Poštnina plačana v gotovini« Štev. 21. Mesečna priloga „N0VE DOMOUUBOUE PODOBE". V Ljubljani, dne 27. maja 1923. Leto I,
NOVI
Izhaja vsako sredo ob 6 zjutraj. — Cena 38 Din za celo leto. — Za inozemstvo 60 Din. — Posamezna številka 1 Din. — V inscratnem delu vsaka drobna vrstica ali nje prostor 10 Din.
no m
Spisi in dopisi se pošiljajo Uredništvu »Novega Domoljubaa, naročnina, reklamacije in inserati pa UpravnUtvu »NoveJ» Domoljuba«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Naša finančna politika in kmet.
Finančni minister dr. Stojadinovič, ki jc bil navajen dosedaj vse naše finančno stanje gledati v rožnati luči, je bil prisiljen preteklo nedeljo v odboru za poljedelski kredit izjaviti, da gospodarsko in denarno stanje v državi ni tako rožnato, kakor nam je dosedaj slikal. Izjavil je, da je že vse obdavčeno in ne ve, kaj bi še obdavčil. Državni proračun bo mogel držati v ravnovesju, t. j. da se bodo dohodki krili s stroški le še na ta način, da bo uvedel največjo štednjo v državno gospodarstvo.
Kasno je prišel ta finančni minister do tega spoznanja. Poslanci Jugoslovanskega kluba so v skupščini vedno poudarjali, da je njegova finančna politika malo vredna. Nastopali so trdo proti prevelikim davkom, ki jih je nakladal, zlasti pa proti pretrdemu iztirjavanju davkov v Sloveniji. To je že javno znano, da so pri nas v Sloveniji davčne oblasti še enkrat več davkov iztirjale, kakor je bilo po proračunu za Slovenijo določeno. Upravičene ugovore in pritožbe ni hotel upoštevati.
Ta finančni minister je vodil tudi tako denarno politiko, da naše gospodarstvo ni moglo priti do pravega reda. Enkrat naš 3inar nima stalnosti. Vedno se giblje sem-mtja. To silno kvarno vpliva za celotno gospodarstvo. V zadnjem letu je dinar ved-^o rastel. To je naravnost udarilo vse na-e kmetijstvo. Tega, kar kmet pridela in irodaja, zlasti živino in les, ni mogel več Izvažati, če ni hotel dati tega blaga po ilno nizki ceni. Finančni minister Sloja-movič je pred nekoliko meseci izjavil, da e nam ni treba posebno bati, če dinar aste, ker nimamo industrije, ki bi bila pri em udarjena. Pri tej izjavi ni finančni minister prav nič upošteval kmeta in nje-j0vega gospodarstva, da;si bi moral vedeti, a tvori ta kmet in njegovo gospodarstvo Prav v naši državi podlago državnega gozdarstva. Hotel je s tem reči tudi to, da c™et ali ne bo občutil škode, ki bi se mu nzadejala, če dinar raste, ali pa kljub
škodi ne pride toliko v poštev, kakor industrija in druga gospodarstva. Mi ne moremo razumeti, kako more finančni minister v kmetski državi tako govoriti. Naši kmetje sedaj občutijo na sebi v vsej ostrosti napačno denarno politiko sedanjega finančnega ministra. Čehi imajo že štiri leta denar, ki ima stalno vrednost nasproti zunanjemu svetu. Tudi Avstrija ima že dve leti urejen denar. Pri nas pa do tega nismo mogli priti in če daje finančni minister take izjave, kakor smo že zgoraj navedli, je tudi razumljivo, zakaj ne moremo priti. Nositi moramo pa žal vsi posledice tega nemarnega gospodarstva, v prvi vrsti pa kmetsko ljudstvo. Zdi se, da finančnemu ministru ni dosti mar, če mora kmet skoraj že za polovično ceno prodati vole, ki jih je kupil za polovico večjo ceno. Pravtako je tudi les, ki ga prodajamo zlasti v Italijo, izgubil silno veliko na ceni. In tako bi mogli navesti še polno drugih zgledov. Vse to je samo posledica napačne denarne (valutne) politike sedanjega finančnega ministra.
Rad se pa pohvali finančni minister s tem, kako je v dobi, odkar on ministruje, zrastel dinar nasproti denarju zunanjih držav. Mi pa nič ne občutimo pri tem, kar moramo kupiti doma, te višje vrednosti dinarja. Če je res njegova vrednost toliko zrastla, ali ne bi bilo potem nujna posledica, da bi vse stvari, katere kupujemo, v ceni padle? Ali ne bi morali biti potem tudi davki manjši? In splošni državni proračun bi se moral za nekoliko milijard zmanjšati. Ker se vse to ni uresničilo, je jasno, da nekaj ni v redu in da vsa hvala finančnega ministra ni dosti vredna.
Vsi čutimo, da tako ne more več naprej iti in če bi šlo, da sc ne more srečno končati. Mi bi le želeli, da ne bi finančni minister ostal samo pri svojem spoznanju, ampak da bi preokrenil vso denarno in gospodarsko politiko na boljša pota. Za našega kmeta je pa tudi sedanje gospodarsko stanje poziv, da mora razmišljati o tem, kako bi preuredil svoje gospodarstvo in sicer tako, da bi si ustvaril stalen in reden vir dohodkov.
Danes hočemo opozoriti na vir blagostanja, pa žal se baš ta panoga našega gospodarstva toliko zanemarja in ne tako razvija, kakor njena važna zahteva, V mislih imamo naše mlekarstvo. Pred vojsko smo začeli s prvimi mlekarskimi zadrugami, ki so se prilično dobro razvijale. Vojska je ta razvoj pretrgala. Po vojski je iz kmetskih organizacij izšla pobuda, da so se začele stare mlekarske zadruge obnavljati in nove zadruge ust navijati. Kjer so se kmetje teh svojih zadrug oprijeli, jih dobro vodili, se je takoj pokazal velik gospodarski napredek. Kmetje so dobili stalen in reden vir dohodkov, živinoreja se je dvignila in prašičereja je napredovala. Kolikokrat smo že to poudarjali v govorih in v »Domoljubu«, da je Dansko v preteklem stoletju rešilo popolnega gospodarskega propada mlekarstvo in da je ravno do vrhunca razvito mlekarstvo dvignilo danskega kmeta do takega blagostanja, kakor ga kmet menda v nobeni drugi državi ne uživa. Tudi tam so počeli z majhnimi početki, delali so z velikim trudom in končno vse gospodarstvo preuredili tako, da jim je sedaj mlekarstvo prvi in največji vir dohodkov.
PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI
vse manjvredne, cenejle Izaelke. DOBITE GA V VSmKI TRGOVINI.
Težko gospodarsko stanje, v katerem živimo, mora tudi nas napotiti, da se z
največjo vnemo oprimemo mlekarstva. Po-četki so tukaj, imamo dobro urejeno centralo, treba je le tudi po deželi dovolj razumevanja in bomo lahko tekom nekaj let vso deželo prepregli z mlekarskimi zadrugami. Zadnji teden se je obravnaval v narodni skupščini zakon o poljedelskem kreditu, kateri zakon naj bi ustvaril ustanovo, ki bi vprav takim zadrugam dajala po nizkih obrestih posojila za nabavo strojev in tudi zidavo stavb za zadruge. Če bi ta nova ustanova to nalogo resnično vršila, bi se s tem zadružno gibanje oplodilo in s pomočjo te nove ustanove bi nastalo lahko mnogo novih mlekarskih zadrug.
Namenoma so postavili v zvezo izjavo finančnega ministra in pa poziv, da se začnimo bolj zanimati za naše mlekarstvo. Trdno smo prepričani, da morarr.o tri Slovenci to panogo prav posebne goiiti. ker bi mogla biti tudi za mne^e niše če ne za celo Slovenijo resi.ro. bilo nekoč rešilno za malo Dansko Kolikor si moremo sami ponu jati, si moramo sami pomagati, ker vemo. cia od v.aie ne moremo piičakovati posebne pomoč:. Seveda bo treba tudi vse storiti in se trdo bojevati, da bomo tudi odstranili siabo gospodarsko in denarno politiko, ki jo vodijo vladajoči krogi. Oboje bo težko. V cbojem oziru moramo iti na delo in prav posebno moramo takoj zastaviti še z večjo vnemo na zadružnem polju. Obstoječe zadružništvo bo nam v tem oziru šlo na roke in nas podpiralo.
?'*rod«a skupščina.
Odbor za zakon o poljedelskih kreditih je dokončal svoje delo. Zakon je bil na pritisk naših poslancev in cele ostale opozicije toliko izboljšan, da ne bo delal nobenih ovir sedanjemu zadružništvu. Če se ga bodo res držali, bo prinesel celo nekaj koristi staremu zadružništvu, ker bo tudi to dobivalo precejšnjo svoto cenejšega kredita.
Odbora za sodniški in tiskovni zakon nadaljujeta svoje delo. Po posredovanj j opozicije bosta zboljšana in bodo najhujše trdote, ki se prav nič ne strinjajo s sedanjim demokratičnim duhom, odpadle.
Poslanec Kremžar je vložil na ministra za socialno politiko interpelacijo radi brezposelnosti, katere je zlasti v Sloveniji vedno več — zdaj že 25.000 oseb. Radi grozne gospodarske politike, ki jo pri nas vodi centralizem, vse propada in ljudstvo je začelo stradati. Poslanec poživlja ministra, naj vse potrebno ukrene, da se ta brezposelnost čim bolj omeji.
V ponedeljek se je sestala narodna skupščina ter volila člane državnega sveta, v katerega je vladna večina predlagala same Srbe. Ker je to tako očitno žaljenje slovenskega in hrvatskega naroda, se opozicija volitev sploh ni udeležila ter zapustila sejo. Preje pa je še poslanec Sušnik prebral izjavo Jugoslovanskega kluba:
»V državni svet, za katerega se vršijo dopolnilne volitve, ni predlagan in vsled tega ne more biti izvoljen noben Slovenec.
2'
□LHCF1R
Davčne položnice. Piše se nam: Zlati majnik nam ni prinesel samo lepšega vremena, temveč tudi novo zalogo davčnih položnic. Za prvo pot so le opozoritvene, po Binkoštih pa pridejo opominske in te bodo letos veljale kar 50 Din, nekdaj so veljale 5 kr. Toda vse bi prenesli, ako bi bilo vsaj več reda; tako kakor je sedaj, ne veš nikoli, pri čem da si. — Februarja smo dobili položnice, spredaj znesek, zadaj porazdelitev: v maju smo dobili nove položnice, spredaj nov znesek, zadaj nova porazdeli-! tev. Da mora biti spredaj nov in višji zne-] sek, razumem, ker v februarju nisem plačal; ampak da ie zadaj nova porazdelitev, tega ni;em umel in šel vprašat v davkarije. Ondi so mi pojasnili, da je prirastla dohodnina. Leta 1923. sem prodal nekaj lesa iz gozda, čemu ga pa imam!, in od tega treba plaiati dohodnino, in takoj celi znesek naenkrat, od dohodkov leta 1923 po treh letih: Kar sem dobil za les 1923, sem že davno porabil za popravila in dolgove, sedaj naj pa kar na vrat na nos plačam 2000 Din; naj bi to svoto vsaj porazdelili med ostali davek. Ampak ne! V aprilu so me obvestili in v maju plačaj takoj celih 2000 Din. — Pri davkariji so me potolažili, da dobim za tretjo četrt zopet novo porazdelitev, ker še niso znani vsi davki in vse doklade; ako Belgrad ne bo pravočasno določil, še o Božiču ne bodo vedeli natančno, koliko je treba tirjati. In tako ne prideš iz zmede in se ne otreseš položnic: enkrat opozoritvene, drugič opominske, zneski v porazdelitvi pa trajno višji. In eksekutorji bodo veljali 50 Din za vsako položnico! — Prejšnja leta smo dobivali prazna položnice na hrbtu, dokler niso pri davkariji dokončne svote našli; zadnjo četrt je bil zadaj obračun, spredaj na položnici ostanek, kolikor nisi plačal prej med letem. Po neki novi naredbi dobivamo sedaj vsako četrt leta nov obračun, vsako četrt leta te tirjajo za drugačno svoto, a končnega predpisa vendar nikoli ne zveš. Ni čuda, če v taki zmedi uradi sami ne vedo, kako bi delali in se nekateri ravnajo kar po staerm: puste med letom položnice na hrbtu prazne, spredaj napišejo četrtino po lanskem, in je za vse prav in vsi razumemo. Ampak, ni po naredbi, so mi pri-
Kadar je treba plačati krvave in denarne davke, se na Slovence ne pozabi. To sedanjo kandidaturo in izvolitev občutijo Slovenci kot nezasluženo zapostavljanje in veliko žalitev. Zato izjavljamo, da nam Slovencem ponos ne dovoljuje, da bi se teh volitev udeležili.«
Tudi druge opozicijske stranke so podale podobne izjave.
Vladna večina je nato izvolila same Srbe v državni svet.
Pri prihodnji seji se bo obravnaval zakon o kmetijskih kreditih in o poročilu anketnega odbora radi potrditve radičev-skih poslancev.
pomnili v naši davkariji, ako napišejo obračun šele takrat, ko je dokončno ugotovljen.
d Plače občinskih odbornikov. Strokovnjak v občinskih vprašanjih nam piše: V dopisu iz Št. Jerneja na Dol. je poročal jDomoljub« v predzadnji številki, da dobivajo sedaj ondotni občinski odborniki plačo za nadziranje delavcev pri popravi raut na sejmišču, in da je iztuhtal sedanji župan, da imajo do take plače pravico po § 25 občinskega reda. — To je popolnoma napačno in protipostavno. Kajti navedeni paragraf določa baš nasprotno in čisto jasno, da odborniki in namestniki opravljajo svojo siužbo v občinskih poslih zastonj. Ta paragraf določa sicer, da gre vsem občinskim zastopnikom iz občinske blagajna povračilo vseh gotovih stroškov, ki bi jih prizadeli občinski opravki. Ta paragraf pa se ne sme in ne more tolmačiti tako, da bi občina plačevala svojemu odborniku, ki je zanj izvrševanje mandata častna služI, a, kako odškodnino morebiti za zamudo ča a, ali pa celo kak priboljšek, ker pri nadziranju del iz dolgega časa ne ve kaj početi, pa ga — :>cukne« kak kozarček! Le če ima zastopnik posle za občino zunaj občine, n. pr. če spremlja vojaške obveznike k vojaškemu poveljstvu, tedaj ima pravico zahtevati povračilo stroškov za voznino in prehrano zunaj doma. V občini sami — in celo na sedežu županstva! — pa takih stroškov ni in jih ne sme biti. Saj se morejo za kakršnekoli posle po § 52 občinskega reda določiti le taki možje-odborniki, ki bivajo v kraju samem. Ti pa ne morejo imeti za nadzorovanje nikakih stroškov. Truda tudi nimajo; a če bi ga impli, jim ne gre kako plačilo, ker tega ne dopušča veljavni zakon. Dobro je, da si to zapomnijo vse občine, ne samo šentjernejska. Vprašanje, če je prejemanje plače možato ali ne, sploh ne more prihajati v poštev, ker to itak zabranjuje zakon.
d Birmovanje smo imeli v loški de-kaniji v zadnjih dneh aprila in v prvi polovici maja. Birmancev je bilo po posameznih župnijah: Stara Loka 97, Reteče 29, Žabnica 69, Sv. Lenart 45, Škofja Loka 301, Poljane 162, Javorje 56, Trata 90, Lu-čine 53, Stara Oselica 69, Nova Oselica 56, Žiri 284, Leskovica 20, Bukovščica 20, Zali log 46, Sorica 85, Železniki 90, Draž-goše 50. V Selcih in v Davči bo pa birmovanje šele julija meseca. Skupno število birmancev v zgoraj naštetih župnijah znaša 1622.
d Binkoštni ples. Kako svobodomisel-stvo, ki se kakor strupena gnojnica izliva iz Jutra in Domovine, hoče zastrupiti naše
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleka A. & E. SKABERNE — L|ubl|ana, Mestni trd 1"'
dijaštvo, 30 vidi iz tega, da dr. Žerjavovo »Jutro« vabi študente ob Binkoštih na neko prireditev s plesom; ker liberabiih dijakov ne morejo več v svojih organizacijah navdušiti za kakšno delo, jih skušajo vabiti s plesi, ki ga sicer šolaiki red določno prepoveduje. Smrad, ki ga skuša razširjati žerjavovstvo med mladino, bo njim samim največ škodoval.
d Poročil se je v ponedeljek 25. t. m. na Brezjah ravnatelj Zadružne zveze in predsednik Orlovske podzveze g. dr. Jože Basaj z gospodično Asto Voduškovo i/, vo-leugledne rodbine odvetnika dr. Božidarja Voduška v Ljubljani. Požrtvovalnemu in nesebičnemu zadružnemu ter orlovskemu delavcu, velikemu ljubitelju naše mladine najiskreneje čestitamo ter želimo novopo-ročencema obilo sreče in božjega blagoslova.
