Ureja Gustav Piic, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: lnserat na vsi strani 32 K, na l/a strani 16 K, na lU strani 10 K in na >/8 strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe ^fSr- vojvodine kranjske.
Obseg i Apno v kmetijstvu. — Vipavsko belo vino. — Kako skušajo drugod zboljšati mlečnost krav. — Kmetijske razmere na Kranjskem. — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
Apno v kmetijstvu.
(Dalje.)
Preskušanje zemlje na apno.
Prst preskušamo na apno s Pasonovim apnome-rom, ki ga kaže podoba 44. Apnomer je iz dveh glavnih delov: iz preskušalne posode P in iz mere M. Presku-šalna posoda je zama-šena z gumijevim zamaškom, skozi zamašek je pa vtak-njena druga posodica, podol-gast steklen mehurček S, ki je na enem koncu izvlečen v cevko, pri vrhu širšega dela (blizu cevke) pa ima luknjico 1 in pod njo zaznamovano počezno črto. Mera je dvokraka posoda, podobna veliki črki U. Krak A je zgoraj zaprt, koj pod vrhom nastrani pa ima iz-vlečeno cevko, da se lehko spoji s preskušalno posodo, in pod to cevko je na njem zaznamovana mera, ki kaže, koliko ogljikovokislega apna je v zemlji, ki smo jo preskusili. Krak B je pa zgoraj odprt, da se vanj vliva voda, in ima spodaj izvlečeno cevko C, da se voda zopet izpušča, kadar je treba. Na
Podoba 44. Pasonor apnomer.
ti odtočni cevki je nataknjena kratka gumijeva cevka in na nji je tiščalka, da voda ne more sama odtekati.
Za preskušanje prsti je treba zemlji pravilno vzeti poskušenj, t. j. prsti za preskušnje. Dobro je preskusiti ne samo vrhnjo, orno plast, ampak tudi pod njo ležečo mrtvico. Ker je zelo važno, da kmetovalec svojo zemljo dobro pozna, se priporoča vzeti kolikor mogoče mnogo poskušenj, kajti s Pasonovim apnomerom se dela tako hitro in tako ceno, da tu štedenje pač ni umestno, — Kadar se jemlje poškušnja, se mesto, kjer se hoče zemlja preiskati, poravna ter se z lopato navpično izreže štirikoten kos prsti tako globoko, kolikor daleč sega orna plast, se dobro premeša ter se očisti korenin in kamenja. Kadar se jemlje poškušnja spodnje plasti (mrtvice), se najprej odstrani orna plast in potem se izreže kos zemlje, n. pr. 30 do 60 cm globoko.
Predno prst preskusimo, moramo pripraviti poskušnje in apnomer. Poskušnje (prst) se na gladkem popirju po-
sušč, da se praše, kamenčki se izbero in potem se prst dobro zdrobi v možnarju. Pri apnomeru se pa zvezna
cevka G sname z mere, da sta preskušalna posoda in mera ločeni, in potem se v mero pri B nalije prestane vode, da stoji v obeh krakih enako visoko, in sicer do znaka 0 na kraku A. Sedaj še odtehta 20 g prsti, preskušalna posoda se odmaši, vanjo se strese prst, v stekleni mehurček S se pa skoz luknjico 1 nalije solne kisline do črte pod luknjico, in potem se preskušalna poseda zopet varno zamaši, da se ne izlije nič kisline. Sedaj se oba dela zopet spojita z gumijevo cevko G, kakor kaže podoba 44.
Tehtnica za prst se dobi z apnomerom vred in istotako tudi nekoliko solne kisline, ki pa ni samočista, ampak je dvema deloma kisline dodan del vode. V tem razmerju se mora namreč solna kislina rabiti, in tako zmes si preiskovalec — kadar mu poide — da napraviti v dišavarnici ali pa v lekarni.
Ko je preskušalec spojil oba apnomerova dela, prime preskušalno posodo in jo nagne, da iz steklenega inehurčka skoz luknjico 1 izteče solna kislina na prst. Če je v prsti kaj ogljikovokislega apna, solna kislina izžene ogljikovo kislino in se sama zveže z apnom. Oproščena ogljikova kislina je plin in se pomeša med zrak v steklenici ter poveča njegovo prostornino. Vsled tega gre zrak skoz luknjico 1 v cevko in po gumijevi cevki G v merni krak A ter tamkaj pritisne na vodo in jo seveda v kraku B potisne kvišku. Zato mora pre-skušalec paziti, da takoj, ko se voda v kraku B začne dvigati, odneha tiščalko C, da voda tukaj odteka. Vedno mora paziti, da voda v obeh krakih stoji enako visoko.
Ko prvi pritisk poneha, preskušalec strese preskušalno posodo P, da se solna kislina bolj pomeša s prstjo in zopet izganja ogljikovo kislino. Pri tiščalki C na kraku B pa uravnava vodo. To ponavlja toliko časa, dokler ni izgnana vsa ogljikova kislina, torej dokler voda v kraku A ne neha padati. Ko se to zgodi, je preskušnja končana in na kraku A se kar bere, koliko °/0 ogljikovokislega apna je bilo v preskušeni prsti. Pason je namreč apnomer tako priredil, da ni nič treba računiti, ampak je mero razdelil s črtami in je zraven zapisal števila; do ktere črte po končani preskušnji sega voda. število poleg nje pove, koliko °/0 ogljikovokislega apna je bilo v prsti, in sicer 0, O1,, 0'2 itd. do l-0 °/0. Pri 0, je narejena rdeča črta, ki naj kaže, da so tla, ki imajo manj kakor 0-4 °/0 ogljikovokislega apna (= U'224 % apna) v sebi, odločno prerevna na apnu.
Ta števila na meri največkrat zadoščajo. Če bi pa kdo imel bolj apneno zemljo, naj za preskušnjo vzame le 10 g prsti ali ceio le 5 g, pa mora potem število, ki ga dobi, pomnožiti z 2, oziroma s 4, ker je vzel v prvem slučaju Va> v drugem pa V4 toliko prsti, za kolikor je apnomer prirejen. Če bi n. pr. kdo preskušal kako bolj apneno zemljo in bi mu ogljikova kislina pognala vso vodo iz mere, bi potem lehko preskusil le 10 g prsti. Recimo, da sedaj mera pokaže 0'9°/0 ogljikovokislega apna. To število mora podvojiti, ker je za preskušnjo vzel le polovico predpisane množine. Njegova zemlja ima torej r8°/0 ogljikovokislega apna v sebi. Kdor bi odtehtal le 2 g prsti, naj na meri namesto desetink čita cele odstotke. Za večje množine apna je drug apnomer, o kterem se pozneje poučimo.
Ker nam apnomer kaže množino ogljikovokislega apna, v tej razpravi pa večinoma govorim o apnu (torej o apnikovem okisu = o živem apnu), je treba pomniti, da je v ogljikovokislem apnu 56 °/0 apna in 44°/0 ogljikove kisline. Če hočemo iz ogljikovokislega apna pre-računiti apno, pomnožimo število, ki ga imamo, z 0*56; če pa nasprotno iz apna hočemo izračuniti ogljikovo-
kislo apno, moramo število, ki kaže apno, pomnožiti z P7857. V olajšanje naj tu navedem kratek pregled:
Če je ogljikovokislega apna	je v njem apna	Ce imamo apna	ga je toliko kakor če je ogljikovokislega apna
kg ali °„		kg ali 0 0	
01	0056
0-2	0-112
0-3	; 0168
0-4	0224
0-5	! 0-280
06	I 0336
07	0-392 0'8	0'448
0-9	0504
h
1-0	0-560
Na prvi pogled se bo preskušanje zemlje z apnomerom komu zdelo sitno in za neukega človeka neizvedljivo, pa je vendar tako preprosto, da se mu lehko privadi vsak kmetovalec, ki je količkaj spreten. Spretnejši preskušalec, ki se delu privadi, izvede preskušnjo v 5 minutah.
Važnost apna bi morala napotiti vsakega kmetovalca, da bi si kupil apnomer ali sam, ali pa skupaj s sosedi. Preskuša se lehko ob takih dneh, ko ni posebnega dela, ali pa vse preskušnje prevzame proti majhni, naprej določeni odškodnini kdo, ki je bolj spreten in se mu delo bolj odseda*).
Sčira se zemlja apni.
Kmetovalcu se lehko prav obkratkem svetuje, da naj zemljo apni s takimi tvarinami, ki imajo v sebi raztopno apno. Takih tvarin je pa več, toda ni vseh in ne vselej lehko pripraviti. Imamo pa nekaj takih tvarin, ki se razmeroma lehko dobivajo in pripravljajo. Apno imajo v sebi sicer tudi nektera trgovska (umetna) gnojila, vendar večinoma le malo.
