Kriza pred sovjetskimi vrati

Te dni se bliža višku — in zaključku
— velika kriza okoli perzijskega petro¬
leja. Predsednik perzijske vlade lVIosa-
dtgh žene krizo v zadnje skrajnosti, na
drugi strani pa angleški zastopniki ni¬
so nič manj popustljivi in angleška vla¬
da je vložila celo sporno zadevo v od¬
ločitev mednarodnemu sodišču v Haa¬
gu. Bivši angleški zunanji minister E-
den je v spodnji zbornici povdaril, da
bo z odhodom angleških strokovnjakov
konec obratovanju petrolejske industri¬
je v Perziji: v obubožani Perziji bodo ob¬
last prevzeli pristaši (komunistične)
stranke Tudeh, ki bodo v deželo poklica¬
li sovjete... Perzijski zastopniki odgo¬
varjajo, da to ni nujno, ker bodo name.
što angleških strokovnjakov prišli na
delo inžinirji in tehniki od drugod - -
tudi iz Rusije — in Perzija ne bo pri¬
siljena zapreti vrelcev in rafinerij. Pred
odhodom iz Perzije povdarjajo Angleži,
da bodo verjetno vrelci in vse naprave
morale počivati leto dni, ker Perzija
nima prevoznih ladij in bo tudi trg od¬
jemalcev popolnoma razbit.

Ob koncu druge svetovne vojne je bil
med glavnimi petrolejskimi družbami:
ameiiškimi, angleškimi in francoskimi,
sklenjen poseben sporazum o razdelitvi
petrolejskih polj po vsem svetu. Ameri¬
ške petrolejske družbe so se v glavnem
omejile na petrolejska polja v Arabiji,
na otoku Bahreinu in na velik del polj v
Indoneziji, med tem ko so angleške druž¬
be pridržale svoje posesti v Iraku in v
Perziji.

Toda ameriški zastopniki iz Texasa
in Kalifornije so bili : — najbrž — bolj¬
ši phihologi kakor pa Angleži. Ko danes
ameriški listi pišejo o krizi v Perziji,
pravijo, da so se ameriški zastopniki po¬
vsod postavili na stališče, da je treba
v njih petrolejskih področjih odstraniti
vplive “komunistov’’ in pa “imperiali¬
stov.” Za mojstrovino, ki bodi temelj
take politike v gospodarstvu s petrole¬
jem, navajajo Amerikanei radi, kako
lepo so se zastopniki iz Texasa sporazu¬
meli z lastnikom Arabije — s kraljem
Umom Saudom. Amerikanei so prevzeli
vse stroške vrtanja vrelcev in pa insta¬
lacije naprav, pri prodaji petroleja pa
si delijo dobiček z Ibnom Saudom na
bazi 50:50. Šli so pa še nekoliko dalje
in so Ibnu Saudu v sredi njegove pu¬
ščave zgradili bajno prestolnico, okoli
njegove osebne palače pa so mu zgra¬
dili še 20 km dolgo železnico s pravimi
lokomotivami in vagoni ter mu na te
tračnice postavili še poseben dvorni vlak
z najluksuznejšo opremo. Ko je bil te
dni zaslišan pred senatom bivši ameri¬
ški veleposlanik v Teheranu general
Hurley, je podčrtal, da* bi Angleži
najbrž ne imeli tolikih težav v Perziji,
ako bi upoštevali, da je perzijski “šah’- 2
obenem “vladar vladarjev.”

Ta ameriška protiimperialistična po¬
litika je pognala Nizozemce iz Indonezi¬
je. Ko so ameriški zastopniki po 1. 1945
podpirali v Indoneziji pokret Soekarna,
ki je bil med vojno bleščeč “kolabora¬
cionist” z Japonci, so menili, da bodo
sami zagospodarili v tej deželi trdneje
in koristneje, kakor pa bi bili mogli to
delo opravljati stari Nizozemci, ki so v
nekaj stoletjih vsekakor napravili iz
Indonezije eno najbogatejših kolonijal-
nih področij na svetu. Nizozemci so mo¬
rali iti, toda ameriškim zastopnikom
polzi kontrola nad Indonezijo, ker se v
deželi širi komunizem. Protiimperiali¬
stična politika je zagrenila Nizozemce
proti Ameriki in ovira še vedno ves na¬
por za reorganizacijo evropske obram¬
be.

Daši pa ta politika ni prinesla preve¬
likih težav v Evropi, so bili isti zago¬
vorniki “protiiimperialistične” politike
na Kitajskem pa že tako nedosledni, da
so omogočili zmago komunizma v tej
deželi. Med tem ko zagovarjajo v Ev-
rop : , v Mali Aziji in v Afriki vsa tista
gibanja, ki pode evropske imperialiste
z njih postojank, pa so v Yalti ameriški
zastonniki skupno s sovjetskimi impe¬
rialisti postavali temelje za sedanjo ko¬
munistično diktaturo na Kitajskem in

pa za sedanji prvi uvod v tretjo svetov¬
no vojni na Koreji.

Ko je že citirani general Hurley v za¬
slišanju pred senatom navajal te očitke
prod Rooseveltu in Deanu Achesonu, je
večrat ponavljal, da so tako smer ame¬
riške politike izsilili “mlajši” uradniki
v ameriškem državnem tajništvu.

Umik s postojank “imperializma” na
Da.jnem vzhodu je privedel na oblast
komunizem na Kitajskem, v Siamu, v
Burmi in v Indoneziji pa se pohod ko¬
munizma že bliža enakemu cilju

V Perziji gledajo Amerikanei s sim¬
patijami na konec angleških postojank
v deželi, med tem ko odhajajo angleški
strokovnjaki iz dežele z vero, da se bodo
čez leto vrnili na svoje stare postojanke
na vodstvo petrolejske industrije.

Dežela sama pa prehaja v dobo nemi¬
rov in velike notranje gospodarske kri¬
ze, ki odpira vrata za intervencijo od
zunaj. Ako pa pride do take nujnosti, te¬
daj imata Rusija in Anglija še iz 1.
1907 veljavno pogodbo, ki določa severni
del Rusiji, južni del pa Angliji v zased¬
bo. Ko je taka nevarnost grozila v 1.
1942 so sovjeti zasedli severno Perzijo
s Teheranom vred, Angleži pa so bili na
jugu. Do konca 1. 1945 so bili oboji v

DE GAULLE DOBIL

Francoske volitve so mimo. Volilni za¬
kon, ki je bil sprejet tik pred volitvami,
je dobro deloval: vladne stranke so iz¬
šle iz teh volitev zelo okrepljene. Ko¬
munisti so sicer še dobili nad 5 miljo-
nov glasov, toda od, 183 mandatov so
padli na 103. (Pri zadnjih volitvah so
dobili 5 in pol miljona glasov in 183 po¬
slancev). V vladni skupini so prejeli naj¬
več mandatov socialisti, ki jih imajo
110. Ameriški komentatorji sicer nava¬
jajo, da tudi to ni dohro znamenje, ker
da so francoski socialisti tudi marksi¬
sti (čudna občutljivost, ko v Jugoslavi¬
ji podpirajo isti Amerikanei Tita, ki ni
samo marksist, ampak še komunist po¬
vrhu). Lahko se zgodi, da bi socialisti
mogli spet kdaj kreniti na levo in se
s komunisti povezati v novo ljudsko
fronto — toda tudi povezani s komuni¬
sti, socialisti v tem bloku ne bi imeli
v parlamentu večine, ker šteje novi par¬
lament 629 mandatov.

Razočaral pa je izid tiste, ki so pri¬
čakovali, da bo general De Gaule prejel
več glasov in mnogo .več mandatov
(Dobil je 111 mandatov.) V volilni kam¬
panji je general napovedoval, da bo
izid zanj tak, da bo lahko prevzel oblast,
razpisal nove volitve in terjal pri teh
volitvah mandat za spremembo ustave.
Ustavo bi pa spremenil tako, da bi od¬
pravil politične stranke in ves narod po¬
vezal v enotne nacionalno gabinje.
Še pred leti je general De Gau¬
le na svoje ime povezal veliko večino
glasov, ko je pa sedaj krenil na polje
politike, da z njeno pomočjo odpravi
strankarsko politiko, pa je sam doživel
čudno sodbo političnega zbora franco¬
skega naroda.

De Gaule terja sedaj, da mora njegova
etranka v parlamentu prejeti mandat
za sestavo nove vlade. Ako tak mandat
tudi prejme, vlade ne bo mogla sesta¬
viti, ker bi del radikalov in vsi socialisti
ne hoteli sodelovati z De Gauleom.

Tako bo njegova stranka obsojena
na opozicijo. Med poslanci pa ima De
Gaule lepo vrsto francoskih javnih de¬
lavcev, zlasti pa generalov. Tako je po¬
stal poslanec general Billote, dalje ge¬
neral Koenig, med njegove poslance se
je vključil tudi znani pisatelj Valery
Radot.

V svojem programu pa je imel De
Gaule celo vrsto postavk, ki so bile go¬
tovo zelo moderne in aktualne. Tako je
bil — kar je najbolj zanimivo zanj kot
glavnega organizatorja boja proti o-
kupatorju: Nemcu — velik zagovornik
sporazuma z Nemčijo in je ves čas o-
pozar'al, da danes ni več glavni sovraž¬
nik Francije Nemčija, ampak imata o-
be skupnega sovražnika: Sovjetsko zve¬
ze in komunizem. Oba naroda se mora-

deželi kot zavezniki, toda sovjete so
koncem 1. 1946 komaj prisilili k umiku
iz dežele.

Sedaj se Angleži umikajo tako, da je
težko verjeti, da bi sami računali na
lastno vojaško zaščito svojih posesti v
deželi. Toda sovjetom se odpirajo vra¬
ta na stežaj. Ako pridejo sovjeti do ob¬
režja Perzijskega zaliva, tedaj so ure¬
sničene sanje ruskega imperializma o
dohodu na zmeraj odprto morje in konec
bo ameriških, angleških in francoskih
petrolejskih vrelcev v vsej Aziji.

Kadar navajajo razni angleški in ame¬
riški pisci svoje nazore o ranljivosti
Rusije, tedaj radi navajajo, da so pro¬
padli vsi, ki so od zahoda krenili nad
Ruse. Propadel je švedski kralj Gustav
Adolf, propadel Napoleon, uračunal se
jo Hitler. Le na jugu so niške vojske
doživljale poraze. Turki so na jugu tep¬
li vojske carja Petra Velikega in vojske
carice Katarine, krimska vojska 1. 1856
je bila zanje nesrečna in dasi so v do¬
bi balkanskih vojska Rusi že gledali na
zidovje Carigrada, so morali spet daleč
nazaj ob svoj Dnjepr.

Tako se uveljavlja naziranje, da je
Rusija ranljiva najbolj v svojem “under-
belly’’, v spodnjem delu trebuha — to
je na svojem jugu.

Perzija leži ob ruskem področju tako,
kakor leži zaponka na pasu vojščaka,
kadar si ga ta odpaše in krene na pot.

Honrose con hondo fervor a Ja Enseha Palria

Con profundo fervor y una autentica emocion patriotica celebro el 20 de Ju-
nio todo el pueblo de la Republica, rodeando a sus gobernantes, el Dia de la Ban¬
dera, instituido para conmemorar el aniversario de la muerte del creador de la
ensena nacional, general MANUEL BELGRANO, oportunidad en que los sol-
dados conscriptos de la clase de 1930 prestaron el solemne juramento de fidelidad
a la bandera.

