ, in iščejo svojo čustveno varnost v zvezi z moškim. Prav mnogo jih je, ki ne premislijo dovolj svojih čustvenih gibal in se hitro zaletijo v partnerstvo, samo da ne bi ostale same. Partner, ki ga iščemo in končno privabimo s svojo psihično strukturo, je seveda zunanja podoba našega lastnega stanja. Zato so nezadovoljstva s Partnerjem v bistvu navzven obrnjeno nezadovoljstvo s samim seboj oziroma pokazatelj lastne nerazvitosti. V vsakem od nas so številne bele lise neraziskanih in konfliktnih področij, ki jih ravno partner prej ali slej “osvoji" in povzroča v nas neugodje ali upor. Partnerja si izbiramo iz pokrivanja svojih slabosti in sanjarjenja ter iz prvobitnega magnetizma med dvema osebama. Ker sta prva dva mehanizma v začetku posamezniku nejasna, skrita v podzavesti, sta kasneje, ko počijo prvi mehurčki idealizma, presenečenje tudi za njega. Kaj se je zgodilo? Zakaj je partner to storil meni? Zakaj se je spremenil? Zakaj ni več tako, kot je bilo prej? Tako teče življenje naprej in počasi se začnemo ozaveščati svoje lastne psihe, opažati svoje zavore in nerealne plasti. Ali pa tudi ne! Kar poglejte koliko ljudi do svoje smrti tolče en in isti vzorec obnašanja in vzdrži ob istem partnerju, v istih konfliktih, istih prepirih, na istih bojnih pozicijah “Dokler naju smrt ne loči...”! In smatrajo to celo za vrlino. Eno je vzdržati, drugo pa je spreminjati. Eno je trpeti, drugo pa potrpežljivost - predvsem s samim seboj, saj smo mi sami glavno gorivo, na katerega partner “vozi”. Vi se boste v svojem življenju veliko ubadali s partnerstvom, saj imate partnerske hiše horoskopa - to je 7., 8., in 9. hišo polne planetov. To pomeni, da boste mnoge vzpodbude za svoje življenje dobivali od drugih, iz okolja, od partnerjev in tudi obratno boste partnerjem nalagali različne obveznost in v njih investirali različna pričakovanja. Po Soncu ste sicer Strelec, po Luni Kozorog, po Ascendentu Oven, vendar imate tri planete v Škorpijonu, Sonce in Neptun v osmi (Škorpijonovi) hiši in še Luno zvezano v kvadrat s Plutonom, ki je vladar Škorpijona -tako da imate mnoge izrazito Škorpijonske poteze. To je precej strastno življenje z globokimi čustvi in še globljimi krizami, z mnogo tihe a vzdržljive pripadnosti partnerju in prav tako tiho a nedvoumno vezanje partnerja samo nase. Škorpijonske lastnosti niso površinske in spremenljive, niti ne dopustljive in tolerantne. Škorpijon zahteva vse ali nič, je odkrito ljubosumen in čustveno nevaren. Vaša kriza partnerstva bo šola, ki bo še dolgo trajala, saj se bo Pluton še mesece dolgo vozil po konici vaše osme hiše in buril čustva. Pravite, da ste negotovi glede stikov. Seveda, ker želite totalno prijateljstvo z večletno garancijo, sicer jo boste pa izsilili. V bližnji bodočnosti se boste morali učiti te lekcije življenja: ali je partner moj ujetnik in jaz z njim ali pa se z njim učim spreminjati, manj pritiskati in gnjaviti in več dopuščati. Saj Škorpijonske temne globine