4 ! K novim odnosom Vsekakor samoupravno konstituiranje na podlagi in v duhu nove ustave v tako imenovanih velikih gospodarskih sistemih — in Iskra to vsekakor je, ni niti lahka, niti preprosta naloga. Linija zveze komunistov je v tem smislu zelo jasna in pregledna: temeljne organizacije združenega dela so tiste osnovne nosilke teh velikih sistemov, v katerih delavec — samouprav-Ijalec, torej neposredni proizvajalec, ne ustvarja samo svojega dohodka, temveč o njem tudi odloča, ga razporeja, skratka z njim gospodari. Zato ni nič čudnega, če je tovariš Kardelj na nedavnem Partijskem posvetovanju o integraciji med Iskro in Gorenjem govoril, da bi bilo treba v takšnih velikih organizacijah združenega dela ustanoviti v ustavnem duhu še več temeljnih organizacij združenega dela, da bi tako do odločanja prišlo res čim več neposrednih proizvajalcev. v Liberalizem, tehnokratizem ln birokratizem so zagotovo Pustili za sabo še veliko ostankov Pa tudi tehnokratska miselnost še vedno ostaja v marsikaterih jugoslovanskih glavah, ki so sicer z besedami sprejele novo Politiko, in duha, a vendar nekje še po inerciji, drugod pa po tihem delujejo naprej v starem smislu, ne da bi'se tega zavedali. Danes veliko govorimo o dohodkovnih kategorijah, ki pa se zelo jasno pokažejo šele na ravni TOZD in le, če bodo ti dohodkovni odnosi med posameznimi TOZD jasni in ugotovljeni, potem ne bo mogoče govoriti, da nekdo živi in kopiči sredstva na račun drugega, zlasti neposrednega proizva-jalca, ki dejansko ustvarja nove vrednosti in presežno vreanost. Urediti torej zadeve na ravni UZD pomeni urediti in pre-osnovati tudi veliki sistem v novem duhu in duhu nove usta-ve, za kar se morajo nenehno zavzemati tako neposredni proizvajalci sami, kot tudi vsi družbeno-politični dejavniki v delovni bazi, ker le tako bomo lahko presegli in premagali vse ostanke preteklosti, ki še vedno, zdaj v tej, zdaj v oni obliki Pretresajo našo samoupravno organiziranost. Pot k tem novim odnosom, ki so tu, ki jih čutimo na vsakem koraku, je torej odprta in utrta. Nemalo naporov pa bo še Potrebno, da bomo zares tudi v Praksi uresničili to, kar si vsi želimo in hočemo: imeti zre-lega, razsodnega in zavednega neposrednega proizvajalca — delavca, ki bo skozi svojo TOZD neposredno uveljavljal dohodkovne odnose v svoji organizaciji združenega dela in tako vplival ne samo na svoj lastni dohodek, temveč tudi na palotno gospodarstvo, izvozno, investicijsko in drugo politiko Svoje organizacije združenega dela, saj se v njo združuje tako zaradi svojih lastnih interesov, k°t interesov drugih TOZD in interesov širše družbene skup-n°sti, to je naše socialistične samoupravne družbe. IVUOvsenik RAZGOVOR S SEKRETARJEM ZK ZP ISKRA-STANETOM PRESKARJEM Izvajanje skupnih stališč Navada je, da ob zaključku starega ali ob začetku novega leta pregledamo prehojeno pot nazaj in se zazremo tudi v prihodnost. Kakšna je bila prehojena pot preteklega leta za svet ZK ZP Iskra-Gorenje, smo vprašali njenega sekretarja Staneta Preskarja. Preudaren koordinator je Stane Preskar. Z izredno mirnostjo se loteva zapletenih vprašanj in zato pri svojem delu žanje uspehe. Tudi tokrat je odgovarjal premišljeno in brez obotavljanj, z gotovostjo človeka, ki je značilna za izkušene družbene delavce. Tovariš Dolanc je v nedavnem intervjuju za sarajevsko RTV izjavil: „Ni fraza, ZKJ res postaja udarna in tvorna avantgarda in že skoraj vsi sklepi X.kongresa so uresničeni!“ Koliko ta izjava velja tudi za področje delovnih organizacij? „Tudi v Iskri je bila ZKJ v preteklem letu zelo aktivna. Že na začetku lanskega leta se je znašla pred zelo zapletenimi nalogami. Največji nalogi sta bili uresničevanje ustavnih smernic v celotnem zdmženem podjetju Iskra in drugič uresničevanje samoupravnih sporazumov o združevanju dela sredstev v okviru Iskre in Gorenja. Druga naloga je od nas zahtevala, da smo morali temeljito razmišljati o organizacijski obliki ZK v Iskri in Gorenju. Na pobudo predsedstva CK ZKS smo po štirimesečnih pripravah ustanovili enotni svet ZK, v katerega so osnovne organizacije ZK delegirale okrog 120 svojih članov. Ta svet ZK je izvolil sekretariat (21 članov). V preteklih osmih mesecih je sekretariat pripravil vrsto sestankov in posvetov, na katerih sta bili vedno dve glavni temi: 1. Kako oblikovati temeljne organizacije in kako pravilno te temeljne organizacije zdmževati v delovne organizacije ter kako organizirati razne skupne službe in 2. Kako povezovati razne TOZD Iskre in Gorenja. Lahko rečem, da so novi komunisti, bodisi iz sveta ZK ali iz poslovodnih struktur pokazali v tem času svojo precejšnjo aktivnost in ustvarjalno sodelovanje. V začetku so bile te razprave v ožjih krogih. Ko pa so se izoblikovale prve dovolj jasne zamisli, smo sprožili razprave v širšem krogu. Tudi ob tej priliki lahko rečemo, da so nam nekateri republiški funkcionarji veliko pomagali, da smo uspeli najti boljše predstave o tem, kako uresničevati ustavna načela v velikem gospodarskem sistemu. Jeseni smo oblikovali predlog akcijskega programa^ katerem smo predlagali smer- Stane Preskar - sekretar ZK ZP Iskra. niče za preoblikovanje odnosov v TOZD in med TOZD, in sicer med vsemi TOZD Iskre in Gorenja istočasno. Predlagali pa smo tudi, naj bi se TOZD Iskre in Gorenja povezovali medsebojno na osnovah dohodkovnih odnosov in srednjeročnega programa razvoja. Prav tako smo tudi predlagali vsklajeno izvajanje v nekaterih poslovnih funkcijah. Tovrstne zamisli so doživele javno razpravo v vseh organizacijah ZK Iskre in Gorenja, pa tudi na samem političnem aktivu SRS, in v glavnih točkah doživele popolno podporo. Zdi se mi, da je prav organizacija ZK na ta način precej prispevala k enotnosti našega razmišljanja v Iskri in Gorenju — kako je mogoče (Nadaljevanje na 2. strani) ...S Po ogledu avtomatske telefonske centrale v PTT Škofja Loka je 9. jan. obiskala tovarne Elektromehanike v Savski loki in na Laborah pri Kranju delegacija turških PTT. Vodil jo je generalni direktor PTT HICRI GOCLOGLU. Delegacijo so spremljali tudi član Ministrstva za promet KEMAL TOGAY ter predstavniki jugoslovanskih PTT. V tovarni telekomunikacij na Laborah so si gostje z zanimanjem ogledali proizvodnjo avtomatskih in elektronskih avtomatskih telefonskih central, filma „To je Iskra" in »Elektronska generacija" ter se z vodilnimi delavci ZP Iskra pogovarjali o možnostih medsebojnega sodelovanja. Razgovorom sta prisostvovala tudi predsednika Iskrinega dolgoletnega poslovnega partnerja v Turčiji, družbe Tiirktelefon. Programator avtomatskega stroja za visokofrekvenčno kaljenje. Stroj je bil razen generatorja v celoti skonstruiran in izdelan v okviru TOZD d&našnje Industrije za avtomatiko. (K članku na 4. strani) V_______'_________'_______________________________________________ Spomladi start Tiirk Telekomu-nikasyon Endustrisi A.S. Obisk, ki utegne odpreti nove možnosti prodaje tehnologije telekomunikacij v Turčijo Minuli teden je obiskala Iskro šestčlanska delegacija turške PTT, ki jo je vodil generalni direktor Hicri Goc-loglu. Najprej je imela v PPC uvodne razgovore z namestnikom generalnega direktorja ZP Antonom Stipaničem in drugimi vodilnimi sodelavci, nato pa se je odpeljala v Škofjo Loko. Tam si je ogledala kombinirano avtomatsko telefonsko centralo, pri čemer so ji naši in PTT strokovnjaki obrazložili potek delovanja. Po ogleduje delegacija odpotovala naprej v Kranj. V Elektromehaniki si je najprej ogledala proizvodnjo telefonskih aparatov, nato števcev in končno na Laborah tudi celotno tovarno telekomunikacij. Njeno zanimanje je bilo osredotočeno zlasti na novi elektronski sistem metaconta in njegove prednosti v primerjavi s klasičnim crossbar sistemom. Slednjič so gosti in naši vodilni sodelavci posedli v konferenčni sobi na Laborah. Tod sta se jim pridružila tudi naša poslovna soudeleženca v Turčiji Tezar in Selcuk Sahin. Glavni direktor industrije telekomunikacij Aleksander Mihev je prisotne seznanil s celotno proizvodnjo industrije in posebej telefonije, kar je goste najbolj zanimalo. Turško telefonsko omrežje je namreč še bolj zaostalo kot jugoslovansko. V povprečju imajo še manj telefonov kot pri nas. Torej so resnično na repu evropske, ne pa 'azijske lestvice. Vendar so sklenili, da bodo odpravili to pomanjkljivost, se modernizirali in nadoknadili zamujeno. Seveda s tem ne mislijo na uvoz potrebne opreme, marveč hočejo postaviti na noge lastno industrijo telekomunikacij. Nagel skok jim bodo omogočile kooperacije z znanimi svetovnimi proizvajalci. Za Turčijo Iskra ni neznana proizvodnja, saj jo iz prejšnjih let dovolj dobro poznajo. Tjakaj smo pred leti mnogo izvažali. Telefonske aparate, števce in zlasti kinoprojektorje. Še danes je večina turških kinematografov opremljena z našimi kinoprojektorji. Z navezavo novih poslovnih dogovorov in sklenitvijo pogodb bi torej le nadaljevali tradicijo. Pri končnih pogovorih med turško PTT delegacijo in našimi vodilnimi predstavniki, ki se jim je pridružil še generalni direktor ZP Jože Hujs, smo izkoristili priložnost za vprašanje, kako napreduje gradnja tovarne telekomunikacij v Istambulu, ki bo izdelovala telefonsko opremo po naši tehnologiji. Tehnični direktor tovarne Tiirk Telekomunikasyon.Endustrisi A. S. (na kratko TTE) Selcuk Sahin nam je povedal naslednje: Tovarna je že dograjena v izmeri 11.000 kv. m in bo začela letos spomladi z redno proizvodnjo. Takrat bo tudi uradna otvoritev. Sedaj v začetku bo zaposlovala 400 delavcev, ko pa bo proizvodnja utečena, jih bo približno 1.000. Proizvodni program za letos obsega 20.000 zasebnih priključkov, 25.000 telefonskih aparatov, 250.000 relejev in 10.000 namenskih priključkov za ročne posre-dovalniške " aparature. Dosedanja kooperacijska pogodba temelji na prenosu tehnologije za zasebne avtomatske telefonske centrale, releje, ne pa za "telefonske aparate. V načrtu imajo nakup Iskrine tehnologije še drugih sistemov, zlasti visokofrekvenčnega dela. Glede na to, da so gostje zelo pohvalili proces proizvodnje telekomunikacijske opreme, ki je nesporno na svetovni ravni, utegne obisk odločno prispevati k poslovni razširitvi sodelovanja. Marjan Kralj OPRAVIČILO Jože Čebela-predsednik sindikalne konference ZP Iskra. Pri objavi pogovora z Jožetom Čebelo, predsednikom sindikalne konference ZP Iskra v 1. letošnji številki »Iskre" se nam je primerila nepojmljiva napaka. Namesto njegove smo objavili pomotoma fotografijo Pavk Kryštufka iz Kranja, nekdanjega direktorja TOZD Stikala. Za neljubo pomoto se opravičujemo zlasti obema prizadetima tovarišema, pa tudi našim bralcem. , G!^VNAA^N/yNAZVySA/\ VNZVVVVsZVNAZVVVNAV Z LETNE SKUPŠČINE SINDIKATA ELEKTROMEHANIKE VSO Dejavnost sindikata vse večja Prav je, da ob zaključku starega in začetku novega leta pregledamo opravljeno delo ter zastavimo vse sile za izpolnitev tistih nalog, ki jih še nismo uspeli dokončati ali pa se jih bomo še nanovo lotih. Ob tako zastavljenem programu je 24. decembra potekala v Kranju tudi letna skupščina sindikalne organizacije Elektrarne hanike. Njen predsednik Anton Bozovičar je v svojem poročilu nanizal številne naloge, ki jih mora v interesu delavskega razreda opravljati sindikat kot eden temeljnih nosilcev -socialistične samoupravne preobrazbe naše družbe. Med drugim je dejal: „Obdobje je bilo zelo razgibano v gospodarskem političnem in samoupravnem pogledu. Kot najmasovnejša organizacija delavcev ter enakopraven dejavnik pri oblikovanju medsebojnih družbenih in gospodarskih odnosov, je sindikalna organizacija odgovorna, da se vse stvari urejajo po demokratični samoupravni poti neposredno in na podlagi sporazumevanja. Da bi bil sindikat sposoben izvajati svoje naloge, je bila tudi v sindikatih izvedena reorganizacija in uveljavljeno delegatsko načelo sestave in delovanja njegovih organov ter opravljanje vseh funkcij sindikatov v O.O.S. in po njihovih delegatih. Ustava zagotavlja novo dmžbeno vlogo sindikatu predvsem v razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, oblikovanju meril za pridobivanje in delitev dohodka ter osebnih dohodkov, sprejemanju in izvajanju samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov, delovanju in razvoju delegatskega sistema, kadrovski politiki, zaščiti samoupravnih in drugih pravic delavcev itd. Glede organiziranosti sindikatov pa je dan glavni poudarek organiziranosti in usposabljanju osnovnih organizacij sindikata za izvajanje njegovih programov. Vsa ta gibanja ter usklajevanje samoupravnih določil z ustavnimi določbami so pogojevala sprejem samoupravnih splošnih aktov. Z REORGANIZACIJO - SPREMEMBE Leto 1975 ima