' £ ^ Ö" ^ ^ ^ ^ iy^ * # ^ £ "* ** }~Q~ & ~&~ &~&~Q ~&Q' * ' & "• •«£> T j£> T jfifcT 4^ 7 -A 7 ,»££ T ^*(r T ^ ' Ö> " ij> ". Ö'^"Ö"Ö~ )£|» 7 4& 7 .$> ^~^~^~^~^~^~^!'~^?'~*&'~'*' r^ 7£f7^7,s2>7.&T^7 ^ 7 J3f 7 ^j ^* 7 #* v#.'^'# * #^• * ~ ^ ^# *'' 4!> 7 4*> 7 Jjfr 7 42t 7 |^ 7 ^ 7 4j> 7 j£ 7 ^ ~ V7^7£>7 45-7j*>7 &T4*fr7$Jfr7&7.; •4^~^~^~^~^7£j.7iy7^ir7j!5j, <ö : ^ T ^ T i> r ^ T ^ ~ ^ f ^ r ^ * ~ # t' ^: & 7 ^ 7^ 7 ^ 7 # r ,& 7 ^ &7^7^>7,&7^7j2fr7^7jjj.74& Tj f*&~- &^4**&*&*:&*&*&*** >>7j2fr74£j-^&7*fr7j£7jf>7.$'7j&r.l3 \&t'#7^ ~#?^7#?^7,&7,i> * 7 ^ 7 ^ 7 <£ 7^ 7 ^ 7" ,& 7 ,& 7 ,& 7 g» h, i, j, k, 1, m, a, g, o, p, r, s, i, z, x, t, u, y, v, if. Vse se izgovarjajo, kak dozdaj. Le pridobe io noro zaponki: c sunce, mesec, serce. i) rjegova rjiva. s se si se nasitil. < vaša pasa lepša. z zemla , zakon, merzlo. x xelim dnxnost. 7 dysa, vysta, lydje. •q reifem veq qastiti. Vse dryge reqi na zgovarjarje, zlagarje ino brarrje naših irerk ostanejo, kak dozdaj, najmreq: Vsih 27 pismene ali knixnih i[erk se razloqi na dvoje. Ene se velijo glasniki, dryge tihniki. Glasniki so tiste pismence, kere se vsikdar z' mirno odpertimi vystami na glas zreifti morejo. Nih je 6: a, e, i, o, u, y. Oni so večkrat nad sobo poznamlani, ino se morejo, ä, 6, i, 6, ü, y, na dugo, a, e, i, 6, ü, y, bole kratko, ä, e, i, o, ü, y, pa vseli jako hitro zrequ. Na priklad: nät, led, zid, dvor, dug, z "j f fh s sh ü zh 5 dyh , brätbräta, kmet kmeta, nit niti, nöx nöxa, gutj güija, kry h krylia. Polek zgoniih zosebnih glasnikov se so zaponki 4 dvojijni, a lipa le te, t[i za sobo ne maj o glasnika: aj, ej, oj, uj, n, p. zdaj, mej, tvoj, huj, plajx, jejd, klojc, plujx. Z' glasnikom za sobo, pa se zgovarjajo razločno, n. p. sa-ja, me-ja, ro-jak, zvu-jan. Tihniki so tiste pismence, kere se brez glasnika le tiho ino mutavo qyti dajo. Niti je 21, b, c, d, f, g, h, j, k, 1, m, n, g, p, r, s, 8, z, x, t, v, tf. . Vsaki tihnik se more vsikdar ijisto zgovoriti, ino posebno so pridoqi tihniki jako tjisto zgo-varjati: P d t f v berem perem o d dva otava far var S k s z « X gos kos sit zid sala xala Glasnik sam, ali tjdi s'tihniki zloxen ino na enkrat zreqen, i{i niq ne pomeni, se veli zlog: ba, di, ro, iju, vra, zre, cvi, strv, hoj. 1i pä glasnik s'tihnikom zloxen, na enkrat zreijen, xe kaj pomeni, se veli beseda: ja, ti, on, mi, vi, sad, blisk, štor, raj, loj. Keliko mä beseda glasnikov, teliko glesta zlogov: kni-xi-ca, ma-lo-ve-den, dvoj-qet. Za zlägarje si posebno zaponi tote pazke: 1i dva glasnika v* red stojita, vzemi, pervega k' pervemi, drvgega k* drjgemi zlogi: No-e, Mo - ab , Jo - el, I - za - i - a. Ti msd dvema glasnikoma le eden tihnik stoji, ga vzemi k' pridoqemi zlogi: je-len, o-sa, si-la, ro-goz, ne-vo-la, na-va-da, na-dela-va-mo. Ti dva tihnika med dvema glasnikoma stojita, vzemi pervega k'pervemi, drvgega k' dry-gemi zlogi; sun - ce , zvez-da, res - nit; - nost. Ti najdeš tri ali se vet[ tihnikov med dvema glasnikoma, se vzeme naj berxej le zadai k' pridoqemi zlogi: skerb-nost, kerst-nik. Ti je beseda z' besedo zloxena, se razloxi, kak je zloxena: Zla-to-vrarj-ka, bra-no-vlek, pro-so-mla- tec. Svetlese pazke od zgovarjarja ino zlagarja Slovenskih pismene, glej knigo po imeni: 2d)t* budj b« roinbtfrf)en <š?ptad)e, ein SSesfudj jur grünö* liefen grlermmg berfeffaen für Seutfd)«, gur »ollfonu tticnerett Äemunifi ftt* ©loivenen. * ■ A B C D a b c d a v c d J K L M j k 1 m J Ä £ M i k l S 8 Z X s s z X 6 * ■ J ac E F G H I e f g h i S & f 7i S e f a l i N N O. P R n pop r jVf 0 9 91 n n o p t T U Y V H t u y v y f u y v % t u u v y 8 i. a e i o u y ba be bi bo bu by ca ce ci co cu cy da de di do du dy fa fe fi fo fu fy ga ge gi go gu gy ha he hi ho hu hy ja je ji jo ju jy a e i o u v ka ke Jki ko ku kj la le li lo Ju Iv ma me mi mo mu my u a aie ni no nu i\y ga ge gi go gu gy pa pe pi po pu py ra re ri ro ru ry 3- a e i o u y sa se si so su sy sa se si so su sy za ze zi zo zu zy xa xe xi xo xu xy ta te ti to tu ty va ve vi vo vu yy t[a qe iji ijo qu qy 9 4- a e i o u y ab eb ib ob ub yb ac ec ic oc uc yc ad ed id od ud yd af ef if of uf y£ ag eg ig °g "g yg ah eh ih oh uh yh aj ej — oj u] — 5- a e i o u y ak ek ik ok uk yk al el il ol ul yl am em im om um ym an en in on un yn ag eg iij og lig yg ap ep ip op up yp ar er ir or ur yi 6. a e i o u y as es is os us ys as es is os us ys az ez iz oz uz yz ax ex ix ox ux yx at et it ot ut yt av ev iv ov uv yv aq eq ii( oq uM yq a. e bak ber cap cev dam del fär — gaq gen hak het jas j ex a e käd kep lax lčs mak med n.it nex gan gen pav pet ris rez a e sad sel sap 8<*t zar zet xal x6n tat tep val veq qas ijes 7- i o biq bob cim cot dim dol fig _ giz gös hix hod jil j6i{ 8. i o kit kog lim löv mir moq nit nöx gim rjon pii) pod ril rob 9- i o sir sol sig sop zid zob xiv xol tir top vil vol ip'n qop 11 7 hut bvk cu8 cyr düg dyh — ivr guq gyl hu8 hyb ju d jyg u v J küq kyp luk ]yq miiv myd nul nyd i) us gyn puh pys nuj ryq " J sug syk 8uk sytn zur zyv xuq xyl tul tyh vük vyk qük ijyl J1 10. a e i o u y sla sie sli slo dru zvy zna vre vri zlo glu ki v vsa pre vxi sto spu p] v psa pse psi dno zvu dvv dva dve tri kdo blu zdy kda xge imii smo kru psv tla sme vsi vso slu smy 11. a e i o u y » ast eiit ilc ovc urs yrk ask est iak ost ukt ypt ark elk ist ont uijt yvt aijt evt i nt ort ulk yst avc eks isk oijt ur k ynt afft ert itit opt unt yst alc erk irt orc unc yp.s 12. a e i o u y slat vrei[ xlic štor drux klyn znak prek bzik smol slug plvg vsäk Xrjet dnik psov zmuk klvij brat smeh krli[ fclog grum zdvt mraz svet küu zvon kvug klyk zlät sres cvlif plot spun p'/l vran xl£b gnid trot zvuk zvvk 12 a e past pei[t last vest bark yelk gare cevt rast bezg pask kert tele verr( a e plast cmerk hrast glest prask dlesk spare tresk slast klene krast smert smrad brest 13- 14. i o blisk grozd glist zlost zbirc drozg svink klopk stisk krolk spilk kvoqt zviht skvorc ij 0} — boj ■—- do j — joj — loj — moj — roj — voj u J turs tyrk kui[t vysc burk vyrij \{unt fynt sune sJt{t punc dys k xui[k mylik u y plunc gry'sk sxjunt zvyst zmuvt zgjbt zbark brjst skui[t slyxt zinuqt skypt zbulk spyst "j J) baj —1 huj — ju j — luj - mu j — ruj —■ vuj — i