d Pismo iz Amerike. Ročk Springs, Wyoming, 22. aprila 1925. Dragi Domoljub! Pazno čitajoč dogodke v domovini Irko na političnem kakor na socijalncm polju, spoznam, da se imate boriti na vseh straneh in to precej trdo za svoj in slovenskega naroda obstanek. Če se kdo le količkaj zaveda dolžnosti, ki ga veže do lastnega naroda, mora prizi._ti, da nasilja, s kojitn so vas trpinčili zlasti ob volitvah, so vse prej kakor boj za obstanek države, (Žerjava je lacnda njegov obstoj veliko bolj skrbel kakor oni države. Če bi bil on propadel, tako propadel kakor stebla ljulike, i ko se vrže v ogenj, bi bila pretežna večina i ameriških Slovencev zelo vesela.) Veselo dejstvo je, da je velika večina Slovencev, trezno motreč položaj, vr'ila tako, kakor se spodobi narodu, ki se zaveda svoje iz- 1 obrazbe in enakopravnosti. Življenska moč, ' katera je obvarovala naš narod propada v doli madžarskih in turških nanadov, j bo ščitila tudi sedaj, ker je ostal zvest sveti veri in jeziku svojih pradedov. Boj, ki ga bijete za svoj obstanek, pozdravljamo vsi dobromisleči in za slovensM narod čuteči Slovenci tostran širnega morja. — Kaj pa pri nas? Delavske razmere so take, da bi o njih najraje ne pisal, če b". sc ne spomi-
njal
ne!-
danjih dni, ko sem ž j kot otrok
v tej deželi domu z denarjem, Se v svoji domovini ali kje v
pn:;,'"',!coval bajkam, ki so jih pravili nekateri, !.j jo se vrnili po par mesecih bivanja
prisluženim
_______ ________Avstriji ali
Nemčiji, Kuko delamo torej tukaj? Toliko da so preživimo. Če se zljubi družbi, ustavi delo, ne glede na to kaj bo delavčeva obi-tc,i jedia jutri, kaj čez tri mcsece ali mogoče čez pol leta. Ko je v februarju odslo-v'1 a Gunn in Queiy premogovna družba čez sto delavcev, se nam je v tolažbo samo reklo: » slabi časi«, ko smo spraševali, kedaj smemo zopet upati, da bomo sprejeti. Enako se je zgodilo tudi drugim pri Central Coal. Co, Lion Co, in drugim v okolici. Jeseni se je slabo delalo, par mesecev, sedaj mc, tako da jih mnogo s strahom gleda v bodočnost, Šli bi drugam, a je povsod ena-, tudi na farmah. Če ne delajo rudniki tovarne, tudi kmet ne more prodati svo-Uh pridelkov, čc ne proda, s kom bo pla-ca' delavce? Kar je prav velikih posestnikov in so blizu velikih mest, ti še shajajo, fcer.če se ne obnese žito, se morda živina; ma" kmetje pa so prav taki siromaki, ka-
kor so naši v domovini. Pred volitvami se je obljubljalo blagostanje in zaslužek vsem, sedaj pa je vse tiho in bo tiho do prihodnjih volitev. Sedanji predsednik se je v par govorih izrazil, da moramo zastaviti vse sile, da se reši mučni položaj ameriškega delavstva. To pa samo pred volitvami, sedaj pa nič več. Kakor je razvidno iz tukajšnjega časopisja, so mu sedaj najbolj pri srcu Kitajci, koje hoče osrečiti. — Ameriško ljudstvo je po večini tega mnenja, da je treba napraviti red najprej na domačem dvorišču in potem šele pokukati čez ograjo, kaj dela sosed. — Le žal, da gospodje, ki jim je izročena usoda ljudstva, tega ne upo števajo, kakor bi morali, sicer bi ne moglo vladati brezdelje, kakršno je sedaj. — Omenim naj le, da družbe, ki so odslovile večino ljudi, delajo vsak dan (seveda nekaj ljudi). Ogledna Union Pacific, premogovna družba, ki ni odslovila ljudi, obratuje po eden, dva, največ tri dni na teden. Mi, kateri smo doma, po navadi vedno čitamo o dobrih časih, samo ne vemo, ali so že bili ali šele pridejo. Napredujemo pa vseeno, čeprav ne gmotno, napredujemo vendar in to versko. Cerkev, o kateri upamo, da bo jeseni dozidana, je najboljši dokaz, da so Slovenci j ostali verni in zvesti Bogu kljub temu, da živijo na divjem zapadu. Zbiralo se je tako-rekoč po centih in se spravilo skupaj toliko, da se lahko reče: župljani mesta Ročk , Springs s svojim č. g, župnikom Antonom i Schiffrerjem so požrtvovalni, nestrašeč se | boljševiškega grmenja par zaslepljencev. Narodno pa smo jako nezavedni in tu je zopet vzrok tisto žalostno cepljenje, ki ga povzročajo med našim narodom — stranke j Ko gre za obstoj srnnke, je vsa polna rodo-ljublja in vse so oživele na tej podlagi, le žal da ta narodna zavednost strank tako hitro mine. Žalostno in vendar resnično, da bo mladina, če ne bo dotoka iz domovine, v nekaj letih potujčena, to pa veliko po krivdi rediteljev, ki ne znajo prav ceniti svojega materinega jezika. S krvavečim srcem posluša človek tukajšnjo mladino s starši v tako neljubem angleškem jeziku, dasi jih je velika večina, ki ne razumejo, kaj da jim hočejo otroci povedati. — Šel bo narod! V tuje morje se bo pogreznil, z njim pa tudi vera, simbol in naša največja opora. Mogoče da se bo izboljšalo v tem oziru, a upanja ni. Pozni rodoljub bo tod mimo idoč pač videl obraze, ki bodo spominjali na slovenski narod, a priznati bo moral s tuge in bolesti polnim srcem: naši so samo — grobovi. — Pozdrav vsem či-tateljem Domoljuba, tebi, zvesti moj spremljevalec, pa mnogo naročnikov. — Nekdo iz puščave Wyomin£.
d Uinrl je 25. t. m. v Globeli pri So-dražici Franc Maršič, oče vladnega tajnika I1'. Maršiča. Pokojni je bil znan daleč okrog po Dolenjskem.
d Umrl je 16. t. m. v Lassuitzhohe pri Gradcu dr. Ivan Žolger, vseučiliški profesor v Ljubljani in bivši avstrijski minister, edini slovenski minister v prejšnji Avstriji, Pokojnik je bil prvovrsten učenjak, najboljši uradnik v bivšem avstrijskem ministrstvu in nadčloveško priden ter vztrajen. Spisal je veliko knjig, tako važne in temeljite, da so drugi učenjaki o teh knjigah pisali dolge razprave. Ob prevratu je bil
pokojni Žolger odposlanec naše države na mirovni konlerenci v Parizu. Umrl je za boleznijo na ledvicah in je bil star šele 58 let. Pokoj velikemu slovenskemu učenjaku!
d Umrla je v Rovtah nad Logatcem dne 8. maja v lepi starosti 73 let ondotna posestnica in vzorna gospodinja gospa Marija Kavčič. Rajna vrlo krščanska mati je lepo vzgojila 8 sinov in 3 hčere. Naj uživa blaga rajnica večno plačilo pri Bogu!
d Umrla je 17. t. m. v Zg. Tuhinju v starosti 80 let, stara mati Ana Zore, skrbna in globokoverna žena. — N. p. v m.l d Zasulo ga je. Na Uncu pri Rakeku je zemlja zasula 27 letnega delavca Franca Turka, ko je delal v vinogradu pod gričem. Navzoč je bil samo njegov 3 letni sinček, ki so ga našli, ko je ves v solzah klical očeta in z ročicami odkopaval zemljo. Ljudje so priskočili in začeli odmetavati zemljo, a so našli Turka vsega strtega, mrtvega. Ko je žena zvedela za nesrečo, je zblaznela in so jo odpeljali v norišnico.
d Neurje s točo v Blokah. Dne 18. majnika zjutraj smo imeli v Blokah nekako do 10 silno soparo. Okrog 10 pa se je nebo prevleklo s silnimi, sivimi in težkimi oblaki, ki so se posebno nagromadili nad vasjo Metulje. Od treh strani jo oklepata Biošček in Zupanšček, proti severu je pa vas odprta. Oba omenjena litiba sta silno strma in njih pobočja se spuščajo v hudi strmini proti vasici. Ravno ta hribovska okolnost zna biti v danih slučajih lahko prava katastrofa. 18. maja bi skoro nastopila, manjkalo ni dosti, in bi bila vas uničena. Okrog pol enajstih se je začelo. Pokalo in grmelo je, da je ljudi bilo kar : irah, dež je lil kar curkoma in silna toča je pobelila Zupanšček, Debela je bila prav ka kor orehi in vsa sreča je bila, da je nad vasjo in njenimi njivami klestila debela ka kor grah in lešniki. Silno neurje je trajalo debelo uro. Voda je narasla v dva silo, hudournika, ki sta se drvila skozi vas ii nosila gorje na njive, V nekaterih hlevi! je stala voda visoko do pasu, in le s težavo so ljudje rešili prešiče na varno, d; niso utonili. Cele klade, drva in kamenje je voda nosila s seboj. Celo cel svinjak je z živaljo vred voda prenesla na drug prostor in ga pustila kar na cesti. Mlako poc! cerkvijo sv, Antona Padovanskega jc zasulo vodovje skoro na polovico — v cerkvi je bilo polno vode, blata in peska. Silno žalosten jc pogled na njive, ki so nekatere deloma, druge pa kar v celoti vse uničene. Ponekod je voda odnesla vso prst raz njiv, drugam jo je pa nanesla z gramozom in pocisula setev in poljske pridelke, Nekatere njive bodo morali vse na novo preorati, na novo vse nasaditi in na novo posejati. Ljudstvo je zelo prizadeto in to tem bolj, ker tudi lansko leto ni kaj prida pridelalo, in mu zato manjka sadežev , in semen. Prosimo torej pomoči in sicer čimprejel
Dobro in poceni
so kupuje v manufakiurni trgovini A. & E. SKABERNE Lfabifana, Mestni trtf 10,
d Strela v zvonili, V Stfanžu pri Ve-lenjah je 17. t. rn. popoldne tik preden se je začela popoldanska služba božja, udarila strela v zvonik, ki je bil brez strelovoda ter ubila v cerkvi tik zvonika sedečega kmeta. Ljudje so ob silnem poku preplašeni drveli iz cerkve ter pri tem poškodovali več otrok. Zvonik se ni užgal.
d Strela in požar. Iz Ribnega pri Bledu nam poročajo: V pondeljek 18. t. m. popoldne je nagloma nastala huda nevihta, med katero je udarila strela v hle\ Janeza Justina, po domače Bohinjcev. Hlev jc do tal pogorel. Druge nesreče ni bilo. Obe domači požarni brambi, z Bleda in Mlina sta ogenj omejili in pogasili, da se ni razširil po vasi. Treska in hudega vremena, reši nas, o Gospod!
d Preprečena železniška nesreča. Preteklo soboto so napravile skoro vse mori-borske srednje in meščanske šole majni-ški izlet. Železniška uprava je šla izletnikom prav pohvalno na roke in jc vse lepo organizirala. Zvečer so se izletniki zopet lahko vračali domov. Pri tem bi se pa kmalu pripetila velika nesreča. Vlak, ki vozi popoldne iz Zagreba in pride v Maribor ob triČetrt na 11. zvečer, je bil nabito poln. Med Poljčanami in Slov. Bistrico pa je počil kotel pri stroju. Krop je oparil strojevodjo, ki pa je, preden se je onesvestil, ustavil vlak in tako preprečil težko nesrečo, ker je ravno tarn precej hud klanec.
d Sami vlomi! V noči od 17. na 18. maja so predrzni tatovi v hiši g. Josipa Ko.d.tnc izrezali steklo v oknu in v sobi, kjer jc istočasno spal mlajši, pa že odra-'■( on iin, pokradli dvoje nedeljskih oblek, dva para čevljev in okrog 300 Din denarja. Istočasno so vdrli v bližnjo >Finžgar-jevo gostilno ter odnesli nekaj namiznega perila iu — harmoniko. Zjutraj so našli l:jdje na drugem koncu vasi na cesti ukra-.-'"no kravato, ki so jo tatovi ali izgubili, rii pa namenoma tja vrgli, da bi zbrisali 'cd z-., sefco;'. — 21. t. m. ponoči so skušali v Preski in Medvodah vlomiti tatovi na ?tirih krajih. V Preski pri Jarcu so vzeli hleb kruha, v Medvodah pri Jesihu so vzeli tri gnjati. V trafiko v Medvodah so hoteli vlomiti, pa jih je prepodil sam gospodar. Vlomili so slednjič tudi pri Ton-cetu, kier so mrežo vrgli ven, vzeli pa niso ničesar. — Pred par dnevi so izvršili neznani lopovi predrzen in izdaten vlom pri posestniku Karlu Primcu v Podhosti. Pokradli so mu veliko moške in ženske obleke, perila, posteljr'ie, odej, čevljev in dežnikov. Napravili so v celem skoro za 10 lisoč dinarjev škode. O vlomilcih nimajo še nobene sledi.
d Smrt na vešalih, 23. maja zjutraj so v Celju na dvorišču okrožnega sodišča obesili 24 letnega Franca Podleska, ki je lansko leto umoril in oropal Ano Klako-čar v Vojskem pri Bfežicah. Bil je obsojen na smrt. Prosi! je za pomiloščenje, pa mu ni bilo dano. Dan pred smrtjo ni hotel ničesar vedeti o zakramentih, potem pa se je premislil in je zelo pobožno ter skesano prejel zadnjo popotnico. Mrtev je bil v 7 minutah.
d Izvršitev smrtne obsodbe v Ljubljani. Dne 26. t. m. zjutraj ob 6. je bil obešen na dvorišču Jjuljanskegra sodišča radi
umora lastne žene na smrt obsojeni Simon Naglič, posestnik iz Sp. Brnika pri Kranju.
d Rravce podlistka jSovraltvo ln Ijabezenc. Vaša skrb je zelo velika, toda čisto nepotrebna in si radi nje ni treba kratiti življenja. Vse take skrbi na sami opravimo in svojih ljubih bravcev nič ne vznemirjamo. Zato le m^rno naprej živite in radi berite razne dobre listke.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Postonjska jama. Vsako leto o Binko-štih pride na tisoče izletnikov v Postojno ogledat krasote Postojnske jame. Na italijanskih železnicah je dovoljen za obiskovalce postonjske jame od 15. maja do 15. junija 40 odstoten popust.
župnik Janez Jarec umrl. V Gorici je umrl vpokcieni župnik Janez Jarec iz ftte-verjana. Med vojno ie bival kot begunec v Št. Ožboltu pri Trojanah in tudi v Brucku.
Podpore za Goriško. Komisija za upravo furlanske pokrajine v Vidmu ie dovolila 530.000 lir za obnovo gluhonemnice v Gorici, 30.000 lir za izboljšanje goriških planinskih pašnikov in 25.000 lir za najboljše m^rte o kmetskih gospodarskih poslopjih.
Preganjanje slovanskega učitelistva. V Podgorju v Istri je 17. t. m, zborovalo slovansko učiteljstvo za Istro. Po zborovanju so prišli štirji karabinierji, jih vse preiskali, jim odvzeli društvena poročila ter jih , zaprli. Izpustili so jih šele na posredovanje ; podgorskega župana.
VOJAŠKE ZADEVE.
Vprašanje: Oče je star 74 let, en brat, ki je slar 38 let. je služil 2 meseca in ie ie 14 mesecev v Ameriki, drugi brat je služil v Avstriji in Jugoslaviji ter je lansko leto umrl. Doma so 3 se tr ;. Posestvo te čisto majhno. Ali boni oproščen, ali bom služil skrajšan rok? D. L.
Odgovor: Nimate pravice niti do oprostitve, niti do skrajšanega roka. Oproščen r.'- morete biti,
ker bral, ki je v Ameriki, ni najmanj 5 le? odpravljen od doma, skrajšanega roka pa zato ne dobite, ker nista pred Vami 2 družinska člana po vrsti služila polni rok Služiti boste torej morali polni rok.
Vprašanje. Sem edini sin rojen leta lOOfi. Oče je star 55 let in je bolan na očeh: sestra jo stara 14 let. Od posestva plačujemo le 3 Din .): rektnej-a davka. Ali imam pravico <io oprostitve voj službe, ali vsaj do skrajšanega roka? J. n. R,
Odgovor. Ko: edinec imate pravico do skrajšanega roka. Oproščen bi bil le tedaj, če bi vojaška zdravniška komisija spoznala očeta za popolnoma nesposobnega tako za delo, kakor za uj,;\-.vo.
Vprašanje. Kojen sem i. 1901. Bil sem na naboru že štirikrat in sicer od 1. 102) dalje. Bil sem vsakokrat t p -znan za začasno nesposobnega. Baje boni moral iti še letos in drugo lela lia nabor, dasi stoji na tozadevnem potrdilu, da se imam samo do končanega 24 leta v ako leto zgladiti pri naborni komisiji. Kaj torej velja? I. ij.