En la Capital, la ceremonia central se realizo en la Plaza de Mayo y asistie-
ron el presidente de la Nacion Gral. JUAN D. PERON y su esposa, seiiora
EVA PERON, ministros del Poder Ejecutivo y altos jefes de nuestras fuerzas ar-
madas. Alli, en presencia de una extraordinaria multitud, que siguio con hondo
recogimiento el patriotico aeto, prestaron juramento los soldados del regimiento
que lleva el nombre del ilustre procer creador de la bandera: el numero 3 de
infanteria motorizada.

La llegada del general Peron y su esposa fue saludada con largas aclama-
ciones por el numeroso puhlico presente.

Iniciada la ceremonia, el presidente, acompahado por el ministro de Ejerci-
to y del comandante del tercer ejercito, se traslado al mastil donde procedio a
izar la bandera, mientras las tropas presentaban armas y la banda ejecutaba una
marcha.

Terminada la misa de campana el jefe del regimiento, teniente coronel Die¬
go Perkins, dirigio una alocucion patriotica a los soldados y luego les torno ju¬
ramento, en medio de los aplausos de la muchedumbre. En seguida los conscrip-
| tos desfilaron ante la bandera y se entono el Himno Nacional. Finalmente des-
filo el regimiento rindiendo honores ante el palco presidencial.

Terminado el pašo de las tropas desfilaron delegaciones de boys-scouts de
distintas seccionales de la Capital y del Gran Buenos Aires.

PREMALO GLASOV

ta s svojimi vojskami organizirati za
skupen nastop proti temu največjemu
sovražniku Evrope. Poleg evropske uni¬
je je zagovarjal preosnovo francoskega
imperija v moderno zvezno unijo in pri¬
poročal čim hitrejšo oborožitev Franci¬
je.

S svojo gonjo proti političnim stran¬
kam in z zahtevami, da se spremeni u-
stava tako, da bo bolj avtoritarna, si je
De Gaule zaslužil očitek bonapartijt,
ki skuša nazadnje zavladati kot vojaški
diktator. Dve generalski diktaturi: Na¬
poleona I in Napoleona III sta v fran¬
coski zgodovini povezani s spomimom
na dve veliki vojaški nesreči, na poraz
francoskega orožja in na vdor sovražnika
na francosko ozemlje. Ta politična go¬
nja je De Gauleu škodovala. Kot general
in poveljnik francoskega odpora proti
okupatorju je bil in je ostal osrednja

Globoka in iskrena počastitev narodne zastave

Z velikim navdušenjem in resnično domoljubno vnemo je ves narod dne 20.
iunija, zbran okoli svoje vlade, proslavil dan zastave, ki je bil določen v počasti¬
tev spomina njenega ustanovitelja generala MANUELA BELGRANA. Tega
dne novoklicani vojaški obvezniki tudi vsako leto prisegajo zvestobo zastavi.

V prestolnici je bila glavna slavnost na Majskem trgu. Navzoči so bili pred¬
sednik republike general PERON, njegova gospa soproga EVA PERON, vsi mi¬
nistri in visoke vojaške osebnosti. Na trgu je bil postavljen tretji pehotni moto¬
rizirani oddelek regimenta Belgrano.

Ko je general PERON z gospo soprogo EVO PERON prispel na častno tri¬
buno so ju vsi navdušeno pozdravili. General Peron se je v spremstvu vojnega
ministra in poveljnika regimenta Belgrano podal k drogu in dvignil narodno za¬
stavo. Vojaška godba je med tem igrala koračnico, vojaki so pa dviganje zasta¬
ve pozdravili z orožjem. Pred spomenikom generala Belgrana je bila nato maša
na prostem. Takoj nato je pa zbrano vojaštvo nagovoril z globokim rodoljubnim
nagovorom poveljnik regimenta Belgrano DIEGO PERKINS ter zaprisegel vse
vojaške novince. Po zaprisegi je vojaška godba zaigrala narodno himno, oddelki
regimenta so pa nato v mimohodu pozdravili svojega vrhovnega poveljnika pred¬
sednika republike grala PERONA. Za vojaki so korakali tudi oddelki skavtov.

francoska osebnost, kot general na polju
politike pa postaja predstavnik svoje
frakcije in ta frankcija je ob prvem
nastopu ostala v veliki manjšini. Velik
del naroda odklanja moža, ki je bil ju¬
nak boja in zmage — in ga odklanja,
ker hoče biti general tudi v politiki.

ObSefnšca komunističnega napada na Koreji

Malikova “oljčna vejica miru'", izjave Trumana, Achesona in Ridgwaya

Za prvo obletnico korejske vojne je
svet slišal več govorov o tem problemu.
Prvi je govoril sovjetski delegat pjjii!
ZN Malik, ki je presenetil svet s ponud¬
bo o sklenitvi premirja na Koreji s tem,
da obe strani umakneta svoje armade
od 38. vzporednika in sporazumno ure¬
dita korejsko vprašanje. V istem govo¬
ru je po tem “mirovnem” predlogu si¬
lovito napadel USA, Anglijo in Franci¬
jo kot “imperijaliste, vojne hujskače
itd.” Govor so Amerikanei sprejeli z ve¬
liko opreznostjo in iščejo vzroke in pre¬
tveze, zaradi katerih so sovjeti vrgli v
svet to novo “oljčno vejico miru’!. Prvi

Eešitev izpod sovjet¬
skega tiranstva

Kakor poroča “New York Times” od
19. t. m., so se v Newyorku sešli zastop¬
niki vseh tistih držav, ki so pod sovjet¬
sko in komunistično tiranijo. Na tej skup¬
ni seji so sprejeli spomenico, ki jo bodo
poslali ameriški, angleški in franedski
vladi in zaprosili, da bi razprava o vse¬
bini te spomenice prišla na dnevni red
konference štirih zunanjih ministrov.
V te 1 ' spomenici zahtevajo ti zastopniki,
da naj konferenca obravnana položaj v
državah, ki so za železnim zastorom.
Narodi v teh državah ječe pod nasiljem
sovjetskih oblastnikov. Tem narodom
naj bo vrnjena svoboda, da bodo lahko
sami odločali o svoji notranji politiki.
Spomenico so podpisali zastopniki vseh
baltskih držav, Poljske, češkoslovaške,
Madžarske, Romunije in Jugoslavije.

odgovori ameriškega zun. ministrstva
so bili, da mora ZSSR svoje predloge
“uradno predložiti pri ZN, če hoče, da
bodo o njih razpravljale prizadete drža¬
ve.”

Malikove mirovne ponudbe se je v
svojem govoru dotaknil predsednik Tru¬
man ter je dejal, da je “USA vedno bi¬
la in je za mir na Koreji, mora pa biti
to mir, ki bo za vedno onemogočil na¬
padalnost katere koli države in zagoto¬

vil resnično varnost in pravično uredi¬
tev svetovnih problemov. Dokler teh za¬
gotovil ne bo imela, ne more postopati
drugače, kakor postopa sedaj.”

Acheson je ob obletnici bojev na Ko-
ji poudarjal, da so “svobodni narodi z
odločnim nastopom pred enim letom Za¬
vrli prodiranje komunizma vsaj za se¬
daj in da so postali močnejši in trdne¬
je povezami zaradi neizzvanega kom.
napada. Koreja je tudi dokazala lažnost
sovjetske propagande. Oni govore o mi-
cu pa se istočasno oborožujejo za novo,
vojno.”

V Tokiju je pa gen. Ridgway govoril
vojski in se vprašal: “Ne morem razu¬
meti, da se kitajski komunisti še vedno
bore, ko vidijo, da jim kremeljski tirani
nočejo pomagati, kakor bi morali. Za¬
kaj jim ne postane jasno, da moskov¬
ski vodje nočejo imeti močne kitajske
armade sebi za hrbtom in da so jo zato
zapletli v uničevalno vojno na Koreji?”

Krščansko-demokrafska informativna služba

Pod tem naslovom je Zveza krščan-
sko-demokratskih strank za Srednjo
Evropo začela izdajati v Washingtonu
mesečni bilten, katerega prva številka
je izšla v začetku t. m.

Na uvodnem mestu objavlja članek o
zadnjih političnih dogodkih v posa¬
meznih evropskih državah in akcijo ka¬
toliških demokratičnih strank v odnosu
| do njih. Ostali del biltena zavzemajo
poročila iz držav ze železno zaveso o
komunističnem preganjanju katoliča¬
nov in vseh ostalih protikomunistov.

Tako poroča, da so Titovi komunisti
pregnali škofa in apostolskega admini¬
stratorja Čekado iz Banja Luke. Objav¬
lja tudi izvleček govora predsednika
National Catholic Welfare Conference
nadškofa Ready-ja ameriškim katoli¬
škim časnikarjem, da so Titovi komuni¬
sti dosedaj pobili 378 duhovnikov, re¬
dovnikov in redovnic v zaporih pa da
jih imajo še 400.

V zaglavju “Delavnost Zveze krščan¬
sko demokratskih strank” pa bilten po¬

roča, da sta imela gg. Dr. Miha Krek in
Sieniewicz kot predstavnika Zveze kr¬
ščanskih demokracij razgovore s pred¬
sednikom Odbora za srednjo in vzhod¬
no Evropo g. Nagyjem o vseh proble¬
mih, ki se nanašajo na sodelovanje kr¬
ščanskih demokratskih strank iz posa¬
meznih držav srednje in vzhodne Evro¬
pe z omenjenim odborom. — Javlja
da je imenovan za predstavnika Zveze
krščanskih demokratski strank v Rimu
Msgr. Marko Kranjc.

VATIKAN: Ob sprejemu novega an¬
gleškega poslanika pri Sv. Stolici je
imel Sv. Oče nagovor v angleščini, v
katerem je med drugim dejal, da ga
silno veseli, ker imata angl. ljudstvo in
vlada mnogo istih ciljev, za katere se
bori tudi on — napor za ohranitev mi¬
ru in preprečitev razvoja v sporu med
Vzhodom in Zahodom — in da se bo 3
toplimi molitvami spominjal tako angl.
naroda, kakor tudi njegovega vladarja

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 28. VI. 1951

Bumerang ali Tinfa je vinta

Slučajno mi je prišla v roke 4. števil¬
ka mesečnika “Slovenska Država”, z
dne 20. aprila 1951. List je glasilo one
skupine slov. emigrantov, ki trdijo, da
imajo glede izoblikovanja slovenske po¬
litične bodočnosti svoje posebne in e-
dino prave načrte in zahteve. Ni ne moj
namen in mislim, da tudi ne namen
“Svobodne Slovenije”, spuščati se v de¬
bate o vprašanjih, na katera bo dal od¬
govor narod doma, ko bo prišel čas za to.
Omeniti hočem le eno stvar, ki me je
navdala z grenkobo: notico pod naslo¬
vom: “Protest proti hujskaču", objav¬
ljeno v imenovani številki lista kot do¬
pis in Clevelanda, ki je zgovoren do¬
kaz, kako daleč lahko privede človeka
politična strast.

Kaj pravi omenjena notica? Brezimni
dopisnik se zelo huduje na sotrudnika
clevelandske “Slovenije” ki se podpisuje.
Kako, pristavljajoč, da je to “neki”
Zdravko Kalan, “čigar dopisi se vsi
brez izjeme odlikujejo po svojem niz¬
kem, neakademskem slogu” in da se
“poslužuje najgnusnejše politične borbe
nedostojnih in nekrščanskih osebnih na¬
padov.” Dopisnik pravi, da ne bo mi¬
roval prej, dokler ameriške oblasti “mo¬
žakarja ne postavijo na hladno,” ter po¬
ziva list, da tudi njegovi ljudje napra¬
vijo primerne korake v Washingtonu in
New Yorku. Uredništvo, lista dodaja
razkačenim besedam dopisnika slede¬
čo opombo: “Smo načelno proti javne¬
mu pranju umazanega perila, čeprav bi
zadostovalo, da tej številki S. D. pri¬
ložimo angleški prevod Vašega pisma
na pristojna mesta s prošnjo, da zadevo
preiščejo”.