ne bo zato nič manj, bo pa več dopustljivosti, da se stvari dogajajo tudi same brez naše kontrole. Lahko, da so vam škorpijonski tipi kar všeč, saj sta Venera in Mars v konjunkciji v Škorpijonu in v sedmi hiši in “prenesete” tudi malo bolj robusten in strasten moški pristop. Pravzaprav vam kakšen mevžast in cincav možakar sploh ne pristoji. Potrebujete nekoga, ki bo zlomil vaše strahove in odpore in ki bo obenem dovolj močan, da bo prenesel izbruhe ljubosumja in zahtevo, da je več ali manj samo na eni (vaši) strani. Vaša čustva so vam in okolici (služba) kar malo v pokoro... Ste težki, ljubosumni, neodpustljivi, ne odpuščate krivic, ne pozabljate bolečin. Če je treba, ste mrzlo zajedljivi in v dobri varianti strastno predani, celo uslužni čez mero -a želite zato povračilo v potrditvi pripadnosti. Ali mi vračajo čustva, usluge, infonnacije v isti meri, kot sem se jaz pripravljena potruditi za druge. Ste prijatelji ali sovražniki? Mnogokrat ne priznate številnih vmesnih variant življenja in sploh ste lahko malo enostranski v življenju. Morali se boste potruditi in razumeti situacije, ki jih sedaj ne obvladate. Kaj vam bo pri tem pomagalo? Strelec je kot znak dovolj širok in dopustljiv in se rad razgleda po drugih plateh življenja. Je v osnovi optimističen znak in včasih tudi nekritično površen in neproblematičen. V vaše primem je Sonce vpeto v opozicijo s Saturnom in doda življenju premislek, oklevanje in zadrževanje bolj impulzivnega izražanja. Sami presodite, ali ste vzdržljivi ali bolj previdni? Morda ste nagnjeni k temu, da bi si življenje nekako shematizirali, spravili v predalčke, da bi ga s tem obvladovali in pridobili občutek varnosti. Vaš položaj sredine neba, Jupiter v konjunkciji in še severna zanka na poldnevu govorita, da vam zdrava ambicioznost ni tuja, le previdni ste še in si ne upate verjeti, da je treba pač poizkusiti drugje, če v tem poklicu ne uspete. Pravite, da ste si izbrali poklic, v katerem niste srečni. To pomeni, da se niste odločali s srcem in s čim več informacijami, ampak polovično in brez prave motivacije. Pravi poklic lahko izberemo samo, če vemo, kakšna je naša poklicanost. Torej, kaj si želite početi? Kakšno vlogo želite imeti v družbi? Kaj je kariera? Kot vidite, se bodo stvari na zunaj uredile, ko bodo vam jasne na znotraj. Menim, da vam kariera ne bo ušla. Glede na vse povedano se samo vprašajte, če se preveč ne zanašate na druge. trigon Stran 28 PERU- TNINA PTUJ POKRAJINA V S ŠPANIJI OKUSNA MORSKA RIBA ČUDEN DRAGO ZBIRKE ZEMLJE- VIDOV HRASTOV PLOD TUJ DVOGLASNI]^ TUJE M. IME NE M. OPER. PEVEC (KARL) AZIJSKA BOG. PRIRODE ŽIDOV- SKO MOŠKO IME KEM. OZNAKA ZA BAKER VRHUN- SKI ŠPORTNIK SLOV. IGRALKA (RINA) DEL TENIŠ- KE IGRE MILNATA VODA DOIJGOVEZ-NO GOVORJENJE PODZEM- NI HODNIK KRSTA, RAKEV (ZASTAR.) KRISTU- SOVO IME PISANA TROPSKA PAPIGA REKA V SV ŠPANIJI VULKAN NA SI-ČILIJI CARL NIELSEN IRSKO ODPOR- NIŠKO GIBANJE ZADEBE- LJENA KOŽA, OTISK KULTURNO GIBANJE V 