v organizacijskem, ekonomskem in samoupravnem razvoju ZP ISKRA posebno mesto. V tem času smo se namreč usmerili k branžni organiziranosti ZP, ki pa je imela svoj vpliv tudi na naše podjetje, ki je postalo eno izmed branžnih podjetij v okviru ZP. Celotna zasnova branžne organizacije ZP temelji na programsko tehnološki usmeritvi posameznih TOZD, ki se povezujejo v branžne delovne organizacije na osnovi teh in drugih interesov. Z vključitvijo prodajne funkcije je podjetje prevzelo nase odgovornost za izvajanje tržne funkcije in vseh ostalih nalog, ki so z nastopanjem na trgu neposredno povezane. Sem sodijo predvsem saldakonti kupcev, izterje-valna dejavnost ipd. S prodajo smo prevzeli tudi zaloge gotovih izdelkov, ki smo jih razvrstili v skladišča TOZD. S prevzemom tržne funkcije smo morali zagotoviti kontinuiteto poslovanja in vplivanja na domači in tuji trg v smislu razvijanja ponudbe. Ti organizacijski premiki so povzročili vrsto problemov v zvezi z urejanjem odnosov med TOZD in prodajo, z reorganizacijo skladišč in obračunom zalog gotovih izdelkov. Določene zadeve še niso povsem urejene, kar velja predvsem za enotnost komercialne funkcije. Pri reorganizaciji smo morali računati tudi z dejstvom, da smo se v novi branžni delovni organizaciji srečali tudi z različno organizacijo posameznih TOZD, ki je posledica njihovega dosedanjega samostojnega razvoja. Potrebno bo še veliko strpnega dela, da zgradimo optimalen informacijski sistem ter da na enotnih osnovah zgradimo vse sistemske rešitve, ki morajo omogočiti, da se naše podjetje v celoti konsolidira. Vzporedno so v letu 1975 tekle priprave za novo organiziranost združenega dela znotraj podjetja, v okviru katerega je dan posebni poudarek novemu obračunu poslovanja v TOZD, ki v novih pogojih dobivajo svoje interne račune in kompletne obračune poslovanja. Seveda taka presnova obračuna zahteva obsežne organizacijske računovodske in administrativne priprave, ki omogočajo izvedbo tako zahtevne in obsežne naloge. V okviru teh bomo morali delno reorganizirati določene službe. Usklajevanje odnosov med TOZD, gospodarjenje s sredstvi, ugotavljanje dohodka, programiranje razvoja in investicij so bistvene postavke gospodarjenja v TOZD. Nadaljnji razvoj in dobro poslovanje je (in mora biti) osnovni interes vseh delavcev, ker pomeni to tudi celotni družbeni in njihov osebni napredek. S samoupravnim dogovarjanjem in sporazumevanjem ter delegatskim zastopanjem se podaljšujejo relacije neposrednega upravljanja na področja skupne in splošne porabe oziroma delitve novoustvar-jenih vrednosti. Najpomembnejši ukrepi za izboljšanje gospodarskega položaja so ustrezna regulacija cen izdelkom, redno financiranje proizvodnje in oskrba z materialom ter omejevanje stroškov. Dohodkovnost pa lahko bistveno vpliva tudi na našo sposobnost oblikovanja primernih osebnih dohodkov in sklada skupne potrošnje. Vsekakor morajo biti naše akcije prvenstvene pri ustvarjanju zadostnega dohodka in šele nato pri delitvi, ne pa obratno. Natančneje bomo o tem morali razpravljati še pred sprejetjem ZR za leto 1975 in gospodarskega plana za leto 1976. V program dela spadajo tudi analize, načrti in občasne akcije s področja dela in življenja delavcev v tovarni in izven nje. Če ocenjujemo dosedanje delo, smo mnenja, da je opazen premik pri aktivnosti in da kljub začetnim težavam delo dobiva vse večji pomen, kar kaže, da se vključujejo neposredni proizvajalci s svojimi pripombami in predlogi." Sledila so poročila o delu posameznih komisij. Iz njih je moč sklepati na precejšnjo aktivnost predvsem kulture, socialne ter športne komisije. Delovno vzdušje na konferenci je še podkrepilo poročilo Poldeta Mraka o izvajanju varčevalnih ukrepov. Predstavnik aktiva invalidov Elektrarne hanike se je nato zahvalil članom sindikata za vsestransko pomoč pri dejavnosti aktiva. Naslednji razpravljale! so poudarili potrebo po takojšnjem reševanju problematike ustreznejše družbene prehrane zaposlenih, (pri čemer je treba posvetiti pozornost organiziranju dietne prehrane za tiste člane kolektiva, ki jim je to iz zdravstvenih razlogov nujno potrebno in katerih število je večje kot danes mislimo). Ob zaključnem računu bo možno razmišljati tudi o tem, ali bo dovolj sredstev za gradnjo restavracije in prepotrebnih skladišč. Ustrezni načrti pa so že izdelani. V razpravi je bil tudi ponovno sprožen problem pomanjkljivega internega obveščanja članov kolektiva. Poskrbeti je treba za ustrezen sistem in pravočasno dostavo gradiv, obravnavanih na zborih delavcev in samoupravnih organov. Odnos do dela in delovnega okolja je treba izboljšati, za zagotavljanje discipline pa se morajo potruditi tudi delovne enote same. Predvideno je tudi povečanje OD vseh članov kolektiva za približno 25 % v letu 1976. Med razpravo o interni porazdelitvi sredstev za OD je glavni direktor Elektromehanike Aleksander Mihev omenil, da je glede na svetovni gospodarski položaj treba tudi v 1. 76 računati s precejšnjimi težavami tako izven kot znotraj DO. Proizvodnja sicer normalno poteka in zastoji materiala na carini so se bistveno zmanjšali (z 10 milijard S din vrednosti na 1 milijardo S din.) Vsi napori so trenutno usmerjeni v zagotovitev rentabilnosti proizvodnje tranzitnih telefonskih central, kjer se je pojavilo največ težav. Ko bodo odpravljene posledice nepredvidenih zapletov zaradi skokovite inflacije v Zahodni Evropi, neslutenih podražitev uvoženih repromaterialov ter hkratnega razvrednotenja dinarja, obeta postati ATC ena dohodkovno najrentabil-nejših TOZD: Glede izvršitve plana je menil, da ga bo DO izpolnila 97-odstotno. Plan za 1. 1976 je bil pripravljen glede na tržna gibanja, še naprej bo poudarek na izvozu. Za njegovo uspešno izpolnitev bo treba pošteno poprijeti, zaposlovanje bo namreč smelo porasti za največ 1 %. Konferenca je tako 'minila v vseskozi delovnem vzdušju, pogrešali smo le obravnavo enega bistvenih problemov, ki bi se ga bilo treba v interesu vseh članov kolektiva čimprej lotiti na čimbolj ustrezen način: delovanja delegatskega sistema v Elektro-mehaniki. Omenjen je bil zgolj bežno in mimogrede. Če pa naj dejansko izvajamo določila ustave ter v celoti in tvorno zagotavljamo uresničitev interesov vseh naših delovnih ljudi, se bo treba spoprijeti tudi s tem. In tako bo naposled namesto posameznih dreves le viden tudi cel gozd. IZVAJANJE SKUPNIH STALIŠČ * Viktorija Budkovič-Rayyes Smernice ža leto 1976 S 6. zasedanja DS Industrije telekomunikacij, elektronike in elektromehanike Na svojem zasedanju v 1. 1975 je DS Industrije telekomunikacij, elektronike in elektromehanike 26. decembra obravnaval okvirne informacije o zasnovah gospodarskega plana za 1. 1976 ter sprejel predloge, ki naj jih TOZD in področja upoštevajo pri sestavljanju svojih gospodarskih planov in to predvsem za: natančnejše predvidevanje (količinsko in vrednostno) nabave, porabe in zalog materiala, kooperacij in tujih storitev, iskanje ugodnejših nabavnih in prodajnih možnosti na domačem in tujem trgu (cene in drugi pogoji), natančnejše planiranje stroškov in cen v celotni reprodukcijski verigi ob hkratnem preverjanju predvidenih stopenj zaposlenosti, izrabe delovnega časa in strojnih zmogljivosti. Pri tem je treba zagotoviti tudi oblikovanje natančnejšega sistema kritja skupnih fNadaljevanje s 1. strani) danes uveljavljati načela ustave v velikih gospodarskih sistemih. Reči pa je treba, da smo s tem zaključili komaj prvo fazo (poenotili smo naša stališča) in da so zdaj potrebne odločne akcije za izvajanje skupnih stališč." Koliko članov ZK je v Iskri, oz. kakšen odstotek - ali je nad ali pod republiškim poprečjem, oz. kaj je potrebno storiti za povečanje števila članov in njihovo idejno prečiščenje? „V Iskri je približno 1600 članov ZK. To v primerjavi s številom delavcev v Iskri (28.000) res ni veliko. Sicer opažamo, da je v zadnjih časih v osnovnih organizacijah nekoliko povečana aktivnost glede sprejemanja novih'članov in usposabljanja v teh za družbenopolitično aktivnost. Vendar pa še ne moremo biti zadovoljni. Kljub temu, da je v Iskri približno 65 % žensk, se z družbenopolitično aktivnostjo ubadajo predvsem moški. Zdi se mi, da bi se morali v vseh osnovnih organizacijah in TOZD soočiti s takim stanjem. Res da je večina delavnih žena, ki imajo še veliko dela doma - tako z gospodinjstvom kot z vzgojo otrok, vendar velikokrat to uporabljamo le kot poenostavljeno opravičilo tega stanja. Prav gotovo bi bilo primerno, da se ob tem posvetimo tudi nalogi, kako več žena vključiti v delo samoupravnih organov in v delo osnovnih organizacij ZK." stroškov, uskladiti plane investicij z dejanskimi možnostfni ter dinamično ukrepati glede na tržne in finančne pogoje s sistematično razčlenitvijo virov obratnih sredstev in njihovim optimalnim obračanjem. Preverjati, planirati in spremljati bo nadalje treba tekoče finančne, proizvodne, kad-rovsko-socialne, stroškovne in cenovne pogoje ipd. Delavski svet je sprejel tudi predlog za spremembo eksternega plana proizvodnje za 1. 1976, ki jo pogojujejo drugačni tržni in proizvodni pogoji. Plan proizvodnje se tako po sklepu DS DO povečuje skupaj za DO za 3,2 %. Spremembe planov pa naj dokončno potrdijo še DS tistih TOZD, kjer so nastale. Delavski svet je nadalje obravnaval predloge samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za gradnjo domov za učence in študente v SR ni lahko dati jasnega odgovora. Deli1 sp tev dohodka in delitev osebnega do sh hodka je v rokah delavcev in vsakegi pc TOZD. Sicer obstaja dogovor o delitv ro osebnih dohodkov v elektro in kovin go ski industriji Slovenije in Sindikalni že lista, ki usmerjata naše samo pt upravljalce pri njihovih odločitvah Vil Iskra kot celota in kot posamezn ^ TOZD je sopodpisnica in s tem vklju čena v ta pravila delitve. ZP Iskri nima posebnega (svojega) dogovora i Ec delitvi OD ali v ostalem tarifnem p ra ' vilniku. v Prav zato ne moremo na nivoju Zl J.1 azpravljati o neopravičenem prid ob j’1 Ijenem družbenem premoženju po ^ (Nadaljevanje na 3. strani) Pobočja Dražgoš so oživela ISKRA Štev. 2 — 17. januar 1976 V spomin na legendarno bitko (na Bičkovi skali) pred 34. leti šo se zb rali v Dražgošah pripadniki teritorialnih enot, planinci, rezervni starešine, pripadniki JLA in organov za notranje zadeve, taborniki, mladinci, skratka organizirane skupine in številni ostali občani. Med gosti so bili tudi generalpolkovnik Franc Tavčar, Vinko Hafner, član CK ZKS; republiški sekretar za notranje zadeve Marjan Orožen; Ivan Franko—Iztok, član ZIS; sektetaCZS MS'Zdene Mali ter dingi. sameznikov in uravnilovki. Pač pa b morali dosti več govoriti o odprav v Ijanju socialnih razlik. Tu ne mislih 01 na odpravljanje posameznih razlil med posamezniki v nekem TOZD (kei jj Tega nedeljskega jutra je krenila iz Kranja tudi pohodna mladinska Prešernova brigada s stodvajsetimi udeleženci, med katerimi je bilo tudi veliko Iskrašev. Pohoda seje udeležil tudi predsednik OK ZSMS Kranj Ciril Sitar. Brigada se je ustavila pred vsakim spomenikom NOB ter počastila padle borce z recitacijo in enominutnim molkom ... Pomikala se je po pobočjih Jošta preko Čepulj, nato se je uspela na Mohor in se preko pobočij Jelovice spustila v Dražgoše. V spomin na nekdanje znamenite dogodke so minule dni potekale raznovrstne prireditve, športna tekmovanja in seveda tudi tradicionalni pohod „Po stezah partizanske Jelovice". Tako so 11. januarja na lep, sončen dan Dražgoše vnovič potrdile, da ne nosijo zaman naziva najgostoljubnejše partizanske vasice na Gorenjskem. - j < f . i Silvo Sladič Ali je zveza komunistov že doslej v Iskri dovolj naredila in koliko še poslej poživlja delo samoupravljanja na vseh ravneh? ,,Težko se je pohvaliti, da smo naredili dovolj. Vsakodnevno delo in življenje postavlja pred nas toliko nalog in problemov, da jih je včasih nemogoče sproti reševati. To je še toliko težje v tistih primerih, ko smo preveč neenotni, glede načina razreševanja konfliktne situacije. Že pri odgovoru na prvo vprašanje sem rekel, da smo doslej le začrtali pot doslednejše uveljavitve ustavnih načel. Zavedati pa se moramo, da nove ustave ne moremo uresničiti v enem ali dveh letih. Uveljavljanje nove ustave je zadeva, ki bo popolnoma preobrazila naše družbeno in gospodarsko delovanje v celotni Jugoslaviji. Naj rečem še to, kot primer: mi ne moremo uveljaviti ustave v velikem gospodarskem sistemu, kot je Iskra, če istočasno ne spremenimo celotnega bančnega sistema v Jugoslaviji. Vidite, tako je ta ocena uspešnosti delovanja ZK zelo relativna, sicer imamo občutek, da smo marsikaj storili, vendar pa