msm mum f

L« VLf št« 7 („Jutro« xul, it. 38 a) Ljubljana, ponedeljek 1$. februarja 1932
« T f; ,f
< V ! I • «» ' «« V "v «<M

Cen? 2 Dir
tlpravinšivu. Ljubljana. Ktutfljvva olirs 5 - IVMnn H S122. 3123. »m 812& 11 ah In**traln< »ldH«k; Ljubljana, Selen-Niruova ul - f«l 8492 ia 2492. Fldmtni«« Maribor. A.lnknan<lrova emcu M 13 - Telffitn it 2456 Podružnica C«l)e Kim*no»i ulica
*tt- T»Moo » 190. Pd«1>	JnMnina: pri kolodvoru
Podružnica Novo mesto: Ljubljanska
«wUi St 42 pvtrnžnim Trbovlje: v bili dr. Baom>
nnn<»r|ii

Ponedeljska izdaja
Pocednljska is>i«|» »Jutra« izhaja vsak punetlHlieb (jutra i - Naroča *m p«NwbH| in	po pošti preja-
tnana 4 Dm. po ruznašaleib Odstavljena 5 Din mesečno.
UrotniMro; Ljuuljana: Knafljeva uhea S Telefoa St »122. »123 3124 8125 in 3120. Maribor AI«k*itn<frova ee*Ui 13 f»
lefon St 2444» lpnn<rf.t 2hH2> Cel j« KiimNivi ul S r«M<m *t 190
Roknpid a» nr vrača ;o — Oglasi oa tarifu
SMUČARSKI PRAZNIK SOKOLSTVA
Odlični uspehi pri tekmovanji! za savezno smučarsko prvenstvo v Bohinju — Prireditev se je obnesla v vzornem redu
Velik praznik Sokolstva je zopet za sami. V soboto in nedeljo so merili svoje moči naši Sokoli - smučarji, da pretehtajo svoje sposobnosti, da pokažejo nam vsem svoj napredek v »beli umetnosti« in se obenem določijo najkrep-kejši, ki bodo vredni in sposobni, z uspehom zastopati SKJ v bližnjih tekmovanjih slovanskih sokolskih smučarjev v Strbskem Plesu.
V kratkem času dobrega tedna je bilo zaključeno dvoje velikih tekmovanj. Pred tednom so v Kranjski gori dobo* jevali prvenstvo naši športniki, danes pa v Bohinjski Bistrici naši Sokoli. Oba zimskosportna centra Gorenjske — Kranjska gora in Bohinjka Bistrica — sta drug za drugim slavila praznike belih oolian. Prva ie bila vsa v veselem razpoložen iu. srečna, da je imela v svoji sredi toliko zdravja in mladostnega
vernik, 2:49 2 petini, Smolej Franc. Jesenice, 2-59 1 petina, žigman Viktor. Tržič. 3:03 Knao Leo. Kraniska gora. 3:03 2 petini, Ravhekar Tomaž, Jesenice. 3:08 2 neti,ni Gašperin Jože. BI. Dobrava, 3:13 2 petini
Izven Konkurence je prisnel na cilj v najboljšem času 2:02 br. Lojze Katnik. član tesen,škega Sokola
Med tem ko se je vršilo tekmovanje v smuškia likih, so tekmovale
članice na 6 km
Ob 10 so startale Izpred Sokolskega doma Proga je bila srednje težka z višinsko razliko 60 m Potekala ie od starta ob cesti orofct Sv Janezu čred vasio Rrod je zavila ,-iazai preiro Dobrave in m'mo vo-iaške karaule skozi cilj pri Sokolskem domu
Prisnele so na cilj:
Ažman Zdenka. Sokol Kranj. 32-13. 'Ravnik Ivana. Sokol Jesenice. 33-57 Lebar
...	.	Mara. Sokol Bled. 34-16. Lah Miea Sokol
zanosa. Ni zaosta: Bohinj. S ponosom | j^^ce. 35:24. Della Valle Lizi. Sokol Raje sprejel armado Sokolov in skrbel za- dovliica. 36-00 Ravhekar Ivanka. Sokol 2i-
nio z vsemi močmi. Vsa vas je bila razgibana, posebno zanimanje pa je veljalo tekmovalcem in tekmovalkam. Na krajih prireditev je bilo vedno tudi polno domačinov, ki so z največjim zanimanjem sledili tekmovanjem.
Bohinjska Bistrica z vso svojo široko okolico pa tudi ni prikrivala svojih čarov. Sveža zima, novo zapadli sneg s svojo čisto belino, ki se je izpod nog smučarjev dvigala v srebrno se leske-tajočem puhu. zgoraj pa brezoblačna. temna modrina z žarečo oblo, — vse to je odevalo svet v prešerno lepoto, ki je poživljala in razveseljevala vse, ki so prišli praznovat smučarski praznik Sokolov.
Kranjska gora in Bohinjska Bistrit« sta letošnjo zimo dali smučarstvu svoj pošteni tribut. Lepote teh dveh divnih naših krajev so se naužih tisoči in jo dalje raztrosili po naši domovini. In ti-oči se bodo zopet vračali v njun objem po zdravje moč in lepoto, ki leži neizčrpna v teh. kotih Gorenjske in njene rajske zime.
Boh. Bistrica. 14. februarja.
V soboto započeta smuška tekmovanja •o se danes nadaljevala že zgodaj zjutra; Je bilo vse na nogah Na slnočnji seji v dvorani Sokolskega doma so bili določen' sodniki, časomerilc., nadzorniki in kontro le prog. Ki so morali biti eno uro pred pri-četkom tekmovanj na svojih mestih Žara d: hudega mraza (zjutraj je bilo žfvo S"-e bro 24 stooinj pod ničlo), je vodstvo te k^m sklenilo, da bo start za smuški tek č'anie na 6 km namesto ob 8. uri šele ob 10 uri
Točno ob 9. pa se je pričelo tekmovanje v slalomu,
ki je esno najzanimivejših v smuškia disci-pl.nah Pri slalomu, tekmovanju v smuških iikih odločuje predvsem tehnična tzvežba-nost, odločnost in prisotnost duha Tu pride do izraza vsa eleganca raznih smuških likov, zavor in zavojev Gledalcu se ne nudi nič manjši užitek Kakor pri smuškia sko kiii Pri mednarodni!! smuških prireditvah so tekme v slalomu najbolj privlačne. Privlačnost pa je tudi v tem. da je pri primerno izbrani prog, mogoče zasledovati smučarja od starta pa do cilja Kako lepo je opazovati tekmovalca, ko naglo drsi po beli strmini, se vije skozi ozka vrata med zastavicami, se v ostrih zavorah okreta le ▼o in desno, da ga za čas zakrije pua srebrnega pršča 2e bi mislil, da je podrl vse zastavice ln da leži v suhem pršiču. a ko st pa bleščeči lesk poleže, je tekmovalec že skozi naslednja vrata, izogibajoč se gosto zasajenih zastavic s snretno izva janimi tiki ^n hiti po Kapricidozno izpeljani piogi proti cilju...
Ni pnpravuejšega sredstva za smuško propagando kakor je slalom Tu smučar res pokaže vse kar zna in zmore Ves na por in sposobnost tekmovalca pri smu škem teku je za gledalca prikrit, pri sla lomu pa je tudi laiku mogoče, da opazuje in presoja potek na vsej progi.
Proga ki jo je izbralo vodstvo za današnje tekmovanje v slalomu, je bila nasproti bistriškega kolodvora na pobočju hriba Selo Dolga je bila 2370 m z vi&ln-fiso razliko 150 m 2e po naravni površini dokaj težavna, je bila proga izpeljana tako. da je sličila težjim slalomskim progam
Vodstvo je bilo vzorno, številni sodniki ob progi so vestno vršili službo Le tako je bilo mogoče na tako dolgi progi in pri 36 tekmujočih zaključiti slalom v dveh nrah.
Glede smučarjev bi bilo omeniti, da so skoro vsi bili na tekmovalnih ploaih Ne kateri med njimi so imeli ie povsem zdrsane robove. V takih prilikah so dosežen,
rezultati odlični.
Za mednarodne tekme v slalomu pa »i bodo morali naši tekmovalci nabaviti Krajše in širše smuči z robovi iz aluminija ali fibra Brez tega je skoro nemogoče brezhibno ,^-aianje likov
Ob progi Je onazovalo potek slaloma dosti gledalcev mnogo pa jdb je stalo na kolodvorskem peronu od koder je bila proga pregledna od starta do cilja Rezn'tat slaloma so naslednji: Lakota Ciril Moistrana. 2:15 3 petine Tratnik Franc. Kor Bela-Javornik. 2:28 4 petine, Praprotaik Martin, Kor. Bela-Ja-
rovniea. 36-55. šemerl Metoda. SokoI Radovljica. 50:25.
Doseženi časi so razmeroma enaki članskim Od tekmovalk je proga zahtevala ve like tehnične izvežbanost' in vzt.ralnosti Na cilj so prispele vse v najboljšem raz-'Hiložentu iin le nrv'b Sest smukn'0 »kozi e;ilj v razdobiu dobrih štirih minut
Ob dven ponoldne so bile na Hansenovl skakalnici določene
tekme v smuških skokih.
Veliko gledalcev se je po kosilu odpeljalo k skakalnici z avtomobili, na saneh, drugi pa na smučeh ali so pa voziti akijoring za sanmi	>
Skakalnica je bila v naj.Iepši pripravljenosti Na tribuni za reprezentante so tekmi prisostvovali zastopnik bana sreski poglavar dr -Ivan Vidmar, zastopnik dvvizi-tonarja Komandan* artilerijskega polka Gjorgje Pooovič. polkovnik Karel Potočnik od vežbaiskega centra I planinskega oešpolsa. Gorenjski zimskosportni podsa-vez sta zastopala predsednik žabkar in radnik Cmkovec. JZSS žabkar. Zimsko-soortni podsavez in savez kapetan Tauber. mestno občino ljubljansko starosta Soko-
la II. dr šubic. Seveda so tudi vsem današnjim tekmam prisostvovat; prvi pod starosta SKJ br E Gangl, savezni načelnik br. Baiželj, član TO br. prof. .Teras, domače društivo starosta 2m>itek, radovljiško društvo br Kobentar.
Hansenova skaka niča je naša najboljša skakalnica Na njej so mogoči najdaljši skoki Pri današnjih skokih je bilo le nekaj nad 30 m dolgih Skakalci niso aotell tvegati točk ki priderio v poštev za kombinirano tekmovanje. Zato pri o^sKoku niso tvegali večjih predklonov, da so se laže obvarovali nadeev Nekaterim pa manjka še dobra tehnika, kar si bodo izpopolnit; le pod vodstvom tehnično dobro izvežba-nega skakača
V	skokih so rezu?tati:
"'•ipan Ivan. Jesenice, 226.3 točk (30 in 29 m):
Rauhekar Tomaž, Jesenice, 225.2 točk (30.5. 31)
Rabič Maks. Mojstrana, 201.3 točk (26. 27-5)
Lakota Ciril, Mojstrana 183.5 točk
K~'.jek Vinko. Jeenice 177.8 točk
Rabič Valentin, Mojstrana 1725 točk
Smolej Franc. Jesenice 167 2 točk
Torkar Vlado. Radovljica P7.8 točk
Torka r Jože. Radovljica 119.5 točk Modec Vinko. Ljublians I 116.4 točk.
V	kombiniranem smučanju pa so dosegli:
Rabič Maxs, Mojstrana 428 4 točk.
Smolej Franc, Jesenice. 414.78 točk.
Kozjek Vinko. Jesenice 377.6 točk.
Lakota Caril, Moistrana 359 0 točk.
Torkar Lado Radovlfca. 222.6 točk.
Jemc Albert. Bled. 202 točki.
Murovec Anton Dobnva. 180.5 točk.
žemva Lovro. Gorje 169 5 točk.
Cerne Ivan, Gorje, 87 točk.
Vsa teKmovanja so se vršila z vzornim redom Tehnično vodstvo je svojo nalogo brezhibno dovršilo in ni bilo oba dneva niti najmanjše pritožbe ali nevšečnosti. Zato gre zas'uga predvsem načelniku surni-škega odseka Gorenjske soko'eke žu-ne br-Gustlu Ravhekarju im br. Francetu Rusu. bratoma Tomažiču in Koniču. ki sta trasi-rala proge, in br. Lovru Humarju, ki je glede prehrane in nastan.tve vsem sode'u-jočim in gostom z najboljšo voljo ustregel hi vse zadovoljil.
Svečana otvoritev potujoče
kmetijske razstave
V navzočnosti kralja Je bila včeraj svečano otvorjef« potujoča razstava, ki naj služi povzdigi In napredka
našega kmetijstva
Beograd, 14. febr. Kakor znano, si kmetijsko ministrstvo vsestransko prizadeva ne samo pomagati kmečkemu stanu v sedanjih težk'?i časih, marveč se tudi trudi da kar najbolj povzd gne kmečko izobrazbo, da bi se na ta način naš kmečki stan. ki ie glavni steber države, usposobil za težko borbo v splošni mednarodni gospodarski konkurenci. Prznavajoč veliko vzgoino važnost kmetiistoh razstav, se ie kmetijsko ministrstvo odločilo organizirati potujočo kmetijsko razstavo. Celokupna vlada je to akcijo nodnrla. dasiravno je bila organizacija tt razstave združena z velikimi stroški. K. stava je nameščena v nosebn'h vagonih, ki so bili zgrajeni nalašč v ta namen ter bo omogočala ne samo nree'ed vseh glavnih panog kmetijskega gospodarstva, marveč bo tudi sHtžila obenem kot nekaka potovalna kuietiiska šola, ki bo nazorno prikazalo Kmetiicem umno gospodarstvo na vseh poljih našega kmetijstva. Odlično inozemski strokovnjaki, ki so se zanimali za ureditev te razstave, so se zelo pohvalno izrazih o tej ideji in mnoge druge države, ki jih prav tako muči sedanja agrarna kriza. so se odločile «osnemati našo državo. To ie prva potujoča kmetijska razstava na 1 Ikanu in v Sredni-' Evropi sploh in ni dvoma, da bo mnogo pripomogla k splošni P-.zdigi našega k..*.iistva.
Razs*a /a »e bila ure'ena v Smederevu ter so jo včeraj kot posebni vlak pripeljali v Beograd, kier se 'e danes doooldne vršila svečana otvoritev. K otvoritvi so se zbrali vsi člani vlade z nrnistrskim predsednikom g. Petrom Živkovičem na čelu ter najuglednejši predstavniki vseh panog našega gospodarstva. Prav posebno obeležje pa je dala svečanosti navzočnost Ni. Vel. kralja, ki je s tem ponovno pokazal, da posveča prav posebno pozornost kmečkemu stanu in da budno zasleduje križe in
težav^ ki dandanašnji tare!o našega kmeta. Organizator razstave je zaslužni načelnik kmeti'skeea min:strstva dr. r rohaska ki ie mogel danes z zadovo''stvom nokarati uspeh svojega do'gotrainega dela. Ni. Vel. kralj je z zanim^em šel od vacona do va-gjna ter si o?'edal posamezne oddelke.
besedami naivišie nohvale ie izrazil svoje priznanje in požele! tej razstavi kar n . -- peha.