18. ST 1 FV IVANOV NEMŠKI OS.ZAIMEK GR. BOG JUTRANJE ZARJE ZNAMKA JAP. HI-FI OPREME AMER. REŽISER (GEORGE) RUSKA NIKAL- NICA ANTON ČEHOV BEOTI- JEC, AONEC LATIN- SKI PREDLOG TERJTOR. OBRAMBA BESEDICA PRED IT. PRIIMKI PRAVO- SLAVNA SVETA PODOBA NAŠI RAZGLEDI MESTO V ZAMBIJI RIMSKI NARAVO- SLOVEC NEKD. TURŠKA DOLŽ. MERA DIRKAL- NI KONJ MEDMET SMEHA ČETRTI RIM.KRAIJ IZDELOV. KISA IRANSKO NOMAD. PLEME ODGOVOR NA KONTRA STAR GERMAN EGON KI SC H KEM. OZNAKA ZA KALCIJ Nagrajenci na strani 30. PO OBUTEV v prodajalno IZ STARE SKRINJE ... pisalo se je leto 1925 NOVA KRSTNA IMENA V RUSIJI V sedanji Rusiji so tako zelo zoper vsako vero, da so odpravili tudi stara krstna imena in jih nadomestili z novimi, ki so v zvezi s političnimi dogodki. Tako se imenuje troje otrok nekega komunista: Misel št.l, Misel št.2 in Misel št.3. Neki drugi otrok pa je dobil krasna imena, ki so: Iljič Lenin Transport-nik Internacionalist. Po vsem tem v Rusiji ne bodo dvomili le o Bogu, ampak bodo dvomili tudi o pameti. MATI (O VZGOJI) Marsikatera mati ne utegne brati učenih in debelih knjig o vzgoji, druga si jih ne more nabaviti, v šoli in drugod ni o vzgoji ničesar zvedela in tako dobi otročička, pa ne ve, kaj in kako bi z njim. Matere čutijo in vidijo, da se je v mladino zarila strašna sirovost, ki jih boli, a si ne vedo pomagati. Kamorkoli se ozreš, naletiš pri otrocih na dejanja, ki niso le prazna lahkomiselnost, ampak resnična nevzgojenost. Poslušaj najmlajših drzke kletvine, glej popackane in popisane stene hiš, prisluhni neotesani jezičnosti, s katero se zadirajo mladiči in mladičke v svoje matere, opazuj vedenje v cerkvi, poškodbe domače in tuje lastnine, trmasto neubogljivost, občutne tatvine po šolah in drugod - in še sto drugih brezsrčnosti in si-rovosti, ki jih kar mrgoli med mladino. Vse to kriči po izboljšanju vzgoje! Vzgoja je tisto delo in tisti vpliv, s katerim hoče odrasli človek otroka usposobiti, da bo živel, kakor pristoji razumnemu in svobodnemu bitju. Potemtakem je vzgoja velikanskega socialnega pomena in zato, zlasti za matere, res najtežja, pa tudi najvažnejša dolžnost. ŽENSKA MODA Dosti pohvale in graje slišimo o njej. A nečesa ji ne moremo odrekati: preprosta je in naravna in ne vpliva kvarno na telesno zdravje. Steznikov ne potrebuje - še odveč so ji -, pas ni stisnjen in zažet, oprsje je prosto, dihanje naravno. Kratka krila ne dvigajo prahu, se ne umažejo po blatnih cestah in če niso čezmerno preozka, ne ovirajo hoje. Ni gumbov in z zapenjanjem si ne tratiš časa in brž zlezeš zjutraj v tako obleko. Jopice so ohlapne, bluze dolge in jih oblečeš vrh krila, kar je dosti lepše in dostojnejše, kakor če bi ti venomer uhajala iz pasu in bi si jo morala z buciko pripenjati na krilo. Zaradi vseh teh lastnosti dandanašnje ženske mode so tudi vse naše kretnje bolj naravne, lahkotnejše, nežnejše in ženskemu značaju bolj prikladne. ZA SMEH OBIRANJE: Gospa dVMligre (čitaj Daligr) je nekoč povabila na večerjo