Kaj je zagrešil ‘neki” Zdravko Kalan,
da so se pri “Slovenski Državi” tako
razpištolili ? Poslužil se je najskrom-
neiših pravic, ki iih USA zakonodaja
daje slehernemu človeku, ki sme prebi¬
vati na njenem ozemlju, to je: da sme
imeti svoje politično mnenje. Da te pra¬
vice res eksistirajo, posnemamo iz pis¬
ma samega odgovornega lastnika “Slov.
Države” na nekega znanca v Argentini,
kjer pravi, da je v USA dovoljeno kri¬
tizirati — in še kako — samega pre-
zidenta Trumana, kaj še le ministre in
generale. Če bi bil torej “neki” Zdrav¬
ko Kalan kritiziral Trumana, bi bilo vse
v redu. Zagrešil je očividno nekaj huj¬
šega: kritiziral je dr. Cirila Žebota!
Objavil je namreč v clevelandski “Slo¬
veniji” nekaj člankov, v katerih se ne
strinja z izvajanji dr. Žebota, objavlje¬
nih v ameriških listih glede naših slo¬
venskih zadev. Kdor je prebral te član¬
ke, ve, da niso ne podli, ne gnusni, ne
neakademski, ampak dostojna kritika in
nič več.

Kakšno kazen zasluži ta “neki”
Zdravko Kalan? Postaviti ga je treba
na hladno! Vsi ga poznamo.. Slovenski
inteligent ,ki je že v domovini, zaveda¬
joč se dolžnosti slovenskega inteligenta,
dal narodu, kar mu je bil dolžan dati, ki
je v protikomunistični borbi stal v pr¬
vih vrstah, ki je radi tega izgubil vse:
domovino in imetje, ki je moral preživ¬
ljati vse strahote Dachauskega koncen¬
tracijskega taborišča in ki je slednjič
v tujini dobil košček skromnega kruha!
Na cesto z njim! Pogine naj od lakote!
Zakai? Zato. ker ne soglaša s politični¬
mi idejami ene skupine slovenskih lju¬
di v zamejstvu in si upa svoje mnenje
tudi javno povedati.

Ali se vam ne zdi, da so taki načini
političnega boja neprimerni in vse ob-
so^e vredni?

Stari slovenski pregovor pravi, da
sta tatova oba: tisti, ki krade in tisti,
ki žakel drži. Kdo nosi večjo odgovor¬
nost za to značilno pismo: ali brezimni
pisec, čigar slog se nam zdi tako znan,
ali list. ki to objavi? Jalov je izgovor
uredništva v zgoraj omenjeni opombi, da
je načelno proti javnemu pranju umaza¬
nega perila. Ta izjava je podana v sre¬
di največje žehte! In je sumljiva, saj jo
spremlia grožnja, da bi zadostovalo, da
bi priložili prepis omenjenega pisma na
pristojna mesta.

Ta sum je toliko bolj opravičen, ker
vemo da so že bila poslana slična pro¬
testna pisma z osebnimi napadi na slo¬
venske osebnosti v emigraciji. Za eno od
teh z gotovostjo vemo, da ga je pisal
in podpisal dr. Ciril žebot, kar ne dela
časti niti njemu, osramotil pa je s tem
tudi vso slovensko protikomunistično e-
migracijo.

Latinski pregovor pravi: Littera srip-
ta manet. Slovenski človek je ta izrek
podomačil rekoč: Tinta je vinta. Sto¬
krat je premislil predno je kaj napisal
in podpisal. Zadeva pisem je kakor bu¬
merang. če nemodro opletaš z njim, ti
prileti na nos nazaj.

IZ1 TEDNA V TEDEN

iz svobodnega sveta

USA: Senatna preiskovalna komisija

je včeraj zaKljučila z zasliševanji, ko je
zaslišala gen.» Hurleya, bivšega ameri¬
škega veleposlanika na Kitajskem in
bivšega poveljnika bombniških oddel¬
kov na Daljnem vzhodu 0‘Donnella.
Hurley je izjavil, da je “Roosevelt v
glavnem kriv sedanjega položaja v sve¬
tu, ker je enostavno dal pokopati vsa
načela Atlantske listine, ko je podpisal '
jaLsko pogodbo. Na Jalti je bil Roose¬
velt ‘bolni mož’, ki ni imel več v obla¬
sti svoje volje.” Dejal je tudi, da mu
je vojno ministrstvo po povratku s Kitaj¬
ske odgovorilo, da “se mora USA do¬
sledno držati jaltske pogodbe”. Od jalt¬
ske pogodbe je USA stalno popuščala
sovjetom na vseh področjih in te poli¬
tike tudi Truman ni hotel spremeniti,
kljub opozorilom z vseh strani. Po Tru¬
manovih navodilih je ves čas delalo tu¬
di zunanje ministrstvo. 0’Donnell pa je
poudaril, da ima USA na Daljnem
vzhodu pripravljenih zadostno število
atomskih bomb za udar na Kitajsko in
ZSSR in da je priporočil MacArthurje-
vo zahtevo za bombardiranje Mandžu¬
rije. Predlog je zavrnilo vojno ir. zuna"-
nje ministrstvo. Po njegovem mnenju
se vojno ministrstvo in vrhovni štab
spuščata na politično področje, kar ne
spada v njun delokrog. 0’Donnell je tu¬
di izjavil, da je imel pripravljena leta¬
la za uničenje 5 največjih severnokorej¬
skih mest in 18 drugih strateških točk.
Tudi ta načrt je vlada v Washingtonu
preprečila že takoj v začetku korejske
vojne. Prav tako je prepovedala Mac
Arthurju bombardirati oporišče Rashin,
20 km južno od reke Yalu, kjer so se
zbirale kitajske armade za ofenzive
proti silam ZN.

Komisija se bo prihodnje dni sestala
za zaprtimi vrati in pričela proučeva¬
ti zapisnike. Po končanih ugotovitvah
namerava izdati poročilo in objaviti
sklepe, ki jih je sprejela z; ozirom na a
meriško zunanjo politiko.

V USA so demokrati, ki so proti Tru¬
manu, republikanci, ki nočejo za pred¬
sednika Tafta, neodvisni, ki so proti o-
bema in druge manjše skupine, ustano¬
vili Eisenhowerjevo stranko. Vse te sku¬
pine so v nedeljo objavile kot svojega
predsedniškega kandidata generala Ei-
senhowerja. Glavni zagovornik Eisen-
hcwerja je od republikancev Dewey in i
drugi republikanski veljaki iz Pensil- [
vanije, Nove Anglije, Kansasa, Misuri-
ja in Daljnega zapada. Tudi Truman je
podpiral Eisenhowerja po potsdamski
konferenci, ko mu je celo obljubil, da ga
bo podpiral na volitvah 1. 1948. Tik
pred volitvami pa je spremenil mnenje
in odločil, da bo nastopal proti njemu
tudi na volitvah 1. 1952.

V zvezi z razgovori šefa Titovega ge¬
neralnega štaba Koče Popoviča z ame¬
riškimi vojaškimi osebnostmi, je USA
min. za narodno obrambo objavilo spo¬
ročilo, da USA že pošiljajo “male koli¬
čine” orožja Titovi vladi in da še ni bila
sprejeta nobena odločitev glede pošiljk
težkega orožja na podlagi načrta za
vojaško pomoč.

Pošiljka ameriškega lahkega orožja
Titu je že prispela v Jugoslavijo in si¬
cer kot darilo. Njegova vrednost je pa
en miljon dolarjev.

Vprašanje pošiljanja ameriškega tež¬
kega orožja v Jugoslavijo je pa precej
zapleteno, ker bi v tem primeru dobile
mani orožja ostale države Atlanstke ob¬
rambne zveze. Vendar so pa nekatere
ameriške vojaške osebnosti, pa tudi ev¬
ropske, mnenja, da je treba Titu poma¬
gati in njegovo vojsko dobro oborožiti,
da se bo lahko borila proti morebitne¬
mu kominform, napadlcu. V tem po¬
gledu je že am. obrambno min. izdalo
sporočilo, da USA in ostale države At¬
lantskega pakta smatrajo za strateško
potrebno, da pomagajo Jugoslaviji ob¬
držati njeno neodvisnost spričo narašča¬
jočega sovjetskega pririska.

Ameriški letalski ministr Finletter je
imel televizijski govor, v katerem je

Kdo si more misliti, da bi kedo od
funkcionarjev SLS v preteklosti v do¬
movini pisal podobna pisma! Nihče ni
tega storil, kateri je pojm časti pravil¬
no pojmoval. Imeli smo može, trde v
načelnem boju, v osebnih stvareh, pa da¬
leč, daleč od vsakega suma krivičnosti.
Bili so gospodje v teh stvareh, bili so
kavalirji.

Naj ima kedo še tako bolestne am¬
bicije, pa bi hodil po drugi poti kot so
hodili in hodijo naši možje danes, bo te¬
meljito podričnil.

izjavil, da “USA lahko v 60 do 90 dneh
uniči sovjetsko vojno industrijo s svojo
zračno silo.” Po njegovih izjavah so
načrti ameriškega letalstva naslednji:
1. Živčni centri ZSSR morajo bra uni¬
čeni. Istočasno bodo napadli najmanj
70 sovjetskih središč; 2. USA zaloga a-
tomskih bomb in letal za njihov prevoz
in odmet je zadostna; 3. Pripravljenih
je veliko B-36 in B-40 veletrdnjav, prav
tako veliko število B-29, trdnjav iz dru¬
ge svetovne vojne, ki so vse predelane
za odmet atomskih bomb. V kratkem bo
v uporabi tudi nova leteča trdnjava
B-47 na retroaktivni pogon z nad 800
km. brzine na uro: 4. Zadostno število
ameriških letalskih oporišč v vseh de¬
lih sveta omogoča zračne napade na
ZSSR z vseh strani. Oporišča so v Ev¬
ropi, Angliji, severni Afriki, na Sred¬
njem vzhodu, Filipinih, Okinavi, na Ja¬
ponskem in na Aljaski. Prav tako je že
več “interkontinentalnih oporišč” v
USA; 5. Sovjetska zračna obramba je
sicer močna, vendar ne bo mogla po¬
vzročiti ameriškim zračnim silam več
kakor do 10% izgub.

ANGLIJA: Angl. brigado na Koreji
bodo ojačili na višino ene divizije.
To je sporočil predstavnik voj. min._

Morrison je v imenu vlade toplo po¬
zdravil vsa prizadevanja za dosego mi¬
ru na Koreji, začeta z zadnjo Malikovo
izjavo in z objavo mnenja vlade rdeče
Kitajske, da odobrava sovj. predlog o
takojšnji ukinitvi sovražnosti, prizna¬
vajoč ljudskim silam Koreje pravico do
samoodločbe in do življenja v neodvi¬
snosti.

NEMČIJA: Adenauer je po svoji
vrnitvi iz Rima izjavil, da se “Nemci ne
bodo pridružili zahodni obrambi, ako ne
bodo prej popolnoma enakopravni dru¬
gim zav. narodom. Zahod bomo samo te¬
daj branili,” je dejal Adenauer, “ako
bomo videli, da se splača braniti tudi
našo zemljo.” Zavzemajoč se za ustva-
ritev resnične mirovne fronte, ki naj
sovjete prepriča o nesmiselnosti pri¬
prav za napad, je Spomnil Adenauer
Francoze tudi na De Gaulleove besede,
češ da iz Nemčije Franciji ne grozi ni-
kaka nevarnost.