Za prava apnena gnojila rabimo ugašeno apno, strt (zmlet) apnenec, lapor in včasih tudi malec. — Malec (gips) je bil nekdaj zelo čislan in so ga precej porabili ter ga še rabijo, posebno za detelje; vendar danes za nas nima več nekdanjega pomena. — Vobče najvažnejše apneno gnojilo nam bo danes ugašeno apno, apno, ki smo ga tako ugasili, da je razpadlo v prah. Ta prah je iz tako drobnih, finih delcev, da se kar najbolje pomeša s prstjo, se zaleze med najmanjše drobce ter vsestransko ugodno vpliva. Posebno ugodno vpliva ugašeno apno na zemlji, ki smo jo osušili in jo hočemo zboljšati, ker se hipno zveže s prostimi kislinami in jih otopi. Pri apnjenju je največjega pomena to, da se apno kolikor mogoče po prsti razdeli; in v tem oziru je ugašeno apno najboljše. — Izborno apneno gnojilo je tudi lapor. Toda lapor ni tako enakomerno sestavljen kakor apno. Navadno je lapor iz ogljikovokislega apna (tudi ogljikovokisle magnezije), gline in peska; včasih je te tvarine več, včasih one. Če je v zmesi 50—75°/0 apna, drugo večinoma glina,
*) Kdor želi apnomer, naj naroči »Dr. Passon's Kalk-messer fiir A ck e r er den« pri tvrdki »Fritz Tiessen, Bres-lau I, Schmiedebrucke 30 32c. Apnomer stane z zavojem in s poštnino vred (pa brez carine) 22 K. — Pripraven kovčeg za prenašanje stane 4'80 K.
01	0179
0 2	0-357
0-3	0536
0-4	0'714
0-5	0.893
0-6	1071
0-7	1-250
0-8	1-429
0-9	1-607
10	1-786
ji pravimo apneni lapor; če je gline 70 do 80 °/0 ostalo pa apno ali tudi nekoliko peska, je to glinasti lapor; če je pa v laporju mnogo peska, pa malo apna in gline, mu pravimo peščeni lapor, iz tega je razvidno, kako različen je lapor po svoji sestavi in vsled tega tudi v svoji porabi. Če ima lapor malo apna v sebi, potem se navadno sploh ne izplača, da bi ga rabili; drugače je pa v sicer enakih razmerah toliko boljši, kolikor več apna je v njem. Vobče je vsak lapor dober za vsako zemljo, samo da ga imamo. Če pa imamo razne vrste, tedaj si bomo stvar tako uredili, da peščeni lapor pride na zvezno zemljo, ker je ne rahlja samo apno, ampak tudi pesek; glinasti pa pride na peščeno zemljo, ker je ne zboljšuje le apno, marveč tudi glina. Sicer je pa lapor najboljše apneno gnojilo za lahko zemljo in za travnike. — Strt apnenec je tudi prav dobro apneno gnojilo, le tako drobno ga ni mogoče zmleti kakor je fino ugašeno apno, in pa nekoliko počasneje deluje. Pri nas mi ni znano, da bi ga kje rabili — kvečjemu presejano zidino kakega starega zidovja — na Nemškem ga pa pripravljajo v tvornicah in ga prodajajo v trgovini. — Nekako nasredi med ugašenim apnom in strtim apnencem je dr ob iz apnenič. Ležeč na prostem je izpostavljen zračni vlagi in vplivu ogljikove kisline, ki je v zraku, ter se polagoma pretvarja iz živega apna v ugašenega in ogljikovokislega. Zato je ta drob navadno res zmes vseh teh treh vrst.
V naših razmerah bomo torej za apnjenje rabili skoraj izključno le ugašeno apno in pa lapor.*) Kdor ima lapor na svojem svetu, ga lehko pripravi, apno se pa povsodi lehko kupi po primerno nizki ceni; mnogokrat ga je tudi mogoče doma pripraviti.
Kako se apno pripravi, da se z njim apni.
Nabavimo si živega apna in ga ugasimo, da ga potem raztrosimo. Gasimo pa apno za gnoj drugače kakor za zidanje; če ga hočemo rabiti za gnoj, mu dodamo samo toliko vode, da razpade v prah; mazavo ne sme biti. Tedaj vzame 100 kg apna 32 kg vode vase; zato je ugašeno apno iz približno 75a/3°/n apna in 24i/go,o vode. Vendar pri gašenju potrebujemo nekoliko več vode kakor povedano, ker vsled obilne toplote, ki se pri gašenju razvija, izhlapi nekaj vode. nekaj je gre pa navadno mimo, če apno polivamo.
Apno lehko gasimo doma ali pa na polju. Doma ga bomo gasili le tedaj, če ga ne potrebujemo mnogo in ga ni treba daleč voziti; drugače nam bo pa bolje kazalo gasiti ga na polju, posebno če imamo tamkaj vodo. — Najpriročnejši način gašenja je tale: Poleg živega apna si pripravimo primerno veliko posodo z vodo in par košaric, spletenih iz vrbovih šibic. V košaro naložimo živega apna in ga potopimo pod vodo v posodi. Apno začne poganjati mehurje ter šumi in brblja. To traja 2—5 minut. Sedaj se košarica potegne iz vode in apno se iztrese ter v dobri četrt ure razpade v prah. Če na polju ni vode, pa apno hočemo tamkaj gasiti, jo peljemo s seboj. Apno se lehko ugasi na enem prostoru in se potem razpelje po njivi, ali pa se sproti
*) Ce je v zemlji žveplenokisli natron ali pa natrijev klorid (kuhinjska sol) ter obenem oglj ikovokislo apno, se s pomočj o oglj ikove kisline tvori dvojnoogljikovokisli natron, in iz tega nastaja soda, ki je rastlinam škodljiva. (Tudi enake kalijeve tvarine se tako pretvarjajo.) — Če bi torej utegnila zemlja biti prenasičena z natrijevim kloridom (kar se redkokdaj dogaja, in sicer bi bilo to mogoče v obližju solnih skladov v zemlji ali pa tam, kjer se za gnoj zelo obilno rabijo mestni odpadki), bi bilo gnojiti z malcem, da se prepreči tvorjenje preobilne sode in se uniči njen škodljivi vpliv.
delajo kupci v enaki razdalji, da ga je potem treba, samo raztrositi. Nekteri tako ugašeno apno takoj pokrijejo z zemljo kakih 15 cm na debelo ter ga puste do 3 dni, da razpada; med tem časom pa razpoke, ki se delajo po pokrivajoči zemlji, zbijajo z lopato, da se zapro; šele potem ga raztrosijo. — Preprosteje se apno gasi takole: Na polju se živo apno razvozi na kupce v enakomerni razdalji, in kupci se pokrijejo z zemljo, da iz nje apno nategne vlago, ki ga ugasi, ogljikova kislina v zraku pa ne more lehko do njega. V tem slučaju nam ni treba vode, čakati pa moramo več ali manj časa — kakor je vreme — povprečno kakih 14 dni. Med tem časom pa moramo zbijati razpoke, ki se delajo po pokrivajoči prsti. — Podobno, toda hitreje apno gasimo, če kupce polijemo z vodo in jih potem kakih 10 cm na debelo pokrijemo s prstjo. Vode porabimo približno polovico toliko, kolikor je apna, in apno je v 24 urah porabno. — Tudi tako se apno gasi, da se vse spravi na en kup, se ugasi z vodo in pokrije z zemljo. Tudi v tem slučaju je apno porabno že drugi dan.
Gasimo pa apno tako ali tako, predno ga raztrosimo. bo vselej dobro, če ga premečemo, izberemo vse kosce, ki niso razpadli, ter jih posebej ugasimo. Čim lepše in popolneje apno razpade, toliko boljše je za gnoj.
Vipavsko belo vino.
Precej let je že preteklo od tedaj, ko sem Vi-i pavcem v tem listu svetoval, naj bi svoja bela vina | napravljali po nemškem načinu, to je tako, da bi prav i nič ne kipelo na tropinah. Kakor mi je bilo povedano, ! je tedanji moj spis nektere vipavske vinogradnike jako razburil. Očitalo se mi je neki, da nepreudarno ravnam, ker — sam Vipavec — grajam vipavsko vino, češ da je vsled nepravilne naprave pretrdega okusa, previsoke barve, in — nestanovitno. Hrup se je polegel in nekteri vipavski vinogradniki so moj svet celo sprejeli ter se lansko leto lotili, da so belo vino napravljali po nemškem načinu, ne da bi bilo kipelo na tropinah. To so pa v prvi vrsti storili zaradi vednega prigovarjanja c. kr. vinskega nadzornika gospoda B. Skalickega. Letos je nekaj takega vina prišlo celo na Dolenjsko, v Novomesto, Mokronog, Kandijo, in pripoznano je biio ne le za dobro, ampak za prav dobro. Posebno v Novem-mestu je (gostilna pri gospe Tučkovi), kjer se je potočilo že precej barigel belega, pravilno napravljenega vipavca iz Lož ter Št. Vida, in sodba o njem je najboljša, kajti vsakdo, ki ga pije, pravi, da je to izvrstno vino. In kakor v tej gostilni, tako bi vipavsko vino slovelo tudi po drugih dolenjskih gostilnah, če bi ga le bilo dobiti.