o vile love pint gost vis k nore gizd gork cisk korc pit[t zorij lisk post aj ej daj gej gäj hej jaj jej kaj mej naj pej raj sej vaj vej aj ej jajc jejm gajk jejd plajx vlejt lajt zlejt mlaJ8 sejra zajnk glejd znajd vjejd da-ija, dy-sa, go-ba, hi-xa, ja-ma, ka-xja, ko-xa, me-ja, me-ra, mi-za, my-ha, noga, i)i-va, pe-na, pe-ta, ra-ma, ro-sa, so-ha, 8e-ga, ze-ba, xu-na, te-ija ve-ra, ije-la, de-te, i-me, Ii-ce, o-]6, pe-re, piše, pu-re, de-lo, ko-lo, me-so, ne-bo, se-no, si-lo, xi-to, vi-no, qe-Io. 18. bo-ben, go-bec, go-lob, ka-men, ko-ren, ko-nec, la-ket, me-sär, o-bed, o-gon, o-ves, o-tj/ik, po-tok, ra-zum, ri-bii{, ro-gel, se-ver, za-vec, xe-lod, va-lek, veter, uy-dex, vo-gol, vi-her, pre-laz, plamen, sla-diq, mi-lost, o-bist, po-vest, ra-dost, sta-rost, qe-tert. 19. ber-sa, ov-ca, prav-da, tox-ba, vih-ta, 17- 1J 16. ij oj uj yj — 80j'k hujd -— — trojk mujt •— dvojk bujt ■— — klojc vujd ■— — hojk hujs •— — vojsk rujht ■— — svojk plujx >— i4 drev-je, sed-lo, ser-cs, sim-ce, spär-ca, pras-ka, dux-nik, vernost, qes-nek, glavnik, jeq-men, bfq-gak, gos-pod, sveq-nak, dek-la, lad-ja, maij-ka, mez-ga, met-Ia, mrav-la, veq-nost, pis-mo, plai-nu, zer-no, rox-]e 20. bo-ga-tec, de-la-vec, de-lav-nik, gos-po-da, ka-me-ge, di-vi-cu, La-kon-ca, ma-qi-ha, ma-ti-ca, na-va-da, o-ta-va, po-li-ca, po-sod-ba, pse-ni-ca, sa-bo-ta, sla-ti-aa, ve-qer-ja, do-vol-nost, per-ho-läd, go-ve-di-na, le-de-ni-ca, raz-ve-se-le-xje. 21-be-xäj, dryx-bag, kos-tarj, li-saj, ver- säj, mlaj-se , rojst-vo, vojs-ka, po-jed- ni-ca, po-huj-8ä-va-ge , od-me-tä-va-rje, po-prav-laj-mo, na-de-la.-va.j-mo', vsa-je- ni-ca, se-jan-ca, po-vo-jc-ni-ca, vu-jan-ca, za-svo-je-ije, vuj-gi-baq, bo-jeq-nost. 22. An-dräs, Bar-ba-ra, Ci-ril, Da-vid, E-Ii-za-bet, Flor-jan, Gre-gor, Hi-gin, I-van, Ja-kob, Kil-jan, Lu-kas, Mar-ko, Nik-lav, No-nas, O-til-ja, Pa-vel, Ra-fa-el, Se-ve-rin, 8y-men , Za-ha-ri-as, Xi-dovs£-vo, To-max, Ur-sa, Vik-to-rii., ^eh. »5 23. Ja sem mladi. Ti si mlajši. On je naj mlajši. Mia sva zdrava. Via sta do-volna. Ona sta vesela. Mi smo radi pri vas, Vi ste radi pri nas. Oni so radi pri ogih. Ona je bila marna. Ono se je vyiplo dobro. Mi xivimo radi. 24. Drevje nam rodi sad. S' tersovja se bere grozdje. Med vinogradjiimi sepi se zorijo perve jagode. Z'ijive dobivamo sil-je. V ogradi cvetejo roxe. Po travnikih se spravla seno. V lesih, najdemo gobe. V zasadi si redimo mlado drevje. Pes laja ino odegäga tate. Mauak ino mäqka lovita miši. Koköt popeva v' noiji ino tydi skoz den. Kokoši nam nesejo jajca. Golobi so krotki. Reče ino gosi so rade v'vodi. Puran ino pura si rada t^obo povesita,ino svojo perje nasersita. Pisan-ci so radi kvokli pod peroti. 26. Krava nam dava mleko. Bikma mot|-ne rogele. Tele se rado berca. Osel je z' boxno kermo dovölen. Kog jej oves, 1 detelo, travo, seno, ino rezano slamo. Kozel smerdi. Svige majo setige ino rova-jo s' herlcom. Prasci so radi pri prašiči. Podgane delajo v' hrami kvär. 27. Vtiqi popevajo. Sers&ni, ipneli, obadi ino hrosi bernijo. Mele nosijo trosine, vosek ino med. Pavuk prede na stene mre-xe, ino si v'ge lovi myhe. Metyli postanejo is oliljenih gosanc. Komäri näs radi pikajo. Ivanova myha se sveti, kak ogen. Obäd mä rogele, kak jelen. 