opažamo še precej konfliktnih situacij, tako v nekaterih TOZD kot v od nosili med TOZD oziroma v branžah, tako v izvajanju prodajne funkcije v Iskri in v izvajanju finančne funkciie v Iskri. Vsekakor bo treba vzpodbuditi posamezne strokovne službe, da pripravijo svoje programe dela. Po drugi strani pa bo potrebno v bodoče natančneje razmejiti delo in odgovornost posameznih strokovnih služb na različnih nivojih (TOZD, branža, ZP), pa tudi o tem bi se kazalo bolje dogovoriti o čem naj razpravljajo in odločajo posamezni samoupravni organi. V bodoče bi se bilo dobro izogniti temu, da bi v posameznih samoupravnih organih lahko le razpravljali, oz. „jemali na znanje" nekatere informacije." Kako je načelo v odpravljanju socialnih razlik in neupravičeno pridobljene^ družbenega premoženja uve-Ij a vij eno tudi v okviru Iskre? Koliko se ta težnja zmanjševanja socialnih razlik kaže pri tarifni politiki - ne da bi to seveda, vodilo v uravnilovko? „To je vprašanje, ki ga lahko pogosto slišimo. Vsekakor bi bil odgovor na to vprašanje zelo zanimiv. Vendar je to stvar TOZD samega) pač pa < odpravljanju socialnih razlik med de cj lavci različnih TOZD. Kakor verni nekateri proizvodni programi bot omogočajo pridobivanje večjegi dohodka, drugi pa se počasi opuščajo To pa danes bistveno vpliva na obliko vanje dohodka in s tem na višino oseb nega dohodka. Socialne razlike, ki h ta način nastajajo med delavci, b morali odpravljati z ustrezno poslovni ^ politiko in s tesnejšim sodelovanjetf med TOZD.." „ P« Ali so bili odkriti tudi kakšil sc nepravilni primeri bogatitve, bodi* 0] vodilnih ali drugih kadrov v Iskri, š* sli posebej glede naših zunanje trge ^ vinskih predstavništev? „Tudi o nepravilnih bogatitvah 77-- *■ V < V naši družbi precej razpravljamo. Zad ^ nje čase predvsem o obnašanju zd nanjetrgovinskih predstavništev. Iskf . je velik gospodarski sistem doma, ii ima tudi obsežno trgovinsko mrežo1 1 inozemstvu. Razen tega je Iskra se staven del jugoslovanske družbe. Zab ne bi bilo nič čudnega, če se razu nepravilni primeri — znani iz juge slovanske prakse — ne bi ponavlja tudi v Iskri. Tudi v Iskri se dogaja, d kdaj pa kdaj najdemo koga, ki je pozi bil mejo med mojim in družbenim. 1 d bodoče bo potrebno, da bodo osno' ne organizacije, pa tudi vsi delavpijJ ^ smislu družbene samozaščite več src c rili, da ne bi prihajalo do takih neprd ^ vilnosti, ali pa, da bodo nepravilnost v odkrite dovolj zgodaj." Po Mami naj bi bilo delo edin1 t merilo za nagrajevanje. Koliko je <( v merilo veljavno v Iskri in koliko naš ^ družba res zadostno vzpodbuja & g stimulira delo ali so tudi drugi, 0 tako marxistični vzvodi za to? „V našem akcijskem programu sin1 posebno točko posvetili tudi oblike , vanju novih meril nagrajevanja. Res nično bo treba poiskati taka merila, k j K z-xT-r-w-v r-rz-tA lin an oV rtColin t H r\h C J bodo omogočala enak osebni dohe dek za enako količino in kvalitet1 opravljenega dela. Žal pa je še vedno preveč razširjen1 praksa, ko se v merilih za delitev 01 poznajo nekateri drugi vplivi (ali t' delo opravlja moški ali ženska, mož takimi in takimi izkušnjami ali mož tako in tako izobrazbo). Sicer s tet nočem reči, da izkušnje in izobrazb niso pomembne, (pravzaprav sta pc membna nadvse), vendar se te b kušnje in izobrazba morata pokaži1 pri opravljenem delu. Mi, svet Zh smo smatrali, da je področje delitv OD področje aktivnosti sindikaln organizacije. Zato smo v našem akc? skem programu zadolžili vse koru11 niste in sidnikalne organizacije, da se’ letu 1976 temeljito posvetijo nalog1 kako urediti nagrajevanje tako, da b1 resnično upoštevano tekoče in minul' delo. To nalogo smo postavih zat6 ker nas tako usmerja tako ustava lastno prepričanje, da bomo na *' način izboljšali odnose med delavci1 vsakem okolju posebej." Mara Ovscih Mladinska pohodna brigada. ..Franceta Prešerna'' prihaja v Dražgoše POGOVOR S PREDSEDNIKOM MLADINE V EMO VIKIJEM KLENOVŠKOM ŠIROKA POTROŠNJA Kolikor toliko zadovoljivo Aprila lani, torej pred slabim letom dni, so v celjskem EMO izvedli korenite 'eli spremembe v njihovi mladinski oiganizaciji. Med drugim so izvolili novo vod-do stvo koordinacijske konference ZSMS EMO ter sprejeli akcijski program. Le-ta cg: posega predvsem na tista področja, ki so za mlade najbolj zanimiva — na pod-itv ročje notranje organiziranosti mladine, delo mladih v okviru uresničevanja vi11 gospodarskih načrtov kolektiva, vključevanje v družbeno dogovaijanje, izobra-ilri' zevanje, šport in rekreacijo, torej aktivno sodelovanje povsod, kjer je to ne potrebno in mogoče. Pogovorili smo se s predsednikom KK ZSMS EMO Celje— rah Vikijem Klenovškom. ljU Morda najprej vprašanje, kako so mla-;ki; di v EMO zastopani v samoupravnih in a ( Poslovodnih organih vašega kolek d ra tiva? Lahko rečem, da kar zadovoljivo. Zl Vendar z njihovim delom ne moremo ob biti povsem zadovoljni — vse preveč-po brat so mladi le številke, saj se ne i b vbljučujejo dovolj aktivno v razprave, ra» v katerih bi podajali stališča, za katera iliit menimo, da so edino pravilna. Z\fe, Kako ocenjuješ sodelovanje mla-a i ^{lrlsbe organizacije vEMO z druymi ^ družbeno—političnimi organiza-d; cijami? r V času od lanskega aprila do danes Res jc. V zadnjem času smo veliko pozornosti namenili SLO v sami delovni organizaciji in drugih ustreznih organih. Udeleževali smo se nekaterih vaj in seminarjev s področja vsesplošnega ljudskega odpora na območju celjske občine. Kako pa bi ocenil kulturno in izobraževalno organiziranost mladih v EMO? Na področju kulturnega življenja smo se tesno povezali s Slovenskim ljudskim gledališčem v Celju in organizirali obiske predstavnikov SLG Celje v EMO. Na teh srečanjih smo se dogovorili o še tesnejšem sodelovanju, predvsem pa o oblikah, kako bi mladina iz EMO še v večjem številu obiskovala predstave tega gledališča. Glede izobraževanja bi povedal, da smo sodelovali na različnih izobraževalnih seminarjih in političnih šolah, ki sta jih organizirala KK ZSMS Srno kolikor toliko uspešno sodelovali M 2 ZK, sindikatom in ZB v EMO, hkrati "jt Pa smo okrepili tudi sodelovanje s temi in drugimi organizacijami in usta-56 n°vami na ravni ZP Iskra, občine in lI? rePublike. b vn‘ hČh^nSkaA Of "izacija .. celotne ZP Iskra in OK ZSMS Celje, jet 'Kfe je med najbolj množičnimi m J najbolj delovnimi v Sloveniji. Kako je Po vsem tem bi ocenil, da se mladi Po tvojem mnenju mladina iz EMO v EMO ne srečujete s kakšnimi več-His Sode*ovala lani z drugimi mladinskimi jimi težavami? organizacijami v Iskri - pri tem mi- • Pa vendar ni tako. Pri delu znotraj ’ ?bm na organizacije po posameznih mladinske organizacije imamo več rS mdustrijah ter s KK ZSMS ZP Iskra? h ’ Na kratko bi to sodelovanje ocenil 'ad bot zadovoljivo, res pa je, da bi lahko zv te stike še okrepili. Naše mladinke in problemov, predvsem zaradi neaktivnosti nekaterih mladink in mladincev. To se nam kaže zlasti v neenakomernem delovanju osnovnih mladin- mladi . ..r—. --------skifo organizacij po posameznih ikI Sn '1 n0,SC ,p0 egJK18 ,KOr' TOZD. Največje težave imamo v . " tndi T ?’. Brklnlh ln KozarI Utje]c/Jll temelini orvani/aciii Posoda. Pouda to ™U1 Iskrine brigade na Dugem otoku. se udeleževali smo se tudi različnih lati Butinarjev, ki jih je organizirala izt odadinska organizacija ZP Iskra, med igt regini pa smo se množično udeležili Ija srečanja mladih Iskre in Gorenja -t Ste sodelovali tudi z drugimi mla-io' cdnsblnu organizacijami?- ,. Seveda. Navezali smo stike z mla-m° iz nekaterih sorodnih delovnih itn1 ikc ^es i,k )hc tet1 jefl: Ol i b oŽ □ž tef izb K za' zb it' alf-1 tel rn11 sej log' i b‘ nil1 at'' k« i « d' eflU si Izvoljen nov svet ZK Po obdobju intenzivne obnove anstva ter vsestranske aktivnosti v preteklem obdobju dveh let je bila 9. i,n' sPrejeta razrešnica dosedanjega ® a ZK Elektromehanike in izvoljen nov svpt . s , vcl- la je za novega sekretarja nifaSno ‘zv°lil Janeza Kerna in za no /°VC®a namestnika Jova Damja-vica. Za predsednika kadrovske ko-j 1SlJe je svet imenoval Staneta Draks-eBa, komisije za družbeno-onomske odnose Miloša Kle-enčiča ter ideološke Rada Kokalja, članstvo sekretariata so bili izvo-Jem Marta Mesesnel, Adolf Taurer in J°ze Konc. sv f° . sPrejetju poslovnika za delo eta je novi sekretar izrazil zahvalo em dosedanjim članom sveta za (Nadaljevanje z 2. strani) Sloveniji S tem v zvezi je predsednik Jože Zaletel poudaril potrebo po tpunji sodobnih in funkcionalnih ^Udentskih ter dijaških domov. Pred-j^rn slednji so zastareli in neustrezni, ^1° premajhne zmogljivosti ter ^redstavljajo širšo družbeno potrebo. reševanje omenjene problematike n 1 ,' se solidarnostno vključil tudi bolektiv. Zato DS predlaga, da bi anžna DO za omenjene gradnje pris-, vala enodnevni neto zaslužek de-or|CeV’ del° Pa naj bi potekalo na eno tc Prostih sobot v začetku 1. 1976. O 0(jl 11 a j ob podpori D PO dokončno (,jt.0^‘j° zbori delavcev, ki pa morajo n ' u°bro seznanjeni s smotri omenje-c akcije. rl. Sledila je razprava o predlogu orga-pr_aeijskega področja za prehod na Lo^abljivi delovni čas, ki bi ga v tej Iskanje novih poti temeljni organizaciji Posoda. Poudariti pa moram, da imamo tudi zelo aktivne osnovne organizacije. Med te bi uvrstil predvsem TOZD Orodjarna, kjer so aktivni skoraj vsi zaposleni mladinci. Malokdo ve, da ima Iskra iz Sežane svoj del razvoja oziroma inženiring v Kranju. V razgovoru z vodjem tega področja Vladimirom 'Ogrizom in vodjem razvoja Marjanom Bratino pa smo zvedeli, da je ta delovna skupnost kaj živahna v svojem snovanju in prodorna na tržišču. Najprej sta mi tovariša zaupala, da so v stalni negotovosti, odkar so se ločili od Elektromehanike in so del Radijskih sprejemnikov. Večkrat je že bilo govora, da bi ta del ukinili in preselili ves razvoj v Sežano. Zato vlada negotovost in tudi kadre je v taki situaciji teže dobiti. Sicer pa so zaposleni čez glavo, saj imajo naročil za tri leta naprej in še zdaleč rfiso kos povpraševanju in potrebam na tržišču. Prosil sem oba sogovornika, naj kaj povesta o njihovem delu. Rada sta ustregla. Lani so delali na izb o Ijš avali že obstoječe serijske proizvodnje v Sežani in pripravljali program za letos, saj gredo v serijsko proizvodnjo nekatere ojačevalne naprave za domači in tuji trg že aprila. Kakor smo že omenili, imajo naročil dovolj, tudi s sredstvi oziroma nelikvidnostjo nimajo težav, saj zaradi velikega povpraševanja lahko dobijo denar že vnaprej, če hočejo. (Vsekakor zanimivo za tiste, ki terjajo nekaj let stare dolžnike). Imajo pa često težave z repromaterialom, zlasti iz uvoza. Drugo vprašanje pa je vrsta naročil na majhne serije, ki jih želijo kupci. Take serije so često nerentabilne zaradi kupčeve zahteve po nizki ceni. Vrsto malih serij pa prevzemajo zlasti v primerih, ko se obetajo naslednja in večja naročila. Zlasti je zanimiva v takem primeru njihova solidarnost s celotno Iskro. Za naročnika, ki obeta večja naročila kjerkoli v Iskri so pripravljeni narediti uslugo, čeprav je naročilo nerentabilno zaradi majhne serije, seveda pa se taka usluga obrestuje pri poznejših večjih naročilih zadovoljnega kupca. Skušajo pa biti fleksibilni. Pravijo, da ne smemo biti zaljubljeni v noben program, saj je proizvodni program vedno nujno zrcalo potreb na trgu. Kdor tega ne upoštevaje nujno doživel fiasko. Razvoj je predvsem usmerjen v akustiko, kakor zahteva proizvodni program Sežane. Imajo pa tudi svoj dodatni program. Tako sodelujejo pri izdelavi industrijske televizije, to predvsem delajo v kooperaciji z RR Niš. Potem imajo na dodatnem programu še „šolske mize“ in konferenčne naprave ter žične prevajalne naprave. Ko sem tovariša prosil, naj o teh napravah povesta kaj več, sem presenečen videl, da se za „šolsko mizo“ skriva pravo tehnično čudo za naše šolske pojme. Šolska miza služi za ozvočenje razreda oziroma predavalnice. Ima pa magnetofon, ojačevalne naprave, grafoskop, diaprojektor z grafoskopom, telekomande za kinoprojektor, telekomande za dodatni diaprojektor. Z dodatnim kinoprojektorjem predavatelj lahko hkrati pokaže dve sliki za primerjavo. Dalje ima ta „skromna“ miza še telekomande za motorne zavese, dva Iz tegp najinega pogovora bi ocenil, da je delo mladinske organizacije v Industriji EMO kolikor toliko zadovoljivo. Kaj bi bilo treba storiti, da bi pjjj h- kJCV.cua- Navezali smo stike z mta- dejavnost še bolj zaživela? sff tJlno iz nekaterih sorodnih delovnih Še tesneje se moramo povezati z pfj organizacij, predvsem z organizacijo v drugimi družbeno-političnimi organi- ost ,. etalu iz Gornjega Milanovca in v zacijami in skupno z aktivom mladih ljubljanski Jugotehniki. komunistov privesti mladinsko organi- , vijx_i , zacijo v EMO do takšne stopnje, da bo tudi S j*™’ da i*6 P/eCeJ lak.t,vm delo mladine čutiti na vsakem koraku. , t< na področju krepitve splošnega iaS jU(kkega odpora? ! _________________________________________________LD b Elektromehanika Namizni del konferenčne naprave. monitorja, sinhronizator za sinhronizacijo zvoka z diaposnetki, stikala za serijsko vključevanje razsvetljave v prostoru in stikala za intenziteto razsvetlitve prostora (po domače bi rekli za jakost osvetlitve predavalnice). Ob tej šolski mizi mi je šinila v glavo zlobna misel, kako je zdaj, ko namesto na tablo profesor piše na grafoskop, ko ne more metati krede v glavo. Upam, da učenec ne dobi med dremežem kar mikrofon v trši del telesa. Konferenčna naprava pa služi za ozvočenje dvoran. Ima pa mikrofon ža ojačevalne napravo in magnetofonsko snemanje. Še veda spada zraven magnetofon, ki po želji neprekinjeno snema. Podoben izdelek je priprava za simultano prevajanje, ki služi za maksimalno prevajanje v šest jezikov hkrati. Zanimiva je tudi industrijska televizija. To je naprava, te TV naprave lahko režiser gleda prireditev na več monitorjih iz različnih zornih kotov in tako ugotovi, kako se bo počutil katerikoli gledalec v parterju, na galeriji kotov ali v kateremkoli kotičku auditorija. Seveda pa vse te izdelke delajo večidel sami, nekaj pa v zvezi s kooperanti, tako RR Niš, preko Vege s pariško Laro, gramofon dobijo od norveškega kooperanta in še vrste drugih. Občudoval sem tehnični napredek ob tako živahni razvojni dejavnosti, lepo sem se zahvalil sobesednikom, ki sta rekla, da se lahko še oglasim, saj imajo zanimivih podatkov za polno Iskro. Takšna je videti šolska miza. Predi, uvedli s 1. 