Razstavni vlak. ki je bil postavljen na prvem peronu beograjskega kolodvora, ima 30 vagonov, v katerih so razmeščeni naslednji oddelki:
1. električna centrala, 2. uprava. 3. knjižnica, 4. živinoreja, 5. perutnina. 6. čebe'ar-i o, 7. živmore;a in rbarstvo. 8. sadjarstvo in vinogradništvo, 9. higijena vasi in zdravstveno zadružništvo. 10. mlekarstvo, 11. poliede'stvo. 12. poljedelska industrija. 13. industrijsko rastlinstvo. 14. ovčarstvo. 15. poljedelska društva. 16. zadružn štvo agrarne enote. 17. zadružništvo (glavna ?veza srbskih poljedeisk h zadrug), 18. zadružništvo (glavna zadružna zveza). 19. gozdarstvo. 30. gozdarstvo. 21. poljede^ki stroji. 22. svilarstvo. 23. poljedelski stroij.
Razstavo, ki ostane v Beogradu do 16. t m., si je v teku današnjega dne ogledalo več tisoč interesentov, predvsem kmetov iz beograjske Okolice. Nato bo krenila razstava po določenem programu v posamezne kraje, tako da bo v do'očenem roku preromala vso državo. V posameznih krajih bo ostala delj časa ter se bodo vršili tudi posebni tečaji iz posameznih gospodarsk h panog, ki bodo najbolj zanimali posamezne kraje in pokrajine. Ni dvoma, da je ta razstava veKkega pomena za naše kmetiistvo in da bo bogato poplačala stroške m trud, ki so jih žrtvovali merodajni činitelji za organizacijo te razstave.
Železniška nesreča pri Brodu
Beograjski brzovlak Je zadel v tovorni vlak — Človeških žrtev ni bio,
pač pa je materijalna škoda precejšnja
Beograd, 14. februaria. n. Brzovlak št. 4, ki je snoči odšel redno po voznem
Predsedniške volitve v Nemčiji
Volitve bodo v začetka marca - Mobilizacija
hitierjevcev
reda iz Beograda ob 19.50 in bi moral prispeti v Zagreb ob 4.25 zjutraj, je za-vozil nekoliko minnt pred polnočjo 600 metrov pred posta jo Brod na Savi v tovorni vlak. Največjo škodo je otrpel tovorni vlak. dočim sta bili v brzem vlakn ranjeni le dve osebi la?i«. nekatere pa od prtl jage, ki je popadala s polic. Več
vagonov tovornega vlaka je bilo poškodovanih, zaradi česar je bila tudi zastavljena z njihovimi razvalinami proga in je bilo potrebno dalje časa, da so jo očistili. Ker je v hudem mraza medtem lokomotiva brzovlaka zamrznila, je prišel brzovlak v Zagreb šele danes ob 2. popoldne. Zaradi te nezgode so imefi tudi vsi dragi vlaki na te j progi znatne zamude.
Huda zima pa vsej državi
Mrzli val je zajel vse pokrajine — Snežni meteži so ponehali, vendar pa je promet še vedno zelo oviran
Beograd, 14 febr. Hud mraz. ki je pritisnil včeraj v severnih pokrajinah države, se je v teku današnjega dne razširil na vso državo in zajel tudi južne pokrajine. Vse kaže, da bo ta za to dobo nenavaden mraz trajal še par dni. V Splitu, kjer so se pred par dnevi še kopah, so imeli danes 8 stopinj pod ničlo. V Bosni in v Sandžaku pa je pritisnila tako huda zima. kakor je že od L 1929 ni bilo Temperatura je v pretekli noči rapidno padla in danes so zabeležili celo nad 30 stopinj pod ničlo. V Beogradu je bilo danes 17 5. v Kraljevu 24, v Kosovski Mitrovici 18 v Ljubljani ?0. v Mariboru 15. v Zagrebu 18 v Skopi ju 25
stopinj pod ničlo. Snežni mete«, ki so zadnja dva dni zelo ovirali železniški promet, dočim je bil avtobusni promet skoraj po vsej državi ustavljen, so sicer ponehali, vendar pa zaradi silnega mraza do sedaj ni bilo mogoče očistiti prog, tako da je železniški promet na nekaterih progah še vedno popolnoma ustavljen, drugod pa se vrši v omejenem obsegu :n z velikimi zamudami.
SpUt. 14. febr. 6. železniški promet na prcgl Split—Zagreb je prekinjen že od 10 t. m. Očiščevalna dela bodo trajala bržkone še dva dni. Iz Knina je bilo odposlanih na zasneženo progo večje število delavcev.
BerBn, 14. febr. a. Volitve državnega presednika bodo bržkone ▼ nedeljo 13. marca, morebitne druge volitve pa v nedeljo 10. aprila. Državni notranji minister dr. Groner je naprosil predsednika državnega zbora Lobeja, naj izposluje sklep parlamenta, ki se sestane 23. februarja, o določitvi roka volitev ter je v imenu državne vlade tudi predlagal kot najprimernejša navedena dneva. V domnevi, da bo državni zbor pritrdil temu predlogu vlade, le minister dr. Groner pozval deželne vlade, naj naroče občinskim oblastem takojšnjo sestavo volilnih imenikov.
Hindenburgove odločitve o sprejemu kandidature za predsedniško volitev ni pričakovat? pred torkom. Bržkone bo Hin-denburg sporočil svojo odločitev v posebni poslanici nemškemu ljudstvu.
Državnozborska frakcija nemške ljudske stranke le sklenila, da se bo zavzela z vsemi sredstvi za izvolitev Hinbenburga kot državnega predsednika.
Odbor, ki je bil sestavljen pod predsed-
stvom berlinskega višjega župana dr. Sah-ma, je zbral do snoči nad 2 milijona podpisov za Hindenburgovo kandidaturo.
Monakovo, 14. febr. d. V narodno socialističnem glasilu »Volkischer Beobochter« se bavi državnozborski poslanec dr. Gob-bels z notranje političnimi vprašanji, ki se imajo v kratkem rešiti. Med drugim pravi, da more priti vsak čas do poziva k napadu. Danes v nedeljo zjutraj se bodo v vseh krajih sestali voditelji krajevn'h organizacij narodno socialistične stranke, da dobe od okrožnih voditeljev poslednja navodila za borbo ki jih čaka Nocoj bo ves ustroj stranke popolnoma pripravljen ter bo čakal samo še pritiska na gumb, da prične z vso silo svoje gibanje. Vsak pristaš narodno socialistične stranke Ima sedaj končno zaželjero priliko, da obračuna povsem legalno, toda porazno z vsemi sovražniki nemškega naroda in vsemi preganjalci njegovega pokreta v takem obsegu, kakršnega nemška zgodovina Se nI doživela.
Prepoved zaposlitve sezonskih delavcev v
Nemčiji
Berlin, 14. febr. c. Vlada je izdelala predlog zakona, po katerem se prepoveduje zaposlitev novodošlih inozemskih
poljedelskih delavcev v letu 1932. *
Ta odlok pomeni hud udarec zlasti za naše Prekmurje, ker je na tisoče Prek-murcev vsako leto šlo v Nemčijo, kjer so opravljali kot sezonski delavci razna
poljska dela. Letni zaslužek, ki so ga donašali ti sezonski delavci iz Nemčije, znaša več milijonov. Naši rojaki so v Nemčiji na glasu kot najboljši poljski delavci in gotovo bi intervencija mero-dajnih krogov imela uspeh, ker bi nemški poljedelci brez dvoma sami želeli,
da se napravi primerna izjema.
1

Iz državne slnžbe
Beoerad, 14. februarja, p. Z odlokom prometnega ministra ie premeščen k prometnemu oddelku generalne direkcije Miloš Er-delianovič. dosedaj prometni uradnik v Kranjski gori.
Iz diplomatske službe
Beograd. 14 februarja. AA. Z ukazom Nj. Vel. kralja je napredoval J Ltotič, vi-cekonzu) 6 skupine kr generalnega konzulata v Trstu, za konzula S. skupine istega konzulata. ■ . .....	,t
Organizacija za prenos krvi v Zagrebu
Zagreb. 14. februarja č. V Zarfrebu je kirurška sekcija zagrebških zdravnikov ustanovila organizacijo za transfuzijo krvi. Člani organizacije bodo zdravniško pregledani. dobijo svoje legitimacije in bodo prejemali. če bodo hoteli, tudi plačo.
Ž »ŽMJM JE m SVEIV
Kongres Saveza grafičnih delavcev
Zagreb, 14. febr n Danes je bil tu otvorjen kongres Saveza grafičnih delavcev in delavk Jugoslavije. Udeležuje se ga ?5 delegatov, ki zastopajo 9 podružnic. Zborovanje je otvoril predsednik Saveza g. Regel, kd je pozdravi) predvsem delegata grafičnih delavcev iz češkoslovaške Ne-mečka. tajnika mednarodne zveze grafičnih delavcev Grumdbacherja ter podpredsednika avstrijske organizacije tipografov Schm'dta. Po splošnem poročHu. iz katerega je razvidno, da šteje Savez 4572 članov. s«o govorili tuji dele«raiti. nakar 1e bilo nadaljevanje kontrresa odgodeno na jutri.
Opijski fond ministrstva za trgovino
Beograd, 14. februarja. A A. Neki beograjski dnevnik z dne 12., t. m. prinaša članek. v katerem objavlja med drugim netočne podatke o opijskem fondu pri ministrstvu za trgovino in industrijo. V pojasnilo se razglaša tole: l:i Opijski fond je ustanovljen zato, da zbere sredstva za izvedbo tiste politike glede opijskega vprašanja. ti jc rezultirala v razglasitvi zakona o mamilih. V čl. 20 tega zakona so precizno navedene svrhe. ki jim služi ta fond. 2.) Doslej so se iz opijskega fonda izdale vsote za ankete opijske komisije za objavljanje letnih poročil za Društvo no rodov ... za Izvrševanje kontrolnega aparata (urad za opii). Nastavljena sta vsega skupaj dva uradnika v tem uradu, eden kontraktualni drugi pa dnevničar. 3.) Dohodki fonda niso nltii od daleč tolikšni kakor to navaja omenjeni članek. V vsem t. 1931 so znaSali skupno 43 800 Din ->ta 19*8. po katerem se v omenjenem članlni kaflnmrajo dohodki, ta fond sploh Se ol obstajal. 4.) Nobe-
nemu članu opijske komisije, ne tajniku, ne kateremukoli drugemu uradniku ministrstva ni bila iz opijskega forda izplačana nikaka nagrada. (Iz ministrstva za trgovino in industrijo.)
Napredovanje direktorjev in profesorjev
Beograd, 14 februarja, p. Z ukazom Nj. Vel. kraija so napredovali v višjo položaj-no skupno dr Dragotin i^ončar. direktor L realne gimnazije v Ljubljani, dr Matija Potočn.k, direktor moškega učiteljišč v Mariboru. Kuno Hočevar, direktor III. realne gimnazije v Ljubljani; dalje dr. Ivan Kociper, profesor klasične gimnazije v Mariboru, Karel Prijatelj, profesor klasične gimnazije v Mariboru, Ludvik Vaga-ja. profesor realne gimnazije v Murski Soboti, dr Peter Sorti, profesor I realne gamnazije v Ljubljam, Franc Mravijak, profesor realne gimnazije v Celju. Eraest Tomec profesor realne gimnazije v Ljubljani. dr Gregor žerjav, profesor ženskega učiteljišča v Ljubljani, Frane Kobler, profesor II realne gimnazije v LjubHani. -Ivan Sivec, profesor klasične gimnazije v Ljubljani. Silvester Kranjec, profesor II realne gimnazije v Ljubljani. Anton Anžič profe-fesor L rea.l- gimn v Ljubljani. Fr Osterc prof ženskega učitelj.šča v Mariboru, dr. Josip lic. profesor l realne eimnazije v Lmbljan., Marija Leben profesorica ženskega učiteljišča v Ljubljani. Ivan Bajžel. strokovni učitelj moškega učiteljišča v Ljubljani Vinko Zaletel, strokovn' učitelj I realne gimnaziie v Liubliant. tvan Klemene. strokovn. učitelj 11 realne gimnazi-'e v Ljubliant i.n Ltudmiia SHber strokovna učiteljica II realne eimnaziie v Linb-iani -Tvan MaseH direktor realne erimna-!ite v Novem mestu: Mihael Kambič. oro-fesor II rea'ne «;mn»*!1e v T.inbHani dr. Joža Lovren<*'č profesor IIL realne gimnazije ▼ Ljubljani.
Ustanovitev sreske organizacije JRKD za
ljubljansko okolico
Banovinska organizacija Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije ie sklicala za danes dopoldne v Kazini sestanek zaupnikov sreza L'ub!jaiie okolice. Zbor. ki so se ara udeležili skoro vsi srečki zaupniki ;n župani, ie otvoril predsednik sreske organizacije s Ivan Pipan, ki je pozdravil zbrane zatpnikei -n oba prisotna narodna ,->os'anca srg. Romana in dr. Raoeta. na kar ie podal , besedo tajniku banovinske organizacija rt->KD g. dr Marijanu Zajcu, ki ie v ;zčrp-nili izvaianiih orisal historjat snovanja nove vsedržavne stranke m nreše1 na ustanavljanje krajevnih iti sreskih organizacij. Obrazloži! ie v glavnih obris;b strankin program in pravila ter dal zaupnikom potreb-na pojasnila in navodila za organizatorično delo.
Po referatu g. dr. Zajca se je razvila debata o članarini, ki «e ie določila na malenkosten znesek 6 Din letno, in o različnih potrebah k; se bndo pokazale or? snovanju krajevnih organizacij Debate so se ude!eževa!i nredvsem "ba gg noslanca Ko-man n dr Rnne. dr. Zaic iz Utibliane. tovarnar felovšek z Vrhn;ke. šolski upravi-tel' Šmaidek iz Vida nad Uubljano šolski uorav-teli M'he!č:č s Črnuč, uradnik Mespr- 7. \ iča in drugi
S'ed:'a ie not rdi te v odbora sreske organizacije JRKD ki ie b;l izvol'en na zaup-n;škem sestanku lani ?3. decmbra v Liub-Ijani. Odbor, ki ie bil na današnjem sestanku 'zpono!nien. sestavliaio gg.: ored-Sedn»k Tvati P:nan rK»«*stnik \7 ViJmarii •
podpredsednik l^-že Ve«ec posestnik ir
SnHni tirndn;V 7 V'ča : tainik Pav'e Rr>rštn:k državni uradnik z Viča: blagainik Ivan Rus državni uradnik z Grosupljega: odborn ki: Ivan Vovk. šoisk' unraviteli s Studenca-lga: Iv Lannine. nossesfnik in tovarnar ;z Most: Herman Peterim. posestnik ;n žunan "n Lin-' en: lože Verbv ml.. Desetnik z Vrhnike: Ivan Bricelj. posestnik i? Štenanie vasi: Ivan Grad posestn;k ? Beričevega: Ivan Gantar nosestn k od Dev Marije v Poliu: Anton Drašler. restavrater iz Borovnice: Stanko Vrhovec. posestnik z Dobrove: Ivan Remžirar. posestn;k iz Loga: Ivan Medved posesfvk in žunan iz Tacna: lakob Modic. poses*-rk 'z Bresta: a'™*?! Dremeli. do-sestnik / št Juriia: Ivan Škrl, posestnik iz Savel;: Fran Zebal. posestn:k in trgovec z P»drrka: In^o Ceme. nosestn:k ir 7srornie Irske.- Jn*e Šušteršič. posestnik iz Medvod:
Tvan Detela. posestnik iz Medvod: Valentin Babnik. posestnik in župan iz Št. Vida nad
Liubliano: Jože lelovšek. posestnik in tovarnar z Vrhnike: Valentin Babnik, posest-n:k ^ Zjt Sške: Ivan Zakonik, župan iz Zg Šiške: Ivan Dovč. posestnik in kovač iz .Šmartnega-Most: tvan Mihelčič. šolski upravitelj s Črnuč: Jakob Kovač, gostilničar iz Preseria: Ivan Pečnikar župan iz P'dgorice: Ivan Šmajdek. šo'ski upraVtelj iz Šk Vda nad LlubMano: Valentin Janhar. posestnik iz Žeje: Florijan Gostič. šolski unraviteli iz Sostrega: Leben. župan iz Po'hovega gradca: Jože Štupnik. nosestnik in žunan <7 Račne: Tak^b Perovšek posestnik iz šmaria: Anton Podgoršek krojač j? Srednjih Gamelinov: Škafar učitelj iz Tomšlia: Ukmar. državni upnkoienec iz Matene: EksekuFvo sreske organizacije sestavljajo v snrs'u točke 20. prav-'! nove stranke gg. oredse»ln'k P n»n. porlnredsed-nik Mecec. fainik Borštnik, blagajnik Rus in odbornik Zebal.