Ker se bliža trgatev in sem se prepričal, kako cenjeno je pravilno napravljeno belo vipavsko vino tukaj na Dolenjskem, torej v vinorodnem kraju, si ne morem kaj, da bi ne prijel za pero ter svojim sokrajanom Vipavcem zopet svetoval, naj belo vino napravljajo po strogo nemškem načinu, da ne bo nič kipelo na tropinah. V to sta me napotila dva posebna in gotovo merodajna vzroka, oziroma povoda. Prvi je ta, da Vipavci sami tožijo, da jim vino ne gre izpod rok, da je še vse polno lanskega pridelka, ki se baje dobiva po 28—30 K hekto, pa kupca le ni. Drugi je pa ta, da utegne, kakor vse kaže, letošnje dolenjsko vino biti tako, kakršnega si Dolenjci pač ne želimo. Ker je trta kaj pozno, torej zakasnelo cvetela (najbolj
je cvetela šele o sv. Ivanu) in ker je bilo letos poleti
*
vreme večinoma hladno in so posebno noči jako hladne, — grozdje pa zori, kakor znano, posebno v ponočnem času — napreduje zorenje kaj obilega grozdja le prepočasi. Pa naj dozori letošnje dolenjsko grozdje tudi prav dobro, kar Bog daj, ga še za domačo potrebo ne bo zadosti, kajti v primeri k opustošenim vinogradom so iznova zasajeni ter že rodovitni še veliko premalo obsežni. Nadejati se je torej, da bo dosti prostora za vipavca, tudi če dolenjsko grozdje prav dobro dozori. Iz istih vzrokov kakor na Dolenjskem utegne letos tudi v Vipavi grozdje slabše dozoreti kakor v navadnih letih. No, to pa glede oddaje vipavca na Dolenjsko čisto nič ne d6, kajti kislikast vipavec je tukaj vedno bolj cenjen kakor pa sladikast. Kar se tiče pravilne naprave belega vina po strogo nemškem načinu, je pomniti tole: Grozdje se zmasti, mošt se koj v sod spravi, tropine pa koj prešajo; vsa preše-nina se doda moštu V sodu mošt lehko na dva načina kipi: ali pod kipelno veho, ali brez kipelne vehe, kakor se napravlja cividin. V prvem slučaju se seveda sod ne sme napolniti do vehe; manjkati mora marveč v sodu mošta za dober veliki pedanj. V drugem slučaju se pa sod napolni ne le do vehe, marveč še celo čez veho, tako da med kipenjem pena čez teče. Nalik cividinu pripravljano belo vino se mora med kipenjem trikrat na dan zaliti, namreč zjutraj, opoldne in zvečer. Za to zalivanje je vzeti mošt iste dobrote, ali pa pre-šenino istega mošta. Da se vsled prekipevajoče pene ne zmoči ves sod ter tla v kleti pod njim in da ne gre v izgubo tudi s peno vred prekipevajoči mošt, se okoli vehe napravi iz ilovice majhen jezik, ki odtekajoči peni in moštu le na enem mestu dovoljuje odtok. Pod sod se pa podstavi kaka posoda, najbolje kaka skleda, da se vanjo lovita pena in mošt. Mošt, ki kipi kakor cividin, izgubi že med kipenjem velik del beljakovin, in sicer v podobi pene, kar je stanovitnosti vina in hitrejšemu čiščenju jako hasnivo. Belo vino, napravljeno kakor cividin, dobi ravno vsled odtekanja pene (beljakovin) v precejšnji meri dobre lastnosti belega vina, napravljenega po francoskem načinu, pri kterem se moštu, kipečemu v širokih odprtih kadeh, s posnemalnicami po trikrat na dan pena posname ter tako beljakovine odstranijo. S pravilno napravo belega vipavskega vina pa še ni vse storjeno, vse doseženo. Tako vino je treba vsaj trikrat presneti, in sicer prvič koj po dokončanem burnem kipenju, drugič o Božiču in tretjič o Velikinoči. Tako vino kaže tudi precediti, posebno če je grozdje raslo na solda-nastem (laporastem) svetu, da se iz njega spravi megla.
E. Dolenc.
Kako skušajo drugod zboljšati mlečnost krav.
V spisu „Redimo dobre krave" (glej št. 9. z dne 15. maja t. 1.) sem živinorejce opozoril, da je treba tudi s čisto molžo skrbeti za to, da se kaj več na-molze. Povedal sem pri tej priliki, da se dobi s čisto molžo ne le več mleka, ampak tudi boljše mleko, ker je zadnje mleko, ki se iztisne iz vimena, najbolj mastno. S čisto molžo se pa tudi poveča delavnost vimena, vsled česar se pospešuje tvorba mleka v vimenu in stem vred tudi mlečnost krav.
Kolika vrednost se polaga na dobro molžo v svrho boljše mlečnosti, to nam kažejo najbolj planinske dežele. Tam se molze sploh z vso roko, ker je znano, da
se s tako molžo več doseže, kakor če se sesci nategujejo s posameznimi prsti. Če sesce stiskamo z vso roko in obenem butamo z roko navzgor ob vime, se vime slično izprazni kakor pri sesanju telet. Seveda je taka molža nekoliko težavnejša, zato pa več vredna, ker se pri taki molži ne le več namolze, ampak se s tako molžo tudi ugodno vpliva na razvoj in delavnost vimena. To je sploh znano in se je o tem že večkrat pisalo tudi v tem listu.
Zanimati pa utegne sedaj naše živinorejce, da se je v zadnjem času izumil neki nov način molže, da se dobiva še več mleka. Ta način molže je izumil ži-vinozdravnik Hegelund na Danskem, v deželi, ki slovi zaradi svojega vzornega mlekarstva. Po tem načinu molže se dobi pri dobrih kravah po Va do 1Va1 več mleka na dan. Kakor uče izkušnje, se mlečnost krav s tako molžo zboljša za okroglo 15°/0, t. j., če je krava prej dajala po 20001 mleka na leto, ga daje sedaj po novem načinu molže do 2300/. To je pa krasen uspeh! Zaraditega skušajo sedaj na Danskem sploh vpeljati Hegelundov način molže. Seveda je taka molža težavnejša in veliko zamudnejša od navadne, toda njena prednost je tako velika, da se je hočejo povsod poprijeti. Na Danskem prirejajo že 2 leti sem posebne tečaje za molžo, ki trajajo po 6 dni, da se udeleženci popolnoma privadijo vsem prijemljajem in tisti ročnosti, ki je potrebna za tako molžo.
Vobče obstoji Hegelundov način molže v tem, da se po končani običajni molži vime še nadalje obdeluje, in sicer s stiskanjem in gnetenjem ali mečkanjem, toliko časa, dokler ni iztisnjena zadnja kapljica mleka.
Da bodo cenj. čitatelji vedeli, kako se v to svrho vime obdeluje, hočem ta način molže na kratko opisati.
Po končani molži — lehko bi rekli po ,,glavni molži" — se postopa takole:
1.)	Najprej se prime za desno stran vimena nad seski ter se stiska in se stiska in se izmolze. To se zgodi trikrat zaporedoma. Ravno to se napravi na levi strani vimena.
2.)	Potem se prime za oba sesca na desni strani vimena in se z njima buta navzgor, slično kakor dela tele, kadar sesa. Po tretjem sunku se iztisne mleko, ki se je v tem času nabralo v vimenu. To suvanje se ponovi dvakrat.
Ravno to se napravi na levi strani vimena.
3.)	Nato se prednja polovica vimena po trikrat gnete ali mečka (masira), in sicer na ta način, da se vime prime z obeh prednjih strani in se stiska najprej proti sredi in potem še navzgor. Nato se mleko iztisne in to mečkanje se dvakrat ponovi.
Ravno to se ima zgoditi z zadnjo polovico vimena.
4.)	Ponoviti je potem še, kar je navedenega pod št. 2.), in
5.)	kar je povedanega pod št. 3.
Kakor se iz vsega vidi, potrebuje ta način molže res posebne spretnosti in vaje, zaradi česar se prirejajo na Danskem že prej imenovani tečaji.
Iz pomolzenega in na videz praznega vimena se dobi s takim obdelovanjem vimena še toliko jmleka, da se vsak čudi. Pripisati moramo to tej okolnosti, da se s takim mečkanjem in gnetenjem močno razdraži delavnost mlečnih žlez in se stem vred pospešuje tudi tvorjenje in izločevanje mleka.
Razen s to novo molžo se skuša v zadnjem času tudi stem vplivati na večjo mlečnost krav, da se krave, zlasti prvesnice, nekaj časa bolj pogostoma mol-zejo kakor običajno. Profesov Dr. Čokke v Curihu (v
Švici) trdi, da se dajo zlasti mlade in slabe molznice, če se nekaj tednov molzejo po večkrat na dan (n. pr. po 6 krat), privesti do tega, da postanejo boljše za molžo. Lansko leto so se napravile v tem oziru 3 poskusni e, in izmed njih sta dve res pokazali, da ima prof. Cokke prav. Seveda je treba še nadaljnih poskušenj, da se potrdi ta misel, in le želeti bi bilo, da se tudi pri nas kaj takega poskusi.	R.
Kmetijske razmere na Kranjskem.
(Dalje.)
To je moje mnenje o potrebi in koristi kmetijskih konsumnih društev, kakršna so pri nas, in sicer iz gospodarskega stališča, in ker se mi zaraditega očita sovraštvo do kmetijskega zadružništva vobče, zato to očitanje hladnokrvno prenašam; bodočnost pa bo učila, kdo ima prav. Priznam pa rad, da je potrebo, snovati konsumna društva iz političnih nagibov, drugače presojati; če je pa namen konsumnega društva oškodovati političnega nasprotnika, potem je ta namen vsaj iz človeškega stališča nemoralen. Istotako priznam, da so delavska konsumna društva zaradi popolnoma drugačnih gospodarskih razmer, v kterih delavski stan živi, v gotovih slučajih koristna ali celo potrebna.