6. 1976. Omenjeni prj °g je delavski svet v celoti pod-TOZD hi področjem pa naroča, podporo in sodelovanje s sekretariatom ter zadovoljstvo nad enotnostjo ob izvolitvi. Kot najpomembnejše naloge, ki jih bo treba uresničiti v bližnji bodočnosti, je označil naslednje: znotraj delovne organizacije kolektivno in individualno dopolnilno izobraževanje, nadaljnc aktiviranje osnovnih organizacij ZK ter oblikovanje ustreznejših družbeno-ekonomskih odnosov. V tem smislu bo morala biti organizacija še posebej prisotna in angažirana spomladi, ko bodo volitve novih samoupravnih organov. Glede širših družbenih nalog pa je dejal, da jih bo treba v bodoče natančneje opredeliti. Izrazil je tudi upanje na uspešno in zadovoljivo reševanje, zadanih nalog. V. B. R. naj predlog temeljito proučijo ter posredujejo organizacijskemu področju svoje pripombe in stališča. Zatem je dopolnil svoj sklep z 2. zasedanja dne 14. 5. 1974 glede gradnje novih prostorov za tovarno mehanizmov v Lipnici s tem, da bo zgrajena proizvodna dvorana samo do take mere, da bo uporabna za skladiščenje in pripravo materiala. Pregledal je tudi predvidene stroške ter bil seznanjen s spremembo virov financiranja. V nadaljevanju je odobril nakup osebnega avtomobila CIMOS CITROEN CX za potrebe delovne organizacije. Seznanjen je bil s sklepom Raziskovalne skupnosti, da iz svojega sklada finansira 5 nalog razvojno—raziskovalnega programa Iskre Elektromehanike. Sprejel je tudi sklepe glede na predlog odbora za družbeni standard v zvezi s stanovanjskim fondom Elektromehanike ter zavzel stališče v zvezi s koriščenjem letnih dopustov. V prihodnje naj dejavci izkoristijo ves redni letni dopust v tekočem letu in naj ne ust-vaijajo rezerv dopustov. • * - ' V. B. R. Kako hitreje do merilnih naprav Skladno z razvojem tehnologije električnega merjenja se pojavlja tudi potreba po čim natančnejšem preverjanju kvalitete v dovolj zgodnji fazi nastajanja posameznega izdelka. Pri tem je treba obravnavati tako splošno tehnologijo kot (in to še veliko bolj) meritve električnih vpličin. Slednje so bistvene važnosti za osnovne značilnosti in funkcionalnost izdelka, kar skupaj določa njegovo kakovost. Glede na zapletena gospodarska gibanja v svetu in tudi pri nas, pri čemer se čedalje ostreje pojavlja mednarodna konkurenca, ne bo nikoli odveč poudarjati potrebe po kvaliteti in preciznosti Iskrinih izdelkov. Le tako bo namreč možno ohraniti in še povečati prodornost našega izvoza. Če analiziramo pogoje za izdelavo opreme za preverjanje kakovosti, lab- Mladi v števcih aktivnejši Novi program dela mladih v TOZD Števci, sprejet na volilni konferenci 00 ZSMS TOZD Števci, 17. nov. 1975 poudarja predvsem potrebo po večji aktivnosti mladih na vseli področjih družbenopolitičnega udejstvovanja. Pri tein bo dan poseben poudarek informiranju o vseh dejavnostih mladine ter ostalih članov kolektiva ZP Iskra. Tako so se mladi že temeljito pripravili na tradicionalni pohod (v sklopu mladinske Prešernove brigade), ki letos nosi naslov Dražgoše 76“. Prijavilo sc jc kar.20 mladih. Ob izvolitvi novega predsednika v omenjenem 00 ZSMS so se odločili tudi za nove oblike dela, da hi kar najučinkoviteje vzpodbudili sodelovanje čimvcčjega števiia mladih. R.Skokič ko ugotovimo, da je nakup tovrstne opreme v tujini izredno drag in dolgotrajen. Izdelava naprav doma pa še nima vseh pogojev za hitro prilagajanje spremembam v proizvodnih procesih kapitalno intenzivne proizvodnje. Razume se, da se pomanjkanje tovrstne opreme odraža v negativnih posledicah pri kupcu. Zavedati se namreč moramo, da nepreizkušeni izdelki pomenijo mnogo pr&malo za uspešen prodor tako na tujih kot domačih tržiščih. TOZD Merilne naprave, ki delujejo na tem področju v sklopu branžne DO telekomunikacij, imajo pri tem predvsem naslednje probleme: premalo je specializiranih strokovnjakov za interdisciplinarno delo, ki ga to področje zahteva (pri čemer je pomanjkanje določenih elementov, potrebnili za vključevanje v čimhitrejši in čimkva- Ililllllllllillll litetnejši razvoj ena bistvenih ovir), nadalje velik asortiment in majhne količine ter v zvezi s tem predolgi dobavni roki repro-materialov, potrebnih za določene merilne naprave. Pri tovrstni nabavi odpovejo klasične nabavne možnosti in je torej nujno poskrbeti za čim-hitrejšo prilagoditev na ustreznejše načine. O tej problematiki je 23. decembra razpravljal tudi poslovni odbor branže telekomunikacij. S tem v zvezi je podprl predlog TOZD Merilne naprave za čimprejšnjo rešitev omenjenega problema. Tretji problem v opisanem sklopu so neustrezne obdelovalne zmogljivosti v lastnih delavnicah. Ostale TOZD se namreč zaključujejo v lastne programirane proizvodne procese, pri tem pa ne ostaja dovolj možnosti za usluge dejavnosti merilnih naprav. Obstaja še niz drugih težav, vendar jih skušajo z dnevnim delom reševati v okviru možnosti. V. B. R. V Industriji elementov za elektroniko so se ob zaključku preteklega leta poslovili od vzorne in marljive sodelavke Tončke Vrhovec, kije od julija 1959 delala v tovarni kot blagajničarka. Sodelavci in osnovna organizacija sindikata delovne skupnosti skupnih služb so ob upokojitvi priljubljeni sodelavki izročili spominski darili in ji-zaželeli zvrhano mero zdravja in zadovoljstva. INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO Prešibka stremljenja za višjo stopnjo predelave Skromen zapi§ Smo to pot namenili avtomatskemu stroju za visokofrekvenčno kaUcshje, izdelanemu po izvirni konstrukciji strojnega inže-niija Antona Kolenca, današnjega direktorja TOZD tovarna orodij in iz sestavnih delov, ki so jih izdelali v TOZD naše Industrije za avtomatiko. Ne gre sicer za najnovejši dosežek naših domačih strokovnjakov, pač pa je pri uporabi pokazal dobre rezultate in pomeni izdelek, ki bi ga Industrija za avtomatiko lahko izdelovala v določenih serijah, saj glede njegove kakovosti in sorazmerne cenenosti ustrezna tržna raziskava najbrž ne bi pokazala drugega kot to, da bi v Jugoslaviji našli dovolj uporabnikov, ki bi po njem radi segli. Avtomatski stroj za visokofrekvenčno kaljenje z generatorjem v ozadju. ženega dela sedanje Industrije za avtomatiko. Seveda sodi k stroju tudi generator, katerega je razvil dipl. ing. Miloš Kobe} izdelujejo pa jih v Institutu za elektroniko' in vakumsko tehniko. Tu takšne generatorje izdelujejo množično, vendar pa brez stroja, izdelali pa so tehnološke postopke za VF kaljenje, kar jim je omogočilo prednost pred še drugim proizvajalcem generatorjev — zagrebškim podjetjem „Nikola Tesla". Ob zgoraj opisanem sodelovanju sta bila izdelana dva avtomatska stroja za VF kaljenje in sicer za podjetji „Goša“ v Smederevski Palanki ter „Famos“ v Sarajevu, kjer ju s pridom uporabljajo od lanskega januarja. Že pri dveh izdelanih strojih se je pokazalo, da bi bila njihova nadaljnja proizvodnja umestna in donosna, saj je zanimanje za take vrste strojev veliko, privlačna pa tudi njihova nabavna cena v primerjavi z dražjimi uvoženimi, katerim pa je domači povsem enakovreden. Že groba ocena govori, da bi bilo v državi mogoče letno prodati 10-20 takšnih avtomat-skih strojev, seveda pa bi ustrezna tržna raziskava in komercialna akcija odkrile še več interesentov, kar pomeni, da bi bila serijska proizvodnja avtomatskih strojev za VF varjenje lahko zelo rentabilna in plod celotne Industrije za avtomatiko. Generatorjev pa že zdaj na 1EVT letno izdelajo in prodajo okrog 40 kosov. Zdaj, ko sc je pokazalo, da je razvojno delo Antona Kolenca obrodilo sadove, ko sta dva izdelana stroja tudi v praksi dokazala svojo kakovost in uporabnost ob sorazmerno nizkih Ko govorimo o avtomatskem stroju za VF kaljenje, moramo seči še nekaj let nazaj, ko je še obstajal naš Zavod za avtomatizacijo. V njegovem tedanjem sestavu je bil tehnološko-projektantski sektor, ki se je pozneje preimenoval v oddelek za fluidiko in se pred reorganizacijo priključil sedanji TOZD TIO Lesce, v katerem je delal dipl. ing. Anton Kolenc, konstruktor 4 ali 5 izdelanih podobnih strojev. To so bili prav tako avtomatski stroji, vendar je bil vsak izmed njih namenjen za VF kaljenje samo konkretnih izdelkov. Avtomatski stroj za VF kaljenje, o katerem govorimo danes pa je namenjen za kaljenje rotacijskilt izdelkov, a ga je z raznimi adapterji preprosto lahko preurediti za kaljenje izdelkov tudi drugih oblik. To je vsekakor njegova velika prednost in je uporaben večstransko, zato bi prav prišel mnogim uporabnikom. Pri rojstvu navedenega stroja je sodelovala še vrsta drugih strokovnjakov. Za pnevmatiko in hidravliko je pri njem poskrbel ing. Dare Kladnik, pri električnem programatorju sta imela največ besede Janez Ščuka in Daniel Šketa TOZD TELA . Pri mehanskih delih pa Jože Kljun, medtem ko je bil glavni monter TOZD TIO v Lescah Gabrijel Koselj. Svoj delež pa so k stroju prispevale tudi druge TOZD Industrije za avtomatiko in sicer TOZD TELA releje, TOZD Napajanja usmernike in TOZD TELA v Novem mestu elektrospojna vezja. Prav zato lahko rečemo, da je plod sodelovanja skoraj vseh temeljnih organizacij zdru- Pnevmohidravlični sistem avtomatskega stroja za VF kaljenje. INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO Prvi, a uspešni koraki v našo mikroelektroniko Lanskega 27. decembra je v delu prostorov bivšega podjetja EMBA v Gubčevi ulici v Ljubljani stekla poskusna proizvodnja substratov-keramičnih ploščic za potrebe mikroelektronskih vezij. Temu dogodku smo takrat posvetili ustrezno pozornost, skoraj ničesar pa tedaj nismo zapisali o sami tamkajšnji proizvodnji, čeravno bi to bili dolžni. Z današnjim, prav gotovo ne zadnjim obiskom v tej, sicer še drobni Iskrici z lepo perspektivo, to našo dolžnost izpolnjujemo in z veseljem smo zapisali vse, kar smo na obisku izvedeli. .......■ Prikaz postopka visokofrekvenčnega kaljenja rotacijskega telesa. nabavnih stroških, ne preostaja drugega, kot utreti pot nadaljnji serijski proizvodnji, za kar v okviru Industrije za avtomatiko — ker vse za tak stroj, razen seveda generatorja, izdelujejo v temeljnih organizacijah industrije. Treba bi bilo le nekaj sredstev za potrebno opremo in določiti končnega montažerja in proizvodnjo bi tako lahko obogatili z rentabilnim, na trgu dovolj iskanim strojem, pri katerega serijski proizvodnji bi res nično lahko razvili medsebojn1 dohodkovne odnose skoraj vse TOŽI Industrije za avtomatiko. Vsa prizadevanja ustvarjalcev avto matskega stroja za VF kaljenje ko vidimo niso bila zaman, zato bi zaslu žili priznanje s tem, da bi stekla ni daljnja serijska proizvodnja. -J. C.