Izpopolnjeni odbor je bi! soglasno sprejet, nakar sta oodala oba narodna poslanca svoii poročili. G Konian je poročai o delu v narodn: skupščini, ori čemer ie poudarjal, da se je nosreč:lo narodni skupščini pred v em no prizadevanju nos'ancev iz dravske banovine pripraviti odločilne činitelje dc misli na odnravo kuluka. Dr Ra.e ie podal s'iko no';tči eea živlienia v Beojrrpdu in dela naš'h poslancev v Dosameznih skup-šč;nskrh odborih Poslanci iz dravske banovine sode!uie'0 v vseh važnih skimščinskih odborih ter so s« med dnig-im udeleževal' razDrav g'ede zakona o trgovskem in obrtnem šolstvu i'1 o-'prie reorganizacMe davčne-cra sistema 7'^sfi bodo nanel' vse svoie sile. da uveliaviio stališče našega krretstva pri zakonu o razdol5en'u kmeta Našim poslancem se ie oosreč:'o doseči, da ie bila uvrščena tudi drav^i-o banovina med nasiv-ne nokraiine zaradi česar bo ta dobila gotov kvantnm tn<-ščice !n nšen:re Poslanci so nad^'ie imos^vali da bo oh koncu iu-niia odnro\r'ien žitni mnninol za notranio trgovino dočim bn v t^eovini z inozem-stvim obstaja' še nada"e.
Por^čMi obeh nnsi^ncev sta biti spre'eti 7 ndoh-o\ranipm Sledila '> še debata O D"-samf>7nih vnf9šqnv:h in pred!01?^ ki so i'h ctavili 7annn'Vi nakar ie pred<?e^«;k pnsn D;noti s r»07i\'om nn 'cVrgnO složno delo 7oklinčt.i nsneli sestanek.
Pol slovenskega turista na Mont Blanc
Zanimivo predavanje dr. Oskarja Reye pri »Sočanih«
Liubliana. 14. febr.
Y salonu restavracije pn Levu se je zbralo v soboto z\ečer lepo število »Sočanov«, M se n -o ustrašili mraza in poti ter so kar Korajžno spremijali predavatelja univ. asi-•■enta dr. (><=karia P=vo. ki iih ie popeljal na vrh na viš-e gore v Evropi, na večno :-"deni Mont Bianc. V dvorani ie takoi ob pričetku predavanja zavladalo živo z.anima-11:e za izvajanja predavatelia kakor tudi /a skioptične slike, ki so spremljale predavanje.
\*rh i.ajvišje gore v Evropi je doseglo doslej samo kakih 11 Jugoslovenov, med njimi dr. Reja, k se ie odpravil na pot lani v avgustu. Ker v Ljubljani ni našel spremljevalca in tovariša, se ie odpeljal kar sam. - Ustavil se je v Inomostu. kjer si je mimogrede nukupil top'e obleke in raznih potrebščin, nato pa nadaljeval pot preko Švice v Chur in sedlo Furca ter prešel pri Mart gnyju francosko mejo. Od tam se je popeljal z lokalno gorsko železnico v Cha-rnonix. znano litov sko mestece, slovito no-sebno po svojih športnih parireditvh. Kakor jc hrepenel no lepem vremenu, se mu pa to iena'ar ni prav obnašalo. Ob prhodu v Chamonix ie bi! Mont BTanc zavit v ne-prodirne ob'ake. Treba je bilo poiskati prenočišče. za kar je preskrbe! že aa koLdvo-
rn čakaio^i	n^ent k'
•e za
■>elia!
izletnika v h o tel Te!eferique. Soba v hotelu .s postrežbo in hrano je stala 60 frankov. Po nr -cm počitku ie kazaM ogledat si mesto T,:di 'e b:,o orinoročfiivo nrid"b'ti $' primerno družbo za vzpon na vrh Mont li>'anca. Pred pisarno vodnikov je opazi! že več šoortnikov. notr; pa so nm n^vedaP da čaka na p'an'nsko druščino še neki mlad Francoz Te^n ;e nozneie no ska! v sosednjem hotelu. Naslednji dan je bi! lep in C st in v daljini se je bleščal največji in najdaljši ledenik na pobočju gore. preko katerega se je hote! povzpeli na vrh. na ledenik Les Bossons. S tovaršem Francozom 5-ta se še ta dan odpravila na pot. V pisaril so iima določili vodn:ka Jakoba Tissava i' 'nosača Mihaila Ducroza. Predavate!' sprva m mara! vzeti s seboi tudi nosača. prepričan, da bo lahko prtljago nosil sam. Toda r; kozaio dmjrače Nagrada za vodnika in nosača ie precej visoka. Vodnik stane r->0 frankov, nosač 350 frankov, nadalje pa je treba nn«;t; tndi s'ifoske za nitino oskrbo. Vodnik Pssav se je povzpel tedaj, ko jc vodd predavatelja, že štiri in osemdesetič ra Mont Bianc.
Iz doline so odrinili ob po! dveh. priš'i do b'ižnje vasice Les Peler ns. odkoder vozi vzpeniača nroti Mont Blancti. Posied-r,;a postaia vznen'ače ie v viš;ni 365^1 m Od tod so hod:,i še kake po! ure po kopnem. nato pa so stopili na ledenik Les Bos-ses
Po dolgi "Setniji« med ledeniškimi razpokam1 so orešli na levi breg leden;ka do ta-k i zvane »la Jonction«. kjer trčita skupai ledenika les Possons in la Tacorin^z in k;er ie naiopasne.iše mesto na turi. Cez šroke in globoke 'edeniške razpoke vodijo lestve in se ie treba skrajno previdno prekoboliti. Na^a'ieva'i so pot po gorniem delu ledenika Taconng/a :n so no triurni hoi; nrisnp':
do poslednje oskrbovane koče na skalnatem
grebenu »Ganas Mulets« v viš;ni 3050 m. Do sem je bilo vse dobro Ponoči pa jih ie prebudilo bučanie in grmenie. Vihar, strele, tulenie. Naslednii dan oblačen in povrhu ie še snežilo Morali so se vrniti v dolino in spet čakati ugodnejšega vremena. Pn tem ie pač hudo trpela tudi denarnica.
Šele če7 teden dni se ie nebo snet zjasnilo in predavatelj ie poskušal srečo v drugič. To pot je uspelo Odšli so iz dol'ne ob dveh ziutrai Na sveže zanadiem. vendar pomrzlem snegu se ni preveč udiralo in ko je solnce pozlatilo vrhove so bili že na koncu velikega platoia. Ime!i so še dobro uro do grebna, odnosno do sedla »Col du Gouter«. kjer ie neoskrbovano zavet:šče »Cabanne Vallot«. To so dosegli ob 7. zjutraj. nakar so se ieli vzpeniat; višje.
Burja ie sunkoma razsajala in treba se je' bilo držati čim krepkeje. Morali so na novo sekati stopinje kajti že do'go prej ni biln ihče na vrhu in se je pot zasnežila in poledenela. Preden dospeš Da pravi greben Mont Blanca. moraš čez greben »Les Bos-ses«. a sta prav za prav dva, mali in veliki. Najbolj strm je greben v začetku in ie tam tudi burja najhujša. Razgled na vrhu ie bil prekrasen, a najlepši je pogled na Matterhorn z vzhodne strani.
Predavatelj je že! za svoje zanimivo predavanje toplo pohvalo.
Sedom orehov na odru
Liiihlivrta. 14 februarja.
V	zvečer i-n nocoj co čHni
nerti ^ePiV^^ob^iVeofl rtipidflV^Veg« rv'r-1 no dqlilp-m n^eisVdku snet nrarn^l;
T nriTu^rili d nrrv"č hnrlcn v <-rpli dej^n"ih; «S^dem n ien^-"h rtr^hoi^	^nviV ki
sti io	Vemc-a Tti^us Hor«it ln
^^'olfrt-inrt Pr.'10P7Pk. prevedel pa io ie g. M'-**! P^rovč-'? ki ie d'-|o *udi
I-? «nyi ''«■> onii dan čisto kratko
riniti 5o v z.^bflvna.
Leopold Bichmi.jer sodni svetnik, star 7nkleti sia.mec. ki so mu ženske »rdeče kme«. se do obupa zagleda v leno in elegantno OMliio pl. Sewaldovo. ženo tovarnarja birhenta F rit za pl. Sewa'<la. Otir-ja. željna veli Vega sveta in dvorjanov, naveličana enoličnega ž.vljenia na deželi se z m." že m. ki ii oči*a tx>\TšrK>«t za. raci' izgubljene zapon.V.e snre-in od;die na z-akonski o^^-h v W»i«enbach. v pen«ion »Fajdn ikv«. Tam ie zbrana čudma družba mož od katerih se s svo'o Ijubez^m^ko vsfirvostjo tvroti rapelvvi gosoei Otilip najbolj odlikuje Ebeseder. trgovski za-storunilc. Kmalu prisopiha v Weisenb«ch
tud'i Bachmaier sodni	_ seveda
s-'mo zaradi lene gospe Ot liie Tn ta Hič-nii gosn^d sodni svetnik <e ood si'o okol-nost.i mahoma izoremeni v pravit« r>n«Golovca . V trentifku namreč ko ie. Ehe^ed^r s™-* prav hudo nesrimen prn^i gosnel Ot-i.|iii — in	en rtv*; "no r>ror«:Hra
s.tv>rvi v salnr, R/i^hm"i»r ki <«» mora di re5i gosrv^ Oivs Jiivea	nie-
nena	in se tate oMis»vom h»d'
pri in vi Al: gor**«' Kotnnt ee cvoipim no vega	ii« Vot •nvinur oi S"w«M ta.
ve. £h«cor?,eir že n,regenta H.<» V"ni SO vod^ov	Igra <se med šotnem
trnotin+^vm nijorlo vppv n.<t.«1o etir»r>-n itiie. V pen«i«n pride tud« mož — nravi mož go-sr»e 0«"i'iie. tovarnar pl Sew«M _ Gospod sodimi svetnik je v lepa kaši. Da bi
odšel, nima denarja. Pa tudi tovarnar ga noč« kar tako izpustiti iz škripcev. Tovarnar Sswald se je namreč prijavil km sodni svetnik Bachmtijer K nesreči, pa jc
bil v pensionu tudi predsedn k deželnega sodišča VValtcrsheim s svojo hčerko Ado. k.' je ugledal v tovarnarju p!. Sewaldu zdaj lažnemu sodnemu svetniku, sijaine ga bodočega zeta. Pravosodnemu ministru ie hitro nap sal priporočilno o;smo nai Bichmajc.rja noviša v nidsve^nika kar se je tudi	Škandal r?s*e Družba
:£ra hazard ooker: sodni svetn!V zaigra tu? denar. podktm"ie uradno o*"*bo »e ie dejansko loti. iz«il;uie od nrcr,cednikove bčerke den^T zahteva 1000	Ji
grozi s štendalom. na koncu obdolži ne-ko-ja goljufi:e pri igri. se ž njim dvobo-juje — in rani namesto nasprotnika oKa svoja »ekundanta. Iz strehu pred posledicami p^bogne tik pred aretacijo v tujem avtomobilu.
Zadeva konča nred sMiščem. kier mora siromak, zda i sodni n.adsve*n.-'k P 'chmaier v taHrju obtoževati samega sebe. ko hkrati 7a«1'"uie v tala.riu svo'e obtožiVljp Vendar <vi tovarnar rcš: iz zagate. da ob'e"e on talar — n,adsvetn!k oa sede n" zatožno Vl-on — nakar se vse lepo izfeže: s premc«''itviio.
D-'o. ki ima mest^m-a ?>»•<»v dobr^ do-mic'ete bi ufecn.i.'o biti H^>bri s"t;.ra. ko ne b: bila "vtorja računala pa ceneni efekt in neorT.eh^ma se sfo"ni'»ioči k"^V>t PublnVe. ki se res jim^ni 'oo ».ihivi T" t-o 'e upr-7r>ri*cv te burke ;,n>ela nred oubli-ko nedvrvrnmo velik u«nc.h in bo oder ž njo v finančnem	7flo
■*idow>l-'»n Dvorani je b'1« n-'1 ^: ordna Ri7ve«eliiv p^mv ie. di obiskuje te ored,stave tudi Hub''ian«ka elita.
Igralsko b' stvar v«»eV.*lr«r mogla b'*ii Hrvliša. G rešiioTiu P«»4ir«včii*ti. fci rmi fe cii.p*-r v i>^'n,i rr>"ri pri7n»i*t?	«e V« z
Ut>r:writ-"-'>o P'k" m	hudo m^roto
mud'ti Nek^ti-.rim i«r^lcem 'e poznala n**<iov>vost in nog^to zat?Van:e.
G Lzvrič. ki je gral sodnega svetnrka. se ie potrudil Vendar mu vl->ga ne leži Kr v je nemara soet režiser. Dasi ie običajno siijaien komik, v katerem skoroda ni diletantizma. ie bil sinoči nerazpolo-žen glede n.a kritično stenic c^dnega svetnika. Di se v gri z-iganjal in s premočnim poudarkom igral — ni kriv samo on.
Izvrstna je bi'.a gdč. F.rvinu Wr;srher-<eva kot go-oa OVVia. Pokazala i« izreden čut za fino obF^vmie celo najne-zna*nejših prizorov Vl^oi lepotice, ki se svoje moči 7aveda. 'e bi'a za njo kakor ustvari ena. šfco^-* d<a ne r><a«*o*>: v res-nei5'h stv-reh. Reš;la ie v p čer. priv ttako t".di gdč. Pirčeva. ki ie b:.',a k^>t Ada vedelo razvaieno in zalj-ubljeno dekle, prnv očarljiva.
G. Zaln*nsk kot sluga FVrj^n v pensionu je bil imeniten. Pre"ej d°^*ojian-^tvon je bil g. 5ker!i kot Fritz pl. Srwn!d. Njegova igra je mii.rna. ne samega sebe p^i^darjaioča kakor g. Petr^vč^ča, kn Je b i kot trgovski ziastonnrk dvomi :iv Zelo ie ugaj.ail « Mt->s*ir kot profesor Po.d-^m. Njegova igrta je brla povsem v skladal ? rvegovo masko in ča^/tljivostjo. Gdč G-M-jn-Tova je kot las'n:ca r*en^v'n.a pre-»en.ettla. N;en-a od začetka do kraja zapeljiva. dosledno izvedena igra ;e bi'" le-oa. — Crg. Han?ič. Ktricm.an. Koman. Tavčar. \Vren's in Novak so n astopi K prvič Kljub temu oa so nenr čakovano d-^bro ivs.T».«i1i G. Kanis kot Waltershr4m in g. Kune kot rve^i^oinrk okrožnega sodišča s.t.a vV-f»i d^bro rešila.	o. K""C.
