Politicni shod v Slov. gradcu. Velikansko nesrečo je Dovzročil zadnji požar v Slovenjgradcu, a mesto je postalo vsled te nesreče občeznrno. Kdo v Avstriji ne pozna danes tega imeua? Slovenjgradec še nosi vse sledove velikega požara. Pogorišče še je nepozidano, le par stavb se je začelo dvigati. V življenju Slovenjegradčanov pa se ne pozna več, kaka nezgoda jih je zadela. Ljudje hodijo veselih obrazov mimo tebe, kočije drdrajo na izlete, iz gostilne pa prihaiajo poskcčni glasovi harmonike in goslij  SlovenjegraSko politično druStvo je sklicalo za dne 14. t m. politično zborovanje v mesto Slovenjgradec. Kmetje iz okolice so se zbirali v Narodnem domu. Nemškutarji se niso ganili, bali so se razžaliti svoje kruhodajalce, slovenske kmete. Kot prvi govornik je nastopil g. dr. Vladimir Sernec. Govoril je o nemškutarsko-liberalni stranki na Spod. Štajerskem. Stavek za stavek je bil, kakor bi padal udarec za udarcem na to ničvredno stranko. In nazadnje je stala stranka pred nami razkrinkana, v svoji veliki hinavSčini in priliznjenem liceraerstvu. PosluSalci so že med govorom dajali z ogorčenimi mej-kiici odduSka svojemu zaničevanju proti taki stranki. Nazadnje so z burnim odobravanjem sprejeli sledečo resolueijo: Na shodu političnega društva slovenjegraškega zbrani Slovenci obsojajo najodločneje hujskajočo pisavo nemSkutarsko-liberalnega »Štajerca«, s katero hoče razdvojiti slovenske stanove, vsiliti Slovencem nemSke Sole ter jih spraviti v politično in gospodarsko odvisnost od nemških in nemškutarskih trgovcev, krčmarjev in uradnikov. Osobito pa obsojajo laži tega lista, ki jih je prinesel povodom strašnega požara v Slovenjgradcu, češ, da se slovenski kmetje in fantje niso hoteli vdeleževati gaSenja in da so jih morali prisiliti k temu orožniki. List je s tako pisavo vnovič pokazal, da ni kmetski prijatelj, za kakrSnega se izdaja, ampak da je le lažnjivo glasilo spodnještajerskih nemškutarjev. Zborovalci izrekajo ob tej priliki popolno zaupanje svojim slovenskim voditeljem, ki so jih vzbudili iz narodnega spanja ter jih vstrajno vodijo po poti prosvetnega in gospodarskega napredka. Hrvatski narod mora v sedanjem času veliko pretrpeti. Njegova zvestoba do avstro- ogrske države se mu slabo plačuje. Sedanji ban Khuen-Hedervary ga hoče gospodarski in kulturno uničiti. Narod prosi za odpomoč, a ne dobi je. Kako celo drugače se je ravnalo, ko je moral Badeni odstopiti! Toda Badeni je bil Slovan, Khuen pa je Madžar. V tem smislu je govoril drugi govornik gosp. Ant. K o r o š e c. Predlagal je resolucijo, v kateri se izraža sočutje bratom Hrvatom in se najostreje obsoja grozovlada bana KhuenHedervarvja. Zborovalci so jo sprejeli z navdušenimi klici: >Proč z banora KhuenHadervarvjem! Zivila Hrtratska!« Presvitlemu cesarju se je poslala naslednja brzojavka: Zborovalci političnega društva za slovenjegraški okraj izrekajo Njegovemu Veličanstvu svojo popolno udanost ter prosijo, da njegova očetovska ljubezen odstrani razloge žalostnih dogodkov, ki se vrše sedaj med zvestim narodom hrvatskim. — Politično društvo slovenjegraško. Vlado je zastopal pri zborovanju okraj. glavar slovenjegraški g. Capek. Predsedoval je shodu g. Fr. Pečnik, župnik v Podgorju. Pri voiitvah se je izvolil zopet stari odbor za vodstvo političnega društva. Slovenjegraška okolica kaže vedno veliko zanimanje za slovensko politiko in stoji pri volitvah trdno na slovenski strani.