Završujem to poglavje s trditvijo, da so gospodarske zadruge velekoristne za vzdrževanje ugodnih gospodarskih razmer in za boljše izhajanje pri kmetijstvu, da so zelo potrebne v prospeh naprednemu kmetijstvu, a za Kranjske razmere jim odrekam rešilno moč za naše propadajoče kmetijstvo, ker to, kar dobre zadruge morejo koristiti (bodisi da pridelovalne stroške znižujejo ali dohodke povišujejo), ni v nobenem razmerju s primanjkljajem, ki ga ima naše kmetijstvo zaradi nedostatnega gospodarjenja.
9. Umno kmetijstvo kot sredstvo, kako naše kmetijstvo rešiti pretečega propada.
S števili sem dokazal, da je propadanju našega kmetijstva vzrok nezadostno pridelovanje v primeri s stroški, vsled česar ima naše kmetijstvo na leto najmanj 5 milijonov kron primanjkljaja v denarju. Iz tega sledi, da je le ena pot, da se to propadanje ustavi in se kmetijski stan dovede do gmotnega blagostanja, in sicer ta, da se uvede gospodarjenje, ki z dohodki pokriva vse stroške in vrhutega daje še prebitek. K temu pač nekoliko pripomore socialna preosnova, a kakor razmre na Kranjskem stoje, je glavno sredstvo v to svrho, da se kranjsko kmetovanje predvsem tehniško korenito preustroji in zboljša.
Nespametno bi bilo trditi, da je pri nas vse zanič. V mnogih deželah se še mnogo slabše gospodari kakor pri nas, in če preiščemo, s kako bornimi sredstvi se je dosedaj pri nas delovalo v prospeh kmetijtva, pridemo do spoznanja, da se je v zadnjih 30 letih naravnost veliko doseglo. Nihče ne more tajiti, da bi se naša goved ne bila zboljšala skoraj za 50 °/0, in kaj se s pravim delom da doseči, to svedoči naše vinogradništvo, ki se je v čudovito kratkem času popolnoma obnovilo. Če je pa naše kmetijstvo vzlic temu še zelo zaostalo glede one kakovosti, ki se lehko zahteva, pa naše kmetovalce opravičujejo razmere, ki so podrobno razjasnjene v uvodu, in pa premajhna brižnost poklicanih činiteljev za prospeh prevažnega kmetijskega stanu.
Priznajmo, da smo v svojem gospodarjenju še silno zaostali, in skušajmo svoje kmetije dovesti do tja, da nam bodo toliko donašale, kolikor se z današnjo kmetijsko vedo od njih dobiti da. Razlika med tem, kar nam danes kmetijstvo donaša, in med onim, kar bi nam lehko donašalo, je velikanska ;zato vidim edino rešitev našega kmetijstva le v povečanju in zboljšanju pridelovanja.
Tako zboljšanje našega kmetijstva je gotovo dosegljivo, če se z vsemi silami na to deluje in če se kmetovalec za to edino rešilno samopomoč vzgoji in izobrazi. Preiščimo, kaj se da doseči vobče in posebej pri nas z umnim kmetovanjem.
Brezdvomno je naše kmetovanje z ozirom na plodnost zemlje roparsko, in opravičene so pritožbe naših kmetovalcev, da zemlja ne rodi več toliko, kolikor je nekdaj. To pa izvira odtod, ker naš kmetovalec niti ne ve, v čem obstoji kmetovanje, in torej nima tistega temeljnega znanja, ki je neobhodno potrebno za umno kmetovanje. Kadar pa bo naš kmetovalec razumel, da ima kmetovanje isti temelj kakor vsaka druga obrt, da kmetovanje ni rop ali slučajno izvabljanje zemeljskih zakladov, temveč čisto priprosto predelovanje redilnih snovi in naravnih sil v nove pridelke, potem ga bo že navadna pamet gnala do umnejšega delovanja. Kmetovalec mora priti do spoznanja, da je kos zemlje (njiva, travnik itd.) v njegovi kmetiji tisto, kar je stroj v tvornici; če v stroj ne pridejo sirovine, ne pride iz njega izdelek, in če v njivo ne pridejo redilne snovi, ki jih rastlina potrebuje, tudi ni primernega pridelka. Plodnost zemlje je poleg drugega vsota redilnih snovi in torej blago, ki se dandanes z njim trži kakor z vsako drugo siro-vino. Kjer ne poznajo teh zlatih naukov, ki jih je učil največji dobrotnik človeštva Just pl. Liebig in ki so se v kmetijstvu spoznali kot edino pravi, tam kmetijstvo propada, kjer jih pa upoštevajo, tamkaj kmetijstvo procvita.
V sredini Rusije, na takozvani „črni zemlji", ki je najrodovitnejši kraj vse Evrope, kmetuje zapuščen narod po več sto let starem kopitu; zato je pa tamkaj zemlja v zadnjih 30 letih izgubila 27% na rodovitnosti in ondotni kmet danes strada. Na ruski „črni zemlji" prideluje kmet na hektaru vsled roparskega gospodarjenja in nedostatka tehniških sredstev po 8 hI pšenice, 97s hI ječmena in 12 hI ovsa, dočim daje na Angleškem spričo dovršenega kmetovanja l ha odločno slabše zemlje 27 lil pšenice, 32 hI ječmena in 35 hI ovsa! Pri nas na Kranjskem pa pridelujemo na 1 ha 12 lil pšenice, 131/« hI ječmena in 20 hI ovsa, iz česar vidimo, da smo z ozirom na našo od narave slabo zemljo daleč pred kmetom „črne zemlje", da pa na Angleškem zemlja več kakor še enkrat toliko daje kakor pri nas; in če tudi ne bom trdil, da se da pri nas pridelek vobče za 100 % povišati, ker ima velik del naše dežele preplitve njive, vendar je 50% en povišek nedvomno lehko dosegljiv. Če globoče preiščemo to za zgled navedeno dejstvo, najdemo, da je angleški kmetovalec vedel plodnost zemlje z vsemi modernimi sredstvi povišati in ohraniti, dočim se je plodnost pri nas znižala, kajti naš kmetovalec je v stoletjih z odprodajo žita in živine iz svojih kmetij svojo zemljo oropal za veliko milijonov kilogramov samo fosforove kisline! Kakor je v tem oziru pri nas kmetovanje nezadostno, tako je tudi v tehniškem oziru: toda oprosti naj se mi o tem podrobnejše razpravljanje.
Vse, kar velja o poljedelstvu, velja tudi za travnike, pašnike itd. Z najmanjšim trudom in v kratkem času se da pridelek krme podvojiti. Koliko imamo še mokrih in kislih travnikov, ki čakajo zboljšanja, in sploh prostorov, ki ne dajo nikakega užitka!
V živinoreji smo sicer napredovali, a v primeri s tistim, kar bi lehko dosegli, je napredek neznaten. Kako daleč je naš kmetovalec še za šviškim. Šviški kmetovalec v Simodolu vzreja ob svoji veliki strokovni naobrazbi s krmo, kakor je naša, plemeno goved, ki je vredna 500 do 1000 K, a naš živinorejec vzredi v istem času govedo, ki zanjo dobi komaj 200 K.
Kranjsko kmetijstvo je silno zaostalo, a za to naj se ne daje krivda kmetovalcu, temveč tistim, ki so ga v velikanskem socialnem in gospodarskem preobratu, ki se je zvršil v ravno minulem stoletju, zapustili brez vse pomoči in podpore v takrat nastalem velikanskem gospodarskem boju in tekmovanju. Kako naj torej naš kmetovalec napreduje, če se mu ne nudi potrebna strokovna izobrazba, če se ne vzgaja za novo nastale in vedno se menjajoče razmere?! Dočim naš kmetovalec še večinoma kmetuje po starem kopitu, ki ga je podedoval od starišev in prastarišev, in po pravilih, ki mu jih narekujejo lunine izpremembe v pra-tiki, pa njegov sodrug zunaj v svetu kmetuje z najvišjo strokovno naobrazbo in z vsemi sredstvi, ki jih dajeta veda in tehnika na razpolago.
Povišanje pridelovanja glede kolikosti in kakovosti je na Kranjskem lehko dosegljiva namera, in če vzamemo, da je povišek le za 50 °/0 mogoč, da že ta tako veliko vsoto, da se z njo ne pokrije le dosedanji primanjkljaj, temveč preostaja še velik prebitek. Priznam, da je v dosego takega poviška potrebna dolga doba let, da je predvsem naš narod za novo gospodarsko strujo šele vzgojiti ter da se mora ta uspeh doseči šele' v drugem rodu ali celo pozneje, pa le s pogojem, če se tozadevno delo precej prične. Naše kmetijske razmere so postale tako neugodne, da ne moremo dolgo čakati na preobrat, zato mora biti naloga poklicanih činiteljev, da zastavijo vse sile, da se v najkrajšem času vsaj odpravi dosedanji primanjkljaj. Ce se dosedanje pridelovanje poviša samo za 25%, in sicer glede kolikosti in glede kakovosti, pa je naše kmetijstvo rešeno! Jaz sem prepričan, da je to dosegljivo, če se delo v to svrho zastavi z vso silo in na pravi način. V dokaz, kaj se da v kratkem času doseči, nam bodi po trtni uši uničeno vinogradništvo, ki se je v enem desetletju popolnoma obnovilo in je vinogradnika naučilo nekaj povsem ; novega. Energični nastop našega deželnega predsednika, ekscelence gospoda barona Heina, je dosegel ta velikanski uspeh.