BELGIJA: Leopold III. se je odločil,
da bo 16. julija odstopil v korist svoje¬
ga sina Baudoina.

PARIZ: V Parizu je bilo VI. zase¬
danje UNESCA. Ustanova šteje sedaj
že 64 članov.

ŠVICA: Na zasedanju Mednarodnega
urada za delo so v Ženevi sprejeli za
redno članico zahodno-nemško republiko.

IRSKA: Bivši predsednik vlade De
Valera je dobil zaupnice v novoizvolje¬
nem parlamentu in je sestavil novo vla¬
do.

ŠPANIJA: Zun. min. Artajo je na
banketu, ki ga je priredila trg. zbor¬
nica v čast amer. poslanika Gnffisa, de¬
jal, da se bo Španija borila na strani
zah. sil, predvsem Amerike, v boju pro¬
ti komunizmu. Artajo je dejal, da je ne¬
katere omejitve osebnih svoboščin, tre¬
nutno v veljavi na področju španske re¬
publike, pripisovati izključno le izredni
nevarnosti kom. gibanja in njegovemu
podtalnemu rovarjenju.

Vlada je razpustila največjo jetnišni-
Talavera de la Reina.

LIBERIJA: Ostanke ameriškega le¬
tala, ki je pred dnevi treščilo na poti
iz Dakarja v Casablanco so našli. Vsi
potniki, 40 po številu so mrtvi.

INDOKINA: Po izjavah franc, gene-

j rala de Tassignyja so v zadnjih bojih
osvobodili iz ujetništva med rdečimi
Vietminci preko 8000 francoskih voja¬
kov. čistke nadaljujejo na vsem področ-
: ju.

PERZIJA: Vlada je sedaj pripravlje¬
na sprejeti od Amerikancev ponujenih
25 milijonov dolarjev posojila v svrho
ureditve fin. problemov ob nacionaliza¬
ciji petrolejskih vrelcev. — Perzijska
vlada je vsem uradnikom nacionalizira¬
ne petrolejske družbe stavila ultimat,
naj se izjavijo v 32 urah, ako so pri¬
pravljeni še nadalje sodelovati pri črpa¬
nju petroleja: gl. poslovodjo angl. držav¬
ljana Drakea pa je obtožila sabotaže
pri izvažanju petroleja, češ da z nepod-
pisovanjem aktov zavlačuje trg. posto-
pok prodaje petroleja. Za odvoz angl.
strok, osebja so prispele v perzijski za¬
liv angl. yojne ladje.

železno zaveso

TITOVA JUGOSLAVIJA: Poročila

nekaterih angl. listov, češ da se je Ti-
| to tajno sestal z angl. in an;er. viso¬
kim kom. v Nemčiji nekje pri Vrbskem
jezeru na Koroškem, je beograjska
I kom. vlada odločno zanikala, trdeč da se'
! Tito trenutno mudi na letovišču na
Brionih.

Osem članov 20 mož broječe FLRJ
reprezentance water-polo, ki so se zad¬
nje dni mudili na gostovanju v Avstri¬
ji, je neznano kam izginilo. Avstr. notr.
min. je zanikalo vesti, po katerih naj
bi vseh 8 zaprosilo za azil, javlja ame¬
riška časopisna agencija AP.

Časopisje v svobodnem svetu je te
dni poročalo, da je jugoslovanskemu
zveznemu parlamentu predložen v o-
dobritev predlog za zopetno amnestijo
političnih krivcev. Listi navajajo, da je
do tega predloga prišlo na podlagi zad¬
njega Rankovičevega poročila na CK
KPJ Jugoslavije, v katerem je potrdil,
da so policijske in sodne oblasti v pre¬
sojanju političnih nasprotnikov zagre¬
šile hude prestopke in kršile zakonske
predpise.

MADŽARSKA: V Budimpešti so sta¬
novanjski problem rešili zelo enostavno.
Iz mesta bodo izgnali vse nekomuniste.

Kat. nadškof Josef Groesz, Mindszen-
tijev naslednik, se je te dni moral za¬
govarjati pred sodiščem radi “delova¬
nja proti sed. režimu in podpiranja pre-
bežnikov”.

V procesu proti štirim škofom, z
msgr. Groszom na čelu, so po željah
kom. sodišča vsi obtoženci vse obdoi-
žitve gladko priznali. Tako je med dru¬
gimi obtoženci priznal Lajoš Pongracz,
uradnik amer. poslaništva, da je na po¬
slaništvu natipkal tekst, s katerim se
msgr. Grosz obvezuje, da bo prevzel
predsedstvo nove demokratične Mad¬
žarske, brž ko komunistično vlado od¬
stranijo. Pongracz je obljubil, da bo;
napisani tekst oddal amer. poslaniku,
ki je za vso stvar — kot pravi sodišče,
tudi vedel in jo odobraval. Amer. posla¬
nika ni več v Budimpešti, ker je pred
pričetkom razprave odpotoval v USA.

ČEHOSLOVAŠKA: Ameriški velepo¬
slanik je izročil češki vladi ostro noto,
v kateri zahteva takojšnjo vrnitev dveh
ameriških lovskih letal na retroaktivni
pogon, ki sta morali pristati na češkem
ozemlju.

Dopisnik Associated Press v Pragi
William N. Oatis se bo moral pred so¬
diščem zagovarjati zaradi “vohunstva”.

Krvavi bop na Koreji se nadaljujejo

Ob prvi obletnici korejske vojne so
komunisti na vsem bojišču napadli ame¬
riško močno utrjeno linijo s številnimi
oddelki in s težkim topniškim ognjem.
V borbo so poslali tudi večje skupine
sovjetskih lovcev MIG-15, od katerih
so Amerikanci sestrelili 46 brez lastnih
izgub. Najmočnejši komunistični napadi
so bili na srednjem delu bojišča ter so A-
merikanči z bajoneti zavzemali grič za
gričem, s katerih so se vsipale nanje
granate in strojnični ogenj. Borbe so
tako, silovite da posamezne strateške
točke po pet do sedemkrat prehajajo
iz rok v roke. Zahodno od Chorivona so
komunisti skušali zajeti večji ameriški
oddelek, pa se jim ni posrečilo. Pri ob-
koljevalnem manevru so utrpeli straho¬
vite izgube v moštvu in materijalu. Isto¬
časno so komunisti izvedli napad vzdolž
bojišča na petih točkah, vendar so jih
Amerikanci pognali nazaj in še vedno
počasi prodirajo proti severu.

Po enem letu se je korejska vojska
vojna iz nenadnih preobratov v korist
rdečim ali zaveznikom sedaj spremeni¬

la v skoro stabilno borbo, v kateri sile
ZN uničujejo sovražniku čim več mo¬
štva in materijala. Enoletna bilanca tu¬
di pove, da so komunisti imeli že nad
1,200.000 vojaških žrtev, civilnih pa
nad 100.000. Iz severne Koreje je pri.
bežalo doslej na jug nad 7 milijonov
beguncev. Za oskrbo teh je južnokorej-
ska vlada prejela iz USA nad pol mili¬
jona dolarjev poleg hrane in obleke.
Proti komunistom na Koreji je v pre¬
teklem letu poslalo v borbo svoje oddel¬
ke 17 narodov. General Ridgway je ob
obletnici pozval ZN, da naj pošljejo še
novih sil in da naj se dejansko odzovejo
tudi države, ki še ne sodelujejo na Ko¬
reji. Pred enim letom so se v Pusanu iz¬
krcali prvi ameriški vojaki z Japonske,
vsega 256 mož. Od te prve edinice jih
je danes na bojišču še 6, medtem ko jih
je 160 padlo ali pa so bili ujeti. Ostali
so se kot ranjenci vrnili v USA. Za prvo
obletnico korejske vojne je v Pusan pri¬
spel en bataljon kolumbijskih čet, ki so
kot prvi južnoamerikanci prispeli na bo¬
jišče. 1

ARGENTINA

Odkritja komunističnih načrtov v
Argentini, ki jih je objavila policija,
so predvidevala tudi izvedbo držav¬
nega udara in spremembo sedanjega
režima. Za dosego tega cilja so imeli
v načrtu umor predsednika republike
grala PERONA in njegove gospe so¬
proge EVE PERON ter ostalih višjih
državnih osebnosti. Vse te pokolje bi
morali izvršiti posebni teroristični
komunistični oddelki, ki bi za svoj
krvavi posel imeli na razpolago 48 ur
ter bi v tem času strahovali prestol¬
nico. Zopet drugi komunistični oddel¬
ki so imeli nalogo, da istočasno one¬
sposobijo obratovanje prestolniških
vodovodnih naprav, vseh elektrarn in
vseh prometnih vozil, od kolektivov
in omnibusov do podzemskih železnic.
Da bi nemoteno mogli izvesti svoje
krvave načrte, ali vsaj ob čim manj¬
šem odporu oboroženih sil, so skuša¬
li pridobiti policijo in vojsko, da ne bi
nastopali. Ko bi bilo vse to opravlje¬
no, bi nastopila začasna vlada. Vso
akcijo so imeli v rokah komunisti,
podpirali so jo pa tudi razni drugi
elementi, ki bi radi zrušili sedanji re¬
žim socialne pravičnosti.

Vsi ti načrti so se pa ponesrečili,
ker zarotniki niti med policijo, še
manj pa med oboroženo silo niso mo¬
gli dobiti podpore, kakršno so želeli.
Vojni minister je po temeljiti preiz-
kavi sporočil javnosti, da je bilo v
to zaroto zapletenih samo nekaj ni¬
žjih vojaških osebnosti, katere so pa
takoj odstranili in bodo prišle pred
vojaško sodišče.

Ogorčenje javnosti nad temi krva¬
vimi komunističnimi načrti v Argen¬
tini se še ni poleglo. Vsak dan priha¬
jajo iz notranjosti republike nove
protestne izjave številnih ustanov, ki
pozivajo predsednika republike grala
PERONA naj sprejme kandidaturo
za predsedniške volitve prihodnje le¬
to, da bo tako zagotovljeno nadalje¬
vanje programa sedanje vlade social¬
ne pravičnosti, ki je Argentini omo¬
gočila sedanji vsestranski razmah in
napredek.

Vsi pa zahtevajo ostro nastopanje
proti komunistom.

Na žel. postaji Hipolito Irigoyen
na železnici FCNGRoca je prišlo
prejšnjo soboto zjutraj do težke že¬
lezniške nesreče. Radi goste megle
je brzovlak privozil na postajo po ti¬
ru, na katerem je stal že drugi oseb¬
ni vlak in se vanj zadel s tako silo,
da je zdrobil dva vagona. Sedem pot¬
nikov je bilo takoj mrtvih, 52 pa ra¬
njenih.

Zimska doba se je 21. junija za¬
čela z lepim in toplim sončnim dne¬
vom. Zvečer se je pa nad prestolni¬
co pooblačilo ter je med grmenjem in
bliskanjem padala toča. Naslednje
dni se je pa vreme precej shladilo in
je posebno v jutranjih urah kar hlad¬
no. V zadnjih dneh je precej deževa¬
lo tudi po obširnih področjih republi¬
ke, v provinci Entre Rios je pa pa¬
dala toča. V Kordiljerih je te dni
močno snežilo ter je bil radi tega za
nekaj časa ustavljen letalski promet
se v večjih množinah pojavile kobilice,
med Argentino in Čilom.

V Buenos Airesu se mudi predstav¬
nik USA trgovinskega ministrstva
Claude Courand ter je imel že več
razgovorov s predstavniki argentin¬
ske vlade radi dogovora glede uvaža¬
nja raznih industrijskih izdelkov iz
USA v Argentino. USA radi vojnega
stanja na Koreji in radi obrambnih
priprav doma namreč ne more več iz¬
važati raznih industrijskih proizvo¬
dov v takih količinah, kakor jih po¬
samezne države naročajo. Zato se bo
v Bs. Airesu dogovoril z argent. vla¬
do o nujno potrebnih nabavkah Ar¬
gentine v USA za svojo industrijo in
narodno gospodarstvo.