- Pepca Kocijan sta izvajalki, ob njih pa je končno še Janez Alič, ki ima „na vesti" celotno organizacijo sedanje pro* izvod nje, Jože Zoubek je pri keramiki, kot pravimo „že star maček", strokovnjak, ki je na tem področju prizadeven in uspešen že 30 let. Pri tej priložnosti moramo brž pristaviti, da tu ne gre za keramiko, pri kateri takoj pomislimo na dekorativno keramiko, ali na keramiko za oblogo zidov, ali tal, niti ne za porcelan, ki ga v vsakdanji rabi štejemo za vrhunski keramični material, pač pa v elektroniki nastopajo potrebe po keramiki višje stopnje. Tu gre za eno izmed mnogih vrst, ali različic keramike višje stopnje — za sintrani aluminijev oksid, v jezik, kemikov imenovan AI2O3. Pri tej vrši keramike je zahteva v tem, da inl dobre mehanske lastnosti, da inH dobro toplotno prevodnost, dobr električne lastnosti, izdelana pa mof biti izredno natančno tako, da je nje na površina kar najbolj gladka. Boj za vse te lastnosti je bil Joži Zaubek polna tri leta. Intenzivno j1 razmišljal, iskal, poskušal, dokler sled njič, navkljub vsemu, ki so menili, d: njegova prizadevanja ne bodo rodil zaželenega sadu, ni našel tistega, z kar si je tolikanj prizadeval. Pot do cilja ni bila ne lahka, n* kratka, vendar pa končno kronana 1 uspehom. Ustvaril je keramiko, k (Nadaljevanje na 7. strani I Ili Josip Zoubek (desni) v strokovnem pomenku z dr. Evgenom Kanskim iz Instituta za elektroniko in vakumsko tehniko. Nova postojanka Iskre v Šiški sodi k TOZD Upori v Šentjerneju, kajti zanjo tu že serijsko izdelujejo substrate za potenciometre. Do trenutka, ko so nastale prve keramične ploščice, so v Šentjerneju potenciometre izdelovali na ploščicah iz pertinaksa. Novejša izvedba — potenciometri na visokokvalitetnih keramičnih ploščicah, nedvomno imajo vso perspektivo in še- veliko večje plasmanske možnosti tako na domačem, kot še posebej na tujih tržiščih in pomenijo lep dosežek pri uvajanjih nove tehnologije v tovrstno proizvodnjo. Prav je, da najprej povemo nekaj o sedmih članih tega delovnega kolektiva, prežetega z entuziazmom in veliko mero prizadevnosti, da bi kar najhitreje prešli fazo poskusne proizvodnje. Jože Zoubek j^ strokovnjak, ki skrbi za keramični del proizvodnje, Franc Fireder, Brane Samardžija in Florjan Fajgelj se ubadajo s strojno pripravo proižvčdnje, Milka Mencin in • h... ■ . • ; : = • ■ i Tako so videti keramične ploščice substrati za: v prvih dveh vrstah za pot el* čidmeire, v naslednjih pa za hibridna mikroelektronska vezja. Samoupravni sporazum O USTANOVITVI DELOVNE ORGANIZACIJE SKUPNEGA POMENA ISKRA INVEST SERVIS LJUBLJANA SEKRETARIAT SKUPŠČINE ZP ISKRA LJUB LIANA OBJAVA PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O USTANOVITVI DO ISKRA INVEST - SERVIS TER PREDLOGA SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O UREJANJU MEDSEBOJNIH RAZMERIJ IN UPRAVLJANJU POSLOVNIH STAVB Pooblaščeni delegati za pripravo predlogov obeh samoupravnih sporazumov so na svojem zasedanju 24. 12. 1975 na osnovi obravnave sprejetih stališč iz TOZD ter posredovanih ocen družbenega pravobranilca samoupravljanja SR Slovenije in Republiškega sveta za vprašanja družbene ureditve k osnutku sporazumov, sprejeli besedila predlogov samoupravnih sporazumov, ki jih v nadaljevanju v celoti objavljamo. S to objavo zaključujemo že do sedaj opravljene razprave za določanje stališč in osnov možnih rešitev ter posredujemo na osnovi njih oblikovana predloga obeh samoupravnih sporazumov. Komisija določa, da se roku 15 dni po objavi, t. j. do vključno 30. I. 1976, prične s postopkom sprejemanja, s tem, da do poteka tega roka sporočite komisiji (sekretariatu Skupščine ZP) eventuelne bistvene vsebinske pripombe k predlaganim besedilom. V primeru, da pripomb ni, pa naj se izvede postopek odločanja o sprejetju obeh predlogov. V posredovanem gradivu za že opravljene predhodne razprave, smo vam posredovali tudi elaborat o upravičenosti ustanavljanja delovne organizacije, ki naj služi tudi pri sedanjem postopku za odločanje o ustanovitvi DO ISKRA INVEST — SERVIS in sprejetju obeh tekstov samoupravnih sporazumov. PREDSEDNIK KOMISIJE DELEGATOV TOZD ZP ISKRA: Ljubljana, 14. I. 1976 Lado Stritih, I. r. V skladu z določili drugega odstavka člena 35 Ustave SFRJ in določili člena 190 Samoupravnega sporazuma o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela Združeno podjetje ISKRA, sklenejo delavci temeljnih organizacij, ki sozdmžene v delovne organizacije, L ISKRA - Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o., Kranj, Savska loka 4 2- ISKRA — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Stegne J- ISKRA - Industrija izdelkov široke potrošnje Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, A. Bitenca 68 4- ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, n. sol. o., Šempeter pri Novi Gorici, Vertojbenska 62 A ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Savska cesta 3 6- ISKRA — Industrija EMO Celje, n. sol. o., Mariborska št. 86 2- ISKRA — Commerce Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Trg revolucije 3 K ISKRA — Institut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Snežniška 1 ISKRA - Center za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana, Trg revolucije na način in po postopku, kot je določen v njihovih samoupravnih splošnih SAMOUPRAVNI SPORAZUM o ustanovitvi delovne organizacije skupnega pomena ISKRA INVEST SERVIS LJUBLJANA 1 UVODNE DOLOČBE L člen S samoupravnim sporazumom določajo podpisnice osnove za skupno tehnično upravljanje in vzdrževanje poslovnih stavb, akt o ustanovitvi delovne organizacije skupnega pomena, medsebojna razmerja med delovno organizacijo in podpisnicami sporazuma, osnove za medsebojno poslo-Vanje in druge določbe, pomembne za Poslovanje in urejanje medsebojnih razmerij. 2. člen Delavci temeljnih organizacij ugo-avljajo, da so se s samoupravnim sporazumom 6 združitvi TOZD v sestav-iev^ organizacijo zdmženega dela ZP 6KRA odločili, da za tehnično upravljanje in vzdrževanje poslovnih stavb skupnega pomena ustanovijo posebno delovno organizacijo. 3. člen' Delavci v delovni organizaciji imajo Pravice in obveznosti, kot jih določajo ustava in zakoni. 4. člen Za urejanje skupnih medsebojnih razmerij med temeljnimi organi-zacijami, imetnicami pravice uporabe na stavbah, ki so vezane na tehnično upravljanje in vzdrževanje skupnih Poslovnih stavb, se sklene poseben Sporazum. ^•USTANOVITEV DELOVNE ORGANIZACIJE 5. člen Temeljne organizacije ugotavljajo: ~ da skladno s samoupravnim spo-^azumom o razdelitvi sredstev 1C in Porazumi o skupnih investicijah ob-toJajo skupne poslovne stavbe, kjer je Potreben enoten režim tehničnega Pravljanja in' vzdrževanja stavb, s, " da imajo temeljne organizacije ^upne potrebe za opravljanje admini-ratrvnih, prevoznih in uslužnostnih P^lov, ki jih lahko smotrno opravlja ganizacija skupnega pomena zaradi otne obravnave in izvajanja, p da se zagotovi optimalne stroške tehničnem upravljanju in vzdrže- vanju stavb, — da se zagotovi organiziranje strokovno usposobljene • delovne organizacije združenega dela, ki bo tehnično upravljala in vzdrževala poslovne stavbe kot dober.gosp od ar. 6. člen Delavci ustanovljene delovne organizacije si zagotavljajo s tem sporazumom sredstva za razširjeno reprodukcijo v okviru dejavnosti ter sredstva za zagotavljanje osebnih dohodkov in sredstva skupne porabe. 7. člen Ta sporazum predstavlja tudi akt c ustanovitvi delovne organizacije. Obenem pred potrditvijo in sprejemom sporazuma se potrdi tudi elaborat o ekonomski upravičenosti ustanovitve delovne organizacije. 8. člen Ustanovi se delovna organizacija z naslednjimi podatki: L Firma delovne organizacije: ISKRA INVEST SERVIS VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNO UPRAVLJANJE STAVB v ustanavljanju Skrajšana firma: ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana v ustanavljanju 2. Sedež: Ljubljana, Trg revolucije št. 3 3. Poslovni predmet: — investicijsko in tekoče vzdrževanje poslovnih in drugih prostorov ter objektov — storitve tehničnega vzdrževanja, — izdelava tehnične dokumentacije, in inženiring za gradnjo in — izdelava tehnične dokumentacije in inženiring za gradnjo in — prevoz oseb in tovora z motornimi vozili, -- tiskarske in knjigoveške usluge, — nabava in prodaja pisarniškega materiala, drobnega inventarja in rezervnih delov za najemnike, — razmnoževanje dokumentacije, laboratorijske in druge storitve za mikrofilm, arhivske storitve, — opremljanje poslovnih prosto-' rov, organizacija posvetovanj, sestankov, seminarjev ekskurzij in pro- slav, organizacija službenih potovanj, rezervacija kart in hotelskih sob, prodaja hrane, slaščic, sadja, toplih napitkov, alkoholnih in brezalkoholnih pijač, tobačnih izdelkov in vžigalic v prostorih družbene prehrane in za reprezentančne namene. 4. Sredstva ža zagotovitev in začetek dela so določena s tem sporazumom (priloga I). 5. Do krinstituiranja delovne organizacije opravlja posle v zvezi s pripravami začasni izvršilni organ v. d. direktor, ki ima pravico za opravljanje vseh poslov v zvezi s konstituiranjem delovne organizacije in poslov za normalno poslovanje ISKRA ISE v ustanavljanju. 6. Do konstituiranja delovne organizacije upravlja poslovanje začasni izvršilni organ upravni odbor, ki šteje 7 članov in ga imenujejo podpisnice. 7. Delovna organizacija se mora konstituirati in vložiti zahtevo za vpis v sodni register do 1. 3. 1976. 9. člen Ustanovitelji delovne organizacije skupnega pomena ISKRA INVEST SERVIS — VZDRŽEVANJE IN TEHNIČNO UPRAVLJANJE STAVB so temeljne organizacije združenega dela v sestavi delovnih organizacij — podpisnic, ki so preko delovnih organizacij zdmžene v sestavljeno organizacijo združenega dela ZP ISKRA Ljubljana. 10. člen Ljubljana pod pogoji, določenimi s sporazumi in zakoni. 19. člen Osnove za cene se oblikujejo na osnovi tržnih odnosov in pod pogoji, kot jih določa samoupravni sporazum za združitev TOZD v SOZD ZP ISKRA za delovne organizacije posebnega pomena. 20. člen Pravice ustanoviteljic ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana po tem sporazumu prenehajo, če ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana vme sredstva ustanoviteljic, se izloči iz SOZD ZP ISKRA in prenese svoj delež iz projektivno-poslovnega centra ISKRA. V. UREJANJE MEDSEBOJNIH RAZMERIJ 21. člen Podpisnice sporazuma pooblaščajo ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana s tem sporazumom za tehnično upravljanje in vzdrževanje poslovnih stavb po posebnih ^pogodbah. ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana je pooblaščena, da sklepa pogodbe iz - teh poslov z drugimi delovnimi organizacijami za opravljanje tistega investicijskega in tekočega vzdrževanja poslovnih stavb, ki jih ne opravlja sama. 22. člen stroški, ki so nujni za poslovanje poslovnih stavb. 27. člen Podpisnice niso odgovorne za eventuelno nastale izgube ter druge obveznosti iz poslovanja ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana. Sanacija delovne organizacije se izvrši pod pogoji in po postopku, kot določa samoupravni sporazum o združitvi TOZD v SOZD ZP ISKRA. VI. PRENEHANJE SPORAZUMA 28. člen Sporazum je sklenjen za nedoločen čas. 29. člen Vsaka podpisnica lahko prenese svoje pravice in obveznosti na druge organizacije združenega dela, pri čemer mora dobiti soglasje vseh drugih podpisnic, kadar želi prenesti svoje pravice in obveznosti na organizacijo združenega dela zunaj ZP ISKRA. VIL REŠEVANJE SPOROV 30. člen Podpisnice sporazuma bodo skušale vse spore, ki bodo nastali v zvezi z izvajanjem tega sporazuma, rešiti sporazumno. V primeru, da sporazum ne bo dosežen v roku 30 dni, ko predloži ena od podpisnic predlog, se spor predloži v rešitev notranji arbitraži. Delovna organizacija ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana se organizira kot enovita delovna organizacija. 1 L člen Delovna organizacija ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana ima lastnost pravne osebe, svoj žiro račun in je kot delovna organizacija skupnega pomena vključena v sestavljeno organizacijo združenega dela ZP ISKRA. 12. člen ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana nastopa v pravnem prometu s tretjimi v svojem imenu in za svoj račun. 13. člen ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana odgovatja za svoje poslovanje z vsemi svojimi sredstvi. Ustanovitelji odgovarjajo za obveznosti ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana samo v času ustanavljanja in če se obveznosti nanašajo na izvajanje njihovih sklepov. 14. člen ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana vodi poslovne knjige in sestavlja periodične obračune ter zaključni račun. BI. ZAGOTOVITEV SREDSTEV ZA USTANAVLJANJE IN ZAČETEK DELA DELOVNE ORGANIZACIJE 15. člen Ustanoviteljice zagotavljajo novo . ustanovljeni delovni- organizaciji sredstva, potrebna za ustanovitev in začetek dela s tem, "da ji odstopijo tista sredstva, s katerimi ISKRA INVEST SERVIS 'Ljubljana v času ustanovitve opravlja svojo dejavnost. Bilanca sredstev je sestavni del sporazuma. 