Odgovor. Po prejšnjem zakonu o usirc jst ;u \ojr.ke so morali zač.i.-no nesposobni hoditi do dovršenega 24. leta slarosti vsako leto na nabor, doti m po novem zakonu preneha ta obveznost šele z de,: šenim 25. lotom. Ker k bilo Vaše potrdilo natisnjeno še tedaj, ko je veljal stari voj. zako.i, zalo je v dotični opombi navodeno 24. leto in ne 25., kar teija po novem zakonu, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924. Na nabor boste morali teiaj tudi drugo leto, če letos ne boste potrjen.
Vprašanje. I-.icj mlajši brat je bil letos vpa-klican na polni rok. Jas sem SOcdstctni invalid, cčs je star G0 le\ najmlajši brat pa 10 let. Davka plačamo 600 dinarjev. Ali ima brat pravico <,'o skrajšanega roka? Ali ie š' čas vložili prošnji)'.1
F. N. P.
Odgovor. Pravico do skrajšanega roka in.a Vaš brat le tedai. ako sla pred njim dva družin a člana (torej Vi in oče) služila polni rok. Dure ckolnosti, ki jih še navajate, lu ne pridejo v pu-?i!ev. Kar se -pa prošenj tiče, sc le vedno latil<o vlagajo in ni nikoli in nikomur zabr.mjeno.
Vpraianjc. Kojen sem 1 1905. in pojdem lotos na nabor Oče je star 54 let, brat, ki je rojen I 1904. služi polni rok. Ali imam pravico do skrajšanega roka? I. Z.
Odgovor. Ako je poleg brata tudi cč1 služi! polni rok (3 leta v bivši Avstriji), tedaj ima!.1 pravico do skrajšanega roka, drugače pa boste > >'.•!! nolni rok
Z LATO ROG MILO
.v VdAm trgov i m»
n Orlovski odsek pri Sv. Heleni (pol ure od žel. poslaje Laze) proslavi dne 7. junija 15. letnico ustanovitve. Poleg dopoldanske slovesnosti bo popoldne ob pol 4. na vrtu g. Zupančiča v Kamnica javni telovadni nastop po sledečem spoiedu: 1. Proste vaje članov za 1. 1925. 2. Proste vaje članic za 1. 1925. 3. Lahka atletika. 4. Proste vaje nižjega naraščaja za 1. 1925. 5. Govor. (i Proste vaje mladenk za 1. 1925. 7. Orodna telovadba. 8. Simbolične vaje (izvaja krožek Sv. Helene). 9. Kombinirane odso-kovne vaje (lastne sestave). 10. Vaje vzorne vrste ljubi j. orl. okrožja na drogu in na krogih. 11. Skupina. Pri celodnevni prireditvi sodeluje godba Mladinskega doma iz Ljubljane. Ker bo to največja in najlepša prireditev za našo okolico, pričakujemo številne udeležbe. — Bog živi!
n V Sori bo na binkoštni pondeljek dne 1. julija in v nedeljo dne 7. junija igra v petih dejanjih >R e v č e k Andrejčekc. K obilni udeležbi uljudno vabljeni!
n Zaključek II. gospodinjskega tečaja v Dolu ri Ljubljani. Na binkoštuo nedeljo 31. t. m. kon-imo tečaj z običajno zanimivo razstavo v društvenem domu, kateri bo prideljena tudi liigijenska razstava.. Vabljene zlasti žene in dekleta iz okolice, liazstava bo odprta od 8.—4. pop.
n V Davči bo običa jni majniški shod na nedeljo 31. maja. Oba binkoštna praznika bo duhovno opravilo ob (i in 10. Pobožnost bo vodil preč. g. P. Ciril iz Sk. Loke. Po binkoštih je duhovno opravilo v nedeljah ob 8.
n V St. Jerneju bo binkoštni pondeljek ob lo v prijaznem Lurdu duhovno opravilo.
n Dolenja vas pri Ribnici. V sobto se bo vršil tu običajni semenj, četudi pride letos na binkoštno soboto.
n V Hrastniku priredi Udruženje vojnih invalidov, podružnica v Ljubljain v nedeljo dne 31. maja t. 1. ob 17. uri v prostorih Narodnega doma veseloigro >Charleyjeva tetat.
£
Vprašanje. Moj sili je rojen 1. 1905. in pride torej letos k naboru, dva njegova brata sta pred njim služila polni rok in ima torej on pravico do skrajšanega roka. Kam pa se naslovi prošnja, ki jo bo nesel k naboru in ali mora priložiti tudi kako potrdilo o službi onih dveh bratov? F. K. G.
Odgovor. K naboru ni treba nositi nobene prošnje, ker bo naborna komisija kar na podlagi podatkov v rekrutnem spisku (če je pravilno sestavljen), določila naborniku skrajšan rok. Če bi so to prezrlo, naj pri naboru na to opozori predsednika. Za vsak slučaj pa naj vzaine s seboj vojaške izkaznice bratov.
Vprašanje. Sem letnik 1904 in sem bil lani spoznan nesposobnim. Nimam ne očeta ne bratov in ne sester. Mati je stara 50 let, vsled starosti in oslabelosti je za delo nezmožna. Davka plačam ca 10 Din. Ali imam pravico do oprostitve ali do skrajšanega roka?
Odgovor. V smislu člena 50 c) zakona o ustroj-stvu vojske in mornarice imate pravico do oprostitve, če so navedeni podatki točni. Priporočamo V am, da vzamete s seboj k naboru družinski list Jn potrdilo o davkih.
1 prašanje. Sem letnik 1905. Oče mi je umrl. imam mater in 2 brata, rojena 1. 1916. in 1922. Davka ne plačujemo 20 Din. Ali bom oproščen, nh bom služil skrajšan rok?
Odgovor: Ce ne plačujete 20 Din ali več dav-" '.n ni nobenega delazmožnega pri hiši, imate pravico do oprostitve.
Vprašanje: Letos pojdem na nabor. Starejša brata sta služila po 18 mesecev in 2 leti (v Jugoslaviji tretji pa je služil dijaški rok. Koliko časa "om služil jaz (letnik 1905)? P. J. P.
Odgovor: Ker je brat pred Vami služil skraj-
secev) b°Ste Z°Pei SlUŽili P°lni r°k me"
Vprašanje. Kam je vložiti prošnjo za žetveni "opust in kako je kolekovati? M. K. L.
Odgovor: Žetveni dopusti v vojaškem zakonu niso predvideni in je dovolitev tega odvisna od '»posrednega vojakovega komandanta, t. j. od pol-t!r„xne,Ra komandanta, kamor je nasloviti tozadevno rrosnjo. Prošnjo je kolekovati s ltolekom za 5 Din.
m w-
POSVETU
&__
Krvavi spopadi v Italiji, Italijanski fašisti so zopet pričeli izzivati. V vasi Rovigo je radi tega prišlo med njimi in socijalisti do pretepa, v katerem je bil en fašist ubit. Pogreb tega fašista so pa njegovi tovariši izrabili za fašistovsko manifestacijo. Zahtevali so, da morajo biti med pogrebom vse šole in trgovine zaprte. Ker se temu neki trgovec ni pokoril, so vdrli v njegovo trgovino, pričelo se je prerekanje in padel je strel, ki je zadel enega fašista. Nato so pridrli še dru£i fašisti v trgovino, postavili so trgovca in njegovega brata ob zid in so oba na mestu ustrelili. V nekaterih mestih so vdrli fašisti v uredništva njim nasprotnih listov in razbili upravo.
Tudi Mussolini je proti združitvi Avstrije z Nemčijo. Kakor znano, nekateri Nemci in Avstrijci z vso silo na tihem delajo na to, da bi se ti dve državi združili, da bi tako ves nemški narod tvoril eno samo državo. Do tega bi bilo že davno prišlo, da 'so združitve preprečile velesile, ki se boje, da bi v eni državi združeni Nemci ne postali premočni. Tudi Mussolini je te dni v svojem govoru v italijanski zbornici izjavil, da Italija ne bo nikdar dopustila, da bi se Avstrija in Nemčija združili.
Usmrtitev bolgarskih atentatorjev odločena, Na smrt obsojeni bolgarski atentatorji so vložili prošnjo za pomilostitev, zato je bila usmrtitev odložena. Meni se, da se je bolgarska krvava vlada le ustrašila številnih umorov, ki so se izvršili tekom njenega vladanja in da zato obsojencev ne bodo usmrtili. Govori se tudi, da bolgarski kralj Boris zahteva, da se preneha z nasilji, ki jih uganjajo sedanji mogotci nad nasprotniki, dalje da Cankov s svojo vlado odstopi in izroči vladne posle ljudem, ki še nimajo rok oškropljenih z nedolžno krvjo.
Albanska volitve. Na podoben način, kakor v Bolgariji, se je tudi sedanja albanska vlada s predsednikom Ahmed begom polastila vlade. Z oboroženo silo so pregnali Fan Nolija in njegovo vlado ter se je polastili sami. Ahmed beg je sedaj razpisal volitve, ki so se vršile čisto po albansko in je zato tudi »zmagal«. Nasprotniki se sploh niso smeli pokazati, še manj seveda kandidirati. Večina Fan Nolijevih vodilnih pristašev se je morala pred Ah-medom umakniti v inozemstvo in tako je Ahmed beg prav lahko zmagal ter bo lepa »mirno« vladal.
Ruska armada. Na kongresu sovjetske zveze je general ruske vojske Frunze povedal, da ma Rusija danes 562.000 mož pod orožjem. Posebna pažnja se posveča mornarici in letalstvu, ki se prav lepo razvijata.
Vedno najnovejše
volneno blago za ženske obleke in bluze A. & E. SKABERNE - Ljubljana, Mestni trg 10.
p Proti sporazumu s Hrvati in Slovenci. Pašič, ki je v zadnjem času precej resno obolel za zlatenico, se je, še preden je popolnoma okreval, nenadoma pojavil v radikalnem klubu ter govoril poldrugo uro o sedanjem političnem položaju. Rekel >, da anketni odbor za potrditev hrvatskih poslancev v Zagrebu ni prav dovršil svoje naloge in da bo moral verifikacijski odbor še enkrat pregledati vse gradivo. Rekel je tudi, da ni nobenih pogajanj s Hrvati in da nikdo ni bil za to pooblaščen. Iz vsega tega je jasno to-le: Pašič še ni dosegel pri Hrvatih tega, kar bi rad, namreč: razbiti opozicionalni blok, ki še vedno drži skupaj, ter radičevsko stranko, ki je tudi še strnjena. Po pogajanjih, katera sedaj taji, se mu te njegove namere še niso posrečile. Zato pa hoče še nadalje izvajati pritisk na Hrvate s tem, da bo zavlačeval potrditev 25 hrvatskih poslancev, ki še niso potrjeni. Pašič pa se nima boriti samo zoper opozicijo, ki še vedno skup drži, temveč tudi proti znanemu svojemu nekdaj naizvestejšemu pristašu dr. Lazi Marko-viču, ki je vodil tisti anketni odbor v Zagrebu in pogajanja s Hrvati. Ta Lazica — kakor ga imenujejo v Belgradu radi njegove majhne postave — se je nenadoma odločno postavil za sporazum. Iz kakšnih nagibov, se ne ve. Dvomimo, če bas iz državotvornih. Dejstvo pa je, da stoji za Mar-kovičem dvor, ki odločno hoče, da se čimprej izvede sporazum s Hrvati in da le-ti zato vstopijo v vlado. Tako ima Pašič zelo težko stališče, dasi mu skuša vso oporo dati Pribičevič, ki vedno stoji za Pašičem ves se tresoč, kdaj bo zletel iz vlade. In zdi se, da se Pašič in Pribičevič dobro razumeta med sabo.
p Opozicionalni blok je imel sejo, katere so se udeležili Ljuba Davidovič, dr. Korošec, dr. Spaho in Pavle Radič. Na seji se je razmotrival politični položaj ter se ugotovilo z ozirom na različne dogodke zadnjih dni, da se Pašič uspešno bori proti vsakemu sodelovanju Slovencev in Hrvatov v vladi in da po načrtu zastruplja politično ozračje, v katerem bi moglo priti do sporazuma. Njegov cilj je očividno ta, da z zavlačevanjem vseh vprašanj, ki se tičejo Radičeve stranke, utrudi blok narodnega ga sporazuma in da nazadnje razbije blok in Radičevo stranko. Splošno mnenje je, da se je Pašiču posrečilo zavleči razjasnitev vprašanj z Radičevo stranko vsaj do jeseni. Blok bo storil primerne korake, da prepreči nadaljno zavlačevanje in parlamentaren položaj razjasni. Vrliutega je blok sklenil, da predloži narodni skupščini invalidski zakon, za katerega se vladni stranki nič več ne zanimate. Nadalje, da se izzove debata o izvršenih nasiljih za časa volitev in po volitvah, da se zaščiti občinska avtonomija in da se izdelajo obtožbe proti nekaterim ministrom radi njihovih nezakonitih dejanj. Najprej bo predložena obtožba proti pravosodnemu ministru dr. Edo Lukiniču zaradi znane zadeve
Thurn-Taxis. Obtožbo je izdelal Dragotin Pečic.
p Nova korupcijska afera. Belgrajski listi, zlasti »Smotra« in ^Politika« obdol-žujeta dr. Žerjava, da je kot minister za šume in rude dal ukaz, da se razmejitve-
žavna komisija, sestavljena iz samih pravnikov določno dokazala, da turški veleposestnik nima pri tem posestvu nič opraviti in so torej vsa razmejitvena dela čisto odveč. V Belgradu je radi tega nastal velik krik, v radikalni stranki pa velika ogorčenost, da državna last prehaja v privatna roke.
p Veliko tiskarsko podjetje Jugcštam-pa v Zagrebu so kupili Pribičevičevi in Zerjavovi pristaši. Denar so prigoljufali pri znani korupcijski aferi Tum-Taxis. Ljudstvo pa plačuj davke do zadnjega vinarja in veli dr. Žerjava! Živijo domovina!
p Obtožnico proti umazani kupčiji rtirn-Taxis, pri čemer so liberalci ogoljufali državo za ogromno veleposestvo, sami pa pri tem zaslužili 60 milijonov dinarjev, sestavlja opozicija in jo bo predložila zbornici.
p Samo (h smo pri vladi. Slovenski žerjavovci so brez vseh načel — samo eno načelo imajo: drže sc vlade, samo da strankinim pristašem in časopisom nese in da se nadaljuje boi proti katoličanstvu. Ko £'a dr. Žerjav in dr. Pivko začutila, da zna Pribičevič zleteti iz vlade, sta hitela k Pa-šiču ter ponižno prosra za vstop v t- radikalno stranko. Tako bo dr. Žerjav kmalu v tretji stranki, odkar je bi! radi svojega sijajnega gospodarskega talenta obsojen na zapor, pr. po kralejvi milosti pomiloščen. Najprvo je bil navdušen demokrat in obo-ževatelj gospoda Davidoviča. Kakor hitro pa je Davidovič nastopil proti krivici in korupciji in proti vladi, je dr. Žerjav rekel g. Davidoviču adijo in se prepisal v ;>samo-stejno demokratsko stranko?. To se je splačalo, zakaj milijoni, ki so jih dobili žerjavovci iz raznih korupcijskih zadev, ruto bili majhni. Sedaj pa, ko se zdi, da je tudi samostojno-demokratska stranka na zatonu in z njo vred razne korupcije, se je g. dr. Žerjav hitro požuril, da zapusti ladjo, preden se potopi. Kaj načela, ta naj vrag vzame, gre za milijone, brez katerih Jutro in Domovina ne moreta širiti brezverstva Sn nenravnosti med ljudi. Zato je dr. Žerjav ponižno poprosil za sprejem pri radikalih in bo pripravljen preklinjati samostojne demokrate, katere je včeraj povzdigoval v deveta nebesa. Za Žerjava velja samo eno geslo: biti pri vladi in voditi brezobziren boj proti veri.
V nedeljo, dne 7. tuiilfa 15. letnica Orla pri Sv. Ilelenl!
In modni Sevijot za moške obleke. Velika izbira. Nizke cene.
R. Mlklauc, Ljubljana
STARI IHG PRI LOŽU.