svoje znance in prijatelje. Jedli so zelo slabo, klepetali in opravljali pa mnogo, mnogo. Neki gospod, ki je bil tudi pri večerji, je rekel, odhajajoč, svojemu prijatelju: “Res, če bi človek pri njeni večerji svojega bližnjega ne obiral, bi moral za lakoto umreti.” NISEM VREDEN: Ko je Henrik IV. nekemu plemiču pripenjal red sv. Duha, je plemič, kakor je bila navada, izgovoril evangeljske besede: “Gospod, nisem vreden...” “Vem, da nisi,” je rekel kralj, “a tvoj stric me je prosil.” Id OPREMLJATE PISARNO ALI VEČNAMENSKI POSLOVNI OBJEKT? Z veseljem vas bomo obiskali na terenu, vam svetovali, izdelali projekt opreme in izvedli celovit inženiring z opremo iz naših serijskih in po naročilu izdelanih programov in dodatno opremo naših poslovnih partnerjev. Pokličite nas! STOL PRODAJA, d.o.o., INTERIER CELJE, Krekov trg 8, telefon: (063) 28 915, 28 928, telefmc: (063) 25 420 OBAD PIKA V ŽALCU Se zgodi, da ob prvem polmraku ne daj, bržčas je bil Brdavsov po- z velikim pismom koračiš proti žal- gled zazrt v Krpana milejši, nego je ski pošti. Ker želiš še isti večer ku- oni žalskih specialcev namenjen piti nujno potreben akumulator in tebi, ki si si drznil motiti strašno enega redkih mimoidočih pobaraš pomembno ceremonijo, po važno- o tem, kje bi v Žalcu lahko proda- sti bržčas _ enako menjavi straže jali takšne stvarce, izveš, da nisi papeževih Švicarjev. S koraki, ki bi edini tujec v mestu. Sreča - : zapira-nju bližnjih vrat Agencije za porečeš, ko uzreš, da se je pred plačilni promet dovoljevali le tri vhodom v pošto ustavilo dostavno sekunde, švigneta detektiva mimo vozilo varnostnega podjetja Obad, tebe, stoječega s tistim rumenim ter dva fanta v modrih uniformah, pismom in bržčas neumnim ki okrog vrat manevrirata z ame- izrazom lica. Tako, da onemu riškim specialcem z zavidljivo na- izmed Stallonejev z desnico na tančnostjo. Prvi Rambo v desnici z sprožilcu uspe sikniti ti le^še “bejž blindiranim kovčkom, v katerem stran”. In ti, navaden civilist, kar zagotovo ni suho listje, drugi z stojiš tam pred dvermi pošte in ne desnico v žepu jakne, v katerem veš, kaj bi si mislil. Kdo pa si bil? slutiš bang-bang, in ti si drzneš po- OPIKANI (ki se bo pritožil žalski vprašati ju, kje v Žalcu je kakšna izpostavi Društva proti olikanju O- trgovina avtomobilskih delov. Bog badov)___________________________ NOVO IZ CODE Eden izmed najmlajših, če že ne najmlajši slovenski rock band, je pri celjski založbi GODA izdal svoj pivi CD in kaseto. To je GAAD BAND, ki ga sestavljajo štirje odlični mladi glasbeniki, stari od 11 do 13 let. Aranžer desetih skladb, od tega devet avtorskih, je Grega, ki skupaj z Anžetom, Andrejem in Danijem svoje rock komade uspešno predstavljajo na koncertih v'Sloveniji. Odlično jih je sprejelo tudi občinstvo na MIŠ-MAŠ-u. V studiu CODA so prepričani, da se lahko GAAD BAND tako po idejah kot po izvajanju primerja s starejšimi bandi, v kar bodo prepričali tudi vas. CELJSKI** KINEMATOGRAFI * PROGRAM KINOPODJETJA CELJE GRUMP1ER OLD MEN, komedija Režija: Hovvard Deutch. Vloge: Walter Matthau, Jack Lemmon, Sophia Loren, Ann Margret (na programu od 16.5.) SABRINA, ljubezenska komedija Režija: Sydney Pollack. Vloge: Harrison Ford, Julia Ormond, Greg Kinnear (na programu od 23.5.) MESEČINA IN VALENTINO (Moonlight and Valentino) Režija: David Anspaugh. Vloge: Elizabeth Perkins, Whoopi Goldberg, Kathleen Turner (na programu od 30.5.) Ul' Program Rock Pub BARFLY 6.6. - SLEAZV SNAILS pro- mocija CD 13.6. - KLADIVO, KONJ & VODA promocija CD 14.6. - SIERRA MAESTRA (Cuba) - latino koncert 21.6. - LAČNI FRANZ - kon- cert 27.6. - ABADON - promoci- jski koncert Rešitev nagradne križanke pošljite na naslov: r. Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3.000 SIT. Nagrado prispeva ___„ &4wx*4*iHnrtlcld6 duma ih obutev, d.o.o, jf* Nagrajenec iz prejšnje številke: Milena Kovač, Liboje 156, 3301 Liboje -Nagrado dobi v uredništvu. Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz prejšnje številke: LJUBEZEN NA PRVI POGLED Avtohiša DREV - seznam rabljenih vozil: (Tel.: 708-669) SEAT IBIZA 1.9D CLX, 1. 94, cena 17.400 DEM SEAT IBIZA 1.2, 1. 93, cena 10.800 DEM RENAULT 5, 1. 88, cena 6.500 DEM RENAULT 5, 1. 90, cena 8.050 DEM TAVRIA 1. 93, cena 2.250 DEM ŠKODA FORMAN, 1. 93, cena 9.000 DEM ŠKODA FAVORIT, 1. 92. cena 6.520 DEM OPEL CORSA 1.2, 1. 91, cena 9.100 DEM CORDOBA 2.0 GTI, 1. 94, cena 24.400 DEM Avtohiša MEH - seznam vozil: (Tel.: 852-955) GOLF 1.6 diesel, 1. 88 GOLF 1.6 diesel, 1. 91, prvi lastnik VW VENTO CL 1.8, klima, 1. 93, prvi lastnik, 22.000 DEM VW PASSAT CL 1.6 TD, 1.90, prvi lastnik, 19.000 DEM AUDI 80 1.6, 1. 92, prvi lastnik, 21.000 DEM VW VENTO CL 1.8, 1. 94, prvi lastnik, 23.000 DEM R 5, 1. 91, prvi lastnik, 8.000 DEM R 5, 1. 92, prvi lastnik, 8.900 DEM VW PASSAT CL 1.8, 1. 89, 15.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in za gotovino popusti. Avtohiša JAKOPEC - seznam vozil: (855-975) DAIHATSU COURE, 1. 91 RENAULT 5 Campus, 1. 90 RENAULT 4 GTL, 1. 90 CITROEN AX diesel, 1. 89 VW HRIŠČ, 1. 75 SEAT TOLEDO 1.6 CL, 1. 92 FORD ESCORT 1.6, 1. 83 Možnost nakupa na kredit do 5 let 063/855-975. Prodam CD-player Marantz, star 1 leto, odlično ohranjen, cena po dogovoru. Tel.: 721-700. Prodam 23-delni komplet posode, neijaveče s termo pokrovkami in 72-delni pozlačeni jedilni pribor, cena po dogovoru. Tel.: 721-700. Prodam CB GREAT 4 W 40 CH AM+GP anteno + 15 m kabla za 200 DEM. Tel.: 832-764 (Teja). Prodamo stolček za hranjenje, otroško posteljico, novo dekliško 24-colsko gorsko kolo. Tel.: 708-203. Ugodno prodam športni otroški voziček za otroka od starosti 6 mesecev dalje, torbo za dojenčka in omarp, ki se razloži v posteljo. Silva CAKŠ, Ločica 8/a, Polzela. Prodam FIAT 126 P, 1. 86, reg. do 3/97, dobro ohranjen. Cena po dogovoru. Tel.: 472-034. Prodam OPEL KADET 1.3 S -solza, 1. 86, 113.000 km, bele barve, 3 vrate, radio za 7.300 DEM. Tel.: 725-080. Prodam VUGO koral 55, 1. 