28. Kert rova v' zemli ino gybi travo. Jazbec kvari tyrsico. Zavec gyli mlado drevje. Jex se kota po lesnih gryskah, si jenatekne ino gre k'svojim mladim. Thor ise jajca. Lesica lovi kyre. Medved premetava roje, ino kradne mčd. Vük pod-kaple hrame, ino odnäxa xivino. 29. človek je imenitnesi, kak vsaka stvar. Oa se s' svojim pogledom ravna proti nebi, se zna skos svojo pamet dosta lepega na-vytuti, zna skos svoj rezum spoznali ha-sek vsake reqi, se zna celo Boga dovediti, i6 17 I zna Boxjo volo spoznati, dobro od hujdega loqiti, dobro vqinfti, hujdo zaverqtiino se s' svojo nemerjöuo dyso na veke zveličati, 130. Adam ino Eva sta bila perva idove-ka. Matuzalem je xivel devetsto devet ino šestdeset let. Abraham je ostal na sredi grešnega lystva praviqen. Mojzes je dobil od Boga deset Boxjih zapovedi. David je s' pastirskega stana postal kral. Salomon Ije postaviti dal v' Jeruzalemi tak lepo cirkvo, da ji je ednake na zemli ne bilo. 31-Od zaqetka sveta do Kristusovega rojstva je preminulo stirijezero let. Vse-demdesčtemi leti po Kristusovemi rojstvi se je Jeruzalemsko mesto skos hujdo vojsko tak porysilo, da je ne kamen na kamni ostal. Svet stoji xe blizo sestjezero let. Ino kak dugo 8e de svet stal, nieden tjla-vek ne zna. 32-Na nebi vidimo sunce, mesec ino zvezde. V zraki visijo megle. Pod meglami lezejo vtiui. Zemla mä brege ino dole, ravene ino dnike, sjhoto ino mokroto, ka- iS mege ino brvnec, drevje ino travo, stvari ino lydi. Vse tote reip je dobrötliyi Bog stvoril nam k' veselji ino iiaski. 33-Sunce nam dava svetlobo ino toploto. Keliko duxe ino blixe nad nami ono sija, teiiko dug8e ino svetlese dneve, ino tydi teiiko toplej mamo. Keliko nixe od nas ono svoje rumene xäre stranski na nas opira, teiiko kraqese ino temneje dneve, ino tydi teiiko merzlej mamo. 34-Sunce nam sko-s svoj istok ino zahod nar<-di den inonoiT, skos svojo viseso ino nixeso sijarje pa štiri letne uase, najm-req: Protiutje, leto, jesen, ino zimo. Bres sunca bi zemla veu_no temo ino strašen mraz mela, ino niq, celo nii{ ne bi moglo rasti ino xivtti V nekih noifah nam sveti mesec, ali-pa le slabo ino bres toplote. On se nam kaxe operviif kak serp, te polokrugel, nato ves okrugel, zadniq pä, kak serp, na opak. Skoz dtin ga le tak dugo vidimo, dokeliq sunce mouno ne obsine ino ga 19 zablisL Tjdi v* noqi ga nam megle do-£ takrat zakrijejo. 36. Okoli meseca se bliskeije v' noqi na jasnemi nebi teliko zvezd, da jiji prešteti ne moremo. One se nam vidijo male, kak daleijne lyqi; alipä vnoge med ijimi, so vekse, kak naša cela zemla. Vidijo se nam tak male le zato, da so odvise da-Iei[ od nas. 37-Tak dale-q od nas so zvezde, da bi na zemli streljena krvgla do i)ih vise dvajsti, trideset ino slirideset let mogla hitro leteti,, ino se itak ne bi vsih doletela; kajti, keliko mense se nam neke zvezde vidijo, teliko dale od nas so. 33. Megla postane iz vode. Ona je oper-vitf na zemli, okoli nas tjasi tak gosta, da nikam