Gospod Stanko Lenarčič", nar. grem. trg., se je oglasil v 111. štev. »Jutra« <er zelo nespretno zavija resnico z ozirom na dopis, ki je bil priohčcji v »Slovencu« št. 98 z dne 3. t. m. (dopis je bil priobčen tudi v predzadnjem Domoljubu), v katerem .smo poročali, kako sovražno stališče je zavzci gotovi gospod iz Podoba na obč. zboru grem. » Starem trgu proti konsumnim društvom. Ker smo resnicoljubni ter ne maramo vedoma delati nobenemu krivico, popravimo v toliko naš dopis, da s«, je vsa stvar vršila v Starem trgu ne na Rakeku, kakor smo pomotoma poročali. Vendar kraj, kjer 83 jo govorilo, ne izpromeni popolnoma nič bistva, govorilo sc je ia vzdržujemo v celem naše poročilo, ker pripozna celo dopisnik »Jutra«, seveda v tisto zavilem smislu. — ti. Lenarčiču svetujemo, naj se ne trudi prati zamorca, ker je brezuspešno njegovo delo, da sc še 011 ne umaže. Nimamo prav nič proti solidnim trgovcem, pa naj bodo tega ali onega polit, mišljenja. Ne bomo pa prijemali z rokavicami ljudi, ki se v skrajni zagrizenosti in omejenosti spozabijo tako daleč, da rujejo in poizkušajo oškodovati našim s tolikim trudom ustanovljenim zadrugam. Takle dopis v »Jutru« nas le potrjuje, kako prav smo imeli, ak« smo poročali v »Slovencu« in »Domoljubu«, da je bilo tedaj, ko so se ustanavljale širom slovensko domovine nas«, hranilnice in konsumnn društva, zaradi tega toliko vpitja, sra!. ,.ienja in obrekovanja, ker so vedel vaški oderuhi in liberalni trgovci, da je s tem uničena njih gospodarska r.ioč in polit, vpliv, katerega so imeli do tedaj nad ljudstvom. Teh časov si marsikdo želi nazaj. Vsled tega smo in bomo ljudi, ki riijcja proli iii.šim zadrugam, imenovali škodljivce in sovražnike našega ljudstva. Gospod Lenarčič naj pa le nuprej še pere zamorca, če se mu poljubi.
IZ NOVEGA MKSTA.
(Predstava.)
V soboto dne 1(1. in v nedeljo dne 17. t. m. je vprizorilo Slov. kat. prosv. društvo »Soča« v dvorani Rokodelskega doma Mcškovo trodejanko »Pri Hrastovih«. Igralci so sc potrudili, da s« svojo vloge rešili zadovoljivo. Neprijetno pa je, da se občinstvo med najbolj resnimi prizori smeji. Treba bo šo precej veliko vzgoje, da ne bo občinstvo iskalo pri predstavah samo zabave, ampak tudi resne umetniške in moralne vzgoje.
ŽIRL
Umrla je 19. V. na Bobračevi v visoki starosti (nad 80 let) dobra mati odličnih delavcev v korist cerkvo in ljudstva, Marija Zunar, vdova Oblak. Preostalim naše sožalje! — 20. V. Je pa umrla v Žiroh pridna delavka za razširjanje kat. časopisja, vneta zlasti ta razširjanje kat. misijonov in večletna cerkvena pevka in odbornica Mar. družbe, Marija Žak c I j iz Goropek. Bog bodi plačnik!
IG-STUDKNEC.
(Kmetijski list in poprava kaplunije.)
Prijatelj mi je prinesel »Kmet. list in me opozoril, da sem v tem listu. Ne zdi se mi vredno odgovarjati na ta list, vendar v tem slučaju moram odgovoriti. »Kmet. list« piše namreč v št. 17 o popravi kapianije to-le: »Kaplanijo bo popravljal gospodar, ki bo z ostalimi sobami, ki no gredo g. kaplanu, gospodaril po svoje, pa naj lo to občina ali pa kdo drugi. — Kdo je odstranil dobre lončene peči? Kdo je po nepotrebnem uničil tlak v spodnji sobi? Kdo pobira od sedanjih goslačev stanarino?« — Na vsa ta namigavanja v »Kmet listu« izjavljam to-le: Odkar sem v kaplaniji na Igu, ni res, da bi kdo odstranil dobre lončene peči. Ni res, da je kdo po ne potrebnem uničil tlak v spodnji sobi! Res pa je, da som z idruženimi močmi odstranil iz kapianije lepe kupe razne nesnage, ki je bila tukaj zbrana še izza svetovne vojne. KI mss, da bi bil uničil kak tlak v spodnji sobi, res pa je, da smo zopet z združenimi možmi uničili veliko pajkov in njihovih nastvljenih mre«, tako v spodnji sobi in v zgornjih sobah. Res jo tudi, da smo uničili tudi veliko miši, ki so imele tu svojo »tečno! Ko

seni prišel na Ig v tako kaplanijo, jc bil moj sklep: Tudi čo si 111 tu samo en mesec, poskrbel bom, da moj naslednik ne pride v tako, kot sem moral sam pi-iti. — Vprašanje: »Kdo pobira stanarino od sc-dnnjih goslačev?« — naj ne dela dopisniku »Kmet. |j..:(a« preveč skrbi! To jo stvar vsakokratnega kaplana na Igu, pa naj se piše Suhadolnik ali pa Dc-beljak. — Ker pa dopisnik »Kmet. lista« tako zelo ljubi razna vprašanja, mu za danes postrežem » livcjo vprašanji: 1. Kdo jc tisti občinski mož, ki jo v občinski seji 23. nov. 1921 gledo predloga o nujni popravi kapianije, rekel: »Mi ne bomo tarjem nič popravljali; naj si kar sami popravljajo?« 2. Kdo je tisti občinski mož-besoda, ki se jo 1-1. dec, 1921 udaril na prsa in mi rekel: »Jaz sem garancija, da so bo pri kaplaniji popravilo, kar cj po-trebuo?« — Ko bo pa dopisnik »Kmet. lista«: še pisal o kaplaniji, naj pride prej v kaplanijo pogledat, da dobi pri meni ali pa pri »goslačih« primernih informacij, da ne bo zopet pisal o kakem tlaku v spodnji sobi, katerega pa v kaplaniji sploh nikdar ni bilo. Čo iina pa še kaj poguma, naj se v »Kmet. listu« tudi podpiše, da bom vedel, kdo »o toli zanima za kaplanijo na Igu. — C. Milnvco, kapi au.
BO.IANJKVAS Pi?I METLIKI.
(Za novo zvonove.)
Zdaj imajo povsod zvonove, samo župua ter-kev na Kadovici ima samo enega, v Bojaiijovutj pa ni nobenega. Po sosednem Žužemberku in pri nas jih imajo vse cerkve. Ocprav ne z lahkoto ali vendar je vsak prispeval po svoji moči. Dajmo >e tudi mi združiti. Našo faia nikakor ni najmanj:« in liojanjovas sama za sebe pa tudi ne; zatorej ne-diniuio so, da ne bomo tudi mi zaostali. Zvon naj opominja k molitvi, vabi k službi božji. Tudi drugi so popreje radi k nam hodili, ali zdaj ne; t;e boje, dn zamudijo, ker zvona ne slišijo. Res da je lcž«o za denar. Lansko leto se je malo dobilo po vinogradih, nekateri celo nič. Nam bo pa Bog na ta način blagoslovil za naprej. Na draginjo se ne smemo ozirati; čim dalje bomo čakali, tem slabeje, zakaj naši pridelki v zmeraj večji meri padajo kakor le, kar mi kupimo. Našim prednikom jo bilo tudi slabo za denar, pa so vse napravili. Posnemajnio jih Bogu v čast in nam v koriti. — Stepnn Ivan, Boja-njevas 43.
SV. KRIŽ PRI LITIJI.
(Požar.)
Prosimo, g. urednik, sprejmite tudi od na» enkrat po dolgem času par vrstic, topot jicvcselih. 16. maja je udarila strela v hišo posesAico Llicr-nik na Brezovem, in ker jo bila streha s slarcu krila, je bila kmalu vsa v ognju. Ogenj sc jc razširil tudi na skedenj in nato tudi na manjša zraven spadajoča poslopja. Nevarnost je bila, da bi « ogenj razširil na sosednja, skoro tik stoječa gospodarska poslopja in s tem hi bila vsa vas v nevarnosti. l'a nepričakovano hitro so je pojavila na licu požara domača svetokriška požarna hramba, ki j° požrtvovalno pričela z gašenjem. Kmalu nato jc dospejo tudi gasilno društvo s Scla pri Mirni. Z združenimi močmi sta potoni obe gas. društvi pričeli t energičnim gašenjem in s tem preprečili nadaljno nesrečo. Čast obema. — Ob tej priliki bodi omenjeno, da gradi gasilno društvo v Sv. Križu nov gasilni dom, ki bo ponos naše inoravške občine. Veliko je že bilo truda, in ga bo šo mnogo treba, u« bo ta prepotrebna stvar dograjena. Občani so že darovali, kar so pač zmogli, a nekateri bi lahko s« več, če bi hoteli. Zato kličemo vsem, ki so vneti za dobro stvar: pomagajmo društvu, da lio dokončalo svojo delo, ki bo res potem v ponos in kori«! nam vsem! — Vaščani.
SMARTIN PRI KRANJU.
V sredo, 13 majnika sc je poslovil od nas (!«' spod organist Fran Zabavnik. Odšel je na Ig novi dom, kjer je že svoj čas organistoval. Nepričakovana in težka nam jc prišla ta novica. Zm**' belo nas je, kaj bo s pevskim zborom, ko ne »o več njegovega marljivega, prijaznega vodstva ijj kaj z navdušenjem za petje, ki je vstajalo na vseli straneh.In uspehi, ki so Tieveli iz truda? Preje cn
pevski zbor v celi fari, vzet iz ene vasi, zdaj v vsaki podružnici svoj. Lepši kot koncertni so bili v majniku nedeljski večeri pri sv. Martinu, nad vse prijazni so bili prazniki Rojstva in Vstajenja. Trumo faranov so polnile eorkev, uživalo iu razumevate pesem: žc slavčki žvrgolij«. Rastlc so vezi prijateljstvu med pevci vseh vasi, vezi ljubezni s farani, z božjim Domom, (".'e ni bilo izrečene begi (io zalivale, gospod orgauist, bodite merjeni, dft nosimo mi v sebi iskreno Vam dolžno hvaležnost ra \se navdušenje in lepo sadove. Obranite nas v dobrem spominu in zbor, s katerim ste se v veseli pesmi tolikokrat pomlajali. Da bi tudi v norem Ji raju viivali kresove naše lepe pesmi in bili sreč-ui! — Delavec-pevec.
DOL PRI LJUBLJANI,
Kakor splošno v Sloveniji se tudi v Dolu hudo oLčiiti davčni vijak. Ljudjo sc ustavljajo iu pritožujejo, davkarija pa rubi vsevprek. Mi smo pa pomičnega mnenja, da je bolje tudi za državo ljudsko blagostanje, prospeh kmetijstva iu obrti, kakor pa tropa beračev iu brezposelnih pri polni državni blagajni, iz katere sc le rcžimovci rede. Državna upravo n«j le raznim sleparjem, ki sede na vplivnih mestih, odvziune, kar so si prigoljufali ter korupcioni-ste dene pod ključ, pa ne bo treba reveže do nagega slačiti. In p« štedi naj ia oblast z ljudskim denarjem, ter ne razmetava pri volitvub itd.; tako bo z» resnične potrebe dovelj ostalo. — Važno vlogo, ampak umazano igrajo zlasti pri osebni dohodnini ta-kozvani išpicclni«. Iz osebnega sovraštva in političnega nasprotstva ovajajo druge ter lažejo o dohodkih, ki jih nikjer ni. Zakaj nc bi pri tej stvari imel obč. odbor svojo besede, ki krajevne razmere najbolje pozna? — K sklepu še eno misel: Našemu Turku, znanemu prijatelju cerkve, se jc posrečilo, da je vjel na svoje limance v zadnjem času dva nova. Poleg vernega in treznega Narobeta, mu bo-ela delala druščino naš elegantni Joško in pa — kdo bi si mislil — Lenček iz Kleč, ki začenja zopet razprostirati svoja politična jadra v tisto smer, ki jo je bil ie enkrat zapustil. Značaji pa taki! Razvoj dogodkov bomo še zasledovali.
MIRNA.
(Itazpusti občinskega odbora.)
Žerjavovci radi trdijo, da jim je za pravico. Potem bi morali gledati, da bi bile pri gerentskem svetu zastopane vse stranke. Kako jc v resnici? Stranka, ki ima absolutno večino ni zastopana niti z enim glasom. Žerjavovci, ki so dobili pri zadnjih volitvah samo 4-1 glasov, torej niti toliko, da bi si mogli sedaj postaviti lastno kandidatno listo, imajo gerenta in vse druge, razen enega, ki je samostoj-než. Zakaj so izbrali enega od tuje stranke? Zato, da bi nosil odgovornost in bi na njegove rame odložili svoje grehe. Lovec rabi nosača, hi pobira ustreljene kozle.
SV. LENART NAD ŠKOFJO LOKO.
(Sijajno šolstvo.)
Spet bomo dobili novega učitelja. Ta bo v tem šolskem letu — četrti. So pozni rodovi bodo občudovali skrb šolskih oblasti za napredek naše mladine. Zakaj pri tem menjavanju bodo naši otroci koncem letošnjega šolskega leta veliko manj znali, kakor so znali v začetku šolskega leta. Koliko pa stane državno blagajno to igračkanje z učiteljstvom po službeni potrebi, tega mi nc vemo. Eno pa vemo: če bi bil g. finančni minister mož, ki zna prijeti našo šolsko oblast za ušesa, pa bo našel nov vir dohodkov, s katerim bo lahko odrinil precejšnjo vsoto amerikanskega dolga.
TREBEUEVO.
Pri nas imamo sedaj vroč politični boj. Vse politizira in agitira. Mi se zavedamo krivice, ki se nam je zgodila z razpustom obč. odbora in odstavitvijo g. župana Galeta, nasprotniki pa, ki so prijatelji sedanjega režima, se boje ljudske sodbe in naše zmage, zato lažejo in trosijo posebno proti g. Jjaletu vse mogoče in nemogoče stvari hoteč ga politično uničiti. Ovadili so ga, da je žalil kralja, dokazov Pa niso imeli in po 2 in pol mesečni preiskavi »e je izkazla njegova nedolžnost. Vpili so med tem: "J 'et bo zaprt, v pregnanstvo bo šel, obešen bo, nik-|«ar več nc bo smel voliti, nikdar več ne bo župan, r®.. on »H njegovih pristašev kdo za župana izvoljen bo takoj zopet odbor razpuščen in Cvek bo ««rcnt itd. Strahovati nas hočejo z Žerjavovo močjo,
8 Pomočjo laži in ovadb e. Galeta in druge ir-
Zatirapo p[evel.
Plevel škoduje kulturnim rastlinam, ker jim jemlje prostor in jim krade živež, svetlobo in toploto. Po plevelu se prenašajo tudi razne bolezni. Plevelno žito ima slabšo ceno. Najbolj se plevela obranimo, če sejemo popolnoma čisto seme, kar dosežemo pri žitih s trierjem. Sedaj spomladi pa moramo uničevati plevel s pletvijo, okopavanjem, osipavanjem.
S pletvijo izrijemo plevel. To delo moramo pa tako zgodaj izvršiti, preden plevel napravi seme, kajti s semenom se ta najbolj množi. Najboljše je izruvati ga še pred cvetjem. Pri večletnih plevelnih rastlinah moramo kolikor mogoče izruvati globoke korenine, da nam zopet ne požene. Posebno napačno je n. pr., kar se pri nas tako često opaža, da puste ženice pri žetvi osat stati ter mu dajo dovolj časa, da seme dozori in ga potem veter raztrosi na vse strani.
Plevelne rastline, ki imajo globoke korenine in se razmnožujejo že s podzemnimi stebli, kakor perenka, preslica, lapuh in podobne, je težko zatreti z enkratnim izruvanjem korenin in stebla. Zato moramo tako pletev ponavljati, da ne more priti tak plevel do rašče in cvetja, nakar bodo korenine izumrle, ker ne bodo dobile hrane iz listov in nadzemnega ste-blovja. Tudi semena ne bodo mogle nastaviti. Sedaj spomladi je pravi čas za zatiranje plevela, katerega dela naj noben kmetovalec ne zamudi, če hoče imeti bogato žetev.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
Vrednost denarja 26. maja. Proti koncu minolega tedna se je dinar v Curihu dvignil in dosegel 8.45 centimov. Posledica tega dviga je bila, da so na naših borzah tuje valute padle in se je promet z devizami ustavil. Plačevalo se je: 1 funt šterling Din 297.5, 1 dolar Din 60, 1 zlata marka Din 14.60, 1 švicarski frank Din 11.85, 1 avstrijski šiling Din 8.64, 1 francoski frank Din 3.16, 1 lira Din 2.47, 1 češka krona Din 1.81, 1 bolgarski lev Din 0.38, 1 romunski lej Din 0.28. Za 1 dinar se je dobilo 1170 mažarskih kron.
CENE.