Skupina prestolniških časnikarjev
se je mudila nekaj dni na obisku v
Barilochah, kamor je prišla na po¬
vabilo atomskega strokovnjaka dr.
Ronalda Richterja. Dr. Richter je
časnikarje sprejel v Barilochah ter
jim smeje po pozdravu dejal, da so
ss lahko sami prepričali o neresnič¬
nosti vesti o njegovi aretaciji. Časni¬
karje je nato povabil v čolne, s kate-
rmii so se vsi prepeljali na otok Hue-
mul. Dr. Richter je ob tej priliki po¬
udarjal veliko podporo, ki jo daje za
nadaljnje raziskavanje atomske ener¬
gije predsednik republike gral Peron.
Napovedal je tudi, da bodo v šestih
do osmih mesecih v Argentini, na
mestu, ki še ni določeno, izvršili nove
izredne poizkuse z atomsko energijo.

Buenos Aires, 28. VI. 1951

SVOBODNA SLOVLNI1A

Stran 3.

Ilovice iz Slovenije-

V Ljubljani so na mestni občini v
izvršilnem odboru: Jaka Aviič, predsed¬
nik, Leopold Krese, podpredsednik in
predsednik gospodarskega sveta, Jože
Gorjanc, podpredsednik in poverjenik za
delo, Niko Pogačar, tajnik, Leo Ko->
vačič, poverjenik za finance, Franc Ku¬
tin, poverjenik za notranje zadeve, Edi
Štefan, poverjenik za preskrbo, gostin¬
stvo in turizem, Janez Mojškerc, po¬
verjenik za stanovanjske zadeve, Aleš
Jelenc, predsednik sveta za komunalne
zadeve in gradnje, dr. Tone Ravnikar,
predsednik sveta za zdravstvo in social¬
no skrbstvo, prof. Rado Peternel, pred.
sednik sveta za prosveto in kulturo in
Tone Brecelj, poverjenik za obrt in in¬
dustrijo. Za direktorja sklada za me¬
hanizacijo in investicijsko izgradnjo
zadružnega kmetijstva je imenovaa
Fran Sitar.

Letošnji snežni zameti po planinah
doma so povzročili ogromno škodo. Ve¬
liki snežni plazovi so pokončali izredno
veliko gamsov, po pobočjih pa polomi¬
li drevje. Lovci iz Radovne so pobrali
po planinah poginule gamse in jih na¬
nosili skupaj za celo pokopališče. Neka¬
terim so mogli še odreti kožo, ostali so
pa že bili osmrajeni in načeti od kro¬
karjev. O pastirskih stajah na Velem
polju ni nobenega sledu več. V dolino
Zgornje Trente je prihrumelo 10 večjih
plazov. Kadar je snežilo, so bili ljudje
po hišah, ki stoje ob pobočjih planin,
tako preplašeni, da si niso upali osta¬
jati v njih. Ogromne množine grušča,
skal in dreves, pomešanih s snegom, so
jim zasule do 15 m visoko precej trav¬
nikov in njiv. Sodijo, da so, plazovi pri¬
nesli s seboj s planin v doline okoli
1.000 kub. m lesa, kar predstavlja sko-
ro 2 miljona din škode. Izvir Soče so
plazovi zasuli več 10 m visoko. V dolini
Trente so imeli nad 4 m snega, v plani¬
nah ga je pa bilo 10 m. Vše škode, ki so jo
snežni plazovi napravili po planinah do-
sedaj še niso mogli izračunati. Gotovo je
samo, da gre v težke miljone.

Komunistom doma hodi sedaj napak
tudi njihov lastni prosvetni program,
s katerim so deželo posuli z nižjimi
gimnazijami. Uspehi vseh teh šol niso
dali tistih rezultatov, kakor so jih pri¬
čakovali ter se višje šole vedno bolj pri¬
tožujejo nad slabim kadrom, ki prihaja
iz teh šol na univerze. Da bi zajezili
ustvarjanje inteligenčnega proletariata
in mladino usmerili bolj v razne stro¬
kovne šole, so sedaj ukinili nižjo matu¬
ro ter uvedli stroge sprejemne izpite
za sprejem absolventov nižje gimnazije
na višjo gimnazijo.

Made v Titovi “ljudski republiki”.
Titov komunistični tisk v Ljubljani se
stalno pritožuje nad slabo kakovostjo
izdelkov, katere ponuja “socialistična
oblast” ljudem v nakup. V zadnjem ča¬
su je neki B. D. svoje ogorčenje nad
takim blagom popisal v ljb. “Poroče¬
valcu” pod naslovom “Kdo bo kupil ta¬
ko blago?” takole:

“Trgovsko podjetje "Tekstil” ki o-
skrbuje s tekstilnim blagom ljubljanske
trgovine, je pred dnevi dobilo od inva¬
lidskega podjetja "Tovarna perila” v
Ptuju 2669 ženskih bombažnih oblek v
štirih različnih velikostih. Ob pregledu

, oblek je podjete “Tekstil” ugotovilo,
j da oblek skoraj ne more prodajati kot
ženske obleke, ampak bolj kot otroške,
kvečjemu za ženske male rasti. (Veli¬
kost oblek št. 1 in 2 so za deklice v
starosti 10—12 let, velikost številk 3 in
4 bi ustrezala za številko 1 po širini,
medtem ko je dolžina za normalno ve¬
likost prekratka.) Kar pa tiče izdelave,
so take, da bi delale sramoto vsaki ljub¬
ljanski izložbi. Obleke so sešite zelo
slabo, skrajno površno in izdelane tako,
da šivi niso obšiti, niti visijo nepostriže-
ne. Obleke so šivane z neprimerno
barvo sukanca (n. pr. živo modre oble¬
ke so na zunanji strani živane s črnim
in belim sukancem), robovi so šivani na
stroj, obleke niso likane in nekatere še
nosijo s kredo napisane začetnice izde¬
lovalke. O težnji za ličnostjo kroja ni
da bi govoril. Tovarna perila v Ptuju
že nekaj let izdeluje obleke po isti fa-
zoni in ne upošteva ne okusa ne želje
potrošnikov. Ljubljančanke se pritožu¬
jejo v trgovinah, na zborih volivcev,
pisarijo na podjetje, ki tako blago raz¬
deljuje, naj vendar že nehajo dobav¬
ljati obleke, ki so skrajno malomarno
izdelane in povrhu še zelo drage, saj
stane taka obleka okoli 2500 din. Mar
misli tovarna, ki izdeluje tako škanda¬
lozno blago, da potrošniki denar pobi.
rajo na cesti! Zakaj ne bi dali v pro¬
dajo metrskega blaga, po katerem po¬
trošniki stalno povprašujejo in bi si
dali sami izdelati obleke po okusu in
velikosti, ki bi jim ustrezala? Metrsko
blago bi bilo v nekaj dneh razprodano,
taka konfekcija, kakor jo je dobavila
Tovarna perila iz Ptuja, pa zaostaja v
trgovinah, povzroča nevoljo in upravi¬
čeno kritiko potrošnikov, ki hočejo za
drag denar imeti ustrezno blago. Čas
bi že bil, da bi naša industrija upošte¬
vala želje, okus in potrebe potrošnikov
vsaj v njihovih najbolj skromnih za¬
htevah!”

Slovenija je imela pred vojno 5 kw ra¬
dijsko postajo. V upravi jo je imela Pro¬
svetna zveza. Pred izbruhom druge sve¬
tovne vojne je bilo že vse pripravljeno
za njeno razširitev in pojačanje in za po¬
stavitev posebne relejne postaje v Ma¬
riboru. Ob izbruhu vojne so Nemci ra¬
dijsko postajo uničili, Italijani pa so v
Ljubljani postavili o.2 kw postajico. Le¬
ta 1945 je v Ljubljani začela delovati 20
kw radijska postaja, v Mariboru pa sa¬
mostojna 5 kw radijska postaja. V Ljub¬
ljani sedaj po poročilih tam. časopisja
pripravljajo načrte za razširitev radij¬
ske postaje na 135 kw.

Leta 1939 je bilo v Sloveniji 21.050
radijskih naročnikov. Ko so it. okupac.
oblasti pobrale večino radijskih apara¬
tov, je ostalo samo še 2044 rad. naročni¬
kov. Leta 1945 je število naročnikov zno¬
va poskočilo na 25.007, lani jih je pa bi¬
lo že 66.156. Povprečno se število radij¬
skih naročnikov poveča letno za 10.000.
Radijski naročniki so razdeljeni takole:
Uslužbenci in nameščenci 26.666, delav¬
ci 14.037, kmetje 4836, privatni poklici
5223, obrtniki in trgovci 1568, kmečke
zadruge 200, ostale zadruge 57, zadruž¬
ni in kult. domovi in menze 247, dijaški
domovi in internati 192, osnovne šole
498, srednje šole 262 itd.

Odlikovani so naslednji graditelji ljb.
radijske postaje z redom dela III. stop¬
nje Ivan Železnikar, ing. Dušan Ven¬
dramin, ing. Franc Milavec, Lojze Polj¬
šak, Edvard Ronko in Ana Pernuševa,
s kolajno dela pa Dušan Mauser, Miha
Pavlič, Franc Zajc in Franc Kramar.

Po gozdovih v Sloveniji se je v zad¬
njih letih volčja zalega tako zaredila,
da ne uničuje več samo plemenite divja¬
di, marveč se lotevp že tudi domače ži¬
vine. Na pobudo Lovske zveze LRS m
Uprave državnih lovišč se je osnoval
odbor za pokončavanje volkov. Kot
svoj prvi ukrep je odbor razpisal visoke
nagrade za uplenitev volkov. Lovec, ki
upleni dorastlega volka, prejme 5000
din nagrade in 1000 din za kožo. Za po¬
končane mladiče pri volkulji pa 2500
din nagrade in 500 din za kožo.

V Ljubljani so ustanovili stalno ple-
zajno šolo za: vzgojo alpinistov. Praktič¬
no delovno področje te šole bo delno v
Iškem Vintgarju, delno pa na šmarno-
gorski Grmadi. Planinska društva iz
Zasavja so pa ustanovila alpinistično
plezalno šolo v Hrastniku.

Umrli so: V Ljubljani: Roza Burja,
Friderik Juvan, Marica Žorga, roj. Star-
bek, Edvard Kolesa, Franc Gabrijelčič,
Viktor Starc, Marija Javoršek, Ivana
Korenin, Ivan Ozbič, Jože Hladnik, Mar¬

jeta Gradišar, roj. Korošec, Albert
Ivančič, Alojzija Simčič, roj. Tomažič,
Marija Stockklausner, roj. Kindler,
Ivan Borko, Agata Turenšek, roj. Roj,
Franc Gostenčnik v Starem trgu pri
Slovenj gradcu, Ivan Verban v Braton-
cih, Franc Rozman v Globodolu, Ana
Kozlevčar, roj. Zupančič v Št. Vidu pri
Stični, Olga Sedlar, roj. Sotošek v Drav¬
ljah, Janko Družnik na Jesenicah, Te¬
rezija Hafner, roj. Tonja v Dravljah,
Rozalija Kolenc v Zagorju ob Savi, An¬
gela Kovač, roj. žagar v Zagorju, Mi¬
mica Zalar pri Sv. Vidu, Ivanka Gams,
roj. Binder v Celju, Marija Špehar, roj.
Hudnik v Stepanji vasi, Katarina Vobič
v Semiču, Ignac Pauser v Celju, Ivan
Merhar, župnik v Planini pri Rakeku,
Franc Vučak v Vitanju, Franc Remic
na Viču, Josip Žnidaršič na Zemljako-
vini pri Ilirski Bistrici, Ivanka Traten-
šek, roj. Nagode v Slov. Konjicah,
Frančiška Vizjak, vdova Leben — roj.
Inglič na Kodeljevem, Anton Kopač v
Žireh in Ivan Tomšič v Verdu.