ne vidimo. Nato se vzdigne na nebo ino po zraki plava. Tam se qäsi maliq-kemegline sragici edna na drygo namerz-nejo, dobijo spodöbo belih, ijetero^ petero, sestero voglastih mincer.ih zvezdic ino pii-letijo na zemlo. Temi se reqe: Sneg gre. a o 39-mai se maliijke megline sragice nalovijo v' mense ino vekse kaple, ino kda tote dolkaplejo, pravimo, da dex gre. *Iäsi tote kaple v' zraki zmerznejo na led, ino zmerxgene na dno kaplejo, ino tak, pravimo, da toija gre, kera nam pobije veijkrat pola, vinograde, drevje ino travnike. 40. U/Ced mealami de tudi nabirajo ocvepleni oaneni dlavif de potim v ou-laki tadpovijo, OdvetLio VdO neuo ino zemlof ino 0travno dpravito» de teile vlidkati ino germett- Uno kam vlidk ali rraUni oaen v aodi f tam f pravimo , je vlidk ali arom vdani. (Jn vuixae veukrat hrame ino dreva. (JO r 41. ofnect, dex, toVaf vlidk ino arom do nam k totemi hadki: ojnea mo dex 31 poma'yeta pernio, da na* V4e lepo ine rodno rade. J o V a mo arumdki dtran pa ravnata hujde ludi na pobolmne xivlena f doure pa v krepodti terdita. yjri vdik totih revah de zato moremo po cßoxu voh ravnati. 42. (Jkoli cele zemle je zrak; ino *>eqo-va potreva je telikaf kak dunilna dvet-lova mo toplota j kajti tijdi vrex zraka ne more niu radti ino xiveti. /Srak na vreaih ino velikih ravenah 4-e Vi-dten ino zdravem» kak v dnikah ino velikih med ta/i / zato najdemo na ao-rah tudi zdravese ludi f kak v dolinah ino pri dtojei/ih vodah. 43-/crak -je liaöi topelf Vciöi mer del f vadt Mihi f yadi moker f mo de dkoro preveno aivle. U lovek mo vdaka xiva stvari VeQ'a <*f™° popreilmle, mo de vrez j5W« naalo zaduši. J udi drevte mo vdaka trava f kak nitro de il Irak odvzeme, k meati v dehne. (I ' 44- t/oole moqno de zrak mute, hole, ■hravimo .jiive veter, kajti veter 4edru-qeqa mil n.e, kak qiöane zraka, umetnini vetri dO itirte: *JyQf aever/ filter nak f vevernak. UwQ p eye od pol-dneme&cif aever cd poinounega dtranaf jiiternakod dununega idCoka; vevernak od dunyneaa zanoua. Jvai töplen je ?/«, naj merzleM je dever» (J öuropi prebivamo mi. (J Jtz-41 4e dtver-fen pervi vlovek. O %/tfnki dO lydje od dunvne vrovme Verni. O' ^Ameriki mato lud te te den; kda 4e pri nad noiu U */ludtraLi 4e nepri-atelno ccivetu 52. oz hrenov de kopa xelezo; ocel. olov, dvinec, med> kotel, drebro; zlato, u nekih vrectih de natde tiidi dol. •z6 . *7 öni vreqi pa piv teto celo oaen f natm--reU : ötna na ojicildkemi, mo Uezuv na jVeaholitandkemi. Jvaf Visen vreqi po celemi dveti dO v isLmeriki. J\a vdik vtdoki/i vreaik ie dtravno merzlo. teliko merztet f keliko visen 60. i 53- ■ ^/rted pernato dtvctrfo je pav nal lepn f kralivi nai mennf vtruc pa naj vekn. Kacini je veku ino dodta Visen} kak kon. (Un znede vdako leto tridedet ali stirdeaet telikih jajc, kak čredne tikve, ino z ednim -jajcom de dva ali trije vloveki lehko nadit/jo. is/fted mdekti pa m de do d ta m&nve dtvan znatdeio kak taline spice. 38 54- ötirinoxnin ötvart na zemli f 46 člon naj veksi. (jn -te tak mouen, da ödem ludi lehko nede. i&k**~ &-**-** '-*? &k& ~&k& ' & - G k&^® k® k* '-•& if* ist i& ^