90, mehiško plave barve, avtoradio z tvočniki za 3200 DEM. Tel.: 715-424 Lesna podjetja in žage! Možnost dobave hlodovine, bukve, hrasta, smreke, jelše. Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo centralne kurjave na plin, olje, drva. Možna montaža vodovodnih instalacij. Lahko dobavimo domače, kombinirane štedilnike po dogovoru. Garancija na delo! Plačilo možno na obroke! Tel.: 852-205 ali 708-667. Montiramo plinske instalacije sekundarnih vodov v stanovanjskih blokih in individualnih jradnjah z vso dokumentacijo. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Dobava in montaža vseh vrst klima naprav. Plačilo možno na obroke. Tel.: 852-205 ali 708-667. Popravljamo dotrajane centralne napeljave vodovodne instalacije in zamenjujemo radiatone. Plačilo po dogovoru! Tel.: 852-205 ali 708-667. Kakršno koli zaposlitev na območju Celja išče voznik z B in C kategorijama in s V. stopnjo izobrazbe. Tel.. 452-657. V najem oddamprostor 20 m2, primeren za mirno dejavnost ali pradstavništvo. Tel.: 063/472-034 Kupujemo hlodovino, listavce in iglavce, les odkupimo tudi na panju. Tel.: (pon.-sob.) 063/852-205 ali 708-667. Kupim PC 486 z ostalo opremo do 800 DEM. Tel.: 832-764 (Rajko). Kupim 386 DX 40 MH2, 500 HDD z vso potrebno opremo do 600 DEM. Tel.: 832-764 (Teja). R FIA \ AGENCIJA Z NAJUGODNEJŠO PONUDBO v mesecu juliju SICILIJA-CALABRIA 10 dni A/A že za 499 DEM ŠPANIJA 10 dni A/A že za 529 DEM BLATNO JEZERO 7xP0L 1/2 TWC že za 259 DEM GRČIJA-KRF z ladjo iz BENETK že za 399 DEM POSEBNA PAKETNA PONUDBA ZA POČITNICE V DALMACIJI v mesecu juliju KORČULA - HTL PARK IN BON REPOS že za 399 DEM 7 x polpenzion v 1/2 sobi s TWC + TT + prevoz z avtobusom do REKE in nazaj + prevoz z ladjo iz REKE do KORČULE in nazaj + transfer iz pristanišča do hotela in nazaj HVAR / JELŠA - PAVILJONI FONTANA že za 379 DEM 7 x polpenzion v 1/2 sobi s TWC + TT + prevoz z avtobusom do REKE in nazaj + prevoz z ladjo iz REKE do HVARA in nazaj + transfer iz pristanišča do hotela in nazaj PLAČILO NA 5 OBROKOV ALI BREZOBRESTNI KREDIT (R+0%) ZAHTEVAJTE BREZPLAČNI KATALOG (?HŠC, 063/715-616 USPOSABLJANJE IN PERMANENTNO IZOBRAŽEVANJE PONUJA MOŽNOST VPISA V NASLEDNJE PROGRAME ZA PRIDOBITEV IZOBRAZBE V ŠOLSKEM LETU 1996/97 BREZPLAČNO zidar za zidanje in ometavanje strojništvo IV. stopnja program usposabljanja za računovodjo VISOKA UPRAVNA ŠOLA Osnovna šola tesar opažev strojni tehnik program za odrasle V. stopnja usposabljanja za 7., 8. razred BREZPLAČNO • krivilec armature • elektrikar IV. stopnja poslovnega sekretarja • • skladiščni • elektrotehnik NOVO delavec V. stopnja UŽU- usposabljanje za življensko uspešnost skladiščni delavec in transportni delavec BREZPLAČNO program usposabljanja za oblikovanje vodenje poslovanja V. stopnja v manjših podjetjih ekonomsko -komercialni tehnik V. stopnja trgovec IV. stopnja program usposabljanja za komercialista NOVO JAVNA UPRAVA (1.in 3.letnik) • FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ • ORGANIZACIJA DELA ORGANIZACIJSKA INFORMATIKA (1.in 3.letnik) ENFOEMACUJJEi tajništvo UPI - LJUDSKE UNIVERZE ŽALEC vsak delavnik med 7. in 16. uro. V času med 1.7. in 1.9. 