V Beogradu so ustanovili glavni ar¬
hivski svet in zvezni svet za varstvo kul¬
turnih spomenikov. V glavni arhivski
svet bo vsaka republika poslala po ene¬
ga predstavnika. Zvezni svet za var¬
stvo kulturnih spomenikov bo pa skrbel
za koordinacijo dela republiških svetov
za varstvo kult. spomenikov.

Slovenci v Argentini

Buentfs Aires

RAZPIS

Gospodarski odsek odbora Društva
Slovencev razpisuje mesto oskrbnika
PRISTAVE v Moronu. Naloga oskrbni¬
ka bo obstojala zlasti v tem, da bo
nadzoroval izvrševanje adaptacij na
PRISTAVI ter sam in s pomočjo svojih
rodbinskih članov vodil vse tamošnje
gospodarstvo. Namesto plače v gotovini
pristoja oskrbniku dvosobno stanovanje
s pritiklinami v hiši na PRISTAVI. Na¬
stop službe z 18. julijem tekočega leta
ali po dogovoru.

Rok za vlaganje ponudb bo zaključen
s 14. julijem t. 1. Natančne pogoje mo¬
rejo dobiti ponudniki na vpogled v pi¬
sarni Društva Slovencev.

NAROČNIKOM
“SVOBODNE SLOVENIJE’’

Konzorcij Svobodne Slovenije
stori vse, da Svobodna Slovenija
redno izhaja kot tednik in ga red¬
na razpošilja vsak teden med svo¬
je naročnike v Argentini in v vse
ostale države, v katerih so se nase¬
lili slovenski protikomunistični e-
migranti. To dela z velikimi denar¬
nimi žrtvami in s požrtvovalnim
delom vseh svojih sotrudnikov, ter
s pomočjo tistih naročnikov, ki
redno plačujejo naročnino in po
možnosti tudi kaj prispevajo v ti-
j skovni sklad.  Precej pa je še ved-
| no naročnikov, ki nam naročnine
j niso poravnali za leto 1950. Vsem
I tem je uprava lista že pred tedni
i poslala pismene opomine s proš-
i njo, da naj čimprej nakažejo dol-
\ žne zneske na naročnini, ki je bila
za lansko leto za celo leto $ Jj5, za
pol leta $ 25, za četrt leta pa $ 13
Upoštevajte dejstvo, da moramo v
tiskarni sproti plačevati vsako šte¬
vilko. List se pa vzdržuje samo z
! naročnino. Prosimo Vas, upošte¬

vajte to na r o prošnjo in nam ni¬
kar ne delajte še novih stroškov za
ponovne opomine.

Uprava Svobodne Slovenije.

Društvo Slovencev v Buenos Airesu
razpisuje službo pisarniškega uradnika
odn. uradnice. Pogoji: popolno obvlada¬
nje strojepisja, poznanje knjigovodstva
in vsaj delno znanje španskega jezika.
Plača po dogovoru. Reflektantni naj do
15. julija 1951. vlože prošnje na Dru¬
štvo Slovencev, Victor Martinez 50,
Buenos Aires.

Nedeljsko romanje v Lurdes

V nedeljo, 24. t. m., so imeli Sloven¬
ci—stari in novi naseljenci, na pod¬
ročju Velikega Buenos Airesa, običaj¬
no vsakoletno romanje k lurški Materi
božji v Lurdes. Radi lepega in sončne¬
ga vremena se je ob pol štirih popoldne
zbralo pred luhško votlino kakih 900
slovensldh romarjev. Pred votlino s ki¬
pom turške Matere božje so vsi naj¬
prej zmolili sv. rožni venec, nato se je
pa razvila lepa procesija izpred te votli¬
ne po stopnišču v zgornjo cerkev, odko¬
der se je vrnila v spodnjo cerkev, v ka¬
teri je bila pridiga, nato pa pete litani¬
je Matere božje z blagoslovom. Procesi¬
jo je vodil g. Orehar, cerkveni nagovor
je pa imel g. Klemenčič.

Po procesiji in cerkvenem opravilu
V svetišču so imeli rojaki priliko za po¬
govore in obiske svojih znancev in pri¬
jateljev, ki stanujejo v tem kraju.

Mendoza

Družina Franca Ovčjaka se je iz Lu-
jana de Cuyo preselila v lepo novo hi¬
šo, ki so si jo postavili v Guaymalle-
nu, t. j. na meji mendoškega mesta.

Odsek SFZ v Mendozi je v nedeljo 17.
junija napravil izlet v Santo Roso.
Fantje so se rezvedrili s petjem in so
“strokovno” presodili novega motorizi¬
ranega konjička, ki si ga je s škofovo

BOBRA KNJIGA

Dr. Alojzij Odar: Katoliška akcija in
delo v njenih organizacijah. Buenos Ai¬
res 1949. 207 strani. Cena $ 16.—. Dobi
se v Dušnopastirski pisarni.

Knjiga, ki je plod dolgoletnega študi¬
ja in bogatih izkušenj, je prvenstveno
namenjena članom KA, zlasti nje prvi
cel, kjer avtor na izredno jasen način
razčleni in definira vse, kar je treba
vedeti o tej najuspešnejši panogi kato¬
liškega apostolata. Vsebina tega dela
knjige mora preiti v meso in kri sleher¬
nega člana KA poznati pa jo mora tu-
ti tisti del katoličanov, ki stoji ob
strani.

Drugi del knjige pa je pravo razo¬
detje: učbenik o “Organizaciji in delu v
njej”. Tu je nakopičenega ogromno
gradiva, ki nam da jasen pojm o tem,
kaj je organizacija, kakšno mora biti
delo v organizacijah, kakšne so potreb¬
ne lastnosti vodstva in članstva, da or¬
ganizacija dobro uspeva in kakšna
sredstva so potrebna, da je uspeh gotov
in čim večji. Ta del knjige je drago¬
cen učbenik za vse, ki se hočejo sezna¬
niti z modernimi načini organizaranega
dela, pa naj bo to delo versko, prosvet¬
no, politično ali gospodarsko. Vsak
predsednik ali odbornik katerekoli orga¬
nizacije bi moral znati ta v velikem sve¬
tu preizkušena načela na pamet, pa bi
bilo kmalu konec hiranju po organiza¬
cijah in bi bile zlasti seje kratke in u-
spešne.

Avtor knjige obhaja te dni svojo
srebrno mašo. Oddolžimo se mu s tem,
da sežemo po tej njegovi knjigi. Nikar
se ne bojte, da bo šel izkupiček v nje¬
gov žep. Njegov honorar je le zavest, da
je za dobro stvar storil veliko dobro de¬
lo.

podporo nabavil tamošnji župnik g. To¬
mažič, da bo z njim lahko zmagoval ve¬
like razdalje svoje obširne župnije v
pampi.

Svojevrsten poklic so otepalci listja.
Mendoza je mesto lepih parkov in drevo
redov, ki krase domala vse ceste in uli¬
ce. Da ne bi imeli preveč dela s po¬
spravljanjem listja, ki v tem mesecu od¬
pada z drevja in smeti ulice, vidiš po
glavnih avenidah može, ki z dolgimi ko¬
li otepajo listje in potem hkrati vše
počistijo.

Miramar

V družini g. Rudolfa Boštjančič in
njegove ge Ivanke, roj. Špiler so dobili
sina, ki je pri krstu dobil ime po svo¬
jem očetu, čestitamo!

! Bariloche

Komemoracija žrtev vojne in revolucije.

V nedeljo 17 t. m. se je tudi sloven-
1  ska skupina v Bariločah spomnila žrtev

vojne in komunistične revolucije. Lepo
število tukajšnjih Slovencev je prisost¬
vovalo sv. maši ob 9 uri in spominske-'
mu sestanku v cerkveni dvorani. Na
tem sestanku se je V. Arko v kratkem
nagovoru spomnil vseh Slovencev, ki so
umrli pod nasiljem zasedbenih vojsk, v
koncentracijskih taboriščih, v ječah, kot
talci, ali kot slučajne žrtve na polju, v
gozdu in doma, vseh tistih ki so padli
pod napačno zastavo, prisilnih mobili-
lizirancev v nemški, italijanski in parti¬
zanski vojski, zlasti pa — in v prvi
(Nadaljevanje na 4. strani)

Od Pal do Nikšlža leta 1941

Na Pale, kjer je bila v začetku apri- ,
la 1941 tedanja jugoslovanska vlada, :
sem prišel na velikonočni ponedeljek v
prvih jutranjih urah po naporni noči in
po razburjenem prejšnjem dnevu-veli-
konočni nedelji. Ta dan je bil namreč
glavni napad italijanskih bombnikov na
Sarajevo, ko se je slovenska družba
ravno pripravljala, da gre k vstajenski
maši. Zatekli smo se v klet restavraci-
je in tik polnega velikega soda vina ča¬
kali na smrt...

Ko j e  prenehal prvi val, se je naša
družba razbežala in je vsak na svojo
roko med novim bormbardiranjem iskal
poti iz mesta. Po šesti uri, ko je napad
prenehal, sem se napotil peš v hrih z
namenom da pridem na Pale. Spotoma
sem srečal dvorski avto, ki je pal v ja¬
mo, ki jo je na cesti napravila bomba,
m voznik, na katerega voz sem se pri-
- pil, ga je šel vleč iz nje. Ali je bil !
kralj v njem, ne vem — šofer je trdil, j
da je — . Bila je že tema. Verjetno se !
je avto že vračal, ko je kralja oddal. j
Nato sem hodil vso noč, malo pa pre¬
spal v zavrženem vojaškem avtomobilu.
Noč je bila mrzla in ležal je sneg — in

med novim borbardiranjem gozdov o-
krog Pal sem stopil v kapelico samosta¬
na prav med obhajanjem tamošnje slo¬
venske družbe z min. dr. Krekom pri
poslovilni maši, ki jo je imel pok. prof.
dr. Ehrlich, Pozneje je v tem samosta¬
nu našel zavetje pisatelj Meško in nam
opisal, kako strahotno so bile te redov¬
nice poklane.

Takoj po maši smo se začeli priprav¬
ljati na odhod. Minister dr. Krek je od
vseh nas, ki smo bili določeni, da poj-
'demo z njim v inozemstvo, šo enkrat
pobral podatke in jih predložil vladi.
Rili so to prof. dr. Ehrlich, katerega je
imenoval za svojega glavnega tajnika, dr.
Besednjak z gospo, dr. Ciril Žebot, Mir¬
ko Javornik, jaz in še nekateri dru¬
gi. Jaz sem prišel na mesto dr. Bitežni¬
ka, ki se ni vrnil iz bombardiranega Sa¬
rajeva, kamor je vodil svojega sina v
šole.

Na kamufliranih avtomobilih smo na¬
to odbrzeli iz Pal, ko smo se poslovili
od naše skupine, ki je dobila nalogo,
naj se prerine na obalo in skuša po dru¬
gi poti priti v inozemstvo.