Posebna hv4a pa gre P. fV.-Vlu B ičar-iu ki je s ovojo oev^iko i>red;o.ro dal nred-strvi nadvse posrečen in limfen i'vod
Po v^m tem rn^-r« biti 5^->'V'at---b*kii gledališki orier len vzgled vsem tistm. ki se boje dda in truda.	.—J
Obiave
Danes ob pol 3. popoldne ZKD matineja v kinu Matici. Četrta serija Ufinih kulturnih zvočnih filmov je na sporedu. Sami krasni, zanimivi in poučni filmi. »Kako nastane grom, blisk in dež«, je ponazoritev vsakdanjih naravnih pojavov, »Detekti\ mikroskop« je film, ki nam predočuje življenje hroščev in žuželk, vse seveda tisoč in tisočkrat povečano. »Ovekovečeni zvoki« je film, ki nam predočuje izdelavo gramofonske plošče. Pred nami poje sloviti Tau-ber in isti njegov glas čujemo potem iz gramofonske plošče, ki je napravljena pred našimi očmi. Tem krasnim filmom sledi velezabavna šaloigra »Izgubljeni raj«, ob kateri se vsakdo prav od srca nasmeje. — Današnji program kulturnih filmov je tako zanimiv in tako izredno poučen, da bi šolska vodstva te poučne filme morala mladini prav toplo priporočati v ogled. Pa tudi naša inteligenca bi pri teh sporedih ZKD našla dovolj zanimivega. Ker bodo ti filmi danes zadnjikrat na sporedu, naj si jih vsakdo ogleda ob pol treh v kinu Matici. Cene vstopnicam izredno nizke.
Drugi teden sadjarskega tečaja ljubljanske podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva se prične drevi ob 19. v predavalnici mineraloškega instituta na univerzi z nadaljevanjem predavanja nadzornika g. Humka o oblikah pritlikavcev, to je o piramidah, kordonih, palmetih in špajirjih, jutri se pa nadaljuje tečaj s ciklusom predavanj o sadnih škodljivcih in njih zatiranju z govorom nadzornika g. štreklja o sadnih škodljivcih, in sicer o sesavcih zajcu, voluharju in poljski miSi, nadalje o hroščih, kakor so rjavi hrošč, zlata minica, jabolčni in hruškov cvetoder, trtjon, brazdati rilčkar. jabolčni vbadar in slivar. V sredo bo predaval nadzornik g. Humek o sadju škodljivih metuljih glogovem belinu, zlatoritki, prsteničarju, jabolčnem prelcu, gobovcu, popkovem molju, pedicih, vrbo-vem zavrtaču in modrem zavrtaču. V četrtek bo opisal tajnik Kmetijske družbe g. Kafol sadju škodljive dvokrilce hru^Kovo in črešnjevo muho, kožokrilca slivovo in čreš-njevo grizlico, kljunaše. listne uši. krvave uši in kaparje. v petek zvečer bo pa zaključil to serijo predavanj sadjarskega tečaja višji vinarski nadzornik g. Gombač z opi- j som rastlinskih škodliivcev na sadnem drev- ; ju, namreč mahu. lišajev. omele, različne rje. strupene rose. listne plesni, kodravosti, škrlupa. rožičavostl. raka in črne suhe njilobe. Predavatelji bodo vse škodljivce pokazali tudi v barvanih skioptičnih slikah. Sadiarjem in prijateljem vrtov je dana prilika, da se pouče. kako moralo zatirati škodlbvce. ki napravijo v materijalnem in estetskem oziru toliko Škode po vrtovih, zlasti so se pa razpasli po mestnih in okoliških vrtovih. Vstopnine ne bo.
Levite na nitma znmrhe prolituberkulozne ligeS
Ljubljanska nedelja v mrazu in soben
Ljubljana, 14. februarja.
Mrzli val, ki je zajel vso Evropo, je tudi v Ljubljani prav občutno potrkal. V dopoldanskih urah, ko sicer Ljubljančani prav radi kažejo na promenadi najnovejše modne pridobitve; so bile glavne prometne ceste v mestu skoraj prazne. Pred pošto, na vogalu Aleksandrove ceste je vladalo nenavadno mrtvilo. Kako tudi ne, ko ti je pihal mrzli veter od Tivolija ln z Dunajske ceste doli proti pošti, da te je pretreslo do kosti. Vremerska hišica v Zvezdi Je bUa ves dan oblegana od on<h redkih, ki se niso prestrašili mraza. Toplomer je kazal ves čas pod —20° C. Toda iz običajne jutranje megle se je prav kmalu izluščil krasen sončni dan, mrzel sicer, toda vendar vabljiv.
Mraz ni mogel zadržati smučarjev. Nikakor ne! Sedaj, ko imamo v Ljubljani dosti snega, je velika večina naše smučarske garde ostala doma in železnica ni imela toliko posla. Povsod si videl brhke smu^arl-ce ali postavnega smučarja, kako hite z »dilicai i« na ramenih v bližnjo okolico. Izredno veliko jih je obiskalo Golovec, kjer se je za rakovniško cerkvijo vršila skakalna tekma, kateri je prisostvovalo blim 2ono ljudi. Mnogo dilcarjev je nadalje odšlo na Orlje, Bokavce in bližnji Rožnik Pip' ■>• bro konjunkturo je zaznamovala Sv. Katarina, ki že zlepa ni imela toliko smučarjev na svojih pobočjih.
Obe drsališči zaradi nizke temn^ratnre nista imeli običajnega poseta. Dobro kupčijo so naredili gostilničarji in v popoldanskih urah je bilo težko dobiti prazen stolček Dež i" mraz sta največja dobrotnika naših oštirjev.
V večernih urah je bila cestna železnica polna vračajočih se smučarjev. Človek bi iz njib govorjenja menil, da smo v avgustu — vsi povprek so zatrjevali, da tako nebeško lepe nedelje še ni bilo zlepa. .Narobe svet.
žrtve smučanja.
žal je tudi idealni zimski šport danes
terjal svoje žrtve. Na Rakovniku, kjer je posebno mrgolelo pisanih in modrih dresov, se ie smučal tudi prof. France čema-*ar iz Ljubljane. Pa ga je doletela huda nezgoda: padel je tako nesrečno, da si je zlomil nogo in ga je moral reševalni avto prepeljati \ • bolnico. Nesreča se ie pripetila okrog 16 in je seveda vzbudila veliko pozornost med rakovni?kimi smučarji, ki so vsi sočustvovali s hudo prizadetim profesorjem.
Druga žrtev smučanja je bila gospodič-ra Vlasta L. iz Ljubljane. Okrog 18 30 ie bila reševalna postaja pozvana v Koseze, do koder so na saneh pripeljali ponesrečeno Vlasto. ki je bila tudi padla in si je zlomila ali nalomila nogo. Izpred Trobčeve restavracije jo je reševalni avto prepeljal v bolnico.
Usoden padec z lestve.
Gostilričarka in posestr.iea Marija štruk-ljeva iz Dravelj je popoldne lezla po lestvi na skedenj. Na gladkih klinih ji je pa nenadoma spodrsnilo, izgubila je ravnotežje in omahnila. Padla ie tako nesrečno, da si je zlomila desno -oko. poleg tega je pa s podbradkom udarila ob kliD, se občutno pobila in si tudi pregriznila jezik. Ponesre-čenko je reševalni avto prepeljal v bolnico.
Jugos!cvenska lutkarska zveza ustanovljena
Liublivna, 14 februarja.
V	res.'a vrači ji Zvezdi so danes zborovali pobormiki lutkovne umetnosti, k so sestavljali pripravljalni odbor za kongres lutkovnih organizacij Šlo 'e za ustanovitev Jngo fovenske t tk n ke zveze, ki bo imela nalogo širiti in gojit: domačo lutkovno umetnost. Prisnelii so d?lega 1 iz MarK-ra. Rlvm;ce. Konjic. Rakeka, okoMce LjubiVme. Kranja ter od drugod, izostali pa s<o žal delegati :z Beograda rn Z^ri-eba. ki bi.'j tudi najavljeni.
Zbor je otvoril predsednik pripravljenega odb -ra g. Joso Zidcrič. V obširnem referatu je iizvajal. da :e treba ustanoviti zajednico, k: j»o bo treba podpira i v vseh njenih stremi jenih po umetniški popolnosti, širi tri zanimanje za lutkovno 1! eri-turc. ustanavljati nova g'ed-lišča ter vz-portavija i v banovinah poverjen va. To so poglavitne osnove za ustanovitev lutkarskega saveza. Kdrrr gtoboko p-zm otroka, s bo kaj kmat'u na jasnem, da je otraška d.iša svet zase. Spoznati jo, se pravi, spoznati mladost in ž njo blaženost otrokovega življenja. Otroku je treba tviditi Isr.rh iger. da se naslaja na plemenitosti. v kateri nai dozoreva. Govornik je v nadaljnjem oni^al pr; za de vanje posameznih č'ianov za ustanovitev Zve*c in že prej posameznih lutkarskih gledališč.
V	debato ro posegli tudi č'ani z dežefle in Maribora, nakar je bil pri volitvah soglasno izvoljen za predsedn;ka Zveze prof. dr Bur^n. Trije podpredsedniki so gg.: Lojze Kovač, Mladen Širola iz Zagreba in Zika Kovačič iz Beograda. Tajnik je g. Joso Zda r č, zapisnikar g. Trt-nik, blagajn ica gdč. Vencajzova. scenograf g. Skružnv. tehnični vodja g. Mi ja Svigelj. literarni referent g. Jaka Špicar. stat:st čar g. Ver bič in voditeljica propagande ga. Kroftova. V odbor so lzvoFe-ni: gg.: Trost Janko k Ribnice. Plan.;čk.a Ferdinand iz Šiške, Dslkin Slavko iz Most, Vrane F.mest iz Maribora. Ipavic Voji-slav iz Maribora. Vlad ka Fran iz D Inje-ga Logatca, inž Ssvcu Aleksander iz Kranja tn gdč. Režabek Marijana iz Konjčc. Pn slučajnostih je bil pogovor glede podpor Zvezii, glede lutkarske literature sn sploh glede vseh možnosti, kako naj sc v Jugoslaviji dvigne ta umetnost do čim višje stopnje ,n popularnosti.
Spomini na prof. Westra
»Bog Je pomnožil Tvoja leta In
(juh blagoslovil z mirom.«
(Jrienta'ski izrek).
Čudovito lepo zimsko popoldne oU;emljfi Novo mesto in okolico. Mčslf moje hi'te tja na ravno Ljubljansuo polje, kjer sedaj izročal giudi domači pjofesorja Avguština VVestra, kd Je 89 let star odšel tja, odkoder vrnitve ni Sedim pri Magoliču v tilii idilični gostilniški sobi, zdravim svoje revmatične ude ob topli peči in pišem tele viste v spomin moža, ki meje učil 6 let. Dve leti v (sedmi in osmi) pa je bil meti razrednik...
Radovedni smo v tretji b v začetku šol. leta 1830-91 na ljubljanski gimnaziji pnča-kovali prvo matematično uro, kdo bo stopil v sobo Prikorakal je Avguštin VVester. Dijaki smo mu rpkli >Kmeu, Ker je imel pod Goiovcern posestvo in Je na njem tudi sam kimetoval. Privadili smo se nanj ln on na nas. Naš razred je bil jako dober, saij so nas učili izvrstni uč:te'(ji, kakor Franc Gerdlnlč, Rajko Perusek, dr. Svetina (matematiko v II b), Anton Kaspret. •Ivan Vidmar, Josip Marn (pisatelj Jezič-nika), najbolj pa je vplival na nas dunoviti vsestransko izobražen,: Alojzij ViTbmik. doma z Nove cerkve pri Celju, od diuge do šeste šole naš razredni* in učitelj latinščine.
Le eno smo zamerili Virbniku. Na mai-niški Izlet nI nikoli hote! z nami. V šolskem letu 1894-95 - tedaj je bil VVester naš »oča«, ker je Vlrbnik odšel v Novo mesto. — je izlet v majjnik zaradi poUesn odpadel. L 1896 nas je pred maturo peljal katebet dr. Svetina ua binkoštno soboto na Rožnik, k^er je opravil za nas sv mašo. da bi srečno prestal, maturo Prelepo so pri mašj peli moji sošolcu nekateri naravnost odliČwl pevci (Cerar. Zabret. Tr-škan) Ki so tudi potem prt skupneim zajtrku na slikovitem tamkaišniem gostilniškem vrtu zapeli več rodoljubnin popevk Dobre volje je bil med nami razrednik We-ster. fci je ljubil leno petde. v cerkvi pa posebno stare Mariijine pesmi.
Na majn.ški izlet nas je Avguštin peljal na Bled. ki le tedaj ves žare! v pisan! m'a doletiri OPTavi ObedovaM smo na WeBtro-vem rojstnem domu. v gostiln I »Pr! D?ne-jn« BHi smo va; židame volje.
Matura na«n !e S'a no sreči Menda ni ■aoro nihče padel, odličnjakov pa Je bilo
prav častno število.
Ko smo obhajali 25 letnico mature. We-stra n.. bilo moi nami. Zakrivil je to eden naših sošolcev, ki je v svoji čudni animoz-nosti odločno zahteval, da profesorjev ae potiebujemo pri naštim sestanku.
Lansko leto smo se za 35 letnico mature sešli sošolci na mikavnem, vedno lepem Rožniku. A izmed 27 šc živečin tovarišev nas je prišlo le 11. Imeli smo se pa tako imenitno, da nam ostane 22. julij _ praznik Marije Magdalene, te velike spokorrilce _ za vse dni v neizbrisnem spominu. Ta sestanek je srečno priredil in u-red'1 naš sošolec Ivan Soklič, postajenačelnik Kianlu. Meni je naročil, da s€m povabil k 35 letnici tudi naše še živeče profesorje (Anten Bartl, dr. Ivan Svetina, Avgw5tici Wester). Vsi so se v prtsičnlli pisrn h opravičili, da zaia-ld starosti aH bolezni ne morejo pri najboljši volji priti.
\Veaior nii je na moje povabilo odeovo-ril-
Ljubljana, 20. 7. 1931. Iijuh; gospod profesor! — Za Vaše prijazno .povabilo se Vam zanva '».jtm, vendar se ga žalibo? radi lahke boieani ne moiera ude.ežiti. želim Va.m vsem veselo svidenje, ter Vas prisrčno pozdravljam,
Av.g. Wester.
Na pisavi se pozna, da Je te viste narekoval. ker zaiad-i obolelosti sam ni mogel pisati..
Za Iniiič sem Westra vid1?! nekoč med vojno. Mrzlega, a lepega zimskega dopoldne sam prišel na postajo v Kranju. Kar zaglt* am ondi VVestra. Pozdravim ga. Ogovori me: j-No Ma.ksel, kako?c Piav priča-tejsko sva po kramljala. Povedal mi je, da je ravnokar prišel z gore Sv. Jošta, kjer je bil na obisku pri tamkajšnjem duhovniku, svojem znancu. Zvedel sem, da je ba3 VVester temu duhovniku v mia iih lotih pomagal, da se je mogol izšolati. Znak blagega src-a----
BoJi mir s Teboj, učitelj in razrednik moj!