1996 vsak delavnik med 8. in 12. uro Tel.: 715-401, 715-402; faks: 715-402. Prijave m vpis: Osnovna šola - osebno ali po telefonu Srednje šole in programe usposabljanje - obr. DZS 1,20 do 25. 8. 1996 Visoke šole - obr. DZS 1,71H__________________________________________________________________________ mu miAžm um - fot bo mim m imfemm Celje - skladišče D-Per 131/1996 VEH KA poletna NAG RAD N AIG RA za bralce GLAS-a Savinjske. POTUJTE, LETUJTE IN SE VESEUTE Z NAMI. Nagrade prispevajo: Šiviljstvo Toto, Caffe Tropic, Avto Romi, Relax, AC Levec, Elektro trgovina Dolman, Penzion Kozorog, S d.o.o. - Kupra, Kovinooprema Parižlje. GLAVNA NAGRADA: LETOVANJE V SPANUI Zberite vseh šest kuponov, ki so bili objavljeni v prejšnjih številkah, prilepite jih na dopisnico in pošljite na naslov; GLAS Savinjske, Velenjska cesta 12, 3310 Žalec % NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: □ 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT I_1 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Telefon: Podpis in žig: Datum: Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na naslov: SARSA d.o.o., Velenjska cesta 12,3310 Žalec. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! i POMEMBNO OBVESTILO I Zaradi velikega zanimanja podaljšujemo rok za pošiljanje I nagradnih kupončkov. I Kupončke, nalepljene na | dopisnico, lahko pošljete do 27.6. I na naslov: I I Glas Savinjske Velenjska 12 3310 Žalec V________________v COBISS o ivufono pivo ste mi pa dali?" "Kaj ne vidite, daje kalno?" "To pa ne bo držalo!” "Kaj pa je potem?" "Kozarecje umazan!" Pri psihologu pred ločitvijo hoče še nekaj zvedeti. "Preden bi začel ugotavljati vzroke nesoglasij v vajinem zakonu me zanima, ali imata urejeno spolno življenje?" "Jaz ga imam, kako je z ženinim, pa ne vem!" i i j Polonca, povej, kateri čas je to: "Mamica ima denar?" "Toje takrat, ko oče dobi plačo," se odreže učenka. TOČEN DATUM "Povej mi, lepo te prosim, katerega smo danes?" "Malo počakaj, da pogledam v svojo denarnico!" OČETOV NAUK "Povej mi očka, kako bi tudi jaz postal tako sposoben, kot si ti in imel takšen ugled kot ti?" :: "Za to pa morasizpolnjevati dva pogoja." \ "Katera?" "Prvi je, da vedno izpolnišvse kar obljubiš!" "In drugi?" "Nikoli ničesar ne obljubi!" "Ali vešLojze, da zna Jožetova kar pet jezikov!" "Ubogi siromak." "Zakaj vendar?" "Moja zna samo enega, pa sploh ne pridem do besede!" Mož in žena si oglejujeta modno razstavo. Zena, ko pogleda lepe obleke, vzdihne: "Le kdaj bova imela toliko denarja, da bi imela lake obleke?" "Ne tarnaj ljubica! Za dekolte bom že nekako zbrskal skupaj!” Oče na smrtni postelji našteva sinu: "Zapiši vse, kijih bom omenil, da so mi dolžni!" "Bom očka! Ali mi bošupnike tudi povedal?” varnem si cas, da preberem ii ffiMij i