16. člen Sredstva, določena v členu 15 se dajo ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana praviloma neodplačano, v kolikor posamezna ustanoviteljica ne sklene drugače. S sklepom sc določi tudi pogoje za vračanje sredstev. . Sredstva odstojrajo ustanoviteljice sorazmerno svojim deležem na sredstvih poslovnih stavb. 17. člen Ustanoviteljice odstopijo delovni organizaciji tudi druga sredstva oz. vire sredstev po posebnih sporazumih, kjer sb določeni namen uporabe sredstev in pogoji vračanja. IV. POSEBNE PRAVICE USTANOVITELJIC 18. člen Temeljne organizacije - ustanoviteljice imajo v času ustanavljanja in po konstituiranju posebne pravice, ki c zv i •/ ret '/(>11 (> * L v obveznosti ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana, da v celoti zadovolji potrebe podpisnic, 2..’v dajanju soglasja k spremembi predmeta poslovanja, če s tem postane vprašljiva pravica ustanoviteljic iž točke 1., 3. v udeležbi pri ustvarjenem dohodku ISKRA INVEST SERVIS Delovna organizacija je pooblaščena tudi za: pripravljanje in izdelavo osnutkov planov in programov s svojega področja poslovanja, ustreznih rebalansov in izdelavo predlogov o načinu delitve stroškov za posamezne porabnike — vodenje finančno-tehnične administrativne službe in strokovnih opravE v zvezi s skupnimi investicijami podpisnic — obračun in pobiranje najemnin in drugih stroškov — sklepanje najemnih pogodb v imenu ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana in za račun imetnic pravice uporabe — opravljanje vseh poslov in nadzora nad pravdno uporabo poslovnih prostorov v skladu z njihovim namenom in dogovorjenim hišnim redom — izvajanje fizičnega zavarovanja premoženja ter ostalih storitev, ki so v interesu in v korist vseh uporabnEcov. — opravlja tudi druge zadeve, za katere je pristojna po tem sporazumu in posebnih pooblastilih. 23. člen Poleg nalog določenih s tem sporazumom, lahko ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana za potrebe posameznih podpisnic in uporabnikov (najemnikov) prevzame tudi dodatne naloge, za katere je .pristojna po tem sporazumu s tem, da naročnik naroča delo in prevzema obveznost za plačilo nastalih stroškov. 24. člen Na organizacijsko - izvršilne predpise ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana, ki urejajo poslovanje in delo v stavbah, daje soglasje svet uporabnikov. Svet uporabnikov imenujejo podpisnice kot svoj skupni organ za urejanje razmerij do ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana. 25. člen ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana opravlja usluge tudi drugim koristnikom v skladu s predmetom poslovanja, vendar nekvarno uslugam, ki jih zagotavlja podpisnicam, določene usluge. Z dohodkom, ustvarjenim od teh uslug, razpolaga ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana. Če je dohodek ustvarjen z družbenimi sredstvi, imajo pravico na tem dohodku podpisnice, ki so združile sredstva, v skladu z ustavo, zakonom in sporazumom o združevanju sredstev. 26. člen Kot stroški ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana se bodo šteli tisti stroški, ki so odobreni s planom oz. odobreni s pogodbami. V dvomu veljajo kot priznani stroški tudi tisti 31. člen . Arbitraža ima 3 člane. Postopek o delu arbitraže je določen s. pravEnikom o delu arbitraže ZP ISKRA. Odločitev arbitraže je izvršljiva. Arbitraža lahko poda tudi predlog za rešitev spora. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 32. člen Pogodbe za izvedbo investicijskega in tekočega vzdrževanja ter dobave energije in podobno in drugi pravni posli, sklenjeni za poslovanje stavb z drugimi v času, predno je pričel veljati ta sporazum se vskladijo z določbami tega sporazuma v. roku treh mesecev po sprejemu. 33. člen Organi, katere predvideva ta sporazum, morajo biti imenovani oz. izvoljeni ter konstituirani v roku 15 dni od dneva veljavnosti tega sporazuma. 34. člen Sporazum je sklenjen, ko je v enakem besedilu sprejet v temeljnih organizacijah na način in pod pogoji, kot to določa njen splošni akt. Podpisnica, ki je upravičena sprejeti sporazum pa ga ne sprejme v roku, mora v 15 dneh podati predlog za spremembo določE sporazuma. V nasprotnem primeru se smatra, da k sporazumu ne želi pristopiti. TOZD, ki sporazuma ne podpiše, ni ustanoviteljica delovne organizacije. 35. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma potekajo po enakem postopku, kot velja za njegovo sklepanje. 36. člen Vsi dosedanji splošni akti delovne skupnosti 1PS, ki je do dneva veljavnosti sporazuma tehnično upravljala s poslovno stavbo, ter zadevajo področja. katera ureja ta sporazum, prenehajo veljati z dnevom veljavnosti tega sporazuma, če so v nasprotju s tem sporazumom. 37. člen Ta sporazum podpišejo pooblaščenci delovnih organizacij za teme-Tjne organizacije, združene v vsaki od delovnih organizacij. V kolikor samoupravni sporazum ni sprejet v vseh TOZD delovne organizacije, velja pooblastilo za podpis samo za TOZD, ki so sporazum sprejele. 38. člen Vsaka od delovnih organizacij bo na osnovi določb tega sporazuma sprejela ' in izdala akt o ustanovitvi delovne organizacije in druge dokumente, ki jih predpisuje zakon. Pooblaščepi podpisniki: SREDSTVA ZA USTANAVLJANJE IN ZAČETNO POSLOVANJE - priloga 1 Na osnovi elaborata o ekonomski opravičenosti ustanovitve delovne organizacije je ugotovljeno, da za poslovanje novoustanovljena delovna organizacija ISE potrebuje 9.400.000 din sredstev in virov.. Sredstva in viri v 000 din POSLOVNA SREDSTVA 9.400 1. Obratna sredstva a) denarna sredstva b) zaloge materiala in drob. inventarja 2. Osnovna sredstva 4.400 1.500 2.900 5.000 SKUPAJ AKTIVA 9.400 VIRI POSLOVNIH SREDSTEV 1. Kratkoročni viri poslovnih sredstev a) kredit za obratna sredstva 2. Dolgoročni viri poslovnih sredstev a) kredit za obratna sredstva b) kredit za osnovna sredstva 9.400 1.500 2.900 5.000 4. predlaganje višine najemnine in razdelitve odvisnih stroškov 5. začasno potrjevanje višine najemnine 6. določanje vrstnega reda in razporeditve najemnikov za poslovne stavbe 7. obravnavanje zadev in urejanje odnosov z Iskra ISE, 8. obravnavanje in odločanje o drugih zadevah, ki jih določijo podpisnice. SKUPAJ PASIVA 9.400 12. člen Kot viri obratnih sredstev nastopata kratkoročni kredit v višini 1.500.000 din in dolgoročni v višini 2.900.000 din. Omenjene kredite bo novoustanovljena delovna organizacija najela pri Ljubljanski banki - podružnica Ljubljana. Kot viri osnovnih sredstev se pojavljajo odstopljeni krediti, ki so jih investitorji PPG najeli za izgradnjo in opremo PPG. Osnovna sredstva so stroji in naprave: tiskarne, mikrofilma in vzdrževalnih služb ter avtomobili v avtoparku in poslovni inventar. Ta osnovna sredstva delavci bodoče organizacije ISE že uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti. Samoupravni sporazum O UREJANJU MEDSEBOJNIH RAZMERIJ IN UPRAVLJANJU POSLOVNIH STAVB SAMOUPRAVNI SPORAZUM o urejanju medsebojnih razmerij in upravljanju poslovnih stavb I. UVODNE DOLOČBE L člen S tem samoupravnim sporazumom določajo podpisnice medsebojna razmerja glede na pravico uporabe na delih stavb in upravljanje skupnih stavb, osnove za določanje najemnine in drugih stroškov uporabnikov, urejanje razmerij z organizacijo združenega dela, ki upravlja in vzdržuje poslovne stavbe, ter odnos do uporabnikov. razuma. Vrednosti so izračunane in idealni deleži določeni za delovne organizacije. Delovne organizacije opravijo razdelitev na TOZD s prilogami sporazuma. 7. člen 2. člen Podpisnice sporazuma so sporazumne, da bodo praviloma poverile novoustanovljeni delovni organizaciji pod pogoji tega sporazuma tehnično upravljanje in vzdrževanje tistih poslovnih stavb, kjer je na eni poslovni stavbi več imetnic pravice uporabe, in tistih stavb in prostorov, kjer je gospodarnejše skupno tehnično upravljanje in vzdrževanje. Seznam poslovnih stavb po teh kriterijih, je priloga I. k temu sporazumu. Vsaka od imetnic pravice uporabe lahko v skladu z zakonom odstopi svoj delež drugi delovni organizaciji v sestavi SOZD ISKRA. V primeru prodaje tretjim imajo organizacije združenega dela ISKRA prednostno pravico odkupa ob enakih pogojih. Ponudba mora biti na razpolago 6 mesecev. 8. člen Podpisnice sporazuma določijo po tem sporazumu najemnino z gospodarskim planom. Najemnina se določi v primerjavi s cenami najemnine v podobnih objektih in v odvisnosti s stroški. Najemnina pomeni ceno za posamezno enoto uporabljenega prostora in vgrajene opreme.. 3. člen 9. člen TOZD ugotavljajo, da je razmerje imetnikov pravice uporabe na poslovnih stavbah različno od razmerja uporabnikov teh poslovnih stavb. i Podpisnice po tem sporazumu določajo osnove za medsebojno poslovanje imetnic pravice uporabe in razmerja do uporabnikov — najemnikov. Uporabnikom se zaračunavajo tudi stroški vzdrževanja stavb, materialni stroški vzdrževanja in stroški dobaviteljev izven poslovnih stavb (elektrika, voda, ogrevanje, PTT in drugo). 10. člen 4. člen Z razdelitvijo poslovnih sredstev nekaterih TOZD Iskra Commerce so temeljne organizacije pridobile družbena sredstva na katerih imajo pravico uporabe, ki se kot taka nahajajo v poslovnih stavbah. Najemnina se obračunava za vse poslovne prostore, razen za prostore, ki služijo namenu funkcioniranja in vzdrževanja stavb, kot so kotlovnice, delavnice, prostori za druge naprave ipd. Za prostore, ki služijo skupnim potrebam se najemnina in stroški vzdrževanja porazdelijo med koristnike, osnova je kv. m najete površine. H. EKONOMSKA RAZMERJA 5. člen HI. UPRAVLJANJE POSLOVNIH STAVB Vrednost poslovnih sredstev posamezne imetnice pravice uporabe je določena v dinarskem znesku. Dinarski znesek pa je preračunan v idealni delež vsake imetnice pravice uporabe na posamezni poslovni stavbi. 6. člen Poslovna sredstva in idealni deleži so določeni po stanju per 31. 12. 1974. Pregled vrednosti in idealni deleži so določeni v prilogi 1 tega spo- 11. člen Poslovne stavbe upravljajo delavci TOZD, katerih osnovna sredstva so. TOZD imenujejo skupni organ upravljanja — svet uporabnikov,ki mu poverijo naslednje pristojnosti: L predlaganje programov in načrtov 2. predlaganje novih investicij in investicijskega vzdrževanja 3. dajanje soglasja k hišnemu redu in drugim organizacijskim predpisom, ki veljajo za poslovne stavbe 13. člen V skladu z določili Ustave SFRJ, določili Zakona o lastnini na delih stavb, samoupravnega sporazuma o zdmžitvi TOZD v SOZD Združeno podjetje ISKRA in določil samoupravnega sporazuma o ustanovitvi delovne organizacije skupnega pomena, sklenejo temeljne organizacije, ki so združene v delovne organizacije, kot imetniki pravice uporabe na poslovnih stavbah L ISKRA — Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o. sol. o., Kranj, Savska loka 4 2. ISKRA — Industrija elementov za elektroniko Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Stegne 3. ISKRA — Industrija izdelkov široke potrošnje Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, A. Bitenca 68 4. ISKRA — Industrija avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, n. sol. o., Šempeter pri Novi Gorici, Vertojbenska 62 5. ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Savska cesta 3 6. ISKRA — Industrija EMO Celje, n. sol. o., Mariborska št. 86 7. ISKRA — Commerce Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana/Trg revolucije 3 8. ISKRA — Inštitut za produktivnost dela in metrologijo Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Snežniška 1 9. IŠKRA - Center za avtomatsko obdelavo podatkov Ljubljana, Ljubljana, Trg revolucije 3 Člani sveta- uporabnikov izvolijo izmed sebe predsednika in namestnika ter določijo tajnika, ki v njihovem imenu in za njihov račun ureja poslovne odnose z Iskra ISE s tem, da pregleduje obračune in plačevanje uslug ter podaja poročila svetu v zvezi s tem sporazumom. Mandatna doba predsednika in namestnika traja 2 leti. Nihče ne more biti imenovan dvakrat zaporedoma. Za tajnika ni določen mandat. 14. člen Svet sprejema sklepe z večino glasov vseh članov. Kadar svet odloča o zadevah, kjer so potrebni predhodni sklepi podpisnic, je sklep sprejet, kadar je sprejet soglasno. Če 2/3 podpisnic, ki morajo združevati 2/3 vrednosti idealnih deležev, sprejme sklep, morajo podpisnice, ki sklepa ne sprejmejo v roku 15 dni, predložiti dopolnilni predlog. V kolikor dopolnilni predlog predložijo, se prične usklajevalni postopek. Do zaključka usklajevalnega postopka ima svet uporabnikov pravico odločiti o neodložljivih zadevah, katerih odlašanje bi povzročilo škodo upravljanju poslovnih stavb. 