Prof, Makso Pirnat.
m
c=
Danes zaf-H dan
velefilma
Vsi tisti, ki doslej še niste videti tega monumen-
talnega, velenapetega filmskega dela, ne zamudite dane« zadnje prilike I
Predstave ob 4-» 7. in 94 rveeer
EUtfli hinr Matica
Telefon 2124
©COI)
Fordov novi tip
Gotovo dejstvo je, da namerava Ford prekiniti z enotipnim sistemom, ki ga je vzdrževal cela desetletja in da namerava poleg svojega trilitrskega in štiricilindrskega vozila ustvariti za solidne odjemalce prav moderno nizko vozilo. Razume se. da bo ta najnovejši Fordov tip opremljen s tehničnimi pridobitvami preteklega leta in da bo sploh v vsakem pogledu na moč ustrežljiv. Tudi po ceni bo novb Fordovo vozilo senzacija, ker niti ne bo veljal 1000 dolarjev. Podrobnosti o teh Fordovih snovanjih so naslednje:
Angleške Fordove tvornice bodo za 1932 vrgle na trg pravo malo vozilo z niti ne celimi 900 cm3, s 4 cilindri, skratka voz. ki bo po konstrukciji in dimerzijah precej spominjal na Morris Minor. Ta evropski tip bo že 18. t. m. v Alberthallu v Londonu predstavljen strokovni kritiki in bo baje zasenčil tudi -v pogledu cene vse dosedanje Fordove izdelke Doslej je Ford dosledno zastopal tezo sila močnega motorja in je svoj 31itrski voz napravlja) po možnosti čim lažji. Toda sedaj je stari konzervativen vsaj kar se tiče evropskega trga. na umiku deti volumen cilindra s tremi in se tako prav približuje ana^kim «n tudi nemikim tvorničarjem malih vozil.
Zbor Zveze naprednih starešin
Udeležba je bila prav častna, prišli so tudi številni starešine iz raznih krajev banovine — Zadovoljivi uspehi — Smernice novega dela
Ljubljana, 14. februarja.
Sobotni večer je zbral v prostrani ♦Ivorani restavracije Zvezde elito naše inteligence k prvemu rednemu občnemu zboru lani ustanovljene Zveze jugoslo-venskih naprednih akademskih starešin. Zares častna je bila udeležba, kakor i o tucli dolikuje tako eminentni inteligenci organizaciji. Vsebinsko poin pa je tudi vos potek tega važnega letnega tanka. Poleg ljubljanskih starešin so 3 speli ugledni javni delavci tudi iz najrazličnejših krajev dežele, a razume s e po sebi, da sta posebno močno deleči jo poslala Maribor in Celje. Dočim . odbor zasedel posebno mizo na gorenji strani dvorane, 30 se ostali starešine v pravem tovariškem razpoloženju rnzmestili pri številnih mizah vzdolž dvorane in trke tvorili posamezne prijateljske družbe, ki pa so obenem tvori ie kompaktno celoto v najprisrenejši harmoniji, ki jc bila tem lepša, ker se je med ugledno starejšo gardo pomešali živahno, temperamentna in prav številna družin, mladih starešin. Navzoči sr. bili tudi zastopniki obeh aktivnih akademskih društev, JAD Triglava in .'.\*AD Jadrana.
Zbor je otvoril predsednik Zveze g. dvorni svetnik v pokoju Mihajlo G a -brijelčič, ki je toplo pozdravil prispele delegate, zlasti tudi železniškega direktorja dr. Borka, potem predsedniki Jadran ovc starešinske zveze prima-rija prof. dr. Zalokarja in profesorja dr. 1'roliha kot zastopnika Tri glavo ve starešinske zveze. A predsedniku te, odsot-roam g. dr. Toplaku, jc bila na predlog ; rima rja dr. Zalokarja poslana po-: I: avna brzojavka v Maribor.
Po predsednikovem nagovoru je po-v-,-i besedo glavni tajnik prof. Rado avli č. čigar izčrpno poročilo, ki se-v postanek Zveze ter riše njeno delo -•rvem leti. obstoja in daje tudi lepe ornice za bodoče delovanje, prinaša-> v naslednjem domala neokrnjeno:
Potreba Zveze
r m'-loči naprecfcjaki so po hu-db. :-ku'-.J-..• razdvojenosti uvideli. da mora bi:', ••■mu '■. .ta :-. In prvi korak k ures-r če nju te- ... j- bil storjen z ustanovitvijo Zveze n. j. a. starešin v Ljubljani. Po temeljitih. res bratskih in prijateljskih .•govorih na Številnih sestankih in sejali. odstraii.:vi različnih. po večini samo ■•'.dežnih nasprotij ie medsebojne zaupan .j a. ki so ga tako spret--.ali izrabljati nasprotniki se je mar-a prizadevanju pripravljalnega od-'Hrečilo, da se je pred dobrim letom • -ovlla našo Zveza, katere ustanovitev . postala kategoričen imperativ s:c aei nega naprednega akademskega stare Sir. e.
Zbirarie članov
Pred ustanovitvijo naše Zveze sta obsto-; • dve Zvezi. ki pa nista imeli med se-■} tako prisrčnih stikov, kakor bi si jih mnog-' želeli To »La bili Starešinska v .'/.a Jati rana. v kateri so se nahajali po večini bivši člani dunajske Slovenije Ta-■ra n Jadrana, in Starešinska zveza Tri-: na. v kateri so so združevali samo bivši riavani. medtem ko so biM številni čla-cinigh bivših naprednih društev — iz-- —i vsake starešinske organizacije. Obe -■-7.1 sta Se pred ustanovitviio skupne '■'vere izoremenlh pravila v toliko, da ob-■ -iata r. m-e j kot starešinski društvi Ja-:v. T r5 glav in da pristopi k enemu ka--■r drugemu lahko vsak napredni aka-c ■ -ki starešina, ki je b-J član katerega •■•-.. naprednega akad društva — pa tudi oi. k:, n: bil član nuufuega. S tem, da pn-< k enemu obeh starešinskih društev, i a ne Zve:,m član: neposrednega članstva pri Zvezi ni
Obe starešinski društvi sta takoj pričeli z nabiranjem novih članov v plemeniti tok-Mnogi etsrešine so pristopili k enemu drugvmu stareš društvu, medtem ko poprej načelno niso hoteli pristopiti nika-ri. r. Posebno lepe uspehe je dosegel bla-;; jnik stareš. društva Jadrana, ki beleži • • i prvega večjega sestanka, ki smo ga ueli v tej dvorani (IT. X. 31), t. j. v teku ■i mosecev napredek za točno 60 plačujo-> ;b čl !.nor. tako da jih st. dr. Jadran šteje
sedaj že 321, medtem ko pri st. dr. Triglavu ne morem ugotoviti tako lepega napredka Sedaj šteje star. društvo Triglav 246 članov skupaj torej 567 članov. Da star. društvo Triglav ni moglo tako napredovati, bo gotovo vzrok tudi dejstvo, da Zveza z njegovim glavnim odborom, ki se nahaja v Mariboru ni mogla biti v tako tednih stikih kakor s star. društvom Jadranom. Nekateri (ei 10) tovariši so hkrati člani obeh starešinskih društev. Meni se to zdi lepo! Ko bomo vsi člani obeh društev potem bo samo eno društvo — potem sp bo Zveza približala svoiemu giavnemu c?liu in namenu . . Vem. da to še ne bo jutri. p£j tudi pojutrišnjem ne — vendar pa bo nekcč in vsi moramo stremeti za temi
Notranja organizacija
Da bi se delo smotreno porazdelilo, da bi prišlo raslo več živahnosti v Zvezo ir. da bi bil njen glavni odbor nekoliko razbremenjen, je bilo ustanovljenih pet skupn'li odsekov Takoj v početku se je priglasilo v te odseke več tovarišev, ki so obljijboi svoje sodelovanje in pomoč. Pozneje se je njih število oonmožiio tako. da štejejo sedaj: 1. organizacijski odsek S članov. 2 odsek za polit, vprašanja 7 članov. 3. gospodarsko socialni odsek 10 članov, 4. prosvetni odsek 6 članov. 5. odsek za podpore 10 članov.
Nekaten gospodje delujejo v več odsekih V vseh odsekih in v odboru je skupaj 40 starešin 'z obeh starešinskih društev. 40 mož priot-avHenib žrtvovati vsaj neka.i
dragocenega časa in posvetiti vse svoje sile in sposobnosti v podporo plemenitJb streml-!?ni Zveze. To je nekak širši odbor leno število, pa vendar je še vedno dobrodošel vsak tovariš ki bi tmel čas ln ki bi hotel posvetiti svoje zmožnosti delu v en^m ali dmeem. Zvezmem odseku.
Delo v odsek5h je zamišljeno takole: Vsak odsek sestavi maihen akcijski program ii nastopa iniciativno v zadevah ki spadajo v dotični odsek. Zunanjih dogodkov do katerih moramo zavzeti svoje s uuii Išče. je toliko, da se kar vrstijo drug za drugim, in presneto pridni bomo morali biti. do ne bomo tesra ali onega zamudili Odsek obravnava zadevo najprej sam; nato pride stvar pred širši odbor (ki ga tvorijo člani vseh odsekov i in slednjič — če se smatra za potrebno — pred širši fo-rurn, pred zbor starešin.
Dosedanje delo in uspehi
V	tem pogledu v splošnem lahko rečem, da je odbor delal in vršil svojo dolžnost. Olj nastopu ui obetal bogve kaj in četudi uspehi njegovega prizadevanja niso bili take sijajni, kakor je morda ta ali oni pričakoval. je vendar nesporno, da je delal z veseljem in ljubeznijo do stvari Prvo leto smo porabili mnogo časa in energij z organizacijo samo Sedaj ko je t3 tako napredovala da je takorekoč skoro dovršena. 5x) tudi ostalo dek moglo beležiti lepše in razveselil ve jše uspehe.
Seje razgovori .sestanki in zborovanja so se vršiia od časa do časa — po potrebi, kakor predvidevajo naša pravila in kakor je bilo to podčrtano takoi na prvi seji.
V	prv polovici poslovnega leta v Zvezi ni bilo opažati posebne živahnosti. Takrat so opravljali glavno delo gospodje blagajniki z nabiranjem novih članov. Poleg običajnih sej, razen enkratnega predavanja direktorja Reisnerja. ki pa je bilo slabo obiskano, poleg enkratnega posredovanja v nekem sporu, ki ie nastal med našo napredno omladino. poleg Zvezinega prizadevanja. da dobi aktivno društvo Tr:g!av svojo streho in poleg parkratnega zastopanja . na nekaterih važnih prireditvah . .. iz te dobe ne morem beležiti nič posebnega. —• Potem sc prišie počitnice: počivali smo tudi nu . Pt počitnicah pa se mi zdi. da je nastala tud. za našo Zvezo neka nova doba. Zavladala je neki živahnost, neko posebno veselje do dola kakršnega poprej nismo niti pričakovali Gotovo so prispevali k tej živahnosti zunanji — politični dogodki — nova ustava, nove volitve in vse, kar je bilo s tem v zvezi, na drugI strani pa tudi organiziranje omenjenih odsekov. Vršile so se seja za sejo, sestanek za sestankom — in trikrat "v treh mesecih skupno zborovanje vseh naprednih starešin v teh prostorih. Ln kdor je bil navzoč m je videl kako je liia vse trikrat nabito polna tale obsežna dvorana, ta je moral občutiti veselje in zadovoljstvo v svojem srcu. Na prvem sestanku — še pred volitvami, smo kot iskreni Jugoslova-
ni pozorno poslušali besedo ministra dr. Kramerja o ustavi in volitvan in dolžnostih vsakega dobrega državljana. Na drugem zborovanju srno se z njim vred veselili lepe zmagi: državne 'deje in na tretjem smo obravnavali zadevo naše univerze. Na vseh teh sestankih it- zborovanjih se je pokazalo, da vlada med naprednimi starešinami najlepša sloga čeprav so bila mnenja v posameznih vprašanjih nekoliko različna, načelnih nasprotstev ni bilo. Prizadevanja vsakega posameznika in vseh so stremela in streme za enim in istim vc-li-kim"smotrom. Postavili smo 3e na stališče stvarnega razpravljanja z izločitvijo vsake osebnosti. Izginila so zadnja nesoglasja. Na mesto nekdanjega nezaupanja stopajo z vedno krepkejšimi koraki medsebojna prizanesljivost, spoštovanje in zaupanje: in če bi bil to edini uspeh letošnjega dela — potem to dHo ni bilo />V»tonj...
Stiki 7. napredno omladino
Med najvažnejše naloge naše Zveze spada vsekakor briga in skrb za našo nc.pred-no mlad'no, za naš napredni naraščaj tako na srednji kakor na visoki šoli. S srednješolsko mladino Zveza letos n: imela posebnih stikov, v prihodnje bo pa tudi njej morala posvečati večjo pozornost. Ne gre tu samo za navadne podpore, za kako večerjo ali kosilo — tu* gre za to, da tudi srednješolske mladine ne prepuščamo same sebi'— ker je v svoji mladostni razigranosti tako zelo dostopna raznim kvarnim vplivom. Treba bo voditi tudi natančno statistiko da nam bo mogoče ob nj'h prestopu na univerzo svetovati hi priporočati. katerim študijem naj se v prvi vrsti posveča.
Več stikov smo imeli z našo napredno akademsko mladino Pri tej priliki smo ugotovili, da je naša napredna a,kad. mladina po večini dobra, navdušena in borbena, da smo je lahko veseli. Na drugi strani smo pa tudi opažali, da vlada med njo delna d e s o r; e n t a e i j a. Na več sestankih smo se razgovarjali o tem napredni starešine in ponovno prišli do prepričanja, da je poleg drugih vzrokov temu v veliki meri krivo tudi dejstvo, da se dopušča premalo svobode javnega debatiranja ta kritike.
Napredna akademska mladina, na katero računamo in kateri hočemo posvečati posebno pažnjo in brigo, je razdeljena v tri skupine. Ena se zbira v JNAD Jadranu, druga v JA.D Ttig.avu Ln tretja — tudi zelo močna skupina, je neorganizirana. Dosedaj s temi še nismo imeli nobenih stikov, v bodoče pa tudi tega ne bomo smeli popolnoma zanemarjati...
Naše posebne simpatije so veljale akademikom v obeh prvoim«niovan:h društvih. V teku letošnjega leta so se pojavila med njimi ob priliki rajnih prireditev, sestankov in nastopov na univerzi hi izveui nje nekatera nesoglasja. Starešine smo smatiali za svojo dolžnost, da smo ob takih prilikah takoj prijateljsko, dobrohotno in čisto objektivno posegli vmes, še pred m bi nastali spor mogel imet1' slabe posledice za našo napredno stvar. In vselej se je izkazalo, da tudi tu ni bilo nobenih načelnih n s s p r o t s t e v, da s»o bila po večini osebnegr značaja ali pa da je š'o za različna mnenja o izbiri sredstev in potov za dosego istega namena
Izkazalo sc pa jc- pri Leni tudi, da ?o na obeh straneh posamezniki malo bolj temperamentni, borbeni — in nepopustljivi: pa tudi to ni nič hudega, tud' to ne more škodovati celoti! Kajti tud? ti mladi našJ prijatelji in tovariši bodo uvideli, da tu no gre za neben diktat, za nobeno komande: prvi ne bodo diktirali di.ugl.ro in drugi ne prvim. Tn gre samo •/-> prijateljsko med«*--b«»jno stporazuiHeviinje /. izločevanjem vsega, K>\r loči, in iskanjem onega, kar druži
Napredni akademik je ia mora bit: svoboden. Veže in vodi naj ga odločno jugoslovenske prepričanje in ljubezen do aare-da in države; sicer pa naj se udejstvu^e svobodno. Za bodoče priporočamo napredni starešine akademikom v obeh društvih, da nastopajo na zunaj vedno solidarno in da se zlasti izogibljejo vsega, kar bi naši nasprotniki lahko izrabljali v svoje namene.