Ljubljanska blagovna borza. Večina blaga se je prodajalo postavljeno v Ljubljano. Pšenica amerikanska Rosafe Din
razite pristaše SLS vznemirjajo. 7. aprita ob 4.50 zjutraj je orožništvo v Štangi (ko jo kila še tema) prišlo na stanovanje g. Galeta, kjer se nahaja pisarna okr. km. zveze ter zaplenilo razmnoževalni aparat (last okr. km. zveze) brez vednosti sodišča. Razume se, da se je družina g. Galeta zelo prestrašila, zakaj dozdaj ni bila navada, da bi orožništvo mirno ljudi po noči brez vzroka vznemirjalo. Pristaši g. Čveka so se seveda prisrčno veselili tega in raztrosili nove ostudno laži proti g. Galetu. No ui sodišče zopet ni našlo nobene krivde, tem Km. zveza dobi svojo last nazaj.
490, avstralska Din 485, Hard Winter Din 500, otrobi pšenični drobni Din 190, koruza v Postojni neocarinjena Din 260, rž Kanada Westera Din 460, rž makedonska Din 400; ječmen na makedonski postaji Din 300; oves makedonski v Ljubljani Din 360. Krompir beli na dolenjski postaji Din 125, rumeni na štajerski postaji Din 115, rdečkasti Din 135.
Lesno tržišče na ljubljanski borzi. — Kupčija z lesom se je splošno precej oživela ter gre velika množina blaga v Italijo. Na borzi se je plačevalo za les, postavljen na mejo: hrastovi trami I. in II. Din 1350, madriers monte Din 620, hrastovi bordo-nali Din 1400. čreslo suho na nakladalni postaji Din 56. Trami monte v Postojni Din 410; bukove parjene deske Din 1130.
g Gospodarska zveza notira sledeče cene: Gnojila : Superfosfat rudninski 16-18 odstot. 90 dinarjev, pri odjemu celega vagona se cena zniža na Din 80, franko vsaka postaja v Sloveniji. Superfosfat kostni Din 150 Kalijeva sol 40-42 odstot. Din 160. Razklejena kos-tna moka bela Din 120. Tomaževa žlindra 17-18 Din 140. Mavec (gips) D4n 40. Krmila : klajno apno Din 4.50, pri manjšem odjemu Din 5. Lanene tropine Din 4.25. Koruza zdrava Din 2.50. Vinograd, in kmet. potrebščine: Modra galica vedno po najnižji dnevni ceni. Žveplo dvojno rafinirano Din 8.50. Trierjl (čistilniki) tt. Heid znamke MIA Din 2.800, trierji (čistilniki) tt. Heid znamke M1B Din 2.700, mlatll-jiice na ročni in gepelni pogon Din 8.500, mlatilnic« na gepelni pogon s siti in tresali Din 5.700, gepelni na 36 obratov Din 3.500, gepelni na 24 obratov Din 2.800 do Din 3.500, okopalniki Din 1.000, slamorez-nice ročne Din 1800 do Din 2.800, reporeznice Din 420. Bencin 725°—730° pri odjemu celega barela Din 11.50. — Nadalje imamo na razpolago vsakovrstne poljedelske stroje, kakor čistilnike (pajtel-ne), slainoreznice, sadne mline, pluge, travniške in poljske brane, kose in bruse, vodne žage, brzopa-rilnike, kovane žeblje, gnojnične sesalke, tehtnice, separatorje za mleko bakrene kotle, lopate za Sti-liat, vodne sesalke, kosilnice, kline za slamoreznice^ brizgalnice za grozdje, sejalne stroje, predležja itot.
ŽIVINA.
Prašičji sejem v Mariboru dne 22. t. m. Na ta sejem je bilo prignanih 362 prašičev, ena koza, 3 kozlički. Prodanih je bilo 277 glav, iz česar je sklepati, da je bila kuj>-čija zelo živahna. Povprečne cene so bile: Pujski 5—6 tednov stari 50—75 Din, 7—9 tednov 112.50—225 Din, 3—4 mesece 250 do 350 Din, 5—7 mesecev 375—450 Din, 8—10 mesecev 625—750 Din, eno leto stari 950—1400 Din. Za kg žive teže se je plačevalo 12—14.50 Din, za kg mrtve teze 15—18.25 Din. Koza komad 250 Din.
Prašičji sejem v Celju 20. maja. Prignanih je bilo samo 100 prašičev, ki so S0 plačevali po sledečih cenah: 5—6 tednov stari pujski 75—100 Din, 8—9 tednov 110 do 140 Din, 3 mesece 150—175 Din, 8 mesecev 450—500 Din, 1 leto stari 600 Din.
LETINA.
Stanje posevov v naši državi. Kmetijsko ministrstvo je izdalo poročilo o stanju posevov v drugi polovici meseca aprila t, 1., iz katerega sledi, da je splošno stanje! zelo dobro in da se posevi tako ozimni kakor jari v vsej državi povoljno razvijajo. Obče stanje vinogradov in sadovnjakov se
nahaja med dobrim in zelo slabim. V drugi polovici aprila je ozimina kazala v mariborski oblasti zelo dobro, v ljubljanski oblasti pa med dobrini in zelo dobnm. rudi ostali posevi so se ugodno razvijali. V re-me je bilo v splošnem dovolj ugodno, čeprav je padlo zelo mnogo dežja in celo snega. Poljska dela so dobro napredovala. Škode v rastlinstvu ni bilo. Obče stanje živine v državi je zaradi zadostne krme dovolj dobro in tudi živinskih bolezni je
zelo malo.
Stanje posevkov v Evropi. V zadnjem Času so poljedelska ministrstva večine evropskih držav objavila podatke o stanju posevov. Iz teh uradnih poročil je razvi-deti, da obeta bodoča evropska žetev zelo ugoden zaključek, kar potrjujejo tudi privatna poročila. Stanje posevkov je v skoro vseh važnejših evropskih državah izredno dobro, kar bo seveda ugodno vplivalo na določitev cen na mednarodnih tržiščih.
Stanje hmelja. Nova letina hmelja obeta dosedaj prav dobro. To bo tudi vzrok, zakaj pri kupčiji pojema zanimanje za hmelj iz lela 1924, povprašuje se samo po prvovrstni kakovosti. Zaradi slabe kupčije so tudi v Vojvodini začele cene hmelju močno padati. — Izvoz slovenskega hmelja na Francosko je bil letos zelo velik in -.e ceni, da je znašal nad 2000 stotov po 50 kg.
V	zadnjem času se je plačeval hmelj no 1000 francoskih frankov za 50 kg. postavljen in zacarinjen v Strassbourgu. Za prvovrstno blago se je plačevalo še več. Umestno bi bilo, da bi slovenski hmeljarji zavzeli francoski trg, da ne bi bili vedno odvisni samo od Žatca. To se pa da doseči samo z najboljšim hmeljem in s konkurenčnimi cenami.
izvoz.
Zabrana uvoza naših čebel v Nemčijo. Nemčija se sklicuje na to, da je v sosednih deželah mnogo primerov čebelne bolezni Acarapis Woodi in je zato zabranila uvoz čebel iz naše kraljevine, kakor tudi prehod naših čebel skozi Nemčijo, kl iih v precejšnji množini izvažamo v skandinavske države. Ker je ta odredba nemške vlade popolnoma neutemeljena, zlasti ker te bolezni pri nas ni in se ob priliki izvoza ,Vsi panji po strokovnjakih pregledajo, je naš poslanik v Berlinu od naše vlade prejel naročilo, naj odločno protestira proti tej zabrani, ki ni zanjo nikakega povoda.
Ujoo skoraj nova, jc v Dravljah pri Ljubljani Hlod poceni naprodaj. — Poizve se istotam v trgovini KREGAR.	3315
Potom prostovoljne oiertalne dražbe
prodam posestvo »SANGRAD«
p. Cerklje pri Kranju, najvišjemu ponuduiku. Najnižja cena je 200.000 Din. Ogled na licu mesta poljuben. Obvezne ponudbe pod zaprto kuverto s čiiro »Sangrad«, je poslati do 6. junija t. i. na naslov: Iv. SVETLIN, Sangrad, p. Cerklje pri Kranju. _Željcna pojasnila daje lastnik.
Išče se VODJA ali KAPELNIK
ia »pleh-instrumente« v lepem kraju na Gorenj. Prednost imajo rokodelci, Naslov v upravi, 3421.
POROČNE PRSTANE
V	veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamnika, na Sutni, nasproti iarne cerkva. 3348
5*
Vzgoja.
Volja. Kadar človek hoče, to se pravi: ima voljo, takrat teži po neki stvari, o kateri je prepričan, da jo tudi lahko doseže, če pa človek izprevidi, da ne more doseči tega, po čemer teži, tedaj tisto stvar le želi. Pri volji ali pri hotenju razločujemo torej tri stopnje: težnjo, željo in pravo voljo. To troje najlažje razumemo na temle primeru: Ako ima človek srečko, teži po dobitku; ako je izžrebana njegova srečka, hoče potegnili dobitek; ako pa nima niti srečke, niti denarja," da bi io kupil, takrat ima samo željo, (ia bi dobil kak dobitek.
Za voljo nam je treba resnično dosegljivih ciljev. Čim bolj je človek prepričan, da more kaj doseči, tem močnejša je njegova volja. Včasih hoče kdo kaj takega, kar se no da doseči. N. pr.: malo dete hoče z bližnjega hriba priti v nebesa; neizkušena mladina hoče navadno več doseči, kakor razumni možje, ker si v svojem mladostnem navdušenju predstavlja svoje cilje za lažje dosegljive kakor so pa v resnici.
Čini večje je število doseženih uspehov, tem krepkejša je volia. Z uspehi raste tudi srčnost, ki se pa rada izpremeni celo v predrznost.
Ako hoče človek doseči to, po čemer teži, mora rabiti tudi potrebna in primerna sredstva. Uspeh naše volje je n. pr. odvisen od na.še moči, zdravja, od naših sposobnosti itd. N. pr.: hočem novo obleko, — potrebujem denarja; hočem napraviti izpit, — moram se učiti; hočem se peljati v mesto, pa sem bolna, torej se ne morem i. t. d.
Ni pa zadosti, da le hočem, moram se pclruditi tudi za tisto dejanje, ki me privede k cilju. Če do tega ne pridem, me lahko ljudje zasmehujejo, češ, da nimam poguma, da se bojim, da cincam, odlašam i. t. d.
Preden pa svojo voljo (hotenje) izpeljem v dejanju, moram preudariti. To pre-udarjanje traja včasih samo en hip, včasih pa več dni, tednov ali celo let. Otroci pre-udarijo zelo nu^o ali celo nič, dostikrat pa tudi odrasli ljudje, zlasti če so razburjeni. Taka preudarnost je potrebna za vsakega Človeka, da svojo voljo ukrene v pravilno smer, za pravo stvar, da pa tudi zna voljo podrediti vodilnim načelom vere in krščanske morale. Vsak dan imamo priliko videti posledice volje brez preudarnosti, brez razlogov, pa simpatiji ali po antipatiji, po namišljenem mnenju ali celo tako, ki jo vodi le strast.
Vsak dan pa vidimo tudi ljudi, ki ko-lebajo, se zaženejo zdaj v to, takoj potem pa v baš nasprotno smer. Njihova volja je brez preudarka, šibka, nestalna in podvržena vnanjim vplivom, ki bi pri volji, ki je nekaj notranjega, vsakemu človeku osebno lastnega, sploh ne smeli priti v po&ev Prava, resnična in svobodna volja izvira iz lastnega spoznanja, lastne odločitve ter
jo ne more roditi ne vnanja sila, ne kak drugi vzrok.
O pomenu volje za otrokovo vzgojo prihodnjič v posebnem poglavju!
Vrtnarstvo.
Kaj bomo delali na vrtu v drugi polovici meseca majnika? Zalivali, okopa-vali, pleli, sejali in presajali.
Zalivati je treba vse nasejane in nasajene zelenjadnice in cvetice takrat, kadar so suhe. Zalivamo z zalivačami, to so vrči-škropilniki. Zalivamo zjutraj in zvečer, nikoli opoldan ali popoldan, ko je zemlja segreta od vročega solnca. Zalivamo nizko, da se zemlja okoli zelenjadnic ali cvetic preveč ne stlači. Zalivamo le s poslano votlo in ne premrzlo. Mehka voda je tudi veliko boljša za zalivanje kot pa trda stu-denčnica.
Okopavati je treba nasajene sadike in nekatere iz med teh tudi osipati. Okopa\a-mo zalo, da zrahljamo in zdrobimo zemljo, ki se vsled zalivanja strdi in napravi trdo skorjo, kar zabranjuje zraku dostop do korenin zalenjadnic in cvetic. Osipamo: zelje, ohrovi, karfijolo, grah, fižol, paradižnike in kumare. Osipamo zato, da dobi stebelce nekako eporo in da se korenine dobro zasujejo in s tem pridobe gorkoto. Uspeli je od okopavanja i;i osutja ravno tako odvisen kot od gnojenja.
Pri pletvi je paziti nato, da plevel iz-rujemo z vso korenino. Obtrgan plevel po-vene dvojno. Plevenio z matičicami ali pralicami. Matičica ima vilice in kopačo, Z vilicami vzdignemo plevel s celo korenino. Pleveli so kakor sadike, trajni in začasni. Iztrebimo temeljito trajne plevelel K tem spadajo: pirnica, osat, kozje tačke, koprive, plazeča zlatica, kurja črevca in slak, ki ima do pekla korenine. Plevemo tudi zato, da plevel ne izsrka sadikam pre-potrebnih snovi za rast in okrepitev. Lepo očiščen vrt je kras in ponos gospodinje.
Setev ponavljamo pri .solati, špinači, redkvic, grahu in fižolu.
Presajamo: solato, koierabice, zelje, ohrovt, karfijolo, por in paradižnike.
Poletne cvetice presajamo po robeh gredic. K poletnim cveticam spadajo: Molči ali suhe rože, cinije, tagetes, gajlardija, vrtni grintavec, dišeči tobak, vrtni liiak, perila, vrtni kiinčki, kitajski klinčki, veter* niča, astre, breskvice (balsamine), poletne kresnice, nepostarnik (ageratum), petelin-ček, šebeji (levkoje), godecija, petunija, že-leznjak (vrbena), resedica in še druge. Ako hočemo, tla se nam cvetice lončnice opomorejo in okrepčajo, jih posadimo na vrtne gredice. Roženka, fuksija, rožmarin in pelargonije zrastejo presajene v bogat grm.
Pri vrtnicah zatirajmo poganjke iz k«; renin in poganjke na deblu. Zatirajmo tudi jaSice s tem, da jih zmečkamo s prsti, aH da jih poškropimo s tobakovim izvlečkom. Tobakov izvleček se dobi v tobačnih to*
varnah. Prodaja ga Kmetijska družba v Ljubljani. Na 100 1 vode se rabi cn kilogram tohakovega izvlečka. Raztopina tizola v enaki množini tudi dobro učinkuje proti listnati ušici. Prednost ima tobakov izvleček, ker lizol prav rad opali nežne vršičke žlahtnih vrtnic.
Praktični migljaji.
>;i.de;;e od sadja najlažje in najbolje odstranimo iz pralnega blagu, ako jih zmotimo in držimo nad žveplenim plamenom.
Pri nabiranju borovnic, malin in češenj .so navadno roke dol p; o časa črne ali rdeče. Obelimo jih, če jih pomočimo in potom držimo nad gorečim žveplom ali prižgano Žveplenko z rdečo glavico.
J)obro in zelo staro sredstvo zoper /n, ion je nog je sveže orehovo iislje. To sredstvo so poznale že nase stare matere in tete, ki .so peš hodile na božjo pot. — iz Hi;'a potegnemo srednjo žilo, da no tišči, ovijemo stopalo z listjem in obujemo čez nogavico. Orehovo listje potegne iz noge vročino, pot in slab duh.
Rute, šorpe, trakove, bhtze iz atlasa. i)i( Vala ali damasta je treba pred pranjem namazati z rumenjakom, potem pa prati v mlačni vodi brez mila, izplakniti z mrzlo vodo in nazadnje potegniti skozi zelo vodeno razstopino gumija. Ko iztisnemo (ne cvijemo)
Domoljubova št. 19 je prinesla nekaj jedilnih lisiov, ki naj bi sc jih posluževale naše gospodinje tudi po deželi. Današnji Domoljub pa prinaša nekaj omenjenih navodil (receptov), n. pr.:
JUHA Z ŽUNKROFI.
Napravi testo kakor za rezance, samo bolj mehko, iz dveh jajc, pol litra moke i.i par žlic vode. Razgrej v kozi za eno žlico masti, v katero deneš nekoliko drobno seseklja nc čebule; ko je nekoliko rumena, prideni za žličico drobno zrezanega zelenega peteršilja in polovico kuhanih dobro sesekljanih telečjih, koštrunovih, govejih ali svinjskih pljuč (kakih 35 dkg). Ali ku-ianega govejega ali drugega mesa, tudi uhko primešaš- kuhanega drobno sesekljanega rajželca, potem duši meso ali pljuča kakih 10 minut. Posiavi potem na stran in primešaj v mleku ali v vodi napojeno in prav rahlo ožeto zemljo ali kruh, pa tudi eno debelo jajce, dobro zmešaj, osoli in pridaj še za ščep popra, majaronovih plev, žlico kisle smetane in pest krušnih drob-in. Nato razvaljaj testo kakor za rczance nudeljne) in pokladaj omenjeni nadev s kavno žlico kupček za kupčkom en prst narazen, kupčke s testom zakrij in okrog vsakega pritisni nekoliko s prstom in od-reži z zobčastim kolescem. Dvigni vse štiri J^gle in jih stisni s prsti; na vrhu v sredi, ■jor testo skupaj pride, pritisni s prstom, -unkrofe kuhaj v vreli vodi 10—15 minut.