15. člen Podpisnice so sporazumne, da se poslovne stavbe koristijo racionalno in v namenu, za katerega so bile zgrajene oz. pridobljene. Vrstni red najemnikov se določa po naslednjem vrstnem redu za potrebe: L sestavljene organizacije združenega dela Združeno podjetje ISKRA in EKI, 2. delovne organizacije skupnega pomena, za tiste funkcije in poslovanje, za katere morajo biti locirane na skupni lokaciji zaradi poslovnega nastopa, 3. za komercialne, zastopniške in upravne funkcije podpisnic, 4. za druge dejavnosti TOZD -podpisnic. Za dejavnosti se smatrajo tiste dejavnosti, ki morajo biti po naravi dela locirane na določeni lokaciji. Pri določanju. najemnikov se upošteva ekonomičnost s tem, da se dejavnosti, ki niso vezane na poslovanje s poslovnimi partnerji, ne locirajo v poslovno-projektivni center. Najemnikom izven ISKRE se lahko daje v najem poslovne prostore samo za dejavnosti, ki pospešujejo dejavnost ISKRE, pod pogojem, da ne opravljajo iste dejavnosti, kot podpisnice. 16. člen Najemnikom iz prejšnjega člena se oddaja prostore v najem s pogodbo. Pogodba mora vsebovati: L firmo najemnika 2. dejavnost, ki jo bo opravljal v poslovnem prostoru 3. število poslovnih prostorov oz. kvadraturo 4. višino najemnine in ostalih stroškov z obveznostjo, da se lahko zviša, če se cene povečajo nad 5 % 5. obveznosti zaradi zamude plačil 6. odpovedni razlogi pred potekom odpovednega roka 7. odgovornosti za neizpolnitev pogodbe 8. čas veljavnosti pogodbe, ki rie more biti daljši kot 5 let. 18. člen Če nastanejo razlogi, zaradi katerih mora posamezni najemnik izprazniti poslovno stavbo ah zmanjšati v najem vzete prostore, se pogodba odpove. Odpovedni rok traja od 30 do 120 dni. Svet uporabnikov je skupni organ upravljanja imetnikov pravice uporabe družbenih sredstev in uporabnikov družbenih sredstev kot najemnikov prostorov. Svet uporabnikov šteje toliko članov, kolikor je delovnih organizacij — imetnic pravice uporabe. , V svet uporabnikov delegirajo po enega člana tudi Iskra ISE in najemniki (skupno), ki niso imetniki pravice uporabe na idealnih deležih. 17. člen Najemne pogodbe sklepa in podpisuje v imenu in za račun podpisnic Iskra ISE. S predlogom najemne pogodbe uporabnikov mora biti seznanjen tajnik sveta. 19. člen Če najemnik ne izvrši odpovedi prostovoljno, se na osnovi pogodbe lahko po sklepu notranje arbitraže opravi prisilna izselitev. Najemnik, ki prostovoljno ne izprazni v najem vzetih prostorov, mora plačati pogodbeno kazen, ki je določena v pogodbi. Pogodbena kazen je določena v višini dvakratne najemnine. IV. IDEALNI DELEŽI 20. člen Podpisnice kot imetnice pravice uporabe določajo vzajemna razmerja na idealnih deležih, ki jih lahko spremenijo v etažna razmerja na posameznem delu. 21. člen Skupni deli poslovnih stavb so: temelji, glavne stene, balkoni, terase, pročelje, stopnišča, dvigala, električna, vodovodna, toplovodna in inštalacija za centralno kurjavo, toplotne, hidrofome, telefonske in dni ge postaje, prostori namenjeni za hišniške funkcije, vratarske lože in drugo. 22. člen Na skupnih delih stavb imajo vse imetnice trajno pravico uporabe. 23. člen Vsak imetnik pravice uporabe ima trajno pravico uporabe na zemljišču, na katerem stoji poslovna stavba. Zemljišče, na katerem stoji poslovna stavba in dele stavbe, ki služijo uporabi stavbe kot celote ah nekaterim njenim delom, uporabljajo imetnice pravice uporabe samo, za kar so namenjeni. 24. člen Pravice, ki jih ima imetnik pravice uporabe na zemljišču, so nedeljivo povezane na posamezne dele stavb, zato so vse spremembe o pravicah na delih stavb povezane tudi na pravice na zemljišču. 25. člen Posamezni deli stavb (idealni deleži) so v pravnem prometu in se lahko s pravnimi posli pridobivajo ali odtujujejo in med družbeno-pravnimi osebami prenašajo v mejah zakonitih predpisov. 26. člen Imetniki pravice uporabe na posameznih delih poslovnih stavb imajo pravico razpolaganja s svojimi deli v skladu z zakonom in tem spora- zumom. 27. člen Imetniki pravice uporabe so vpisani kot lastniki v zemljiški knjigi, vsak za svoj delež, kot etažni imetniki pravice uporabe oz. kot idealni lastniki v določenem razmerju, ki se izraža v ulomku. Evidenco o osnovnih sredstvih vodijo podpisnice - imetnice pravice uporabe v lastnih poslovnih knjigah in tudi same obračunavajo amortizacijo. V. NAJEMNINA IN STROŠKI 28. člen Uporabniki poslovnih stavb oz. njenih delov plačujejo na osnovi go spodarskega načrta določeno ustrezno ceno za vsako enoto uporabljenega prostora. Najemnina pripada imetnikom pravice uporabe na deležih stavb. Najemnino obračunava ISKRA IN-VEST SERVIS Ljubljana v svojem imenu in za račun imetnikov pravice uporabe na deležih stavb. Najemnina se obračunava za vse uporabnike, vključno tudi za ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana. Plačujejo pa jo samo upravniki iznad deleža svo jih sredstev. Elementi cene najemnine za enoto uporabljenega prostora so določeni s sporazumom ustanoviteljic. 29. člen Uporabniki, v poslovnih stavbah in prostorih morajo plačevati tudi stroške tehničnega upravljanja, vzdrževanja in storitev drugih za enoto uporabljenega prostora, ki obsegajo: - del, ki je namenjen za investicijsko vzdrževanje poslovnih stavb (po sprejetem planu) - odgovarjajoči del, ki je namenjen za tekoče vzdrževanje poslovnih stavb in naprav, ter storitve fizičnega zavarovanja, receptorskih, poštnih storitev, ki jih opravlja ISKRA INVEST SERVIS Ljubljana za nemoteno delovanje služb v stavbah kot celote in za posamezne uporabnike, - stroške zavarovanja sredstev imenitkov pravice uporabe na deležih stavb — stroške uslug drugih (PTT, ogrevanje, elektrika, voda, kanalizacija, komunalni prispevek ipd.). 30. člen Imetnik pravice uporabe je dolžan prispevati k stroškom za vzdrževanje skupnih delov stavb v sorazmerju med vrednostjo njegovega posameznega dela in skupno vrednostjo stavbe; če skupni deli služijo samo nekaterim posameznim delom, pa v sorazmerju med vrednostjo njihovih posameznih delov stavbe in vrednostjo tistega dela stavbe, v katerem so ti posamezni deli. Vrednostna razmerja so razvidna in določena ob aktiviranju investicije oziroma ob valorizaciji vrednosti. 31. člen Če so za posamezne dele stavb oziroma za posamezne imetnice pravice uporabe potrebni posebni stroški za delovanje ali vzdrževanje, se ti stroški zaračunavajo imetnicam pravice uporabe, zaradi katerih so nastali oziroma so potrebni. 32. člen Imetnik pravice uporabe posameznega dela je dolžan redno mesečno plačevati zneske, ki so nastali zaradi kritja stroškov tehničnega upravljanja in vzdrževanja, ter stroške Iskra ISE v skladu z gospodarskim planom. Stroški se poravnavajo do 5. v mesecu za tekoči mesec. Za troške, kjer se plačuje akontacija, se obračun izvršuje polletno. Za zamude plačila se zaračunavajo 12 % zamudne obresti, za zamude plačil zunanjim dobaviteljem pa v višini, kot to zaračunavajo zunanji dobavitelji, vendar ne več kot 12 %. V primeru zamude plačila nosi zamudnik plačila odgovornost in v zvezi s tem stroške, ki s tem nasta- nejo. 33. člen Obveznosti imetnika pravice uporabe, ki ne uporablja svojih prostorov sam deloma ali v celoti, nima obveznosti po določbah tega poglavja, ker morajo njegove obveznosti v zvezi s stroški upravljanja in vzdrževanja plačevati najemniki v skladu z določbami tega sporazuma. 34. člen Če posamezna imetnica pravice uporabe ugovarja izračunu stroškov in se ne strinja z odločitvijo sveta uporabnikov, ima pravico zahtevo predložiti v roku 30 dni notranji arbitraži; v kolikor v tem roku zahteve ne predloži, se smatra, da s sklepom soglaša. VI. PREHODNE DOLOČBE KONČNE 35. člen Pogodbe za izvedbo investicijskega in tekočega vzdrževanja in drugi pravni posli, sklenjeni s strani Iskra Commerce z drugimi v času, p redno je pričel veljati ta sporazum, in se te pogodbe oz. drugi pravni posli še izvajajo — prevzemajo v svojstvu naročnika in plačnika imetnice pravice uporabe v razmerju deležev, ter so sporazumne, da za te obveznosti jamčijo vsaka sorazmerno z deležem, ki ji v smislu samoupravnega sporazuma o razdelitvi in prenosu poslovnih sredstev in njihovih virov pripada- 36. člen Imetnice pravice uporabe se lahko za jamstvo ali plačilo posamezne obveznosti iz prejšnjega člena dogovorijo dmgače s posebnim spora- zumom 37. člen Organi upravljanja, ki jih predvideva ta sporazum, moramo biti imenovani oz. izvoljeni ter konstituirani v roku 30 dni od dneva veljavnosti tega sporazuma. 38. člen TOZD v sestavi delovnih organi; zarij. podpisnic se lahko pod pogoji iz tega sporazuma dogovorijo o skupnem upravljanju, tudi drugih po- = 5 s d e -e Š3 6 ? ve- ivb na- nje tve ih, 'Ija za ah ib- tev iih T, ili- an ije ed ga če im sporazuma gospodarila in upravljala s poslovno stavbo, ter zadevajo področja, katera ureja ta sporazum, prenehajo veljati z dnevom veljavnosti tega sporazuma. 42. člen Spore v zvezi z izvajanjem sporazuma rešuje interna arbitraža. Arbitraža lahko tudi predlaga ustrezno rešitev spora. Arbitraža posluje v skladu z določbami poslovnika o arbitraži v Združenem podjetju ISKRA. 43. člen Samoupravni sporazum je bil sprejet dne.............................. V Ljubljani, dne..................., slovnih stavb in njihovih delov, ki niso Predmet tega sporazuma. 39. člen Ta sporazum je sklenjen, ko ga potrdi 2/3 podpisnic TOZD, ki imajo najmanj 2/3 deležev, po predhodni razpravi z delavci. 40. člen Spremembe in dopolnitve tega sporazuma potekajo po enakem postopku, kot velja za njegovo sklepanje. Podpisnica, ki ne soglaša s spremembo, lahko odstopi od sporazuma. 41. člen Vsi dosedanji samoupravni akti organizacije, kije do dneva veljavnosti Priloga: I. Seznam poslovnih stavb za skupno tehnično upravljanje in vzdrževanje A. v celoti po določilih samoupravnega spurazuma “• po posebnih pogodbah Poslovne stavbe Vrednost 31. 12. 1974 l-A. Poslovna stavba PPG Ljubljana, Trg revolucije 3, stoječa na parceli št. 142/13 k. o. Kapucinsko pred-mestje, vpisana pod vi. št. 698 • A. Poslovna stavba v Ljubljani, Kotnikova 6, stoječa na parceli št. 560, k. o. Peter L, vpisana pod vi. št. 1346 •A Idealni solastni del stavbe v Ljubljani, Topniška 58 (polovica III. nastropja in celo IV. nadstropje), stoječa na parceh št. 1721, k. o. Bežigrad, vpisana pod vi. A A. Lastnina na delu stavbe v Ljubljani, Celovška 91/109,18 kv. m v L nadstropju, 578,21 kv. m v kletnih prostorih, stoječi na parceli št. 990/1, 997, 998, 999, k. o. Sp. Šiška II., vpisani pod vi. št.... • A. Idealni solastni del stavbe v Ljubljani, Celovška 122 (pritličje v izmeri 348 kv, m klet v izmeri 34,8 kv. m) stoječe na parceli št. 657, 658, 678/1, k. o. Šiška, vpisana pod vi. št.... • A. Poslovna stavba v Ljubljani, Prešernova 27, stoječa na parceli št.... k. o................. vpisana pod vi. št............. • Poslovna stavba v Ljubljani, Tržaška 2, stoječa na Parc. št............... k. o.............., vpisana pod 8 vi- št................ ■ Poslovna stavba v Ljubljani, Medvedova 28, stoječa na parceli št............... k. o.............. vpisana pod vi. št............ Pooblaščeni podpisniki: PRx/l. A USPEŠNI KORAKI V NAŠO MIKROELEKTRONIKO (Nadaljevanje s 4. strani) ustreza potrebam v mikro-vP romki. Tu je bil substrat, oz. n^mika za substrate v proizvodnji P cnciometrov, katere zdaj že s Pn.dom, kot izdelek tovarne v Šentjer- vai^i’ VSra-iujcj° domači in tuji proiz-ajalci elektronskih aparatur. nni ■ zdaJ Je kilo opravljene šele ?XPOt1, Nadaljnja pot je vodila k še zahtevnejšim izdelkom - keramičnim Klcam za hibridna mikro-ZouhT*3 vezja- Prizadevanja Jožeta bila a tu.di na tem področju niso Proizv "i311 31 danes že teče poskusna P tzvodnja teh ploščic, ki jih potre- elektrn„aaŠa nastajajoča mikro-ke stn n ka' Nove vrste keramike viso-načinpPr*i!a terla Pa seveda tudi nove in na™0 ,lave> torej ustrezna orodja Podrnn .enske s(roje in tudi na tem mera i'JU Ijv.kd3 potrebna dobršna zagnanmt3jd-.1V0Sti’ Prizadevnosti ter :P1 m ' - > Želim kupiti naslednje izdelke: 1.............................. 2............................. Datum: Podpis: INDUSTRIJA TELEKOMUNIKACIJ Letošnji načrti Plan eksterne proizvodnje Industrije za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko za L 1976 izhaja "iz naslednjih predpostavk: potrebe trga, poslovanje ob istem številu zaposlenih (in s tem v zvezi dvig produktivnosti s spremljajočimi organizacijskimi in tehnološkimi izboljšavami brez bistvenejših vlaganj v proizvodno opremo), zagotovitev zadostnih finančnih virov za potrebna obratna sredstva in razširjeno reprodukcijo (pokritje obratnih sredstev z viri). Prvi okvirni plan je bil sicer sprejet v okviru priprav na izdelavo srednje- ročnega plana razvoja omenjene branžne DO, vendar pa je v teku 1. 