Naša skupn:« deviza naj bo: v borbi prpti nazadnjaštvu ne pozaamo nobene popustljivosti, med nanrednjaki p:i smo vedno za sporazum in za vsako ceno, če gi 3 za dobro stvar!
Novo glasilo
še nekaj 1 Po dolgem času je sle bijič prišla ideja skupnega akademskega in srednješolskega glasila do'uresničenja. De-
bli o potrje
lo pripravljalnega odbora je bilo potrjeno od srednješolskih družin tn akad. društva
»Jadrana«. Nabrali so že lepo vsoto kot članski prspevek. Obrnili so se tudi nš Zvezo s prošnjo, da podpremo njih akcijo in omogočimo uresničenje načria. Izdelali so tudi načrt za konzorcij lista da bi se ustvarilo jamstvo, da tud: ne>vega lista ne doleti žalostna usoda napredn;h omiadin-sk:h listov O zadevnem dop:su m prošnji v odboru še nismo razpravljali, ker smo bili prezaoosleni z drugim deolm Zadeva pa je vendar tako važna da bo novi odbor moral to prav kmalu storiti. O pomenu m potrebi takega skupnega glasila ni treba veliko govoriti. Vsekakor pa upamo da bo to razveseljivo pr"«ad«*v£:..ie «»aš'h mladih našlo pravilno razumevanje pri v**b naprednih starešinah in njih moralno hi gmotno podporo.,.
Z2k'jue?k
V preteklem letu smo prejeli vsega skupaj 23 dopisov. Maio j;h je bilo. po večini pa ie njih vsebina zelo važna, tako da smo razpravljal o n.j;h na odborovih. ali pa celo na razširjenih odborovih in odsekovih sc-iah O dveh bo moral razpravljati novi odbor *akoj na pivi seji. Odoosianih pa je bilo 1SG3 dop-sev pc-več'n? vabil na seje in sotr?.!ike in pa odgovori na dešle dopise Tr. krški izdatki za kujfge. paoir, znamke, kolke, pisanje na cvk'0-stilavarat. pisanje naslovov in druge drobnarijev so znašali 1.787 Din.
Iz tega pccčila lahko uv:d;te. da ie naše dete že za če1 o hoditi... Di bo čvrsto stopalo no.prf-1 ?n da bo hod:,o oo pravi r^eti — to bo dolžnost vseh napredn;h ste-
uešin. združenih r obeh starešinskih društvih. in tudi onih tel so danes še izven njih. Da bo pridobivala naša Zveza na ugledu ui da tK imela tudi primeren vpliv pri raznih podpornih in drugih akcijah in pri kulturnih socialnih in tudi polit:čn;h pokretih — za to skrbeti ho naloga in dolžnost novega odbora.
Volitve
Tajmkovo poročile je bilo sprejeto z burnim odobravanjem Nato je poroča' o delovanju Jadranove starešinske zveze tajnik dr Marijan Zajec, o delu in smerrrr:-.n Triglavanske zveze pa dr Šnuderl B gajrrško poročilo je pcial dr. Riba?. pri volitvah je bilo g. dvornemu svetniku G?.-brijelčiču izraženo zaupan ie in priz^inie s tem. da je bil sporazumno in soglasno vnovič izvoljen za predsednika Zveze v odbor pa so od obeh starešinskih zvez postavljeni nasi«lrr' gg.- za Jadran, primarij ur. Zak>kar direktor Reisner profesor Pavlic in inž JdaftKovšek ter z-» rev* zor-'a Stuhec; Trgav: finančni svelmk Vo'č'\ uradn:k Narodne banke R^baf dr Dairlo Ma*aron in odvetnik dr Moiser. za revizorja pa dr. Jeglič Med slučajnostmi se je razvila obširna debata, v kateri so s•^-•c--tiiki. me.? njimi posebne gg dr Za!.kar. orof. Brc,:h dr. Zajec dr Furian pro*. Paič dr Cepuder dr Koiar dr. Vair>otič. dr Joža Rus in števini drug* temelrto n stvarno obravnavali vsa aktua1n3 v^-ašapi- ki ridrvrio 1r>teWsr""",o	najvišjo kii'tumo ustanovo in f.n-i-!<*iie Hk9.^er»v»ke m!»'Vne Po zaVUu/Vu srlav^e ciViT-,^Vre «o •,:de^,onci še posedeli v pri-<atelj«k:h razgovorih.
Mariborski nedeljski dogodki
Maribor, 14. februarja.
Današnja nedelja je bila izredno idealna za na4<- športnike.
Že zgodaj davi so smučarji oprtali svoje orodje in se podali v beig zimsko naravo.
V soboto zvečer je bil pri :. Orlu« družabni večer mariborskih dobrovoljcev. Prireditev je otvoril predsednik, narodni poslanec g. dr. Pivko, ki ie toplo pozdravil vse prisotne, zlasti pa zastopnike oblastev in občine ter opravičil odsotnost predsednika Sav. dobrovoljcev, slepega polkovnika Luja Lovriea, ki se povabilu mariborskih dobrovoljcev žal ni mogel odzvati. Za njim je govoril g. dr. Ernest Turk iz Ljubljane, ki je poročal o jugoslovenskih dobro-voljcili od prvega počet ka do zmage in končnega osvobojenja. Koncertni tenorist g. živko je zapel več pesmi, nakar se je ob sviranju jazz-banda razvila prosta zahavn. ki se je zaključila šele po polnoči.
Danes ob pa so imeli dobrovoljci iz Podrav ja v Narodnem domu občni zbor.
Pre-lsednik narodni poslanec g. dr. Pivko je s prisrčnim nagovorom otvoril zborovanje in pozdravil vse zhorovalce. Nato je podal predsedniško poročilo o delovanju organizacije dobrovoljcev, ki skromno in ne-
opažer.o vrži veliko delo in mnogo stori za svoje tovariše. Predsedciik je poudaril težavno stališče nekaterih tovarišev, ki žive v bedi in pomanjkanju. Omenil je tudi, da dobrovoljci do danes če niso dosegli tistega ugleda kakor ujihovi tovariši v bratskih državah. Vse premajhno js razumevanje za njih idealizem, kar potrjujejo tudi pritožbe dobrovoljcev, ki prihajajo iz drugih pokrajin. Centralna uprava v Eeogradu ie storila mnogo, da dvigne ugled dobrovoljcev. Podčrtati pa ie treba dejstvo, da uživa mariborska organizacija v Beogradu velik uglt-d. V Beogradu se vrše pogajanja za pristop starih srbskih organizacij v Savo; jugoslovenskih dobrovoljcev. Predsednik je zaključil svoje poročilo z ugotovitvijo, da je organizacija dobrovoljcev res to-variska ter je izrazil željo, naj bi si vsi med seboj vzajemno pomagali .
Za tem je tajnik g. Peric podal izčrpno poročilo o poslovanju organizacije v preteklem poslovnem letu.
Danes dopoldne cb 10. ie priredil >Dijaški napredek r v Naroduera domu matinejo, posvečeno pokojnemu pesniku Srečka Kosovelu.
Predaval jc g. Mrzel - Frigid iz Ljubljane.
HaeJa telesna poškodba pri pežaru
11 Ptuj, 14 februarja..
Dne 9. t. m. je nastal požar pri Jožefu Kovačiču v Zgornjih Jablanah o čemer je Jutro t že kratko" poročalo. Na pomoč so prihiteli gasilci iz fongercev in iz Cirkov-cev z motorno brizgaltio ,ki pa ni stopila v akcijo, ker je kolarnica že pogorela. Z gasilci iz Cirkovcev je prispel tudi neki Koren Štefan, posestn. sin od istotam. Fant je prišel z Baumanom Jožefom in njegovo ženo Kunigundo, posestnikoma iz Pongercev, v prepir, med katerim je Koren sunil Bau-mana z nogo v trebuh.
Ker je Eauman tipel za kilo, se mu je pri tej priliki raztrgalo črevo. Moža so morali prepeljati z rešilnim avtom v mariborsko bolnišnico.
Koren se je zagovarjal, da je prepir izzvala Jvunigun. Baumanova. Ko jo je hotel suniti, je stopil pred njo njen mož, katerega je zadel v trebuh. Z zadevo se bo pečalo sedaj sodišče.'
Smučarski tečaj v Ljubljani. SK -.Ilirija: priredi z današnjim dnem splošen smučarski tečaj v najbližji okolici Ljubljane. Tečaj, ki se bo vršil vsako popoldne, bo vodil diplomirani športni učitelj, absolvent visoke šole za telesno kulturo g. Drago Ula-ga. Zbirališče danes 15. t. m. ob 14. na Kar-lovškem mostu. Prijave se sprejemajo pri tvrdki Goreč palača Ljubljanske kreditne banke, in pri blagajni kavarne jEurope-:. Prijavnino v znesku 20 Din ie plačati ob-ecern s prijavo. Zelo ugodna priliKa za vsakogar, da sc priuči smučanju ob zelo malenkostnih stroških.
Prof. dr. Vladimir Herle t
Kranj, 14. februarja.
V Kranju je tiarues po daljšem bolehali ju umrl g mnazijski profesor g. dr Vladimir licih'. Pokojnik se jc rodil v Solčavi, kjer še živi v v> ,ki starosti 88 le: n;e-giA eče Anton Herle, š rom Slovenije čebcl-ir, njegov brat Iv. rtu na t pa je o.-krbnik Piskrnikovcga doma v Logarski de> Gimnazijo je poscčal v Celju in v Ljubljani, modro,.lovne študije pa ji konča! na vseučilišču v Gradcu. Služboval jo v Novem mostu, v Ljubljani, v Idriji in nad 25 let pa v Kranju.
Slovel je kat izvrsten prircdoslovec iu jc spisal tudi učno knjigo iz sve je stroke za višje razreds sredaj-h šel. Bii je mož izrednih sroiah vrlin, ki ga je imela rada mladina, pa t uda vsi njegovi znanci ii prijatelji. Pod imenom »Mirko« ga je poznal ves Kranj. Bil j« dob r.. ena, ki ni imel nobenega sovražnika, pač pa širok krog dobrih prijateljev. Svoj rojstni kraj jc i-msl nr*rečno rad in je tjakaj rcciu-o zahaja! vsako leto na počitnice Ob koncu letošnega šolskega lotu je hotel stopiti v stalil, pokoj in poletje preživet: * domačem kraju, pa imi je smrt taičila ns: trle. Pokojnik jc bil kot dijak" član akad. društva »Triglav« :n kot tak zaveden narodnjak in na predaja k, navdušen Jugoslovan. Vrlemu možu bodi trajno cnra-njen časten spomin!
ASi si že Vodnikove družbe?
Rudolf Kresa!:
Tišina
\ kuhinj: jo mrzio. Tudi v sobi ja w/Jo. Zutiaj sne/i. Skoz-i slabo zaprto o J vlage zveriicno okno curlja na ....z j
\ o>da.
Samo ura tiktaka. Neprenehoma tiktaka. — Da bi nc tiktakala — bi biio o oijše. — Tako pa jejišma glasna, vsaka sekundo razbita. Človeku ie. da mora zdaj-zdaj nekdo priti in povedati , -o z no novico.
Pri mokri mizi sedi v kotu pri omar.; oče. Cilavo si podpira z rokami n h mi i v vlažni javorjev les. Misli. Rog ve.
0	čem premišljuje. Sarn je/ 2e po!ne tri
1	e o sam. ločen od vsega sveta.
Na d trii m danes hropeče šumi tram-\ uj. Nobenega zvonenja in tudi ne tistega znanega kovinastega trušča Jcoles in pločevine in tračnic ni danes slišati Sneži. Močno mora snežiti. Ceste mora.«> bit- že močno zasnežene, da se tramvaj plazi kakor piš okrog vogala
Oče se ne gane. Zdi se. kakor da ne misli od te mokre prazne mize niko.i \eč vstati. Njegov poraščeni obraz, globoko udrte oči in b-leda lica govore o nekem neznanem koncu, ki mora biti roln groze. Tri oolne ure se že m premakni!. Nad njim pa je cesta, ljudje in tramvaj, avtomobili i<n vozovi in dve dolgi vrsti visokih hiš. — Ali o vsem ten\ človek tu spodaj v kleti danes ne ve dosti. Vse se je potopilo v en sam velik mrak. se strnilo v eno samo željo:
Malo luči in malo kruha.
Samo ura tiktaka. Tramvaja pa v
sneg« že ni več slišati.
*
Zunaj ie nekdo na vso moč zaloputnil hišna vrata. Okno nad mizo se je streslo. Na mizo se je vli-I močen curek snežnice, in majhen košček stekla je s topim zvokom pljusknil v iužo. Zatem je nekaj trenutkov vse potihnilo. — Potem pa so se začuli trdi koraki.
V	ktilrajo je stopil mlad človek. Brez suknje, brez ovratnika, z razgaljenimi, od snežnega vetra ožganimi prsi. Na mizo je vrgel nekaj ogorkov. Oče se ni genil.
Sin je od strani pogledal očeta. R>k; j- Ia! v žep. Zdelo se je. da okleva. Cez dobro minuto pa je položil na mizo zavojček tobaka.
O:, se tudi zdaj ni genil. Sin pa se je nestrpno, z neko mržn.io prestopil. Počil -dal na mizo. v zavojček tobaka — in s brina v Im glasom dejal:
-To sem ukradel!«
Oče je bil kakor okamenel. Roke so m, bile kakor prirasle ob mizo. glava prirasla ob dlani. Sin je sede>l na stol pr: vrat:.. Glavo je naslonil na zid in se
zpc» -rne! v okno.
Tačas se je očetu potočila na moKro mizo s Iza. V okno je udarila burja. Za-zvenelo je. V kuhinji se je nočilo. Bi! ie že gost mrak.
»Ali imaš vžiga^ce?«
V	kuhi*?:: je zakrnel glas, da se je tiktakanje lire v njem za neka.i trenutkov povsem porazgubilo Potem pa je s-pet udarilv kakoi' s podvojeno silo. Sin
je segel v žep in molče vrgel na mizo vžigalice.
Minute so potekale. V kuhinji je zavladala tema. Zdaj pa zdaj je zaškripal stol. In časih je bilo slišati močen piju-sek velike kaplje.
Cez nekaj časa se je od mize začulo tipanje. Težka, okorna roka ie nekaj iskala Kuhinjo ie zajel blisk. Nato je očetov bradati obraz zagorel v rumeni svetlobi vžigalice.
V	sinove nosnice je udaril vonj toba-kovega dima. Vse telo mu je vztrepeta-lo. — Aii mu niso prsi žiahro-pele od premagovanja? — Stol je zaškripal.
V	temi je videti majhno, drobno rdečkasto rumeno lučko, ki zdai pa zdai za-gori. Sina žeja. V ustih ima neznosen lugast okus. V kotih ustnic se mu rcab:-rajo kaolice slin. ki s^ netioo. Pianil b: in zavpil. Pa ie vse tako t'ho in temno, da bi krik mogel ubiti človeka.
Iz tišine je SDer zadonel glas:
»Zakaj ne vzameš?«
Stol ie zaiečal. Sin ie sunkovito vstal hotel ie planki k mizi. Ali v glavi se mu je zvrteio. Opotekel se je v stran.
»Kaj ti je?« je spet zadonel očetov glas.«
»Nič.« je zašepetal sin.
S tresočo roko je otipal zavojček s tobakom. Cez nekaj časa se je skloni! k očetu. Dvoje dihov je trčilo. Sin je siknil:
»Daj ogenj!« t
Spet je vse mimo. Slišati je uro in ouhanje dima *daj pa kdai zatuli v okno rezek signal avtomobila.