OBELJENI MESNI ŽLINKROFI,
Se pripravijo ravno tako kakor za 1110, skuhaj jih v slani vodi v prostorni
Kuhane pa odcedi in stresi v skledo, , 'vP(ltresi s krušnimi drobtinami in zabeli v>oco mastjo, ki si v njej zarumenila par
koscev čebule. Postavi te žlinkrofe kol samostojno jed opoldne ali zvečer.
JAJČNI HREN.
Kuhaj 10 minut dve jajci, olupi jih in drobno sesekljaj, sesekljane stresi v skledo, primešaj polno žlico nastrganega hrena, žlico drobtin, osoli, prideni še žlico kisa in olja. Zmešaj in postavi k govedini na mizo. Polivka naj bo gostljata.
M. K.
Mati vzgojiteljica.
Pred dvema mesecema je naš list že naznanil prihod te prekoristne knjige. Toda zavoljo ne*katerih preureditev, ki so postale potrebne, se je prirejanje zakasnilo. Toda sedaj je delo že v tiskarni in knjiga bo najkasneje v prvih junijskih dneh izšla. Vsem materam in tistim, ki mislijo postati, jo prav toplo priporočamo. Naročite jo takoj po dopisnici naravnost pri založnici, da jo dobite po znižani ceni, ker bo pozneje v knjigarnah dražja. Če naročite naravnost, Vas bo stala s poštnino n* red .C; u mu 16 Din. Pišite na naslov: Uprava »Vigredi (dekliški list), Ljubljana, Ljudski dom.
m Višarjah.
Vrhu visoke gore na meji treh katoliških narodov, je verno slovensko ljudstvo postavilo svetišče Mariji Tolažnici. Svete Višarje! V gorski lilioti stoji cerkev, visoki snežniki obdajajo tihi kraj; globoko spodaj se širijo zelene koroške doline, na zapadu pa se vlečejo dolge verige tirolskih in beneških gora. lz vsega tega gorslkega sveta in iz vseh slovenskih dežel so prihajali verniki k Mariji na višavi. Svete Višarje, ki stoje na slovenskih tleh, so postale zavetišče treh narodov; slovenski, nemški in italijanski častilci Matere Božje so prihajali na to sveto mesto cela stoletja.
Stoletja so že pretekla od dneva, ko je Marija odprla na Višarjah svetišče. Ustno sporočilo pripoveduje, da je pastir slovenske občine Zabnice neke sobote leta 1360. našel 1 letati svojo čredo pred grmom, v katerem je ležal kip Matere Božje. Trikrat je odnesel kip v dolino, a podoba je izginila in se vedno zopet prikazala v grmu na višini. Na tem mestu so naši pradedje zgradili svetišče, lei je kmalu zaslovelo po vseh slovenskih deželah. Tu na višavi se je odprl studenec milosti, iz katerega so zajemala krepčilo mnoga katoliška srca. tu ni nikoli usahnil vir žive vode, ki je krep-čala neštete slovenske družine, da so ohranile vero in bogoljubno in krepostno živele. Res, Marija Višarska je spremljala slovensko ljudstvo 550 let na težki poti. Zgodovina svetih Višarij jc tesno združena z zgodovino Slovencev.
Zdi se, ko da bi bila Marija videla, ko si je izvolila to goro za svoj prestol, kako težka leta gredo nad slovensko ljudstvo. Komaj par let po otvoritvi svetišča (1365) je prišla kuga v kranjske in koroške vasi. Obupano ljudstvo je našlo v Marijinem svetišču tolažbo in moč, da je z novim pogumom šlo na delo in si scelilo težko rano.
Sto let pozneje (1. 1478) so vdrle turške vojaške tolpe črez Predli v slovenski Korotan in so prišle tndi pod višarsko go-
ro. V tej stiski so se cele vasi zatekale na Višarje, da si rešijo življenje. Iz dežele, ki so jo Turki spremenili v puščavo, so prihajale matere tožit po izgubljenih otrocih, sirote so se zatekale k Materi, očetje, ki so izgubili dom, so prišli iskat moči. Pri Mariji Višarski je zmučeni slovenski rod našel krepčila, milosti, ognja božje ljubezni, da je zmogel pogumno prenesti strašno nesrečo. — ln ko je preteklo drugih sto let, je prišel nov, najhujši sovražnik med katoliške Slovence. Luteranski krivoverci, Strupeni sovražniki Marijini, so začeli širiti .ovoj pogubni nauk, se nikoli ni bi! slovenski rod v taki smrtni nevarnosti. Mogel bi bil zgubiti Marijo in z njo božjo Resnico. V tej nevarni uri je postalo višarsko svetišče pravi tabor katoliške vere, trdnjava Marijina, luč na gori, sijoča v temo le dobe. Velik del nemškega naroda je takrat zapustil Marijo in katoliško Cerkev. Slovenski narod pa je ostal zvest Mariji, zbiral se je v velikih množicah na Višarjah in je obnavljal prisego: Kjer je Mati, tam je Sin, kjer jc Jezus, tam Marija! Smemo trditi z vso gotovostjo, da je Marija takrat pomagala, da ni naš narod zablodil v pogubo in žalostno končal v mrzlem, razpadajočem krivoverju, marveč da je vnovič zacvel v lepem krščanskem življenju.
In v vseh sledečih stoletjih je katoliško ljudstvo slovenskih dežel prihajalo k" Mariji na sv. Višarje. Prav do svetovne vojne so se zbirali častilci od vseh strani pred milostno podobo. Ko je ležal še tanek snežen prt okrog svetišča, je prišel pni sprevod Savinjske doline, za njim so prišle župnije iz podjunske doline in iz Slovenje-ga Gradca, potem velika skupina Ljubljančanov; na kresni dan so priromali na sv. Višarje kranjski okoličani, v poletju pa procesije z Bovškega, Goričani, Tirolci in beneški kmetje. Marijine roke so delile tu neizmerno milost, vzbujale so mrtve duše k življenju, krepile so in tolažile. Zato se je naše ljudstvo s prisrčno ljubeznijo oklenilo Marije Tolažnice na sv. Višarjah.
Svetovna vojna tudi višarskemu svetišču ni piizanesia. Dne 24. junija 1915 je italijansko topništvo začelo obstreljevati sv. Višarje in zvečer se je vžgal žalosten kres: Cerkev je gorela. Na mestu svetišča je ostal kup razvalin in pepela.
Po desetih letih pa se je dvignilo iz ruševin novo svetišče, tako veliko in lepo, kot je bilo prej. Italijanska vlada, pod katero spadajo zdaj sv. Višarje, je priznala toliko vojne odškodnine, da je bilo mogoče obnoviti cerkev. Na dan, ko poteče deset let, kar je bila cerkev porušena, se bo vršila na sv. Višarjah velika in pomenljiva slavnost. Dne 24. junija 1925 bodo iz Zab-nic v slovesnem sprevodu prenesli milostni kip Marije Tolažnice na nje starodavni sedež, v cerkev na sv. Višarje. Ta dan, ko se zopet odpre vir milosti na višavi, se bodo vnovič zgrnile množice častilcev krog Marije Tolažnice. Naj bi se ta dan dvignili mnogi otroci Marijini, da počastijo Marijo v novem gorskem svetišču.
a.
sc imenuje iina rujava kotenina, izdelana iz najboljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNF — t.lnbliana, Mestni trtf 10.
caliaja med dobrim in zelo slabim. V dru-ei polovici aprila je ozimina kazala v ma: riborski oblasti zelo dobro, v ljubljanski oblasti pa med dobrim in zelo dobrim, tudi ostali posevi so se ugodno razvijali. Vreme je bilo v splošnem dovolj ugodno, čeprav je padlo zelo mnogo dežja in celo snega. Poljska dela so dobro napredovala. Škode v rastlinstvu ni bilo. Obče stanje živine v državi je zaradi zadostne krme dovolj dobro in tudi živinskih bolezni je
zelo malo.
Stanje posevkov v Evropi. V zadnjem Času so poljedelska ministrstva večine evropskih držav objavila podatke o stanju posevov. Iz teh uradnih poročil je razvi-deti, da obeta bodoča evropska žetev zelo ugoden zaključek, kar potrjujejo tudi privatna poročila. Stanje posevkov je v skoro vseh važnejših evropskih državah izredno dobro, kar bo seveda ugodno vplivalo na določitev cen na mednarodnih tržiščih.
Stanje hmelja. Nova letina hmelja obeta dosedaj prav dobro. To bo tudi vzrok, zakaj pri kupčiji pojema zanimanje za hmelj iz leta 1924, povprašuje se samo po prvovrstni kakovosti. Zaradi slabe kupčije so tudi v Vojvodini začele cene hmelju močno padati. — Izvoz slovenskega hmelja na Francosko je bil letos zelo velik in jO ceni, da je znašal nad 2000 stotov po 50 kg. V zadnjem času se je plačeval hmelj po 1000 francoskih frankov za 50 kg, postavljen in zacarinjen v Strassbourgu. Za prvovrstno blago se je plačevalo še več. Umestno bi bilo, da bi slovenski hmeljarji zavzeli francoski trg, da ne bi bili vedno odvisni samo od Žatca. To se pa da doseči samo z najboljšim hmeljem in s konkurenčnimi cenami.
IZVOZ.
Zabrana uv:oza naših čebel v Nemčijo. Nemčija se sklicuje na to, da je v sosednih deželah mnogo primerov čebelne bolezni Acarapis Woodi in je zato zabranila uvoz čebel iz naše kraljevine, kakor tudi prehod naših čebel skozi Nemčijo, ki iih v precejšnji množini izvažamo v skandinavske države. Ker je ta odredba nemške vlade popolnoma neutemeljena, zlasti ker te bolezni pri nas ni in se ob priliki izvoza ,Vsi panji po strokovnjakih pregledajo, je naš poslanik v Berlinu od naše vlade prejel naročilo, naj odločno protestira proti tej zabrani, ki ni zanjo nikakega povoda.
Ujčji skoraj nova, je v Dravljah pri Ljubljani ■ IIOCI poceni naprodaj. — Poizve se istotam v trgovini KREGAR,	3315
Potom prostovoljne olertalne dražbe
prodam posestvo »SANGRAD«
p. Cerklje pri Kranju, najvišjemu ponudniku. Najnižja cena je 200.000 Din. Ogled na licu mesta poljuben. Obvezne ponudbe pod zaprto kuverto s žifro »Sangrad«, je poslati do 6. junija t. 1. na naslovi Iv. SVETLIN, Sangrad, p. Cerklje pri Kranju.
Žcljcna pojasnila daje lastnik.
Išče se VODJA ali KAPELNIK
ia »pleh-instrumente« v lepem kraju na Gorenj. Prednost imajo rokodelci. Naslov v upravi, 3421,
POROČNE PRSTANE
V veliki izberi priporoča JOSIP JANKO, urar v Kamniku, na Šutnl, nasproti larne cerkve. 3348
Vzgoja.
Volja. Kadar človek hoče, lo se pravi: ima voljo, takrat teži po neki stvari, o kateri je prepričan, da jo tudi lahko doseže. Ce pa človek izprevidi, da ne more doseči tega, po čemer teži, tedaj tisto stvar le želi. Pri volji ali pri hotenju razločujemo torej tri stopnje: težnjo, željo in pravo voljo. To troje najlažje razumemo na temle primeru: Ako ima človek srečko, teži po dobitku; ako je izžrebana njegova srečka, hoče potegniti dobitek; ako pa nima niti srečke, niti denarja, da bi jo kupil, takrat ima samo željo, cia bi dobil kak dobitek.
Za voljo nam je treba resnično dosegljivih ciljev. Čim bolj je človek prepričan, da more' kaj doseči, tem močnejša je njegova volja. Včasih hoče kdo kaj takega, kar se ne da doseči. N. pr.: malo dete hoče z bližniopa hriba priti v nebesa; neizkušena mladina hoče navadno več doseči, kakor razumni možje, ker si v svojem mladostnem navdušenju predstavlja svoje cilje za lažje dosegljive kakor so pa v resnici.
Čim večje je število doseženih uspehov, tem krepkejša je vol ja. Z uspehi raste tudi srčnost, ki se pa rada izpremeni celo v predrznost.
Ako hoče človek doseči to, po čemer teži, mora rabiti tudi potrebna in primerna sredstva. Uspeh naše volje je n. pr. odvisen od naše moči, zdravja, od naših sposobnosti itd. N. pr.: hočem novo obleko, — potrebujem denarja; hočem napraviti izpit, — moram se učiti; hočem se peljati v mesto, pa sem bolna, torej se ne morem i. t. d.
Ni pa zadosti, da le hočem, moram se potruditi tudi za tisto dejanje, ki me privede k cilju. Če do tega ne pridem, me lahko ljudje zasmehujejo, češ, da nimam poguma, da se bojim, da cincam, odlašam i. t. d.
Preden pa svojo voljo (hotenje) izpeljem v dejanju, moram preudariti. To pre-udarjanje traja včasih samo en hip, včasih pa več dni, tednov ali celo let, Otroci pre-udarijo zelo rnalo ali celo nič, dostikrat pa tudi odrasli ljudje, zlasti če so razburjeni. Taka preudarnost je potrebna za vsakega človeka, da svojo voljo ukrene v pravilno smer, za pravo stvar, da pa tudi zna voljo podrediti vodilnim načelom vere in krščanske morale. Vsak dan imamo priliko videti posledice volje brez preudarnosti, brez razlogov, pa simpatiji ali po antipatiji, po namišljenem mnenju ali celo tako, ki jo vodi le strast.
Vsak dan pa vidimo tudi ljudi, ki ko-lebajo, se zaženejo zdaj v to, takoj potem pa v baš nasprotno smer. Njihova volja je brez preudarka, šibka, nestalna in podvržena vnanjim vplivom, ki bi pri volji, ki je nekaj notranjega, vsakemu človeku osebno lastnega, sploh ne smeli priti v požtev Prava, resnična in svobodna volja izvira iz lastnega spoznanja, lastne odločitve ter
jo ne more roditi ne vnanja sila, ne kak drugi vzrok.
O pomenu volje za otrokovo vzgojo prihodnjič v posebnem poglavju!
Kaj bomo delali na vrtu v drugi polovici meseca majnika? Zalivali, okopa-vali, pleli, sejali in presajali.
Zalivati je treba vse nasejane in nasajene zelenjadnice in cvetice takrat, kadar so suhe. Zalivamo z zalivačanii, to so vrči-škropilniki. Zalivamo zjutraj in zvečer, nikoli opoldan ali popoldan, ko je zemlja segreta od vročega solnca. Zalivamo nizko, da° se zemlja okoli zelenjadnic ali cvetic preveč ne stlači. Zalivamo le s poslano vodo in ne premrzlo. Mehka voda je tudi veliko boljša za zalivanje kot pa trda stu-denčnica.
Okopavati je treba nasajene sadike ia nekatere iz med teh tudi osipati. Okopa va-mo zato, da zrahljamo in zdrobimo zemljo, ki se vsled zalivanja strdi in napravi trdo skorjo, kar zabranjuje zraku dostop do korenin zalenjadnic in cvetic. Osipamo: zelje, ohrovt, kariijolo, grah, fižol, paradižnike in kumare. Osipamo zato, da dobi stebelce nekako eporo in da se korenine dobro zasujejo in s tem pridobe gorlcoto. Uspeh je od okopavanja i:i osutja ravno tako odvisen kot od gnojenja.
Pri pletvi je paziti nato, da plevel iz-rujemo z vso korenino. Obtrgan plevel po-vene dvojno. Plevemo z inatičicarai ali pralicami. Matičica ima vilice in kopačo. Z vilicami vzdignemo plevel s celo korenino. Pleveli so kakor sadike, trajni in začasni. Iztrebimo temeljito trajne plevele! K tem spadajo: pirnicu, osat, kozje tačke, koprive, plazeča zlatica, kurja črevca in slak, ki ima do pekla korenine. Plevemo tudi zato, da plevel ne izsrka sadikam pre-potrebnih snovi za rast in okrepitev. Lepo očiščen vrt je kras in ponos gospodinje.
Setev ponavljamo pri solati, špinači, redkvic, grahu in fižolu.
Presajamo: solato, koierabice, zelje, ohrovt, karfijolo, por in paradižnike.