Naj"končno še odgovorim na vprašanje, kaj je doseženo s 25 %nim poviškom našega pridelovanja.
Po mojem računu o dohodkih in stroških našega kmetijstva bi tako povišanje pridelka pri žitu naredilo dokupovanje žita nepotrebno, kar bi kmetovalcu prihranilo na leto okroglo 2 milijona kron. Pristavim, da je to le teoretiško, ker dejanski moramo ob umnem kmetovanju pridelovanje žita skrčiti, a z zboljšanim gospodarjenjem na njivah se dohodek vendar zviša, zato sem pa povišek v tej obliki postavil v račun. — Povišek pri drugi poljščini bi znašal V* milijona kron.
—	Če smo vstanu s 25odstotnim povišanjem pridelkov živinorejo glede kolikosti dvigniti samo za 10 °/0, a glede kakavosti le za 15 % torej skupaj za 25 »/„, bi nam živinoreja donašala na leto 3 milijone kron več.
—	Mleko in drugi razni dohodki nam sedaj dajejo
j 4 milijone kron, ob povišanju za 25 °/0 bi torej dajali 1 milijon več. — Petindvajsetodstotno zbolj-: šanje našega kmetovanja bi nam dalo skoraj 7 milijonov novih dohodkov in bi bilo torej vstanu dosedanji primanjkljaj v kmetijstvu popolnoma pokriti. Ta povišek je dosegljiv je, če se uvede umnejše kmetovanje, zato le to edino sredstvo, da se reši naše kmetijstvo.	__(Daljo prih.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašajne 156. Pozimi mislim prekopati svet za vinograd, kjer ilovica prevladuje, zato vprašam, ktero ameriško podlogo naj izberem za ilovnat svet in ktere vrste trte naj cepim? Vinograd bo v nizki legi. (A. B. v E )
Odgovor: V močno ilovnati zemlji bo kot podloga kvečjemu uspevala riparija portalis. Za cepiče Vam priporočamo beli burgundec kot vrsto, ki daje fino in močno vino, kot vrsto, ki daje veliko pridelka, pa španjol, in čo se je bati spomladanskega mraza, tudi silvanee, ki pozno ozeleni. Sicer je pa vrsta zelo zavisna od krajevnih razmer, zato Vam priporočamo obrniti se za svet na potovalnega učitelja za vinstvo gospoda Beleta v Mariboru.
Vprašanje 157. Ali se mora mitnina od voza, ki vozi gnoj na njivo, v tem slučaju plačati, če voz ni lastnina posestnika njive, temveč je najet? (K. T. v L)
Odgovor: Zakon o cestnini sicer tega določno ne pove, a vsled odloka c. kr. finančnega ministrstva z dne 2. septembra. 1. 1896 st. 41.150., je smatrati tako vožnjo za mitnine prosto. Sicer bo pa to kmalu brezpomembno, kajti že v par mesecih bodo vse državne mitnice odpravljene.
Vprašanje 158. Ktere vrste posnemalnik je najboljši? (Pr. L. v A.)
Odgovor: Posnemalnikov je dandanes že vse polno in bi nam bilo težko reči, kteri je najboljši; gotovo pa je, da med strokovnjaki veljajo Alfa-posnemalniki za najboljše, s kterim se dado primerjati samo še kronski posnemalniki.
Vprašanje 159. Soliko časa je bik raben za pleme?
Ali je res, da čez tri leta star bik postane neploden? (Gr. B v B )
Odgovor: Bik postane dobro poraben za pleme šele v tretjem letu, a še takrat je mlad. čim starejši je, tem lepša teleta dela, in sicer najlepša v petem in šestem letu. To vse pa velja le, če se z bikom pravilno ravna, in je v izrednih slučajih bik tudi do 15 leta poraben.
Gospodarske novice.
*	Družbeni ravnatelj Gustav Piro je po naročilu c. kr. kmetijskega ministrstva odpotoval na Dansko, da se udeleži na kmetijski šoli v Ladelundu tečaja za molžo po He-gelundovem načinu, o kterem je govor v tej številki pod naslovom „Kako skušajo drugod zboljšati mlečnost krav", in da se pouči o danskih napravah za redno preskušanje krav na njih mlečnost.
*	Nakup plemenskih bikov. Deželni odbor bo nakupil nekaj plemenskih bikov iz domače reje in te razdelil občinam, ki nimajo potrebnega števila bikov, proti polovični nakupni ceni.
Biki morajo biti čistokrvnih pasem, iya do 2 leti stari.
Odposlanec deželnega odbora bo nakupoval take bike:
dne 8. oktobra v Ljubljani na dvorišču c. kr. kmetijske družbe (na Poljanski cesti),
dne 13. oktobra v Št. Vidu pri Zatičini na živinskem trgu,
dne 18. oktobra v Postojini o priliki premovanja govedi.
če bi imela ktera kmetijska podružnica v svojem okolišu več lepih čistokrvnih mladih takih bikov, naj to sporoči deželnemu odboru, da se morebiti tudi tja odpošlje odposlanec deželnega odbora
*	Oddaja bikov. Deželni odbor kranjski bo tudi letošnjo jesen oddajal bike proti polovični nakupni ceni, in sicer one, ki jih bo nakupil iz domačih rej. Biki bodo cikaste (belanske), oziroma sive (pomurske) pasme.
Občine, na ktere se bo v prvi vrsti oziralo pri razdelitvi teh bikov — pa tudi posamezni živinorejci — naj vlože prošnje do 6. oktobra t 1. pri deželnemu odboru v Ljubljani, j
*	Ogledovanje simodolske govedi, združeno s pre-movanjem, bo 18 oktobra t 1. v Postojni ter opozarjamo na dotični razglas v tej številki. To ogledovanje ima v prvi vrsti namen izreči sodbo, ali je simodolska goved primerna za zboljševanje naše živine in ali jo je še nadalje rabiti, oziroma oddajati simodolske bike. Gg. živinorejce prosimo, da pridejo v obilnem številu k ogledovanju, da bodo dali pojasnila o uspevanju tega plemena in da bodo sami izrekli sodbo na podlagi svojih izkušenj
*	Pet telet je storila krava družbenega glavnega odbornika gospoda barona Liechtenberga na pristavi na Dc-bravi pri Črnučah. Krava je 10 tednov prezgodaj storila ter je rodila od treh popoldne do štirih zjutraj. Teleta so prišla mrtva in skoraj popolnoma gola na svet, in sicer ena telica in 4 junčki. Mi nimamo navade objavljati silno pogosto doha-jajočih nam poročil o cvetenju sadnega drevja jeseni, o trojčkih pri kravah i. t. d , ker so to prav navadne reči, a dogodek o porodu 5 telet je vendar nekaj precej nenavadnega, zato smo ga našim bralcem prijavili kct posebnost.
*	Eazstavo grozdja in sadja priredi krška podružnica dne 12. in 13 oktobra v Krškem. Razstava bo združena s pokušnjo domačih vin ter naj bo kazala napredek krškega okraja v vinstvu in sadjarstvu; zato bo zelo zainmiva in poučna za vse prizadete kroge.
*	Umetna gnojila za jesensko gnojenje travnikov, in sicer rudninski superfosfat (popolno, cenejše in boljše nadomestilo za Tomasovo žlindro), kostno moko, kajnit in kalijevo sol ima družba vedno v zalogi in prosi pravočasnih naročil, da se bo moglo vsaki želji takoj ustreči. Rudninski superfosfat je po 7 K 25 h, kostna moka po 9 K, kajnit po 5 K in kalijeva sol je po 12 K 60 h. Vse cene veljajo z vrečami vred za 100 kg, postavljenih na ljubljanski kolodvor ali v družbenem skladišču. Vsa gnojila se oddajajo le v celih vrečah po 100 kg, izvzemši kalijevo sol, ki se dobiva tudi v vrečah po 50 kg
*	Premovanje konj za leto 1902. se je vršilo meseca avgusta in septembra. V nastopnih vrstah priobčujemo imena odlikovancev.