Ura mora biti že sedem.
a
Dober večer!--Ali ni mkogar?«
Nič. Ampak stol je zaškripal m izdal ničnega brata.
.ika." pa ne prižgeš luči?«
Njen glas je čudovito zvone k.
»Ali ni matere?«
Nihče ji ne odgovarja. Potem ui ne Lči rte matere.
Seula ie k mizi. N hče več ni vpraševal. In nikomtr ni bilo 'reba odgovarjati. Tudi z molkom .e. Na cesti pa bili vriski in drveči avtomobili, so bile s. jtiljke in razsvetljena okna. ■ Traje ljudi nričaJvuje mater. Nihče se C>mn lr s^	li! T:hr'
jo. Očeta in s'im in hčer stresa mraz Če bi se le eden premaknil — bi v drugem v/bud'1 že-l^o p-n v coni svetu Začeli bi krožiti v krovni do vrtovavice Da b; «e ogreli in blazn od tišine in gladu dru'r za drugim popadali na mokra betonska tla.
s-
Pozdravila ie tiho. skoro neslišno Pozdravila ie prav za orav le dvoie rdečkastnrumenih lučk — Molče ie ori-la 'ue N^ro ie na mizo noložila veliko šfruco b0'«1^ knihb in k-tvo stlačenega zelia Odložili ie nla<č in .obstala sred' kuliMii*5 Nien obraz ie fc: eak^r zacaliai? Oči v, efrda'* v n^iz no. Ustnice oa so se ii 1-nsm'ha'e Nenadoma so vz'^"^1'' "d 1-i ' kiaka-niem uro so j* notivM n.oŽeil glas."
»O dv<» o 5» la v'.J--I«,!«
Pr? tob Socodnb p io n^S"1ol^n:,
ves obraz, V njem je bila utelssem vsa
človekova sprava z vsem svetom. Stala je sred. kuhinje, vitka, dobra in prezebla: — »O, dve sera pa !e videla!« jc
šepetala.
Oče, sin in hči so prisluhnoH. Začudeni so dvignili glave in se /.astrmeli v to Čuuno bitje, ki je stalo sreda kuhinje in se smejalo.
V vse tri strmeče pa je planilo nekaj Kakor groza. Njih duše so se strnile v eno. hi morda ie iz njih zavist, morda tisio siino hotenje zapuščenega človeka siknilo v njo, s sapo, pridušeno in nasilno:
»Kaj si videla?«
Vprašanje je obviselo v zraku. Grozeč plaz nad materjo, šest grozeče vprašujočih oči:
Kaj si videla?
Mati ie sklonMa clavo na prsi. Obšel jo je neskončen sram. Zatem pa je oob!<*d°'a m '.ašepetaia:
»Maškare-!« ..
Sin m hči sta vstala Davila iu je vs i neskončna bolečina trenutka. Pogledala s očeta, kakor da ie on vsemu kriv. liči je klela brata — wi brat ie to ur*o klel sestro. Oče je klel čas m vina m in Spi3e ;,n vsp Mati ;hti.
Nocoi ne nride nihče več Prišli so Voi. Sm in hči in žena Nihče več ne
ride nocoj ki bi povedal grozno novico: da so zunaj maškare.
Sin ie tat.
Hči se ie to noč nrouala.
Ziutraj pa je oče zasadil lopato v
me?.
Bila oje pepelnična sreda^
W ** "m nicnm neprlHR *
Razpozna koža in kožna rdečica I Nekai CREME SIMON *i«**> «»
polnoma varni pred v
neprilika"11-	r
Ravnajte se natanko po navodilu.
CREME
■
DOGODKI PO ŠIRNEM SVETU
Kmalu bodo vozili avtomobili v Benetke
V Ameriki so postavili na cestnih križiščih strašilna znamenja za neprevidne avto-mobiliste m druge vozače
Ptiči-tenoristi
V londonski Kristalni palači pripravljajo velezanimivo tekmo kanarčkov pevcev 126 kanarčkov, ki so jim nadeli pridevek >Caru«o«, bo tekmovalo, da dokažejo, kdo !ma lepši glas Ti sloviti tenorji ptičjega rodu sede v svojih kletkah in začno peti. žira se odpro vrata kletke. Vsi so zelo
Ogenj v samostana
V samostanu Turnu Arges na Romunskem je izbruhni1 ogeni. ki je upepelil samostansko poslopje V zvoniku se je med požarom utrgal velik zvon in zgrmel na tla. Uniči! je tudi mnogo važnih listin. Celotna škoda zaradi ognja gre v milijone lejev.
Zamenjane vlosre
25-letna Carigrajčanka Selma Hanum je bila prav lepo dekle, toda za turške pojme že nekam dozorelo. Po drugi strani ni bila nič nasprotr? znanjem z moškimi in ker se je bala. da bi jo njena, ne več brezpogojna mladost utegnila pri tem ov;-rati. je dala m'adim ljudem razumeti, da Domeni flirtanie s takšnim dekletom iz bogate Irše isto kakor SDreiemanie rai-dragoceneiših darov zlatnine, draguljev 'td. Seveda ji e teh okoi{ščinah nikoli ni zmanjkalo krvalirjev N-iena druž'na pa ii slutila ničesar — dok'er se ni oče nekega domisli jjoo-iedati v h'šr>o zakladnico. Odtlej je darežljivosti lepe Selme ko-
Hagenbeck tudi v Parizu
Švedski smučar Sven Utterstrom je z avstrijskim prvakom v umetnem drsanju Karlom Schaferjem prejel po 5 ameriških zmagah prvo zlato kolajno zimske olimpijade za Evropo
Čudovito praznoverje
Beograd. 12. februarja. , Ce se govori o praznovernosti v naši pre-I stolnici, nikar ne mislite, da gre za preprosto prebivalstvo, ki se ie morda šele včeraj nasel lo v Beogradu, prišedši iz krajev, do kamor sta kultura in civilizacija prihajal doslej samo v najskromnejši meri. Ne, prazno ver no in vražasto ni samo tako beograjsko prebivalstvo, temveč ne 7.aostaia;o za njim v tem pogledal tudi družabni sloji, ki se z vso pravico prištevajo naj pros veti jene jšerou vn najomikanejšemu delu prestol-ničnega prebivalstva. Če ne veriamete tega. vprašajte »vračaro« Mico M iho činov1 če v o, ki v knez Miletini ul. na št. 67 dan za dnem »sprejema« goste ženskega in moškega sp-v la iz vseh slojev beograjskega prebivalstva, da Trn iz kovne usedline prerokuje bodočnost.
Mica Mihočinovieeva je ženska v najboljših letih in pravi, da se je prerokovanja -.z kavne usedline rn pote? na roki ter poleg tega tudi še grafologiio in hiromantije naučila od neke Italijank? v vojnem času v Skoplju. In sedaj uporablja to svoje skrivnostno znanje, da prerokuje Beograjčanom. Scer je pred kakim mesecem dni posegla v to njeno delovanje beograjska policija in
Moderno stavbarstvo
so bile vse Micine ^mušterijec zelo og^-"--ne, češ, da se Miri prepoveduje njeno bl?^ dejno prerokovanje, toda stvar ni bih tak-» nevarna. Polic ja ii je samo prepovedala, c • b' imušterijam« zaračunavala prerokovan Če ji kdo prostovoljno nagradi njen trud. •» seveda nihče za to ne more nič. In tako Ni ča prerokuje nemoteno siei ko prej in me >. da ima m fo vso pravico in da bo celo za prosi ia. da se ji prerokovanje dovoli kr>t obrt, ki bi ga izvrševala po določeni t3T i
Mica šteje, kakor pripoveduje sama. tn d svojimi »musterijamk kar na:bo!jše ot>č;n-stvo. ki ie zelo zadovoljno z njenimi pn ro- -bam:. Tako pravi, da je med njimi več b v. ših ministrov in ministrskih soprog, višjih uradnikov, bančn h ravnateljev in veVikih industrijcev, državnih svetnikov, vseučiirskih profesorjev iti. Gos*»od Krsti M;W-bivši nvn:-stor. da je potrdil, da mu jc sijii-no uganila vse in ne samo sedanjih stv-i temveč celo tudi take, ki so se dogodile pred 15 leti. Dvorna rtann ga ^vrliuoo- .•» di jo je dvakrat kt:ca'a k sebi. Dalje navaja Iva Jovanovičeva, šefa mestne kontr<)>o Valč ča. inšpektoria socijalne politike M'hai-la Petroviča, bivšega poslanca Stiiepi Kr»b>»-sico itd. Vsi ne premorejo dovoli hvale n pr znania za njene prerokbe. Vse hoče 'c njej. tako da se včasih kar razvrstiti ne m-reio in se človek komat prerine skozi av! w mob le, ki čakajo pred hišo.
Senzacija na Kubi
nec: hipoma je »zbolela« ln je morala z materjo na daljše potovanje v Švico. Ca-rigrajčani pa imajo od vsega veliko zabavo — v tem pog.edu prav nič več ne sli-čijo starim Carigrajčanom iz časov sultanov.
Prebivalstvo glavnega mesta Havanne na Kubi je te dni občudovalo pristanek
prvega avtogira
se letos t»o dograjen nov veliki most, ki bo spojil lagunsko mesto s kopnim. 6 km
dolgi in 40 m široki most bo služil predvsem avtomobilskemu prometu
Tn Mica ie zelo obzirna pri svoiih prerokbah. Če vid:, da se >mušteriii kaže vel i'.-* nesreča, mu ne pove kar lako brezobzirn temveč pravi, da ga čaka 'majhna nep--'i ka«. Če se pokaže v skodelic: -krog . ie n>--sreča gotn-a. Tudi	pomeni nesrečo,
>golob< pa vedno pomeni nekaj dobrega Gost mora tudi povedati, katerega mes.^rs je rojen, pod katerim nebe=nim zr^me-ni^Ti. in po tem pozna Mica njegov značaj, njegovo duševno stanje, čustva, srečo, nesrečo tn vse ostalo.
Beograd, najprosvetljeneiši. najomfkanp;-ši Beograd pa se pn.ete k njej. da izve svojo bodočnost iz usedline črne kave. Kavo , ■ seveda treba prinesti s seboj, da ?w> sk: ; : >na I en mesta«. Mica pa prerokuje in sp-lja v žep mastne nagrade, polovico svr. »dohodkov« namerava sedaj boje darov; dobrodelni ustanovi -Nasusni hleb (>.Vsakdan j' kruh«), ki deli kruh brezjx>se!nim. Ali tudi to s-stojk v kavni usedi ni zapisano ir> se potemtakem gotovo zgodi, je seveda drugo vprašanje.
Ob priliki svetovne kolonialne razstave sta brata Hagenbeck priredila v Vincenneu poseben zoološki vrt, ki bo ostal na svojem mestu tudi nadalje Posebnost Hagenbek-kovega zoološkega vrta je ta, da morejo videti gledalci živali brez vsake olraie in
meje
JarosJav Hašek:
Mirovna konferenca
V Sa.i Franciscu je čakala na ohromelega Thomasa Hdwkinsa jahta, da ga jc v času. ki si ga je nekdanja razorožit-vtna konferenca, katere predsednik je b imenovani, izbrala za tako rekoč vsiljene počitnice, nekoliko popeljala po 'I ihem oceanu.
Zdravniki, ki so zdravili poedine čla-n~ razorožitvene konference, so pri veča. ugotovili telesno zaprtje, izvirajoče iz melanholije, glavobola v tilniku in v-3 b-iketom -ledeče preobjedenosti.
Člani razorožitvene konference so po vsakem banketu hodili okoli kakor /i-r n' in kar nič jasno jim ni b;lo. o čem so prav za prav govorili. Ko so naslednji dan či+ali poročilo o seji. so se neizmerno čudili nezmislom, kj so jih časniki ponatisnili.
Nekega dne se je zgodilo, da so šM z banketa naravnost na sejo konference in se jim je spotoma pridružil neki profesor, ki se je vračal z abstinentsk> ga kongresa in kateremu so na seji dali besedo.
Najdenec je tri ure govoril o izbruhu ognjen'Va Stromboli na Liparskih otokih 1. 1773.. pri čemer se je z rokami krčevito oprijemal govorniške tribune in se zibal kakor ptičje strašilo v vetru.
Ko so naposled po triurnem eksooze-iu pri marmorni mizi spoznali, da ne govori o stvar: ia da z razarožitveno
konferenco nima nobenega opravka, so ga predaii policijski straži, ki ga je najprej s pendrekom omamila, da se ji ne bi postavil po robu. potsm pa ga ie v svrho ugotovitve imena in priimka odvedla na policijsko stražnico.
Vse udeležence konference je ta dogodek globoko potrl in zmerom bolj so pričeli spoznavati, da so od dne do d;e manj pametni.
O tem so se še posebno prepričali, ko^ so p-recita!i zadnje časopisno poročilo. iz katerega so izvedeli, da sj na petnajsti seji napravili tale sklep: »Odstavek 26.: Ko se je ugotovilo, da Kitajci nimajo še nobenega dreadnoug-hta in nobene velike bojne ladje prve vrste, ie razorožit ven a knnf<=r~nca sklenila naslednje: Pri razorožitveni konferenci udeležene države se obvezujejo da kitajski republiki v roku treh let brezobrestno posodijo znesek v višini 300 milijard. S tem zneskom bo Kitajska lahko zgradila večje število vojnih ladij in dreadnoughtov. da se bo v tem pogledu lahko merila z drugimi državami. udeleženimi pri razorožitveni konferenci. Kitajska republika se obvezuie zgraditi v teku 3 let 40 dreadnoughtov in 30 votnifi ladij prve vršite, razbiti 5 torpednih rušilcev tretje vrste rn postaviti kantonsko pristanišče t>od kontrolo mednarodne komisije. Poleg teua nimaio države, ud^ežene nri razorožitveni konferenci nič proti temu. da prisostvujejo pri gradnji tretjega simplon-
Načrt za nova poslopja Navtičnega društva v ženevi
skega tunela zastopniki kitajske vojne mornarice.«
»In postavitev telefonske postaje na gori Ararat,« so strahotna čitali člani razorožitvene konference v sejnem poročilu.
Predsednika Thomasa Hawkinsa je vse to popolnoma iztreznilo. vendar pa se mu kaj takega ni zdelo nemogoče. Ko so mu na zahtevo predložili steno-grafične protokole o poslednji seji razorožitvene konference, je z občutkom, ki je bil podoben občutku astme, spoznal. da ie ves 26. odstavek prav za prav sam predlaea! in da se je fcemu predlogu Dridružil član konference po imenu Woodward in ga izpopolnil s temle dodatkom:
»Istočasno se črnski republiki Liberiji dovoli gradnja petih podmornic pod pogojem, da bodo te podmornice črno Drepleskane.«
Nič smešnega torej ni bilo. ko je predsednik Thomas Ha\vkins naslednji dan na seji r drhtečim glasom čital svoj govor, ki je "^v dobro odeovarjal njegovemu uoadlemu licu: »N;hče ne more tajiti, da vse seie konference same Po sebi ne predstavljajo nekai veličastnega in da rezultati niso nič manjši, izdelali smo 26 oredlogov in sorejeii 26 odstavkov Rail:o raznaša našs skleDe oo vsem svetu in novsod naznanja, da smo v permanenci. Priznati si moramo, da niso Sledili « svoj;m zdravfem. Vi dobro veste, kakšno delo nas še čaka.