Poletne cvetice presajamo po roben gredic. K poletnim cveticam spadajo: Molči ali suhe rože, cinije, tagetes, gajlardija, vrtni grintavec, dišeči tobak, vrtni 1» perila, vrtni kiinčki, kitajski klinčki, vetrnica, astre, breskvice (balsamine), poleti® kresnice, nepostarnik (ageratum), petelin-ček, šebeji (levkoje), godeciia, petunija, z3' leznjak (vrbena), resedica in še druge-Ako hočemo, da se nam cvetice lončnic opomorejo in okrepčajo, jih posadimo n« vrtne gredice. Roženlca, fuksija, rožmar« in pelargonije zrastejo presajene v bog grm.	. ,
Pri vrtnicah zatirajmo poganjke iz * ' renin in poganjke na deblu. Zatirajmo m« jišice a tem, da jih zmečkamo s prs». » da jih poškropimo s tobakovim izvlecK«'■ Tobakov izvleček se dobi v tobačnih v
! ,.arnali Prodaja ga Kmetijska družba v I iubljani. Na 100 1 vode se rabi en kilogram tobakovega izvlečka. Raztopina lizola v enaki množini tudi dobro učinkuje proti listnati ušici. Prednost ima tobakov izvle-fe]r ker Iizol prav rad opali nežne vršičke žlahtnih vrtnic.
migljaji.
>-i;deže od sadja najlažje in najbolje odstranimo iz pralnega blaga, ako jih zrno-fimo in držimo nad žveplenim plamenom.
Pri nabiranju borovnic, malin in češenj so navadno roke dolgo časa črne ali rdeče. Obelimo jih, če jih pomočimo in potem držimo nad gorečim žveplom ali prižgano Žveplenko z rdečo glavico.
Dobro in zelo staro sredstvo zoper /iiflenje nog je sveže orehovo listje. To sredstvo so poznale že naše stare matere in tete. ki so peš hodile na božjo pot. — Iz lista potegnemo srednjo žilo, da ne tišči, ovijemo stopalo z listjem in obujemo čez nogavico. Orehovo listje potegne iz noge vročino, pot in slab duh.
ivide, šerpe, trakove, bhize iz atlasa, brc 'vata ali damasta je trebu pred pranjem namazati z rumenjakom, potem pa prati v mlačni vodi brez mila, izplakniti z mrzlo vodo in nazadnje potegniti skozi zelo vodeno razstopino gumija. Ko iztisnemo (ne ovijemo)
Domoljubov« št. 19 je prinesla nekaj jedilnih listov, ki naj bi sc jih posluževale naše gospodinje tudi po deželi. Današnji Domoljub pa prinaša nekaj omenjenih navodil (receptov), n, pr.:
JUHA Z ŽLINKROFI.
Napravi testo kakor za rezance, samo bolj mehko, iz dveh jajc, pol litra moke in par žlic vode. Razgrej v kozi za eno žlico innasti, v katero deneš nekoliko drobno se-reklja ae čebule; ko je nekoliko rumena, prideni za žličico drobno zrezanega zelenega pcteršiija in polovico kuhanih dobro sesekljanih telečjih, koštrunovih, govejih ali svinjskih pljuč (kakih 35 dkg). Ali kuhanega govejega ali drugega mesa, iudi Jaliko primešaš kuhanega drobno sesekljale,1;? rajželca, potem duši meso ali pljuča kakih 10 minut. Postavi potem na stran in primešaj v mleku ali v vodi napojeno in prav rahlo ožeto žcmljo ali kruh, pa ludi eno debelo jajce, dobro zmešaj, osoli in ?. a) za ščep popra, majaronovih plev, ■hco kisle smetane in pest krušnih drob-,n- Nato razvaljaj testo kakor za rezance nudeljne) in pokladaj omenjeni nadev s avno žlico kupček za kupčkom en prst arazen, kupčke s testom zakrij in okrog sakega pritisni nekoliko s prstom in od-Cz' z zobčastim kolesccm. Dvigni vse štiri 'pgle in jih stisni s prsti; na vrhu v sredi, jer testo skupaj pride, pritisni s prstom, tmkrofe kuhaj v vreli vodi 10—15 minut.
ABELJENI MESNI ŽLINKROFI.
pripravijo ravno tako kakor za m°i skuhaj jih v slani vodi v prostorni Kuhane pa odcedi in stresi v skledo, Potresi s krušnimi drobtinami in zabeli Vročo mastjo, ki si v njej zarumenila par
koscev čebule. Postavi te žlinkrofe kol samostojno jed opoldne ali zvečer,
JAJČNI HREN.
Kuhaj 10 minut dve jajci, olupi jih in drobno sesekljaj, sesekljane stresi v skledo, primešaj polno žlico nastrganega hrena, žlico drobtin, osoli, prideni še žlico kisa in olja. Zmešaj in postavi k govedini na mizo. Polivka naj bo gostljata.
M. R,
Pred dvema mesecema je naš list že naznanil prihod te prekoristne knjige. Toda zavoljo nekaterih preureditev, ki so postale potrebne, sc je prirejanje zakasnilo. Toda sedaj je delo že v tiskarni in knjiga bo najkasneje v prvih junijskih dneh izšla. Vsem materam in tistim, ki mislijo postati, jo prav toplo priporočamo. Naročite jo takoj po dopisnici naravnost pri založnici, da jo dobile po znižani ceni, ker bo pozneje v knjigarnah dražja. Če naročite naravnost, Vas bo stala s poštnino vred samo 16 Din. Pišite na naslov: Uprava »Vigredi (dekliški list), Ljubljana, Ljudski dom.
barija na Višarjah.
Vrini visoke gore na meji treh katoliških narodov, je verno slovensko ljudstvo postavilo svetišče Mariji Tolažnici. Svete Višarje! V gorski tihoti stoji cerkev, visoki snežniki obdajajo tihi kraj; globoko spodaj se širijo zelene koroške doline, na zapadu pa se vlečejo dolge verige tirolskih in. beneških gora. Iz vsega tega gorslkega sveta in iz vseh slovenskih dežel so prihajali verniki k Mariji na višavi. Sveto Višarje, ki stoje na slovenskih tleli, so postale zavetišče treh narodov; slovenski, nemški in italijanski častilci Matere Božje so prihajali na to sveto mesto cela stoletja.
Stoletja so že pretekla od dneva, ko je Marija odprla na Višarjah svetišče. Ustno sporočilo pripoveduje, da je pastir slovenske občine Zabnice neke sobote leta 1360. našel klečati svojo čredo pred grmom, v katerem je ležal kip Matere Božje. Trikrat je odnesel kip v dolino, a podoba jc izginila in se vedno zopet prikazala v grmu na višini. Na tem mestu so naši pradedje zgradili svetišče, ki je kmalu zaslovelo po vseh slovenskih deželah. Tu na višavi se je odprl studenec milosti, iz katerega so zajemala krepčilo mnoga katoliška srca, tu ni nikoli usahnil vir žive vode, ki je krep-čala neštete slovenske družine, da so ohranile vero in bogoljubno in krepostno živele. Res, Marija Višarska je spremljala slovensko ljudstvo 550 let na težki poti. Zgodovina svetih Višarij je tesno združena z zgodovino Slovencev.
Zdi se, ko da bi bila Marija videla, ko si je izvolila to goro za svoj prestol, kako težka leta gredo nad slovensko ljudstvo. Komaj par let po otvoritvi svetišča (1365) je prišla kuga v kranjske in koroške vasi. Obupano ljudstvo je našlo v Marijinem svetišču tolažbo in moč, da je z novim pogumom šlo na delo in si scelilo težko rano.
Sto let pozneje (1. 1478) so vdrle turške vojaške tolpe črez Predil v slovenski Korotan in so prišle tudi pod višarsko go-
ro. V tej stiski so se cele vasi zatekale na Višarje, da si rešijo življenje. Iz dežele, ki so jo Turki spremenili v puščavo, so prihajale matere tožit po izgubljenih otrocih, sirote so se zatekale k Materi, očetje, ki so izgubili doni, so prišli iskat moči. Pri Mariji Višarski je zmučeni slovenski rod naše! krepčila, milosti, ognja boi.ie ljubezni, da je zmogel pogumno prenesti strašno nesrečo. — ln ko je preteklo drugih sto let, je prišel nov, najhujši sovražnik med katoliške Slovence. Luteranski krivoverci, Strupeni sovražniki Marijini, so začeli širiti svoj pogubni nauk. Še nikoli ni bil slovenski rod v taki smrtni nevarnosti. Mogel bi bil zgubiti Marijo in z njo božjo Resnico. V tc ' nevarni uri je postalo višarsko svetišče pravi tabor katoliške vere, trdnjava Marijina, luč na gori, sijoča v temo le dobe. Velik del nemškega naroda je takrat zapustil Marijo in katoliško Cerkev. Slovenski nared pa je ostal zvest Mariji, zbiral sc je v velikih množicah na Višarjah in je obnavljal prisego: Kjer je Mati, tam je Sin, kjer jc Jezus, tam Marija! Smemo trditi z vso gotovostjo, da je Marija takrat pomagala, da ni naš narod /.ablodi) v pogubo in žalostno končal v mrzlem, razpadajočem krivoverju, marveč da je vnovič zacvel v lepem krščanskem življenju.
In v vseh sledečih stoletjih je katoliško ljudstvo slovenskih dežel prihajalo k" Mariji na sv. Višarje. Prav do svetovne vojne so se zbirali častilci od vseh strani pred milostno podobo. Ko je ležal še tanek snežen pr! okrog svetišča, je prišel prvi sprevod Savinjske doline, za njim so prišle župnije iz podjunske doline in iz. Slovenjema Gradca, potem velika skupina Ljubljančanov; na kresni dan so priromali na sv. Višarje kranjski okoličani, v poletju pa procesije z Bovškega, Goričani, Tirolci in beneški kmetje. Marijine roke so delile tu neizmerno milost, vzbujale so mrtve duše k življenju, krepile so in tolažile. Zato se je naše ljudstvo s prisrčno ljubeznijo oklenilo Marije Tolažnice itn sv. Višarjah.
Svetovna vojna tudi višarskemu svetišču ni prizanesla. Dne 24. junija 1915 je italijansko topništvo začelo obstreljevati sv. Višarje in zvečer sc je vžgal žalosten kres: Cerkev je gorela. Na mestu svetišča je ostal kup razvalin in pepela.
Po desetih letih pa se je dvignilo iz ruševin novo svetišče, tako veliko in lepo, kot je bilo prej. Italijanska vlada, pod katero spadajo zdaj iv. Višarje, jc priznala toliko vojne odškodnine, da je bilo mogoče obnoviti cerkev. Na dan, ko poteče deset let, kar je bila cerkev porušena, se bo vršila na sv. Višarjah velika in pomenljiva slavnost. Dne 24. junija 1925 bodo iz Žab-nic v slovesnem sprevodu prenesli milostni kip Marije Tolažnice na nje starodavni sedež, v cerkev na sv. Višarje. Ta dan, ko se zopet odpre vir milosti na višavi, se bodo vnovič zgrnile množice častilcev krog Marije Tolažnice. Naj bi se ta dan dvignili mnogi otroci Marijini, da počastijo Marijo v novem gorskem svetišču._
a.
s<
sc imenuje fina rujava kotenina, izdelana Iz najj boljšega ameriškega bombaža. — Po trikratnem
pranju postane snežno bela. V zalogi pri A. & E. SKABERNE — l.inbliana, Mestni trtf 10.
Razno.
Moilrmi čas. Dve fran-eoski družbi sta Sli na Velikonočno nedelj« i* Pariza v London zajtrko-vat v aeropl.inu seveda, in sla se Se isti dan vrnili v Pariz. Prva družba je ostala v l,ondouu tri ure in pol in je od letela nato oazsj; drrga je 51a tudi nazaj, a ker se je zbala vremena, ne * aeropianu, temveč po železnici.
Poinjori metulji. D« ptice. !.obilico in rit* daleč potujejo, j-' vsakemu znano. M.-nJ r.uano je pa. dr. se podajo tudi metulji na j-ot. t ele množic* aku-paj. stotine in tudi tisoče kilometrov dlM. PtOblM \Villiar.., je » Egiptu opazoval. da so prileteli me-tulji i* krajev na jug« afriSke puščave Suhare noter fcjr na An^loiiio in v> napravili pri tem S500 do 550t: kilometrov doiljo l»ot.' OI rob i puščave se dvigne.« * začetku pomladi :i pri !ejo do obaie Sredozemskega morja ra-v.vlno v aprilu. Iz Palestine letijo če/, .Sirijo ia Turčijo v balkanske de-ž.-ie; iz Kripta, Tri^olita-nije in Algerije Litijo pa kur čer morje na Frjm-o-sko iu drustnm. Na Angle- | ško pri ie;o koncem maja j ali v iač*tk t jurim, r;a i Škotsko pa en teden "Ii dvit pozneje. 1 >i-t>ili so ]i-'t • celo na datjuji Islandiji, \ do kritnor je iz krajev od-hoda č« z T(XW Uilcmetr-jv j daleč. Jsti rod ne more 1 v eč leti ti nazaj
Vi* k brvian-eosti. Pri
Mei.-inl na Sefiliji .-o roparji umorili i'.) I t sla- : rega Gioi aiinija Glamd- ! leo in njegovo 1)7 iet ;aro ženo.
|
pn -rdite pij--.!'osli. Uu- : kmet Jan LevoMe- | cki se ie zaročil. Imel je j prijatelja kmeta Jož'(a i Hruška in L-a je povabil, i da sta laroko svečam | praznovala, i'> se pravi, dn sla popila ogromne | množine alko! oln. Pita ata [ celo noč, slednjič, sta brez | ; !vf-s;i padla pod mizo in ! "ta za.-pal:;. V iiti fcoM ie bil tii lete star prcSirek; odgrizel je Levosdeckiju levo uho in mu je pregri-zei žile na sencih. Ne da bi se bil zavedel, io kmet izkrvavel. Ko se je G ruška zbudil, je ležal prijatelj mrtev poleg njega.
Dr. Ivan Pregelj:
Deva zmagovita.
Povest iz naših dni.
(Dalje.)
7. »Nobene bukvice niso tak lepe .. .-.<
Nekje v strašnih sibirskih katorgah je bilo v leiu 1916. Izobražen slovenski častnik je s tisočerimi tovariši ujetniki mrl iz leta v leto v strašnem kopr-nenju po daljni domovini. Imel je drugove in to in ono tolažbo od njih, ki so kakor on sam sanjali o vrnitvi v domovino, o zmagi pravične božje sodbe, o vstajenju zatiranih, o zarji vzhajajoče svobode bratom ob Savi. A v tisti uri je doživel svoje prvo ' oliko veselje v ujetništvu. Preprost vojak, ujetnik kakor častnik, ga je nekega tiue ogovoril: »Gospod, ali ste pravi?«
Menda sem.«
Tisti, ki je Zlato knjigo.: napisal.';-. -Tudi. Pa kaj je.«
/Hvala!« je dejal kratko vojak, pozdravil in hotel iti. Ko ga jo častnik pridržal, je povedal.
>Po pravici povem, da sem jo podedoval. V jarkih pred naskokom rni jo je dal za smrt zadeti ka-roerad. Njegovim domačim tovarišem naj jo neeem, ko se vrnem, je hotel. Potem jo umrl. Potem smo napadli. Nad srcem mi je zadržala ruski bajonet.« In čez trenutek je dostavil-: Smejte se mi, ali pa ne. Saj vem, da ni niti inašna knjiga, le verjamem vanjo. Prinesel jo bom srečno in živ domov.«
ln še verneje je dostavil-»Pn tudi Vi, gospod, verjemite mi in ue bodite žalostni, zaradi to knjige boste videli Ljubljano.« — /Kaj hočeš od mene, slovenskega sinu, mati žalostna domovina? Reven je moj dom, ubog je moj brat, moj oče ni štel pradetlov. štel je rane, ki mu jih je sekal Turek, štel je bič, ki mu je pa lal po plečih v tlakah, štel srage svojega čela, ki so gnojile grudo, ko je tujcu oral. Kaj hočeš, domovina? Nimam v.laia, komaj srčno kri še imam, da bi zate umrl, komaj še pesem iz matere, da ti zapojem... Kaj hočeš, od mene domovina? Zvestobe!! O, skromnal Hočem dati, hočem bili zvest, hočem biti kakor dedje, o'-?ije iu matere. Vero v svojega. Boga sem ohranil in jo bom izpovedal zdaj, jutri in v smrtni uri. Dobrote hočeš, domovina? Dom, kar imam. Mo.a pošten« beseda je svetla kakor nabrušen meč, moje vsakdani-? tlelo je blagoslovil Bog. Hočem biti dober sebi, bratom, žalostnim, zapeljanim. Kaj še želiš, domovina? Ljubezni? Imam jo, a povedali je ne morem. Vprašaj mojo pesem! Vprašaj mojo kletev, s katero sem zavrgel skrtmilee svete žensko čistosti iu časti, vprašaj lili klevetnike, ki so •se zbali in molčali, ko sem klical: vse za brate, dom in poštenost, \se za duše nesmrtne...«
Moj Bog, fantje! Zdi se mi, tla vendarle zapelji-yeje poje pesem slovenske novaške žalosti: Nobene bukvice niso tak lepo, kakor so tvoje rjavo oči...«
Pavle je bil spremil Jeranovo od maše. Njegova pot je šla dalje v breg. Deklica pa ni bila opazila, da je bila v družbi s fantom prešla domačo hišo iri se je zavedla šele koncem njiv, preden steza zavije po ozki brvi čez potok.