1  Vozili smo proti Neretvi po bosanski

višini včasih hitreje, včasih dolge kilo¬
metre silno počasi za dolgimi kolonami
jugoslovanske vojske, opremljene z vo¬
lovskimi zapregami. Vozil sem se ves
čas v avtomobilu ministra Snoja. Pro¬
ti večeru oziroma že v noči smo prišli
mimo Foče do Gacka, kjer smo napra¬
vili majhen oddih, hoteč prespati v tem
pcddurmitorskem mestecu, kjer je svo¬
je- izgnanstvo preživljal nekoč pok. dr.
Natlačen. Vsem sem pokazal hišo, v ka¬
teri sem ga tedaj obiskal. Toda nismo
prespali v Gackem, kajti prišlo je po¬
velje, da moramo takoj naprej v črno¬
gorski Nikšič.

Jaz sem bil vesel, da gremo v Nik¬
šič, kjer sem bil svoj čas profesor na
tamošnji gimnaziji in sem naši družbi
obljubljal, da jim bom preskrbel odlič¬
na stanovanja pri svojih prijateljih.
Vozili smo čez peščeni skalnati svet ob
progi, ki v mojem času še ni bila stek¬
la, in prišli drugi dan na prelaz Boge-
tič, kjer sem našel prve črnogorske
znance. Tam se je avto dr. Besednjaka
pokvaril, mi pa smo se spustili v nik-
šičko ravnino. Tik pred vhodom v me¬
sto pri Vukovem mostu nas je ustavil
častnik in zapeljal naš avto kar na j
polje, kjer so pod majhnim hribom sta- |
la zakamuflirana letala, že pripravlje- i

na na odlet.

Okrog njih so bili ministri in nji¬
hove družine. Mi smo bili verjetno zad¬
nji, na katere so čakali, kajti takoj je
prišlo povelje, naj se pripravijo na od¬
let. Od Slovencev samo oba ministra
dr. Krek in Snoj. Bolni dr. Krek je te¬
daj stopil do predsednika generala Si-
moviča, do Ninčiča in do drugih in za¬
hteval za vso našo majhno skupino od¬
let. Sami smo tudi govorili s Simovi-
čem in Ninčičem, toda zaman.

Dr. Krek nam je nato v svojem imenu
podpisal več pisem, da si z njimi po¬
magamo v deželi in pri odhodu iz nje,
pri generalu Simoviču in zunanjem mi¬
nistru Dr. Ninčiču pa je dobil še poseb¬
na pisma za Angleže, da nas vzamejo
s seboj, oziroma dala sta nam podpise
na “na bel papir”, da njihova imena iz¬
koristimo, kjerkoli bi bilo mogoče. Ob¬
ljubljali so, da bo naslednjega dne od¬
letelo še posebno letalo z žurnalisti in
ostalimi člani vlade, ki še niso prispeli
ter da bo tam mesto tudi za nas. Mi¬
nistroma dr. Kreku in Snoju pa je bilo
dovoljeno vzeti s seboj le po en kovček.
Zato so vso ostalo prtljago pustili nam,
katero smo izročili njunima orožniko¬
ma. Treba se je bilo posloviti. Letalo ti¬
pa Savoia je bilo pripravljeno in mini¬

stri pod njim, da vstopijo. Bil je tam ban
dr. šubašič, bil tam general Živkovič z
nečakom in drugi. Profesor dr. Ehrlich
je tedaj vstopil v letalo 1  in ga blagoslo¬
vil. Minister dr. Krek je nato vsakemu
med nami dal še nekaj tisočakov, da si
bomo priborili pot na obalo in izven do¬
movine. Svetoval nam je pot v Boko
Kotorsko, kjer se zbirajo Angleži in
nam naročil kako naj napišemo pisma
na papir z ministrskimi podpisi, “Do¬
bimo se na jugoslovanskem poslani¬
štvu v Atenah”, je bilo geslo.

Ministri so nato začeli vstopati v le¬
talo. Minister dr. Krek, bolan, kakor
je bil, je napol ležal prav nad zaprto od¬
prtino za odmetavanje bomb. Letalo je
bilo natrpano. Ko se je začelo dvigati v
zrak ob našem slovesu, je profesor dr.
Ehrlich začel glasno moliti za srečno
pot naših ministrov in za uspeh njune¬
ga dela v inozemstvu.

Kako se je potem godilo nam, ža
katere se je minister dr. Krek tako
trudil, da bi slovensko delegacijo čim
močnejšo spravil med vojno v tujimo,
pa v tem ni uspel in tudi mi ne z vsemi
priporočili, ki smo jih imeli ter smo se
nato morali vrniti nazaj v Slovenijo, je
pa tako znano.

Dr. T. D.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 28. VI. 1951

Stran 4.

SLOVENCI P O SVETU

VSA

Zlata poroka. V Clevelandu sta 17. ju¬
nija praznovala zlato paroko znana
slov. društvena delavca Andrej Tekauc
in Mary Tekauc. Andrej Tekauc je bil
rojen 8. sept. 1874 v vasi Slugovo, v fa¬
ri Sv. Vid nad Cerknico ter je prišel v
USA leta 1899. Njegova žena Mary je
pa bila roj. 11. nov. 1883 v vasi Martin¬
jak pri Cerkvici. V USA je prišla leta
1900. V zakonu sta imeta 6 otrok, od ka¬
terih so trije umrli, trije pa še žive. Za
zlatoporočenca je bila 17. junija maša
v cerkvi sv. Vida, popoldne je pa bil
njun dom poln številnih slovenskih go¬
stov, ki so prihajali čestitat zlatoporo-
čencema.

Nova maša. V Barbertonu, v župniji
g. Matije Pagra, je imel 10. junija novo
mašo novomašnik g. Milan Hlebša. Iz
države Ohio so prihiteli na novo mašo
števdni novomašnikovi ožji rojaki iz
Device Marije v Polju, precej Slovencev
je pa prišlo tudi iz Clevelanda. V novo-
mašnem sprevodu iz župnišča v cerkev
je bilo precej slov. deklet in gospa v
narodnih nošah. Ob vstopu v cerkev je
pevski zbor pozdravil novomašnika s
pesmijo “Novi mašnik bod pozdravljen’’.

(Nadaljevanje s 3. strani)

vrsti — vseh tistih, ki so jasno in pra¬
vilno spoznali, kam vodi rdeča “osvobo¬
ditev” in so to svoje spoznanje plača¬
li z življenjem ter dali veliko žrtev, od
Fanuša Emerja do zadnjega domobran¬
ca, ki se je zgrudil v skupni grob v Te¬
harju in Kočevskih gozdovih.

Preživete grozote sta nam priklica¬
li v spomin dve deklamaciji. Emica
Habjanova je občuteno predvajala Ka¬
linovo “Balado o materi” in Andrej Ku¬
koviča je podal Igorjevega “Sinjega
Orla”.

Nato se je oglasil “ataman” Lojze
Bavdaž, stari protikomunistični borec
še iz dobe štajerskega odreda in v og¬
njevitem govoru je prikazal razvoj pro¬
tikomunistične akcije, ki se je preko Le¬
gije smrti, Vaških straž ter domobran¬
skih in četniških formacij poskušala
upreti komunističnemu zločinu. Spomnil
se je svojih soborcev in prijateljev,
podčrtaval izdajstvo, ki ga je partija
zagrešila nad narodom in povdaril, da
so danes tudi mnogi zaslepljenci doma
spregledali, kam je pripeljala rdeča
“osvoboditev”. Zaključil je v upanju, da
se bo tudi komunistična tiranija sled¬
njič končala in bo tudi naši domovin)
zasijala vnovič svoboda.

Pred velikim oltarjem so 3 dekleta v
narod, nošah izročila novomašniku lep
novomašni križ. Med mašo je pevski
zbor dovršeno pel tudi latinsko mašo.
Novomašniku je govoril najprej v slo¬
venščini, nato pa v angleščini, stolni ka¬
nonik g. Janez Kraljič. Med banketom
je novomašnika pozdravil v imenu žup¬
nije g. Jože Lckšan, govorila sta pa tu¬
li duhovni oče in duhovna mati, ki sta
zastopala novomašnikove starše.

Jubilejno romanje na Ameriške Brez.
je. Neumorni Rev. p. Kazimir Zakraj¬
šek je pred desetletji ustanovil in
zgradil v Lemontu Ameriške Brezje,
kamor so začeli romati v velikem številu
ameriški Slovenci in se zatekati po po¬
moč k Brezjanski Mariji. Letos poteka
25. let, odkar je pok. nadškof dr. Bo¬
naventura Jeglič uradno razglasil, da je
ta božja pot Marije Pomočnice Brezjan¬
ske kot podružnica tako veljavna kot
so Gorenjske Brezje za vse ameriške
katoliške Slovence, ki ne morejo poto¬
vati več v staro domovino k Mariji na
Brezje. Sodijo, da se bo letošnjega ju¬
bilejnega romanja udežilo še več am.
kat. Slovencev, kakor pa leta 1929 na
ted. vseslovenskem kat. shodu, na kate¬
rega je tedaj prihitelo 10.000 Sloven¬
cev.

Umrli so: V Clevelandu je umrl

Frank Mihelčič, star 64 let doma iz Bab¬
ne Police pri Ložu.

Na obisku v Sloveniji. Na obisk svo¬
jih sorodnikov v Nadlesk pri Ložu in v
vas Malovše in Vrtovin pri Vipavi je
odpotoval g. Louis Cigoj z gospo. V
Ljubljano, Domžale in Preserje sta se
pa podala zakonca Sušnik.

Mrazilija

V Rio de Janeiro sta prispela Egon
Mohovič, kemičar iz Sušaka in njegova
žena Renee, roj. Kosler iz Orteneka.
Domovino sta zapustila skupno s svoj¬
ci družine Mohovič v novembra 1950 po
morju. Po zelo burni in naporni nočni
vožnji so se izkrcali v Catolico na ita¬
lijanski obali, kjer jih je vzela v oskrbo
1RO in ki je sedaj mladi par poslala z
letalom v Brazilijo. Za enkrat sta se
nastanila v Sao Paulo.

Tričlanska družina brez otrok po¬
trebuje hišno pomočnico brez pranja
perila. Plača $ 180 Pesov, lastna so¬
ba in hrana. Pismene ponudbe na
Miloš Stranic, Saavedra 261, Lomas
de Zamora, Provinca Buenos Aires.

FDMOč DRUŽINAM V SLOVENIJI

D<®gjiš.« izbira paketov
x vseissa potrefeMiBsal živili

m ostalimi koristnimi predmeti

Zahtevajte cenike! — EUROPLATA

POZOS 129 - I. nadstropje

BUENOS AIRES

Kotiček domovine li pričara

SPRAVA F OT00} RAFIJ A SLOV  EN  M J E

Veliko izbiro lepih

pravih fotografij Slovenije

v obliki razglednic in povečanih slik ima zopet na razpolago

SANTERIA Y PAPELERIA "SANTA JULIA"
Victor Martinez  39 — Buenos Aires

DRUŠTVENI OGLASNIK

SEZNAM KNJIG DRUŠTVENE

KNJIŽNICE

16. nadaljevanje.

126. ) Hemon Louis — Anton Debeljak:

Marija Kožuhova. (Povest iz
francoske Kanade). 3.362.

127. ) Hobjan Klemen: Puntar Matjaž.

(Povest iz časov kmečkih puntov
in turških bojev). 1.083.

128. ) Hugo Victor: — Franc Terse¬

glav: Leto strahote 1793. 1.337.

129. ) I. S.: Lovska latinščina. 1.054.

130. ) Jaklič Franc: Nevesta s Korinja.

1.657.

131. ) Jaklič Franc: Peklena svoboda.

(Povest o ljubljanski in ižanski
revoluciji leta 1948). 79, 79a, 79b,
79c.

132. ) Jaklič Franc: V graščinskem jar¬

mu. (Povest). 78, 78a.

133. ) Jaklič Franc: Zadnja na grma¬

di. 524.