Pri premovanju na Vrhniki 11. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Avgust Drelse iz Ljubljane 70 kron, Martin Ogrin iz Stare Vrhnike 40 kron, Ivan Juvančič iz Spod. Šiške in Ivan Strah iz Spodnje Za-dobrove po 30 kron, Ivan Marinka iz Vnanjih Goric, Frančišek Novak iz Plešivice in Frančišek Požar iz Petelin po 20 kron, Makso Jelovšek iz Vrhnike in Pavel Kušar iz Sinje Gorice vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ignacij Češenj iz Broda 50 kron, Anton Seliškar iz Podlukovca 40 kron, Ivan Potočnik iz Dobračeve 30 kron, Ivan Jeraj iz Sinjegorice in Jernej Per iz Sapa vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ignacij češenj iz Broda 30 kron, Frančišek Marinko iz Vnanjih Goric, Jakob Modic iz Matene in Ivan Škof iz Zaklanca po 20 kron, Frančišek čuden iz Dragomerja in Jakob Rode ii Stare Vrhnike vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Kamniku 12. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Frančišek Bohinjec
iz Zaloga 70 kron, Andrej Gubansc iz Polja 40 kren, Ivan Omerza iz Lahovič 30 kron. Ivan Burgar iz Zaloga 20 kron, Matevž Mušič iz Trzina in Frančišek Špenko iz Bukovice vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Debevec iz Polja 50 kron, Matevž Sršen iz Ska-ručine 30 kron, Anton Fajfar iz Vopovelj in Mihael Ztnrzlikar iz Kosez vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Matija Bobnar iz Lahovič, Josip Mrak iz Podgorja in Jakob Skok iz Pristave po 20 kron, Florijan Uršič iz Stranj in Valentin Zabavnik iz Tunjic vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Kranju 13 dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Jakob Primožič od Sv. Katarine 70 kron, Ivan Jenko z Brnika 40 kron, Ivan Kepee iz Podreče in Frančišek Keren iz Gorenj po 30 kron, Frančišek Mubi iz Spodnje Bele 20 kron, Frančišek Kepec z Zgornjega Brnika in Josip Zelnik iz Dvorij vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene ko bi le posestniki: Frančišek Aleš iz Podreče 50 kron, Jernej Pilar iz Rupe 40 kron, Jakob Bašar iz Stražišča 30 kron, Mihael Jereb iz Spodnjih Brnikov in Frančišek Zelnik iz Mavčič vsak srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Iran Cerar iz Predoslja, Frančišek Dolhar iz Predoslja, Frančišek Jerala iz Zgornje Besnice in Jakob Primožič od Sv. Katarine po 20 kron, Matija Burgar iz Podreče, Peter Drinovec iz Stra-hioja in Ivan Remec z Spodnjega Brnika vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Ribnici 14. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: kan Levstek iz Bukovice 70 kron, Josip Češarek iz Nemške Vasi 40 kron, Ivan Lovšin iz Goriče Vasi 30 kron, Ivan Bregar ii Ribnice 20 kron, Jakob Češarek iz Dolenjevasi in Ivan Pele iz Ribnice vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Ivan Bregar iz Ribnice 50 kron, Ivan Bregar iz Ribnice 30 kron, Jakob Češarek iz Dolenjevasi, Josip Kikel iz Starega Loga in Frančišek Pust iz Ribnice po 20 kron, Ivan Rigler iz Praproč srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Trebnjem 16 dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Josipina Hribar iz Velikega Gabra 70 kron, Anton Bizjak iz Skovca 40 kron, Josip Revec iz Kija in Josip Čeh iz Ponikev po 30 kron, Josip Pavšelj iz Družinske Vasi 20 kron, Frančišek Kresal iz Velike Sevnice srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Frančišek Brulec iz Luterskega Sela 20 kron, Anton Godina iz Velikega Gabra srebrno svetinjo; c) za eno- in dveletne žrebice posestniki: Ana Bregar iz Planine, Josipina Hribar iz Velikega Gabra, Ignacij Lindič iz Strelaca in Frančišek Razdrh iz Temenice po 20 kron, Frančišek Cvetan iz Češnjice in Anton Spelič iz Trebnjega vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v S t Jerneju 20. dne avgusta so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Josip Jordan iz Malenc 70 kron, Josip Globevnik iz Škocijana 40 kron, Frančišek Colarič iz Št. Jakoba, Peter Kerhin iz Gradišča in Frančišek Turk iz Ostroga po 30 kron, Alojzij Banič iz Smednika, Frančišek Jordan iz Malenc, Martin Menič iz Podloga, Martin RepSelj iz Št Jakoba, Frančišek Repšelj iz Št Jakoba in Ivan Veterčič iz Pristavice po 20 kron, Andrej Povšič iz Dobrave, Josip Vintar iz Malega Mraševega, Ignacij Rangus iz Čadraža in Ivan Zalokar iz Vrha vsak srebrno svetinjo; b) za mlade ubrejene kobile posestniki: Peter Durjava iz Škocijana 50 kron, Alojzij Mencin iz Drame 40 kron, Ana Prijatelj iz Rakovnika in Ivan Strojin iz Ostroga vsak srebrno svetinjo; c) za eno - in dveletne žrebice posestniki: Ivan Kernič iz Sv. Križa 40 kron, Josip Kralj iz Zaloga 30 kron, Frančišek Fabijan iz Gradišča, Anton Božič ii Sela, Anton Štravs iz Kostanjevice, Ivan Račič iz Zgornjih
Skopic, Ivan Zelnik iz Skopic. Frančišek Turk iz Ostroga, Ivan Strojin iz Ostroga, Josip Zalokar iz Vinc, Frančišek Eepšelj iz Št. Jakoba po 20 kron, Josip Čudovan iz Gradišča, Ivan Kovačič iz Vrha, Anton Lenčič iz Šmavčje Vasi, Ignacij Piletič iz Št. Jerneja in Ivan Ponikvar iz Skjevc vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju v Lescah 2. dne septembra so dobili: a) za kobile z žrebetom posestniki: Lovrenc Legat iz Eodenj 70 kron, Ivan Cctelj z Dovjega 40 kron, Alojzij Ga-šperin iz Žirovnice in Lovrenc Vojvoda iz Boh. Bistrice po 30 kron, Frančišek Koselj iz Smokuč, Ivan Mihelič iz Noš in Anton Zupan iz Zasipa po 20 kron, Ivan Bernard iz Zasipa in Martin Sernec iz Zabreznice vsak srebrno svetinjo; Jj za mlade ubrejene kobile posestniki: Josip Stare iz Nomena 50 kron, Josip Dornik iz Podhoma 40 kron, Frančišek Benedič'č iz Globokega 30 kron, Ivan Sari iz Kuple-nika 20 kron, Luka Grilc iz Zapuž 15 kron, Andrej Jalen iz Hlebcev, Frančišek Eozman iz Gorice, Ivan Skumovec iz Zgornjih Laz in Josip Zupan iz Hlebcev vsak sreb svetinjo; c) z a eno- in dveletne žrebice posestniki: Anton Mrau iz Predtrga 30 kron, Simon Božič iz Bibnega in Ivan Kunstelj iz Hraš po 20 kron, Mihael Ambrožič iz Mojstrane, Ivan Eozman iz Polja. Ivan Vovk iz Hraš, Ivan Dolar iz Želječ, Ivan Legat iz Lesec, Ivan Šari iz Kupljeaika, Josip Vovk iz Vrbe, Martin Šimnovec iz Polšice, Frančištk Bibnikar iz Dobrega Polja in Klemen Pretnar iz Kupljenika vsak srebrno svetinjo.
Pri premovanju z deželnimi darili v Bohinjski Bistrici 1 dne septembra so dobili: Prvo darilo v znesku 50 krou Tomaž Žvab iz Loga, drngo darilo 40 kron Jakob Zupan iz Nomena, potem Ivan Sodja iz češnjice, Frančišek Korošec iz Koprivnika in Matevž Žvab iz Loga po 30 kron. Nadalje Lovro Vojvoda iz Bohinjske Bistrice, Ivan Bricelj iz .češnjice, Jakob Korošee iz češnjice, Valentin Scdja iz Boh. Bistrice in Josip Preželj iz Lepenc po 20 kron.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe
Seja glavnega odbora dne 29. avgusta 1902.
Seji je predsedoval družbeni podpredsednik gosp. ravnatelj Frančišek Povše, navzoči so pa bili gg. odborniki: baron Lazarini, baron Liechtenberg, Pavlin, dr. Romih, dr. pl. Wurzbach, Žirovnik in tajnik Pire. Vsi drugi odborniki so svojo odsotnost opravičili.
Odbor se je posvetoval o porabi državne podpore v prospeh govedoreje ter je z ozirom na dejstvo, da letos država ne da podpor za premovanje govedi (vsled česar ta odpadejo), ukrenil prirediti v Postojini ob svojih stroških ogledovanje simodolske govedi, združene z majhnim premovanjem.
Vsled prošnje krške podružnice, ki namerava meseca oktobra prirediti razstavo grozdja v Krškem, je odbor obljubil primeren prispevek, če država ne bo dala kake podpore, za ktero se je sklenilo takoj prositi.
Tajništvo je sporočilo, daje c. kr. kmetijsko ministrstvo družbi naložilo, naj zvrši poizvedovanja o vrednosti in teži kranjske živine, in da se je glede tega že vse pripravilo in deloma tudi že pričelo delati.
Za nove ude so bili sprejeti gg.:
Papler Ivan, posestnik in župan v Zgornji Besnici; Butala Ivan, posestnik v Starem Trgu pri Kočevju; Bralno in pevsko društvo »Vinograd« v Vrtovinu; Ferkat Anton, posestnik v Rakul-niku; Burger Andrej, gostilničar in posestnik v Postojni; Kos Jurij, pek v Radečah pri Zidanem Mostu; Debevec Ivan, posest-
nikov sin v Borovnici; Zarnik Ivan, posestnik v Šenčurju pri Kranju; Rejec Anton, posestnik v Jeličnem Vrhu.