>Zdaj pa moram nazaj,« jo rekla. Fant jo je pridržal za roko in dejal.
>Samo še par korakov siopi z menoj onstran potoka v hlad.«
»Pa zakaj, Pavle,« je vprašala. A šla ie. Hladno jo je obielo v rosni sonci. Fant ie dejal pritajeno: >Ana!«
Pogledala mu je v lice. Streslo jo je. Nekak neznan človek ji je gledal nasproti. Odtrgala se je in rekla:
-Pojdem.«
>Čakaj,s je rekel Pavle in zopet segel po njonl roki. In kakor v zadregi je vprašal: >Ali se me bojiš?« >Tako čudno gledaš,« je rekla. »Lepa si,« je zavrel.
in res je cvetela pod svetlimi lasmi in zidano ruto, katera ji je bila zdrknila z las za tilnik. Svetel poletni dan, poln čudne poltenosti je dihal iz njiv in setev. Deklica se je stresla, dvignila oči in pogledala iskreno Pavlu v obraz. »Pavle, varujva se!« Spustil je nekam je-/.no njeno roko. > Zbogom, Pavle!«
Ni so ozrl. Ona je šla. Potem pa se je i/ čudno bolesti ustavila in zaklicala:
>Pavle, no bodi hud. Tako kot Jerajeva na smem.«	|
Tedaj se je šo fant ustavil in rekel: /Vidim. Pametnejša si. Ti va Zlato knjigo loviš.: >Kako misliš?« je vprašala deklica boječe. »Tako, kakor vem,< je odvrnil nevoljno. >Pj reci in taji, da mi nisi Zlate knjige poslala takrat, da bi me od Jerajeve preč spravila. Pa reci, da nte ne obsojaš, češ, da sem površen Orel. To, to si liotoh reči takrat.«
•Hotela sem ti dobro, Pavle,« je menila deklief mehko.
■ Meni je tudi tako dobro,« je rekel, ^H pasi iti ene hotela, seveda lako po svojem okusu. Zi tepčka, otroče-a.c
"O, Pavle,« je vzdlbnila deklica, •»nikoli, nikoli več lo ne bom nadlegovala. Bog ti daj srečo, hodi, kjer hočeš.;;
Obrnila se je po poli proti domu. Krotila j« solze. Tedaj .je fant stekel za njo. Zaslutila ozrla in bežala. On ra jo je v"el in ji pokril s poljubi.
• Pusti, pusti.« je vikn>'a, da je odstopil. •Ana, Anica,« je prosil. Pojdi,« je rekla hladno. »Bojim se le je strup.«
Strup?« je vprašal fant začudeno. /Strup,:; je ponovila, »nemarnost, katere te j' naučila — ona.« šla je odločno. On pa ie klical za njec »Hinavka!«
In tri tedne prej ji je bil kot Uumici na prapM prisegel, da bo zvest...	(Dalje)
je. se obrat
V tebi
BUKOVA DRVA z navedbo cene in množine ponudite Družbi ILIPJJA, Ljubli., Kralja Petra trg 8.
PEKOVSKEGA VAJENCA
sprejme takoj Vinko POŽAR, Cerklje pri Kranju.
SEMENSKO AJDO
črno in siro, najboljše graščinsko blago, in
rdečo deteljo (inkarnatko)
po 10 DIN *a kilo, nudi Fraa POGAČNIK.
Ljubljana, Dunajska cesta i lev. ii.	jtri
3'
Gostilna in mlin 'pitft.1;
živine z lepim sadnim vrtom, in vsem gospodarskim poslopjem, se proda po zelo nizki ceni radi selitve. — Pojasnila daje lastnik Jože PSbernlli, Zajasovnik, p Motnik.	3386
MLINSKI KAMNI
Bogata izbira naravnih in umetnih MLINSKIH KAMNOV za vsakovrstno meljavo proti garanciji
po zmerni ceni saino pri tvrdki -ČA0E2 in BRCAR, Ljubljana, Kolodvorska ul. 35.
V fieljšo hišo
se išče k dvema otrok«®« zanesljivo, zdravo DEKU1 - dežele od 20—30 let. — Plača po dogovoru-Naslov pove uprava -Domoljuba« pod štev.
VZAMEM V~NAJEM~(iudi kupčija ni čena) malo POSESTVO ali primer. LOKAL za 11 vrševanje sedlarske obrti v kakem večjem i" Pr°l'l metnem kraju. — K. LETNAR, Dol pri t-jnbllf^
flRIllfF moške, stare, popravljat" >'> IVLUDUlVt moderniziram. Ccnj. jrgpvce« se priporočam za preoblikovanje nemodnih1 bukov. Novi klobuki stalno v zalogi. M. KUKMA". klobučar, Ljubljana—Šiška, Sr. Jerneja cesta »1
POLET NA SEVERNI TEČAJ.
»Domoljubovi« naročniki so že parkrat Crali, da se pripravlja Norvežan Amundsen na polet na sev. tečaj. In sicer z aeropla-nom. Poskusil je že v preteklih letih, pa je prišla zmeraj kakšna ovira. Letos so se pa začeli priglašati tudi drugi Amerikanci in Angleži, in zdelo se je, da ga bodo prehiteli. Zato je hitel, kar je mogel; Ameri-kanec Ellsworth mu je priskočil z denarjem na pomoč, opremili so dve ladji, »Fram« in »Hobby«, zgradili so si dva acroplana in so ju prepeljali na Spitsberge, otočje visoko gori na severu od Evrope. Tam so poskušali in čakali. Ko je pretekli četrtek Amundsen mislil, da je vse v redu in je vreme izborno kazalo, so se ob treh popoldne dvignili in so odleteli proti tečaju. Od Spitsbergov do tečaja je 1150 kilometrov, aeroplana sta letela s hitrostjo 160 kilometrov na uro, bi morala biti torej v približno sedmih urah na tečaju. Bencina sta imela s seboj za 26'0 kilometrov, torej ne ravno preveč za pot do tečaja in nazaj. Več ga pa niso mogli vzeti s seboj, ker so morali imeti za slučaj, da se polet ponesreči, tudi druge stvari, sani, smuči, obleko, živež — za 30 dni — itd. Če se bo vse srečno izteklo in je Amundsen na tečaju lahko pristal, bo tam okoli meril in raziskoval ter se vrnil nato nazaj na Spitsberge. Največja nevarnost je, če bi se aeroplana ne mogla več dvigniti. Preskrbel je vse potrebno tudi za slučaj, da bi moral čez led in po vodi nazaj brez aeroplana. V tem slučaju bi šel s svojimi petimi spremljevalci do severne točke Grenlandije, kjer ima pripravljene zaloge živil itd., in od tam naprej.
NAŠIM RODBINAM priporočamo našo domačo Kolinsko cikorijo, izvrstni pridatek za kavo.
Najuspešnejše sredstvo za rejo domače živine je brezdvomno
»MASTIN«
ki pospešuje rast, odebclitev in omastitev domače, posebno klavne živine. Jasen dokaz neprecenljive vrednosti Mastir.a so brezštevilna zahvalna pismal Cena: 5 škat. 46 Din, 10 škat. 80 Din. LEKARNA TP-NKOCZY (zrav. rotovža), Ljubljana, Mestni trg 4
~TRGOVSKI VAJENEC
14-leten, zdrav, močan, in revnih staršev, se sprejme v specerijsko in manufakturno trgovino A. KRAVANJA v CERKNICI.	3400
Kupim suhe deske:
KREGAR, št. Vid nad Ljubljano.
0, kako prijetno!
hrastove, orehove, češnjeve. ANDREJ 3389
vzklikne vsakdo, kdor je enkrat poizkusil ELSA-MILA v obliki steklenic. Feller-jeva Elsa-mila so prava mila lepote elegantni ženi, kakor tudi mila zdravja vsakemu pametnemu možu! Pri vporabi so jako štedljiva, radi tega poceni! Dobe se v 5 raznih vrstah (lilijno-, gliceri-novo-, boraksovo-, katranovo- in milo za britje). Za poizkus 5 kosov 52 dinarjev, ako se pošlje denar vnaprej, po povzetju za 62 dinarjev pri lekarnarju EUGEN V. FELLER v STUBICI DONJI, Elsatig 16, Hrvatsko.	7045
Jalovost krav in telic
je največ posledica obolenja na sramničnem vnetju. Sigurno zdravilo za to so: BOSULIN SVECICE, katere izdeluje in razpošilja s poukom ter točnim živinozdravniškim navodilom lekarnar HOČEVAR na Vrhniki. 1 škatlja stane 30 Din in poštnina prosto, če se pošlje denar v pismu naprej, sicer po povzetju 7 Din več.	2899
Rdečico pri prašičih
pospešuje obolenje teh živali na prebavilih. Prvi znaki so: izguba teka, zasušenjc blata, otožnost, vročica, bljuvanje in slednjič rdečica na koži. Ko prašič tako oboli, je treba nujne pomoči! Zato imejte za prvo silo vedno doma zaneslj. zdravilo: SADNIKARJEV ZDRAVILNI PRAŠEK ZOPER OBOLENJE PRAŠIČEV z živinozdravniškim navodilom! To zdravilo izdeluje samo lekarnar HOČEVAR na Vrhniki in stane 1 vrečica 12 Din. Če pošljete denar v pismu naprej, poštnine pro-sto. Po povzetju pa stane 19 Din._2898
Najboljši
Šivalni stroj Je edino le
Josip Petelfnc-a
znamke
Gritzner In Adler
za rodbino, obrt In Industrijo Ljubljana Mlai Prešernovega _ ,	spomenika, ob vodi
Pouk v vezenju brezplačen. Večletna garancija.
Delavnica asa popravila Na veliko	Telefon 913	Na malo
Din poštnine prosto,
Belo platno
trpežno „Trstu m 12 Din, močno „Savau 13 Din. Slovensko platno Belo močno 16 Din, line „Boogradu tkanine 17 Din, zelo fine tkanine -Gorica" za srajce 19 Din, posebno fini natorel šiion 92 om 22 Din, razpoSilia veletrgovina R. Bter-meckl, Celje ftt. 19. Ilustrirani oenik z čez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razno manuiakturno robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Naročila čez 500 Trgovci engross cene-
FflBlillll 8 3UR3EVEG
LJUBLJANA jj Stritarjeva ulica St. 5.
Priporočava se slavnemu občinstvu pri nakupa BLAGA za OBLEKE. Največja izbira svilenih RUT in ŠERP. — Postrežba solidna ter nizke cene.
w	k
t B i i
Ni
Ljudska posojilnica
reg. zadruga z neomejeno zavezo V Ljubljani
Obrestuje hranilne vloge po najugodnejši obrestni meri, vezane vloge po dogovoru ter brez vsakega odbitka.
Svoje prostore ima tik za frančiškansko cerkvijo, v lastni palači, zidani še pred vojno iz lastnih sredstev. Poleg jamstva, ki ga nudi lastna palača, veleposestvo in drugo lastno premoženje, jamčijo pri Ljudski posojilnici kot zadrugi z neomejenim jamstvom, za vloge vsi člani s svojim premoženjem, ki presega večkratno vrednost vseh vlog.
Hranilne vloge znašajo nad 260 milijonov kron.
:xxxxxxxxxxxxxxxxxx
N N K N M N K N N M K N N
m
M
'najboljši in vendar najecncjši stroj za rodbino in obrt. Nadomestni deli za vse stroie.
J. Goreč, LTubljana,
Palača Ljubljanske kreditne banke
Naiboliša kolesa najceneje.
Vsakovrstne dele in opremo__
() Ce potrebujete elektromotorje ali ()
Oče hočet izgraditi električne cen- / \
trale, obračajte se na:
()v	. 0
0 o
() Seleaiburgova ul. 7 0
() Poset inženirja je brezplačno na () razpolago.	Q
^ o, ' ov
/
IC o s e
Koroške, preizkušene, garantirano iz Ia jekla, dolge 60, 65, 70, 75 in 80 cm, po
Din 2S'— za komad,
Ako naročite 6 kos, dobite eno zastonj In vse poštnine prosto. — Kose ra/.pošilja proti povzetju
PROMETNA. TRGOVSKA D. D. Ljubljana, Krekov trgi IO.
Jugoslovanski kreditni
zmi v Ifui
P*i£si*i|šra trgr štev. S
sprejema l ranilne vlege in vloge na tekoči račun ter jih obrestuje najugodneje. - Vezane vloge obrestuje po dogovoru. - Podeljuje proti dobremu poroštvu osebne, trgovske in obrtne — posebno kratkoročne kredite.
7oln ua$nn f Zopet d?.spČla velika ">no.
tuiu V CM, MU • žina najboljšega manulak-turnega blaga v krasni izbiri, katerega prodajam po na novo znižanih cenah. — Za birmanske botre in botrice vnaprej poseben popust! Dalje imam veliko stalno zalogo najboljšega splitskega CEMENTA. Posebno priporočam cenj. kmetovalcem moje priznano najboljše KOSE, koje procia-i )am p0 Specialno znižanih cenah. Za vsak komad i jamčim. Za cenjeni nakup sc _ najtopleje priporo. ' čam in jamčim za dobro blago in vestno postrežbo.
J. MENART, trgovec, DOMŽALE.
TvraKa f. ia;!ra sin
mtzčirstvo m z.aicou ncltšiv.
Priporoča omare z ladelci in tudi visoke iz mehkega in trdega iesa, postelje, mo-droce. žimnice, žičnike, stole. mize. sploh vso hišno opravo dobite le
POZOR ! - LEPO POSESTVO
v izmeri 30 oralov, v Ničnem št. 2, obč. Dol pri Hra^niku, na katerem sc lahko redi po 7 glav živine, s štirimi gosp. poslopji, takoj naprodaj, radi dvojnega posestva. Posestvo obstoji iz njiv, travnikov, sadonosnika in gozda. Oddalicno od rudnika Hudajama tri četrt ure, od farne cerkve pol ure. — Več pove lastnik Jožcl Golovrh, p. d. Marinko, Gornja Rečica 69, poS'.a La3ko.
'	____- a v
tršlikovo lubje, spod'e:.kovo - ušivčevo seme, ar-r.'ko, cvctje itd. itd., kupujem. Zahtevajte cenik z navodili. - ED. PIŽLER - VRHNIKA. 3163
V vsako hšo »Domoljuba4!
I i mm\
] i m " s 11
»Ljubljani, S*. Petra cesto I?
no nainiiiih ccnal,.

m Jfm t- : ' . ^
Najpopolnejši
ST0EWER
Šivalni stroji
za Mvilje, krojače in čev'jarie ter za ▼aak dom.
Preden ti nabavite »troj, oglejte ti to izred«ost pri tvrdki
L, Baraga,
Ljubljana Sc enbu n u
Brezplačen pouk. 15 letno jamstvo.
Na!c€fiiciš€ §imm fcrlffcf
ZDRUŽENE OPEKARNE D. D. LJUBLJANA
MIKLOŠIČEVA CESTA 13
prejo VIDIC-KNEZ tovarne na Viču in Brdu nudijo v poljubni množini, ia!;oj dobavno, naibohš« preizkušene modele stre n'kov, z etio ali dv*ma za reznmn, kakor tudi bobrovcev (bjber) in
•b««® zidno opeko
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba I
Leiošnio košnjo trene in nemške detelje
bo prodajal na binkoštni ponedeljek, dne junija 1925 ob 2 popoldan Iv«K1 ; n Z IZ tub ane pri Ančnikovem kozolcu v Sp, Šiški.
KAMNOSEŠKA. INDUSTRIJA
ALOJZIJ VODNIK
LJubljana, Kolodvorska ulica 28-34
Staln i zaloga čez 300 modernih .pomenikov. !z6.e1"'' rodbinskih grobnic, mavzolejev, altarjev ln vaen c« kven li teretavbnlli dal. Marmorno ološče v vaeii vaj Z'i n ,blitvo, trgovine, mesnice. Stikalne pi°° za elektriko, obloga »ton Itd. po zmernih ce""
Zadružna gospodarska banka d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta 10 Brzoiav.: cospobanka.
v lastni palači (vis a vis hotela „Union").	R*inn t>°«««»	u"d* T Uf-"u
Telefon št. 57 in 470.
Račun postnega čekovnega urada ta Slovenijo
It 11.V43	,	..	it. 39.0SU
Podrnžu.ce: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled. Kapital in rezerve skupno nad K 60,000.000 -, vloge nad K ©00,000.000—
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, iombardira vrednostne papirje, daje v najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodala kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogon
Amerikanskt oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije.
izdaja konzorcij »Domoljuba«.
Odgovorni urednik Josio Grošelj v Ljubljani
Tiska Jugoslovanska tiskarna-