1975 zaradi spremenjenih pogojev na svetovnih in domačem trgu ter nepredvidenih težav v DO prišlo do določenih sprememb. Tudi v 1. 1976 je možno predvidevati določene spremembe glede na asortiment, celoten program pa bo ostal v predvidenih okvirih. V 1. 76 je za celotno branžno DO predviden 18 % fizični porast proizvodnje glede na 1. 1975. TOZD, ki so se zdmžile z Elektromehaniko v 1. 1975, svoje plane povečujejo bolj kot Elektromehanika v prejšnjem sestavu. Ta bo povečala fizični obseg proizvodnje za 11 %,TOZD s skupnim žiro računom z Elektromehaniko (Otoče, Horjul) za 18 %, TOZD z lastnimi žiro računi (TEN, IPT, Elektrooptika in Montažno—servisna organizacija) pa za 127%. Okvirni plan izvoza za 1. 19/6 predstavlja brez dvoma dokajšnje zahteve pred Iskrino izvozno organizacijo Iskra Commerce, saj se bo treba v največji možni meri prilagajati razmeram na svetovnih trgih. Kot močan potrošnik uvoženih repromaterialov se mora ZP Iskra in z njo tudi omenjena branžna DO čimbolj uspešno vključiti v izvoz, da si zagotovi potrebna devizna sredstva. Tako bo po fizičnem obsegu njen izvoz znašal 11 % več kot je to veljalo za plan iz 1. 1975. Posebno močno naj bi se povečal izvoz telefonije, elektrooptike in stikal. V.B.R. ISKRA - ŠIROKA POTROŠNJA razpisuje 2 prosti delovni mesti SKLADIŠČNIH MANIPULANTOV za skladišče v Hrastju pri Kranju. Pogoji: nekvalificiran delavec, zaželjena praksa pri skladiščnem delu, moški. Osebni dohodki po pravilniku. Nastop službe možen takoj ali po dogo-vom. Poskusno delo traja 3 mesece. Ponudbe z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Iskra — Široka potrošnja, kadrovska služba, Kidričeva 66, (LTH),64220 Škofja Loka. Tam dobite tudi podrobnejše informacije. Tel. 60-681. Popravek V 1. letošnji številki glasila je prišlo na 3. strani v članku z naslovom „Izpolniti naloge11 do dveh napak. Besedilo v tretjem odstavku petega stolpca se pravilno glasi „ . .. ker se realizacija kooperacijskega posla Metaconta 1Q—C za tranzitne centrale bliža izpolnitvi.11 v četrtem odstavku pa ne gre za »zaslužene11 temveč zaslužne delavce. Bralcem se vljudno opravičujemo. Uredništvo X______________ J ZP ISKRA LJUBLJANA SEKRETARIAT ZP RAZGLAS Delovna skupnost Skupnih služb ZP Iskra Ljubljana, Trg revolucije 3 razglaša prosto delovno mesto POSLOVNEGA SEKRETARJA Poleg splošnih pogojev se za zasedbo tega delovnega mesta zahteva: — visokošolska izobrazba pravne smeri — pet let delovne dobe na enakem ali podobnem delovnem mestu ter — moralnopolitična neoporečnost. Pismene prijave vložite na naslov: ZP Iskra Ljubljana, sekretariat, Trg revolucije 3/XI. DOPISUJTE V ISKRO Ljubljana, Prešernova 27 Telefon: 24 - 905 v________________y ZBIRAMO PRIJAVE EKIP ZA KVIZ VEŠ-VEM »ISKRA — Industrija za avtomatiko, Ljubljana, Savska c. 3-, n. sub. o. Tovarna industrijske opreme TlO Lesce, Alpska c. 98, n. sub. o., Komisija za imenovanje vodilnih delovnih mest razpisuje delovni mesti 1. Vodja sektorja tehnične priprave 2. Vodja proizvodno gospodarskega sektorja Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Adi. — da ima visoko ali višješolsko izobrazbo strojne smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v stroki — da ima moralnoetične in družbenopolitične kvalitete — da ima organizacijske sposobnosti — da je pripravljen prevzeti obvezo za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih zahteva dejavnost delovnega mesta. Ad. 2 . — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali organizacijske smeri s 5-letnimi delovnimi izkušnjami v stroki. — da ima moralno — etične in dmžbeno — politične kvalitete — da ima organizacijske sposobnosti — da je pripravljen prevzeti obvezo za uresničevanje ciljev in nalog, ki jih zahteva dejavnost delovnega mesta. Kandidati naj ponudbe z dokazili pošljejo na naslov Razpisna komisija za imenovanje vodilnih delavcev ISKRA - Tovarna industrijske opreme TIO Lesce, Alpska c. 98, v 15 dneh od dneva objave.11 »Istočasno objavlja Odbor za medsebojna razmerja naslednja prosta delovna mesta: Mladinska organizacija IEM ponovno organizira 2. ekipno tekmovanje v znanju. Iz temeljnih organizacij se lahko prijavi po več ekip, iz vsakega področja v okviru skupnih služb po ena ekipa. Ekipa mora šteti 2 ali 3 člane. Ekipe se morajo poimensko prijaviti do 10. febmarja pri predsednikih 00 ZSMS ali Silvu Sladiču, telefon 064-22-221 int. 2541, pri čemer mora biti navedeno, kdo bo vodja ekipe. Če se bo prijavilo več ekip bo v roku do 27. 2. 1976. izvedena selekcija ekip na podlagi pismenega testa znanja. Ta preizkus bo s polovico vprašanj zajemal splošno razgledanost, dmga polovica vprašanj pa bo postavljena iz aktualnih dogodkov v letu 1976 vse do dneva testa. Ekipe, ki bodo izločene, bodo imele pravico tekmovati v dodatnih točkah na finalni oddaji. Za finalno tekmovanje se bodo vsa vprašanja nanašala na teme, ki bodo v letu 1976 objavljene v dnevnem in periodičnem tisku s tem, da bodo zajemala tudi širšo razgledanost ter poučenost s tehle področij: L politike 6. zemljepisa 2. gospodarstva 7. literature 3. Iskre 8. glasbe 4. športa 9. kulture 5. zgodovine Zmagovalne ekipe ne bodo samo ovenčane z glorijo uspeha, pač pa bodo prejele tudi praktične nagrade. Komisija za kulturo pri K OO ZSMS DO Elektromehanika 1. Vodja tehnološke priprave dela 2. Strokovni sodelavec za študij časa in investicije 3. Ekspediter Poleg splošnih z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: Ad 1. — da ima visoko izobrazbo strojne stroke s 2-letnimi delovnimi izkušnjami — da ima višjo izobrazbo strojne stroke s 5-letnimi delovnimi izkušnjami — da ima srednjo strokovno izobrazbo z 8-letnimi delovnimi izkušnjami Ad 2. — da ima višjo izobrazbo strojne stroke s 5-letnimi delovnimi izkušnjami — da ima srednjo izobrazbo strojne stroke z 8-letnimi delovnimi izkušnjami. NAGRADE ZA NOVOLETNO KRIŽANKO Do objavljenega roka smo prejeli 287 rešitev novoletne nagradne križanke, pri kateri so bila po pomoti izpuščena tri gesla. Kljub tej pomanjkljivosti je bila križanka z malo iznajdljivosti rešljiva, kar dokazuje doslej največje število prispelih rešitev. Naloga reševalcev je bila v tem, da so našli naše novoletno voščilo, ki se je začelo pri številki 1 vodoravno in je v smeri gibanja urinega kazalca teklo v mejnih kvadratih celotne križanke. In kdor je to voščilo našel, je križanko pravilno rešil, žreb pa je med njimi izbral srečne nagrajence. Za pravilne rešitve novoletne nagradne križanke bodo nagrade po pošti prejeli naslednji: 150 din: Janez Čebulj, 64220 Škofja Loka, Trata 5 100 din: Gorazd Vidic, 64000 Kranj, C. 1. maja 63 po 500 din pa: Dora Kramžar, 61000 Ljubljana, Savska 3 Matilda Vagaja, 64000 Kranj, Cesta Kokrškega odreda 15 Olga Arnež, 64000 Kranj, Savska loka 4 Adolf Kunstlj, 64000 Kranj, Savska loka 4 Franc Gospodarič, 61000 Ljubljana, Trg OF 14.............. . Ad 3. — visokokvalificirani delavec z 1-letnimi delovnimi izkušnjami. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov ISKRA — Tovarna industrijske opreme TIO Lesce, Alpska c. 98.“ ZAHVALA AKTIVU INVALIDOV ELEKTROMEHANIKE Zahvaljujem se za iskreno voščilo, vam pa želim uspešno NOVO LETO 1976. Vaša skrb za nas invalide je lahko za vzor drugim kolektivom Jaromir ŠUŠTERŠIČ. v ■ RAZPIS XIV. ZIMSKO-ŠPORTNIH IGER ZP ISKRA PRO POZICIJE za tekmovanje na XIV. zimsko—športnih igrah ZP ISKRA, ki bodo dne 21. 2. 1976 ob 9. uri v Kranjski gori. XIV. zimsko-športne ig;e obsegajo tekmovalno disciplino veleslalom. Udeleženci tekmovanja se lahko prijavijo v naslednje tekmovalne razrede: VELESLALOM - MOŠKI: Tekmovalni razred A — zajema tekmovalce do 24 let starosti Tekmovalni razred B — zajema tekmovalce od 25 do 29 let starosti Tekmovalni razred C — zajema tekmovalce od 30 do 34 let starosti Tekmovalni razred D — zajema tekmovalce od 35 do 39 let starosti Tekmovalni razred E — zajema tekmovalce od 40 do 44 let starosti Tekmovalni razred F—zajema tfekmovalce, ki so do 1.1. 1976 dopolnili 45 let ŽENSKE: Tekmovalni razred A — zajema tekmovalke do 29 let starosti Tekmovalni razred B — zajema tekmovalke od 30 do 39 let starosti Tekmovalni razed C — zajema tekmovalke, ki so do L 1. 1976 dopolnile 40 let. Razred štipendistov in dijakov TŠ in PŠ; rezultatov tekmovalcev tega razreda ne štejemo za ekipni plasman. Rezultati tekmovanja se ocenjujejo posamezno ter ekipno. I I : Za ekipno uvrstitev se šteje čas: 1 tekmovalec tekmovalnega razreda A 1 tekmovalec tekmovalnega razreda B 1 tekmovalec tekmovalnega razreda C 1 tekmovalec tekmovalnega razreda D 1 tekmovalec tekmovalnega razreda E 1 tekmovalec tekmovalnega razreda F 1 tekmovalka tekmovalnega razreda A 1 tekmovalka tekmovalnega razreda B 1 tekmovalka tekmovalnega razreda C Za nepopolne ekipe se šteje čas zadnjega tekmovalca v razredu, s pribitkom 5 minut za ekipno uvrstitev. Pritožbe in ugovore bo reševala 5 članska komisija, imenovana od komisije za šport in rekreatijo pri SO ZP Iskra. Tekrnovanja se lahko udeležijo samo člani ZP Iskra, štipendisti in dijaki TŠ in PŠ, ki bodo svojo udeležbo prijavili pismeno do 4. 2. 1976 na naslov: Sindikalni odbor ZP Iskra Ljubljana, Prešernova 27. Za prijavo je veljaven seznam tekmovalcev, ki ga potrdi kadrovska služba prijavljene ekipe. Formular obsega: priimek in ime tekmo-valca(ke), rojstne podatke, razred v katerem bo tekmoval(a). V primeru spora, glede pripadnosti tekmovalca (ekipe) ima komisija za pritožbe pravico identificirati tekmovalca s pomočjo njegove osebne izkaznice. Vsi tekmovalci(ke) morajo na cilju imeti osebno izkaznico, ali kateri drugi dokument, ki ima fotografijo (vozniško dovoljenje, potno dovoljenje itd.). Vsak tekmovalec mora tekmovati v svojem starostnem razredu. V kolikor komisija, oz. vodstvo tekmovanja ugotovi, da tekmovalec ne tekmuje v ustreznem razredu, glede na propozicije tekmovanja, diskvalificira vse tekmovalce prizadete delovne organizacije. V primem, da komisija za pritožbe ugotovi, da tekmovalec ni član delovne organizacije v sestavu ZP Iskra, za katero tekmuje, diskvalificira vse tekmovalce prizadete delovne organizacije. Vodja ekipe je dolžan 60 minut pred začetkom tekmovanja javiti vodstvu tekmovanja imena vseh nastopajočih tekmovalcev in vrniti preostale startne številke. Naknadnih sprememb in prijav vodstvo tekmovanja ne bo upoštevalo. Tekmovalci tekmujejo na lastno odgovornost. Prireditelj ne prevzame nobene odgovornosti za morebitne poškodbe. Organizator tekmovanja si pridmžuje pravico spremeniti čas in kraj tekmovanja, če bodo to zahtevale okoliščine. O tem pa bo vodstvo zimsko-športnih iger ZP Iskra pravočasno obvestilo vse prizadete. Predsednik komisije za šport in rekreacijo ZPI: Vili Tekavec X. MARJANU V SLOVO! Po skoraj 15 letih dela v našem podjetju nas je nenadoma zapustil prvi dan novega leta naš neutridljivi sodelavec MARJAN BAJŽELJ. Z vedno nasmejanim obrazom je vestno in marljivo opravljal svoje delo in tudi drugim vedno rad priskočil na pomoč, kadarkoli je bib potrebno. S svojim pridnim delom in trudom je ustvaril svoji družini topel dom, toda kruta usoda mu ni dovolila, da bi v njem užival. Ne samo za njegovo družino, temveč za vse, s katerimi je Marjan sodeloval dolgo vrsto let, je njegova prezgodnja smrt boleč udarec. Star je bil komaj 48 let. Pogrešali ga bomo ne samo kot sodelavca, temveč tudi kot sočloveka in dobrega tovariša. Ohranimo ga v trajnem spominu in naj mu bo rahla domača slovenska zemlja! Njegovi sodelavci iz odpreme GPP - A TC J + I ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi mojega moža in očeta BAJŽELJ MARJANA se iskreno zahvaljujem vsem sodeM' cem kontrole in obdelovalnice TE-1 ter TPP-TEA in AT C - Lahore Z' izraženo sožalje, podarjeno cvetj6 denarno pomoč in spremstvo na nj6 govi zadnji poti Žena Marija, sin Zdenk6 hčerki Irena in Marjanca ZAHVALA Ob nepričakovani izgubi dragega očeta FRANCA POGAČNIKA se iskreno zahvaljujem vsem sod; lavcem in sodelavkam TOZD Ra' vojno področje za izraženo sožalje1 venec hčerka Nataša Pogači Z ISKRA — glasilo delovnega kolektiva ZP Iskra, industrije za elektroniko, telekomunikacije, elektromehaniko, avtomatiko in elemente, Kranj — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Bogo Mohor, v. d. odgovornega urednika Janez Šilc — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 21 telefon 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. X____________________________________- «