11 a z g 1 a s
Da bo mogoče na podlagi dosedanjih izkušenj presoditi uspehe zboljševanja domače govedi s simodolsko pasmo, priredi podpisana družba
na dan sv. Lnkeža, 18. oktobra t. 1.
ogledovanje simodolske govedi, združeno s premovanjem
v Postojni.
K temu ogledu, oziroma premovanju, je pripeljati izključno le čisto in križano simodolsko živino, t. j. vso tisto goved, ki izvira od rumeno-belo lisastih bikov z belimi glavami. Vse p. n. gg. živinorejce, ki se z vzrejo take živine pečajo, podpisana družba nujno prosi, naj pripeljejo tako svojo goved ter naj osebno pridejo na razgovor, kjer se bo razpravljalo, kako se ta pasma pri nas sponaša glede tal, podnebja in krme.
Določena so naslednja darila:
1.	Za bike: 1 darilo 50 K, 1 darilo 30 K, 3 darila po 15 K.
2.	Za krave: 1 > 40 », 1 » 20 », 3 » > 10 ».
3.	Za junce: 1 » 40 », 1 » 20 », 3 » »10 ». (najmanj 1/3 leta stare)
4.	Za vole: 1 » 40 », 1 » 20 », 10 » » 10 ».
Pravico do udeležbe ima vsak kranjski posestnik, ki ima kako goved čiste ali mešane simodolske pasme, bodisi da jo je sam vzredil, ali pa kupil. Podpisana družba poklada veliko važnost na ogledovanje volov, da se bo na podlagi njih sponašanja in kretanja moglo soditi o njih porabnosti za naše kraje, zato naj se volov prižene obilno število.
Na ogled pripeljana goved mora biti do pol desetih dopoldne na oglednem prostoru v Postojni.
!!! Za vsako goved je po zakonskih naredbah imeti poseben živinski potni list.
Opomnja: Ob priliki tega premovanja bo deželni odbor kranjski po svojem zastopniku nakupoval za pleme sposobne čistokrvne bike pinegavske (cikaste) ter pomurske (sive) pasme. Kupovali se bodo 1 '/a do 2 leti stari biki in sicer eno uro pred premovanjem.
Glavni odbor o. kr. kmetijske dražbe kranjske.
V Ljubljani, 15. septembra 1902. Oton pl. Detela s. r.,	Gustav Piro s. r.,
predsednik.	družbeni ravnatelj.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice na Erzelju, ki bo v nedeljo, dne 21. septembra t. I. ob pol štirih popoldne pri načelniku.
SPORED:
1.	Poročilo načelnikovovo.
2.	Pregledovanje računov.
3.	Volitev novega odbora.
4.	Razni nasveti in predlogi.
Na Erzelju, dne 5. septembra 1902.
Frančišek Bukovlč, načelnik.
Listnica uredništva.
F. S. v T. Da bi se breja kobila kvaterni teden ne smela vpregati, je prazna vraža.
I. M. i> B. V Bohinju delati v dolini presno maslo ali sir, je sedaj, dokler bodo delali železnico, nezmisel, ker se sveže mleko lehko prodaja po 20 do 30 h liter. Tamošnji kmetovalci, ki so oddaljeni od Bistrice, naj se združijo in naj na Bisirico mleko zadružno donašajo in skupno prodajajo.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe ^f^ vojvodine kranjske.
Ureja Gnstav Pire, družbeni ravnatelj.
»Kmetovalec« izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stane 4 K, za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 2 K na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na vsi strani 32 K, na l/.2 strani 16 K, na V« strani 10 K in na 1/s strani 6 K. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Št. 17. V Ljubljani, 15. septembra 1902. Leto XIX.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V	Ljubljani, 13. septembra 1902. (Izvirno poročilo)
8e»ena: Domača detelja novo blago K —.— h do
K —.— h; nemška detelja (lucerna) K —.— h do K —.— h; gorenjska repa K 80—.— h; laneno seme, domače ozimno K 31.— h do K 3150 h; koaopno seme K 20.— h do K 22.— h; kaminovo seme K 55.- h do K 60.— h.
Fižol: Rudeči ribniški K 10.50 h; rudeči Hrvat K 9 80 do K —.—; prepeličar (koks) K 12.50 do K —.—. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100kg čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na orodaj i. s. novo blago.)
Suhe čegplje: v dimu sušene K —.— h do K —.— h.
„ brez dima sušene K 12,— h. do K 19.— h.
Orehi domači: K 27,— h do K 28.— h.
Ježice nove: K 4,— h do K 6.- h za 100 klgr.
,Med~čist: po K 70,— h do K 72 — h. Kože. Goveje, težke nad 45 kg po K 84.— h do K 86.— h. „ težke od 30 do 45 kg , „ 74.- „ „ „ 76,- „ » lahke	» » 74.— „ „ „ —.- ,
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 60 h klgr.)
Telečje kože: K 1.04 za kg.
Kozličeve kožice po K 145 h do K 1.55 h
Svinjske kože: Čiste, brez napak 62 do 66 h sa kf.
Druge vrste 34 do 52 h za kg.
Kože lisic po K 10.— do 10 50 | „ kun belic „ „ 22,— , 24,— j „ ,, rumenic „ 30.— „ 36.— i za par, „ dihurjev „ , 6.— „ 6.50 j , vidr , „ 17.- , 18.- |
Kože zajcev po K 30.— do 32.— za 100 komado*
Pepelika (potoSl) po K 32.- 100 kg.
Žito:
V	LJubljani, 10. septembra 1902. Pšenica K 7 80 h, rž K 6.40 h, ječmen K 6.30 h, oves K 7 10 h, ajda K 7 80 h, proso K 8.— h, turšica K 6 60 h, seno K 3,— h, slama K 2 — h. (Vse cene veljajo za 50 kgr.)
Narodno gospodarsko društvo
—— t Staremtrgu pri Rakeku	—
išče	(77-1)
dobro izvežbanega sirarja,
kateri je že deloval pri kaki mlekarni na par. — Plača po dogovoru. Prošnje poslati je na gorenje društvo do 20. septembra t. 1.
			
Stanje hranilnih vlog: 16 milijonov kron.		Rezervni zaklad: ij okroglo 370.000 kron.	
*I	lestna hranilnica ljubljanska		*
na Mestnem trgu zraven rotovža
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8 do 12. ure dopoludne in jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta h kapitalu Rentoi davek od uložnih obresti plačuje hranilnica sama, ne da bi ga zaračunila ulagateljem.
Za varnost ulog jamči poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem in vso svojo davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to, da ulagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varovancev.
Denarne uloge se sprejemajo tudi po pošti in potom c kr. poštne hranilnice.
Posoja se na zemljišča po 43 4 °/0 na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5 »/„ izposojenega kapitala Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dol g z obrestmi vred na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na na leto 6% izposojenega kapitala.	(64 -5)
Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje., in sicer po 4'/j °/o do 5°/0.
Tovarna za kmetijske stroje
Konrada Prosch-a,
v Celovcu, Adlergasse štev. 19
•H
o i
S*
T3 O
0
Mlatilniee
ročne ali za gepelj od K 100 — do 235 —
ter vsakovrstne čistilnice, mline za žito in sadje, cevi in trombe za vodovode, kakor vsakovrstne druge stroje in potrebščine najboljše vrste ima v zalogi (60—5)
II
m
11 £iUl
Ljubljana, Poljanska cesta.
n y 9 (D
-s
u.
j -
:B
|. o
& Ct-
o
e 'j
Naznanja se, da je občni zbor »Mlekarske zadruge občine Jablanica« v Vrbici, registrovane zadruge z neomejenim poroštvom, sklenil dne 15. septembra t. 1. razliod iste.
Upniki se poživljajo, da naznanijo svoje terjatve pri načel-ništvu podpisane zadruge.
„Mlekarska zadruga občine Jablanica1' v Vrbici
31. avgusta 1902. And. Samsa,	Mihael Prosen,
načelnik.	blagajnik.
os cc
C. kr. ekonomični urad v Biogradu
(Zaravecchia) Dalmacija (76—i) bo prodal od 25. septembra do 10. oktobra t. 1.
400-500 hektolitrov mošta
Ponudbe pošiljati je goriomenjeneniu uradu.
pisana na dopisnici,
(kar je spodaj potrjeno po e. kr. notarju.)
Spoštovani gospod! Maji prašiči niso žrli. tudi so bili sila revni. Slučajno sem dobil odjednega mojih ljudi za poskušnjo 1 zavojček redilnega praška za prašiče. Človek se mora kar čuditi ! Ne morem svojih prašičev dovolj krmiti, strašansko veliko požero, tako da so se čez nekoliko dni močno izredili. hvala temu izbornemu sredstvu. Morem isto vsakemu najbolje priporočiti in ga bodem tudi priporočal.
Prosim z obratno pošto 5 zavojev redilnega praška za prašiče.
Belišče, Slavonija. 31. oktobra 1900.
Z velcspoštovangem Josip EngliSCh, železniški nadziratelj. Predloženi prepis se popolnoma strinja pisanemu originalu na dopisnici, katera ima znamke za i filerje in 2 vinarja
Ljubljana, tretjega oktobra eden tisoč devet sto ena.
(Notarjev pečat.)	Ivan Plantan,
C. kr notar.
Vsak, kdor ima prašiče naj kupi Doktor Trnkoczy-ja redilni prašek za prašiče.