134. ) Jaklič Franc: Za možem. V pu-

stiv je šla. 3.423.

135. ) Jalen Janez: Ovčar Marko. (Po¬

vest). 413, 413a-d.

136. ) Jalen Janez: Ovčar Marko. (Po¬

vest). 1.655a, 1.655.

137. ) Jalen Janez: Ograd. 3.464.

138. ) Janežič Anton: Cvetje slovanske¬

ga naroda. Leto 1852. 2.852.

139. ) Janežič Anton: Slovenski glas¬

nik. X. zvezek. Leto 1864. 2.510.

140. ) Janežič Stanko: Krik iz goric 97.

141. ) Jarc Miran: Poletje. 742.

142. ) Javornik Mirko: Rdeči mak 645,

645a.

143. ) Jelovšek Zofka: Pijanec, (črti¬

ca) 1.517.

144. ) Hasel Viktor — Jenko Metod:

Izum. 91, 91a, 91b, 91c.

145. ) Jeranov Josip: Heautontimoru-

menos 723.

146. ) Jovkov Jordan: Ded David (No¬

vela). 447.

147. ) Jurčič Josip: Cvet in sad. (Iz¬

virni roman). 2.329.

148. ) Jnrčič Josip: Spisi Iv. zvezek:

Cvet in sad. Hči mestnega sodni¬
ka. Kozlovska sodba v Višnji go¬
ri. Dva brata. 2.574.

149. ) Jurčič Josip: Deseti brat. 2.568.

OSEBNE NOVICE

Družinska sreča. V torek, 19. junija
se je v družini g. Hermana Zupana ih
njegove gospe Julke rodila hčerka Ma¬
rija Magdalena. V družini g. prof. Fran¬
ceta Petančiča in njegove gospe Gizele
pa je 25. junija zagledal luč sveta kre¬
pek sinko Tomaž-Martin. čestitamo!

Prihod slovenske družine v Argentino.
Z ladjo “Andrea C” se dne 23. junija
t| 1. prispeli v Buenos Aires: Franc
Greif, žena Alojzija in sin Fran. Vsi so
iz Maribora.

160.) Jurčič Josip: Spisi III. zvezek.
Deseti brat. Meniški valpet 2.573.

151. ) Jurčič Josip: Ponarejeni bankov¬

ci (Povest). 35.

152. ) Jurčič Josip: Pravda med bra¬

toma. 3.523.

153. ) Jurčič Josip: Rokovnjači. 701.

154. ) Jurijev T.: Loterijo je pustil. 36.

155. ) Kalan Andrej: Povesti. (Sloven¬

skemu ljudstvu v pouk in zaba¬
vo). 2.797.

156. ) Karba Josip: Ženitva. 36.

157. ) Kavčič Franc: Pogreb na morju.

(Povest). 48.

158. ) Keller Gottfried — Dr. Joža Glo-

nar: Regina. 3.747.

159. ) Keller Paul: Dr. Anton Kacin:

.Glasba in ljubezen. (Povest).
2.803.

160. ) Keller Paul: Ob meji. 3.468.

161. ) Kesnik Janko: Jara gospoda.

2.633.

162. ) Kersnik Janko: Kmetske slike.

2.636.

163. ) Klemenčič Ivan: Kako se je

Klančnik z železnico skregal in
zopet sprijaznil. (Povest). 49,
49a, 49b.

164. ) Knaflič Josip: Popotnikove po¬

vesti. 63, 63a.

165. ) Kocbek Edvard: Luči na severu.

645, 645a.

166. ) Koder Anton: Na krivem potu.

42.

167. ) Koder Anton: Na vrhovju. (Po¬

vest). 51.

168. ) Koder Anton: Škorčeva povest.

44.

49b.

169. ) Koder Anton: Zaklad. 49, 49a,

CERKVENI OGLASNIK

G. prelat dr. Alojzij Odar, rektor slo¬
venskega semenišča v San Luisu, bo
imel srebrno mašo v nedeljo 1. julija ob
10.15 uri na Belgrano pri slovenski služ¬
bi božji.

Svete ure bodo v četrtek 5. julija zve¬
čer: V Buenos Airesu pri Marianistih
ob 8., v Ramos Mejia ob pol 8., v San
Martinu ob 7., v Floridi ob 8., v Lanu-
su ob 8. in v Quilmesu ob 8. uri.

©DVESVILA

ODDAJE SLOVENSKE PESMI
V RADIO DEL ESTADO

Pevskemu zboru “Gallus” se je posre¬
čilo napraviti z Radio del Estado, dogo¬
vor, da bo v bodoče ta zbor vsak me¬
sec enkrat oddajal po radio slovenske
narodne in umetne pesmi. Oddaje bodo
vsako prvo soboto v mesecu ob 18.30.
Prva oddaja bo v soboto 7. julija ob
omenjeni uri. Radio del Estado oddaja
na sledečih valovnih dolžinah:

Postaja LRA na dolžinah 710 in 870 Kcjs
Postaja LRA1 na dolčžinah 6062 in 9690
Kcjs

Postaja LRA (Santa Rosa) na dolžini
670 Ks|s

Kratkovalovna LRA7 na dolžini 92 me-
gaciklov (49 metrov).

V Sloveniji so nagradili letos tudi šol¬
ske knjige. — Od 36 učbenikov za ljud¬
sko šolo sta dobili nagrado.

France Planina in Nada Vukelič j
“Prirodopis za III. razred osnovnih šo-
lu, ilustrirala Milovan Kranjc in Gre¬
gor Košak. — Nagrada 10.000 din.

Rudolf Završnik, Andrej Sežun, Vla¬
do Repe “Računica za IV. razred osnov¬
ne šol”. — Nagrada 10.000 din.

Od 107 učnih knjig za srednje šole
I so nagrado prisodili naslednjim:

Hadži-Bemot-Vodnik-Pirc “Zoologija
j za nižje razrede srednjih šol”. Risbe in
| ovitek Ljubo Ravnikar. Nagrada 15.000
;  din.

i Marja Boršnik, Alfonz Gspan, Boris
I Merhar in drugi “Slovensko berilo V.”
Nagrada 12.000 din.

Bohinec, Kranjec, Savnik “Občni zem¬
ljepis za višje razrede srednjih šol” I.
del. Nagrada 10.000 din.

Od 90 knjig za strokovne šole ter
priročnikov so nagrade priznali nasled¬
njim :

Dr. Vito Lavrič “Porodništvo za ba-
biške in druge medicinske šole”. Na¬
grado 15.000 din je podelilo ministr-

Kmetijski odsek Družabne pravde va¬
bi svoje člane in tudi druge slovenske
rojake, da se v nedeljo popoldne ob 14.
uri udeleže letne razstave argen. ple¬
menske živine. Vodstvo po razstavi bo
ob tej priliki za naše rojake imel g.
ing. Matičič, uradnik poljedeljskega mi¬
nistrstva. Razstava živine je v prosto¬
rih “Sociedad Rural Argentina” v Pa¬
lermo, Capital.

Frizerski salon "Vena”

PRVI SLOVENSKI V BS. AIRESU
se vljudno priporoča vsem gospem in
gospodičnam za cenjeni obisk.
Trajna in vodna ondulacija, kakor
tudi druga dela po Vaši želji in oku¬
su. Cene solidne.

Obiščite nas v

Calle ERCILLA 6120

Iz Liniersa pridete s colectivom štev.
15 v petih minutah
VILI-VENA POTOČNIK

[mprenta ''Dorrego", Dorrego 1102, Buenos Aires

POIZVEDBA

Boris in Marjan Kralj iščeta svojega
očeta Martina Kralja, rojenega 1. 1903,
po poklicu financar iz Cerknice pri Ra¬
keku na Notranjskem.

Imenovani se je baje nahajal 1. 1944
na poti iz Dacbau-a proti domu. Od te¬
daj naprej ni bilo o njem nobenega gla¬
su več. Kdor ve kaj o njegovi uso¬
di, naj bo tako dober in naj vse mo¬
rebitne podatke sporoči na uredništvo
Svobodne Slovenije, Victor Martinez 50,
Buenos Aires.

stvo za ljudsko zdravstvo LRS.

Inž. Leo Novak “Tehnična mehani¬
ka” (za strojne tehnike). Nagrada
15.000 din.

Inž. arh. Dušan Grabrijan, tehn. Jo¬
že Karlovšek, inž. arh. Miro Kos, inž.
arh. Vlado Mušič in inž. arh. Milan Se¬
ver “Gradbeni elementi” I. do VII. sno¬
pič, Nagrada 15.000 din.

Fink-Kopriva-Žerjav “Slovenska je¬
zikovna vadnica” za nižje strokovne šo¬
le in tečaje. Nagrada 10.000 din.

USA B 0 Y U

Tel. 76-9169

OLAZABAL 2336
1 /2 kvadre Cabildo 2300

Nudimo veliko izbiro ur vodilnih švicarskih znamk, avtomatične in an-
timagnetične, najmodernejših oblik in vse z garancijo.

Nakit najmodernejše izdelave — svetinjice zlate 18 krt po izredno
ugodnih cenah.

POPRAVILA UR IN ZLATNINE — TOČNO IN ZANESLJIVO.

Našim strankam nudimo tudi možnost odplačevanja na obroke.

(Odprto vsak dan od 8.30 do 12.30 in od 14.30 do 20. ure. Sicer se pa
lahko zglasite tudi v našem stanovanju, ki je v isti hiši OLAZABAL 2338,
i. nadstr. dto. 5.)

66

99

CANGALLO 439, Oficina 602

E

URADNE URE: OD 9. DO

Ta ceni

No. 1.$ 40.— No.

2,25 kg riža
2,25 kg sladkorja

No. 2.$ 40.—

4,5 kg riža

No. 3.$ 40.— No.

4.5 kg sladkorja

No. 7.$ 49.—

4 kg mila za pranje No.

300 g toaletnega mila
No. 8.$ 55.—

2 kg svinjskege masti

3  konserve govejega mesa

1 steklenica mesnega izvlečka

1 konserva paradižnikove mezge No.

No. 10.$ 58.—

1 kg surove kave Santos

2 kg sladkorja No.

1.5 kg riža

No. 12.$ 58.—

2 kg riža No.

1 kg govedine (pecho de vaca)

2 konservi z govedino No.

1 steklenica mesnega izvlečka 9

TRANSITO

HC0M1EKDAS IKTERHAUOHAllS

T. E. 34-9185

ZA MONTEVIDEO: CALLE ANDES 1202

18. NAROČNIKI. KI NAROČAJO PAKETE PO POŠTI, NAJ POŠILJAJO LE GIRO POSTAL

h razveljavlja vse dosedanje cenike.

13 .$ 65.—

1 kg prekajene slanine

1 kg svinjske masti

2 kg čebelnega medu

14 .$ 65,—

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto čebelnega medu

15 .$ 65.—

10 konserv govejega mesa

16 .

2 kg neto svinjske masti

2 kg prekajene slanine

17 .

1 kg Santos kave v zrnju

3 kg neto svinjske masti

18 .

4,5 kg riža
4,5 kg sladkorja

19 .

9 kg riža

20 .

kg sladkorja

No. 22.$ 90.—

2 kg Santos kave v zrnju
1,5 kg sladkorja

1 kg riža

No. 23.$ 95.—

3 kg moke

3 kg sladkorja

2 kg čebelnega medu
400 g dišav

No. 26.$ 105,—

No. 30.$ 180.-

1 kg Santos kave v zrnju
1 kg sladkorja
1 kg marmelade
1 kg čistega čebelnega medu
1 kg svinjske masti
1 kg prekajene slanine
1,14 kg govejega jezika
1 steklenica (100 g) mesnega
izvlečka