Ta prašek se dobi večinoma pri vseh trgovcih, če pa ne,
pa v lekarni TMoczy-ja v Ljubljani z obratno pošto.
1 zavoj tega praška stane 50 vinarjev, 5 zavojev pa 2 Krone.
priporoča svoje	^^s^fT*5^
najnovejše zboljšane Jgfjfjjgj'!, mlatilniee, slamorez- ' | FlH"1^«^ niče, gepeljne, trijtrje, I
ribljače, postavljene franco do vsake želez- J	V
niške postaje pod jam-stvom in razne druge
za kmetijstvo potrebne stroje, ter tudi take za vodovode, ki sami vodo gonijo iz globoko ležečih studencev na zemljišča, kterim vode primanjkuje. (68-4) Cenike pošilja zastonj.
stroji za porabo sadja in izdelovanje mošta.
Stiskalnice in grozdje
s trajno delujočem dvojnem in pritisek vravnaiočem pritiskalom „Herkules". ki zajamčeno opravi 20% več dela kakor koli druga stiskalnica.
IHidraullčne stiskalnice! Sadni in
grozdni
grozdni roblači, popolne moštarne, stalne
in vozeče, stiskalnice in mlini za izdelovanje soka iz malin, ribezla i t. d.
Pluge za oranje vinogradov.
Sušilnice za sadje in zelenjad, stroje za rezanji
in ljupljenje sadja. Najnovejše samedelujoce, patentovane škropilnice ,Sil'onija' za uničenje peronospore in krvave uši, Vse te stroje izdeluje in prodaja pod jamstvom kot po sebnost v najnovejši, najboljši in situšeni sestavi
PH. MAYFARTH & dr.
tovarne kmet. strojev, livarna in fužina na p-i
na Dunaji, II1. Tafoorstrasse št. 71.
Odlikovana z nad 490 zlatimi, srebrnimi in bronastimi kolajnami Obširne cenike zastonj Zastopniki in prekupci se iščejo (57-7)
Bukov žir ali zrnje (bukovce), sveže smrekove storže in smrekovo seme, kakor tudi suhe jedilne gobe, sejalni želod, posušen želod, seno, češminje, potem krompir (tudi cele vagone) (u-v
kupuje po najvišjih cenah debelo in drobno
Jos. Iicmz,
trgovina z deželnimi pridelki
Ljubljana, Resljeva cesta 1.
«|> t|r mšm tir vAo fjbg «|v tli Ig •!> «lf tli	«A» tAr vir tir ilr
Priporočam p. n. občinstvu svojo zalogo vsakovrstnega orodja za kovače, mizarje, kleparje, ključarje itd. — Za stavbe : traverze, šine, portland- in roman cement, štorjo, železo za vezi, okove za okna in vrata, štedilnike (Sparherde).
Za poljedeloe: Najboljše vrste mlatilnice, gepeljne, slamo-reznice, čistilnike, železne pluge, sesalke (Saugpumpen), cevi za vodovode, dalje nagrobne križe, vlite kotle, jeklo, fino štajersko železo in vsakovrstno kuhinjsko opravo.	(31 — 15)
Zagotavljajoč najboljše postrežbe se priporočam za obilen obisk
A. SUŠNIK,
trgovec s špecerijo in železnino
Zaloška cesta (Udmat) št. 15.
• Praktične in cene žične ograje. •
EVGEN IVANC, Sodražica (Kranjsko)
izdelovatelj žičnih pletenin in trgovina z lesenim blagom.
Priporoča slav. občinstvu v naročbo vsakovrstne mreže Iz žice, za ograje vrtov, kurjih dvorišč, preprežke v oknih in linah, za presejanje peska in gramoza itd.
Pocinkano jekleno žico z bodali za ograje gozdov, pašnikov itd.
Elastične mrežaste modroce, za postelje v raznih velikostih; vsakovrstne žične tkanine, za stroje, mline, okna, mesne sitence itd raznovrstna sita in rešeta za tovarne, mline, čiščenje žita itd po najnižji ceni.	(9 11)
JC^r" Ceniki na zahtevanje brezplačno.
V Avstriji ne dela noben kmetijski stroj konkurence
našemu
posnemalniku za mleko „AUSTRIA"
(Austria - Milcli - Centrifuge)
kar se tiče glede lahkega in gotovega toka, ednostavnosti, lahkem osnaževanju, priprosti ročnosti itd.
Vsakemu kupcu posnemalnika „Austria" plačamo takoj
l^8* 100 kron v gotovini
kdor nam dokaže nasprotnost.
Odjemalcem teh posnemalnikov damo iste 4 tedne
na poskus in večletno jamstvo. Cenike razpošiljamo zastonj in poštnine prosto.
Avstrijska družba za posnemalnike
(Oesterr.- Separatoren -Vertribs - Gesellschaft)
H. WILLMANN & JUST (62-6)
Dunaj, Wahringerstrasse 147.
|
Vnovič znižane cene! Y§0 StPOje Z& pOljedelstVO, Vnovič znižane cene!
Trijerji (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi.
Sušilnice za sadje in zelenjavo, škropilnice proti pe-ronospori. Meliovi za žveplanje trt.
Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav. Slamoreznice jako lahke za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi.
IG. HELLEE na Dunaju^ XI/„
Zastopniki se iščejo! — Ceniki brezplačno! sk«5" Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati
1
(30-16)
Mala E&^nanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med »Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti 111 je vsako vrsto čez to število plačati to 5 kr za vsak natis. Keudje plačajo za objave med „Malimi naznanili' po 5 kr. za vsako vrsto in VBak natis. Denar je naprej poslati.
Mlinarjem naznanja, da proda po prav nizki ceni: dva stola valjarjev (Walzenstuhle), mlinske kamna tri pare francoskih in en par kranjskih, in drugo mnogovrstno mlinsko orodje vse še v dobrem stanu Janez Štele v Zalogu pod Ljubljano. (160)
Šest prašičkov in nekaj svinj, jorkširske pasme, prav lepe, ima naprodaj Karol Počivalnik, hotelir v Ljubljani, sv. Petra cesta. Cena po dogovoru.	(170)
Vse potrebno sirarsko orodje, kotel vsebine 3001., posnemalnik, hladilnik, pinjo »Viktorija«, kakor tudi za razpošiljanje 200l mleka dnevno potrebno posodo ima naprodaj mlekarska zadruga občine Jablanica v Vrbici.	(171)
FR. SEVCIK,
puškar in trg-ovec z orožjem v Ljubljani
Židovska ulica št. 7., priporoča vsem prijateljem lova svojo veliko zalogo raznovrstnih pušk najnovejših sistemov, samokresov, patronov in drugo strelivo, nadalje prijateljem
Mr ribolova iPf
raznovrstne palice za ribniee, vsakovrstne vrvice (Schniire), trnike, umetne muhe (Kunstfliegen mit ein-facher nnd Doppelangel) itd. itd. (14- 8) Vsa popravila izvršuje trajno, točno in po najnižji ceni.
kupiti najnovejše stiskalnice (preše) in mline za grozdje in sadje z kamenitimi in tudi z železnimi valerji, raz-drobilnice, mlatilnice, gepeine, čistilnice, (tri-jerje) pajkelne, slamoreznice, motorja in sploh vse druge stroje za kmetijstvo in rokodelce, kakor tudi vso drugo železnino, Marijaceljske kotle, bakrene kotle za žganje, štedilnike, peči, fino
pozlačene nagrobne križe, okove za okna in vrata, traverze, železniške šine, vedno sveži cement in fino štajersko železo i. t. d. vse to dobite
Vsi kmetovalci
se lahko prepričajo, da je najboljše sredstvo konje, krave, telice, vole, prašiče ovce itd.,, obdržati
zdrave, močne, ješče in debele če se jim prime-suje k krmi
iz lekarne	I (43—8)
Piccoli »pri Angelju" Ljubljana, Dunajska cesta.
En zavoj 1li kg stane 50 vinarjev, 10 zavojev 4 Krone. - Zunanja naročila po povzetju. :
Sloveči profesorji medicine in zdravniki priporočajo
tinkturo za želodec
lekarnarja a II (43—4)
Piccoli-ja v Ljubljani
dvornega zalagatelja
Nj. svet. papeža
1 ,
kot sredstvo, ki krepča želodec, vzbuja tek, pospešuje prebavljenje in odprtje telesa posebno zdravilna za one, ki trpe na zastaranem zaprtju.
Tinktura za želodec razpošilja lekar Piccoli v Ljubljani v škatljicah z 12 steklenicami za K 2-52, z 24 steklenicami za K 4*80, z 36 steklenicami za K 7-—, z 70 steklenicami za K 13—. — (Poštni paket pod 5 kg.)
Edina zaloga na Kranjskem
lekarna
PICCOLI
najboljše ©
in
pri © najcenejše Karol Kavšek-a nasl. (75-i)
Schneider & Verovšek
trgovina z železnino in zaloga strojev
Ljubljana, Dunajska'cesta 16.
j)^3 Slovenske cenike pošiljava zastonj in poštnine prosto.
„pri Angelu" Ljubljana
Maisia cesta.
Polliterska steklenica velja 2 K. Zunanja naročila izvršuje lekarnar Gabriel Piccoli v Ljubljani točno, ako se mu pošlje znesek po poštnem.
povzetju.	lir(43—8)