Zato svojih siJ ne smemo preveč tratiti. Najmočnejši bivol se zgrudi ped prevelik™ bremenom. Naši živci se morajo odpočiti. Sam čutim, da bremena ne morem več zmagovati. Misliti noč in dan, gospoda moja, to niso mačje solze. Ce žepno uro preveč navijaš, poči pero. Tako je tudi z našimi možgani. Najprej se moramo oošteno odpeči-ti" in si pridobiti novih moči za našs poz...vno delo. Zato predlagam, gospoda moja. tritedenski dopust«. (Viharno odobravanje in medklic: štiritedenskega!)
Le Rouse, član konference, ki se je pravkar v dobrem stanju vrnil iz bližnje r_ .tavraci.je in ni vedel, za kaj orav za prav gre, je stopil na govorniško tribuno, kakoi ro th.bnu udaril i pestjo po njej in vele!: »Vrzite me vem. glasujte za to!« (Takoj so priskočili služabniki in ga odnesli v tajništvo razorožitvene konference, kjer so ga položili na ka-nape.)
Nato se je javil k besedi zastonnik Bolivije Juarez de Vega. ki je dejai. da glasuje proti predlogu gospoda predsednika.
2e tretji dan po otvoritvi razorožitvene konference je zahteval v imenu svoje vlade, naj republiki Boliviji pustijo tistih 12 mož. ki tvorijo stalno vojsko in skrbe za red in mir v okolici predsednikove palače. Po daljši debati so se zedWF v tem da »«»' Revija names+o 12 mož kroječe vojske postav« armado
Zaprtje. Znanstvene ugotovitve poLr-jujejo, da se naravna »Franz Josefova« greneica uporablja pri nerednem iztrebljenju z največjim uspehcr.i.
fosedni
republiki
120.000 mož, zakaj Peru in Cile vzdržujeta prav tako mo no vojsko in bi se armada 12 mož v primeru sovražnega napada s stran: omenjenih držav nikakor ne mogla ustavljati vojni sili. broječi 120.000 vojakov. Da se izognejo vojni nevarnosti, je neobhodno potrebno ravnotežje vojaških moči v razmerju 1:1:1. ^ »Gospoda moja.« je povzel Juarez da Vega s povzdignieni:.i slasorn. »spoštovana skuoščina! Ravno danes sem prejel poročilo svoje vlade, ki se tiče absurdnosti skiena visokospoštovane konference. Vsa Bolivija ne šteje niti SfO' > moških prebivalcev in vi. gosooda moja hočete, naj postavi stalno voisko 120.000 vojakov? Ali naj vse naše moško prebivalstvo razpolovimo, da us-tre-žemo vaši želji, ali naj mogoče najamemo 40.000 mož in s tem prekršimo sklep konference, ki prepoveduje najemno vojsko? Dali ste nam sicer triletni rok, toda. gospoda moja. priznati mi morate, da se pn najboljši volji ne moremo tako naglo množiti. Gospoda moja. na matematiko se tudi nekoliko razumem.«
CiJenski zastopnik ga ie prekmil: >La-žtte! Dane sem konverzaciiski leksikon!« (Hrup in zmeda.) Preds^dmk z.-oni. pošlje tainika po konverzaciiski leksikon rn odvzame bolivijskemu za-sto mrku besedo.
Z žalostnim glasom: »Gospoda moia, piavka. ste bili priča divjega prizora.
Nepremagljiva Sonja
Smrt preii na neprevidneže
skrbno odgojeni tn zdresirani. da prično peti pri določenem znar>enju piščali ali flavte. O vseii gre glas da so tudi brez primere slavohlepni. Zato se tudi na vse načine trudijo, da dosežejo visoki c in žrtvujejo v ta namen vse svoja fizične sile. Jury pa bo sedela pri ocenjevanju kanarčkov pevcev za zavesami, kjer si bo beležila oesne pri izberi. Tako je sklenila komisija postopati ne zaradi ptičev, ampak zaradi lastnikov, ki bodo navzoči pri tekmi ter se bodo čutili močno prizadete, kadar bo kateri izmed njihovih pevcev nenadoma utihnil.
Sonja Henie, mlada norveška svetovna prvakinja, je zmagala tudi to pot na olimpijskih tekmah t umetnem drsanju
Olimpijski zmagovalec
Na skakalnici za Gradom
Včeraj je smučarski klub Ljubljana priredil na skakalnici na Rakovniku medklubsko tekmo, na kateri je zmagal njegov član Franc Palme z 204,9 točke — Vse smuča »♦ A —
Uspeli Avcina na drsalnih tekmah v Zagrebu
Ljubljana, 14. februarja.
Že vrč let Ljubljana in njena okolica nista bili deležni tako obilnega snežnegi blagoslova kot ravno te dni. Po dolgem čanaaju in ugibanju, ali se ne bo morda letošnja zima na žalost t;so^iv smučarjev k»r brez pravega slovesa spremenila v nastajajočo tK>m'sd. 5e začelo prve dn. i-orok e«-a tf"'na mesti. i a ie bilo veselje In res se je rio danes nakooičila po vsel banovini do pol metra debela plast pršiča k; je znova
oživila smučarsko sezono
■povsod, tudi tam, kjer so že obuoali nad njo in spravili smuč, za prihodnjič. Stari garH >di'canjeiv< se je pridružilo še str in sto novih, ki so dozdaj zaradi slabi.i snež n;b i t m iz strahu ored naporn..'m; ir> končno tud, 'ranimi izleti v n,xf nadse-verne še kra^e oklevali. aH ie narava v zimi res tako le->a. da za e;banie v njej n1 treba žoirt; f.ru''a ii stroškov Zdaj se jim je odkrila nred domačim ^ra^om in zatr so io sprejeli z obema rokama.
Kako zelo ie 'uiubUani in okolici mami '*a!o pn-Mke za jzva'an*e smučarskih d,ieci plin. je na1bo'r'še pokazala današnja
mectklubska skakalna tekma smuč. kluba Ljubljane
na Rakovniku, ki mevnda še ni videl takih nisa.n h in razigranih množic. odKar le zaslovel kot ena izmed najbolj obiskanih boTv h ootov To pot so romali gori za romarsko cerkev prijatelji belega športa, ob-£tviov-fr'ci naidrznn h me«! smučarji Z vseh strani so se valile v Idilično kotlino rioiee vrste gledalcev med njimi največ ta. k-h. k snloh še n so videli, kako se da ®Vakati tudi v sne^u. Ni oretirano če ce-
Khhska tekma SK Kamnika
Kamnik. 14. februarja
Klubske prvenstvene tekme, ki b' s-, v o m-.rale po razpivj JZSS vr"-iti že 10 ,. auiria je moral SK Kamnik takrat ra »i neugodnih snežnih razmer >daodiiri K i je zato porabil prvo primerno ne d^iji . Ja izvede zakasneli klubsk' dan Kaum šku okni ca ima prav lepe smuške terene m izb-ra proge ne dela nobenih te 2a' ako ie dovolj sneaa
Za t "kine ie •- iada'« veliko zanimanje K seniorskim tekmam na približno 20 dolgi težavni Drogi se te prijavilo H • .kmovalcev. Juniorji pod 18. letom so jrtaii na 10 km dolg' prog Prjav Io se i ie b. Start ie bil ob M uri dopoldne pod Skalo« ko ie "erm.-metei ka&di še —18" C. vendar so bili vsi 'ekmovalci tz bor. razpoloženi m nikogar, ni manjkalo Točno ob M ur sc starta, senioij za trii,, oa junorji. Pi«-ya .a sen •. ,< louiij ob robu ^ozd s na V rnpoi a'o proti Ne».tarn !n O.šev« i nato p« pro : l"jn>i c?oi in PoLanam po hriSvn ra ao.nih toi in doli od vznož' Kamniški*- oianm Višin ka razlika na prog, je znašala sncer samo 5 0 m, vendar je bila proga na nekaterih mestih prav težavna in je zahtevala od tekmovalcev precejšnjo tehnično izvežbanost Juniorji so nekaj časa vozili p-o sti prog1!, pred Stranjami pa so obr-r h in ob pol 11 je orvi tekmovalec prispel na cilj na Glavni trg. kjer se ie zbrala velika množica občinstva in burno pozdravljala vsakega tekmovalca V tekmi lunvorjev je zmagal Dušan Kar ha v času 1:15-13 Sledili so 2. Nerama Drago (1:21.53). 3. Š-ercer m to, 4 Sadn kar .Ni-ko, 5 Lamp>ič Albert, 6. Sadnikar Meto ttd Kmalu za j-unaorji so pričeli prihajati tudi scn-iorji. Prv-i je privozil na cilj Roz m.in s star.no štev lsko 3. takoj za njim pa kamniški »internacijonalec«. znani lah k »atlet Ivo kumer s številko 12 burno pozdravljen kot zmagovalec, ki si je a tem ponovno osvojil naslov klubovega prvaka.
Sotitorjj — Sinia znana imena — so sc p.ay.ru! v naslednjem redu:
L Ivo Kumer 1:54:04. 2 Vilo Rozman 1.5S:44, 3 Kari Kumer 1:59.12. 4. Slavko Svet čič 2:06:56.
Sledili so zaporedoma Božo Debevc, Pen k o, Levičnik Miloš, Berv.ur ing. Dolenc, Stergai itd. Od 14 startajočih »ia iii>/rala 2 odstopiti radi defekta na smučki h Doseženi rezui.ati na težki skoro 2si km dolgi proti so zadovolj vi.
Organizacija tekme ie bila brezh bna. \ouil jo je s priznano požrtvovalnostjo pr^.!-edn:k kluba dr Zvokclj Pohvaliti
nimo današnji poset te dobro zamišljena prireditve na
skoraj 2000 oseb. žal so se morali tudi prireditelji zadovoljiti mnogo bolj s propagandnim kot t gmotnim uspehom, časi so hudi. kontrola je težka in pogled na ska.talnico je z vsej strani prav lep. tako da res ni čudno, če ie spremljalo današnji program na Rakovniku dve tretjini občinstva brez obola za agilnl smučarski klub Unajmo. da bo prihodnjič. če bo stične prireditve -še saogoče-ponoviti. v neposredni bližini, mesta, tudi v tem pogledu boljše!
Prva dobra stran, s katero so nas prireditelji presenetili kljub svarilom z vseh strani da še vedno prihajajo novi radovedneži, je bila točnost Tudi organizator-no je bila tekma pripravljena zelo skrbno Po kratkem cerkvenem opravilu je točno ob 15.. ItaKor ie h.lo naoovedar v listih in na naglotna nrirei^etn- letvaku pri »Plankarju«, zapusti'* prvi skakalec strmino. Za aiim: v naglih Pres^dklh vseh 11 rekmovaloe-v in' po kratkem odmoru med drug'm irr t.ret^m s krtkom -e bi' v dobrih 20 m.nutah zaključen celotni program v konkurenci Skakalnica je bita v dobrem stanju: ker sornjen t<v»» Mi d,* dosegljive do'žine (na!'reč 25 m) tudi za našo kva Hteto mimproffla kratke, ie bik) irav malo padcev m nekaj n-s letin izveden in skokov \fed	cVakalpn »eneracljt 80 se U'vrst.ilt tud." natmočne'š® t^vo^č "seda nri drž orvak. ftramei in Pa'me. tel so se vpda veli a M za ^or'' ^s^brVo *an:ma nie ie /e.n^t "'»•bii^al	' nonsrt^aSon' 1'Hr'an PriborSeK. • ki ne zamudi nobepe nriiike da b' č'm->re^ dohi-te' n«še th^rstre r tej strok' že to mn ie dober porok, da
hn to	V^nplti ^/vsotrpl'
Prvo mesto Ijj l!če« klnbov pokal si je
priboril mladi in najbolj taient;i ani Fran Palme, ki ttiu vsaj na domačih tleh m pie-križala pričakovanj nemila usoda kot že večkrat. Za nj.m se je plasiral ' državni prvak v komb tekmovanju Albin Jakopič iz Mojstrane, si je zaustal za Palmetotn '^otovo samo v stil«. Lepo priznanje je dobil najm'a.161 Priboršek. ki si je osvojil tretje mesto in pustil te pot za seboj celo šramla 'Bogo. k! smo ga idomač^nais smatrali 'za na-s'giiriVe:'šega favorita, le imei smolo fn ee je moral pri dreh skok in (na 22 ozir	m) novaMatl v snegu Ko
■ je šol na nn>9t izven konkurence, je ^'o brez nesreče Pri skekih nač redko odloča samo znanje, temveč mn-Pgo več rutina .in — sreča!
Podrobni rezultati
1. Palme Franc (sm ki. Ljubljana) 204.9 v skokih so bili naslednji: flS 19. 22).
2	Jakoiie Albin <sm. Dovje-Mojstra-na> 108.9 HS in noV 1S. 22).
3	Priboršek J. (SK Ilirija) 1S0.8 (17 in ool. 17 18)
4. Lesink T ado fsm ki. LmbHa.nB) 1p0 8 (14 in w>'. 17 in ♦'ol. 1S in nol s "»''"adi)
5 Takonič Avgust (isti) 153 (14. 16 in -vol. 18)
Srpmei se le nias^at na 7. m^s+o: naj-skok dn^vn 'e on s m
Tekmo 1e vodji Tiredporinlk »Tyni'hMane<r <r Into	S "omri^-o	sod-
nika .Tp'en.i/^1
?rt"-ovalnt.o-a /Oanjst-ra Kii^or smo, rekli ie ^ro-^aTan^n* iis^eh ^ri^ed^vo	»ve>.
«o,trp>' »jTVfit.nAo-«	' tis n* via^a^ntp
— V^r na n**'	Ttn^n*.
raBMi^e.	S* 'o ip
moramo tudi ostal«, ki so sodolovali pn organizacaji tekmec zlasti j>a. naše vrle članice k so v hudem mrazu junaško vztrajale na kontrolah
Okoliško prebivalstvo po vaseh, mimo katerih je vodila proga je z velikim ta-trmaniem spre .ilja! tekme n so bili pro^ fci klubu in tekmovalcem zelo uslužni
S tem je SK Kamnik vendar srečno spravni pod streho prvenstvene tekme za letošnje leto Tekma za dame na progi 4 km. ki je bila prvotno določena je .od-godc-na do prhodmie nedelje, ker ie bita odsotna večna tekmovalk ki se poteguje jo za ponosni naslov nrvakinie kluba i Pomerile se bodo prihodnjo nedeljo ko bodo v Kamniku tnedklubske skakalne tekme.
Maribor -— v znamenju smuke ^
Maribor. 14 februarja Mariborčani ao bili menda dane® vsi na smuftea ,n sankah Na Pohorje jih je šlo ruzmeroma zelo maio Ves kader ae -je
ibrai v aeposredn. bližini mesta SaJ-ije anboi ra.K< srečen da je obdan z- naj-bo! j idealnim terenom za smučarje Pet minut mesta in že se smukaš. sankaš n oadaš Prireditve ni bilo nobene piav resne Vse se pripravlja in čaka na 21., ko se bodo vršile mednarodne smuške tok-me.
Na koncu Koro&čevega drevoreda se je vršilo o ti oš ko miad.nsko rajanje Dečki in deklice od 7. do 15 leta so pokazali, kaj znajo Občinstva se je nabralo mnogo, bilo je reb lepo' Motoklub je piiredii svo.i prvi zimski iz.et iD trening v skijoringu Neka ter., čiani so dosegu na kiasu.i cest! izredne čase. povprečno 90 km na uro Tu so pokazali smučarji vso svojo izvežba-nost zlasti v ostrih zavojih Tekme v skijoringu se bodo vršile prihodnjo nedeljo in bodo za občinstvo zelo zanimive, Kajti Mariborčani še nikoli niso videti kao: siič-' nega Res so v zadnjem času nekateri vo-sači z blazno hitrostjo voz.li po cestah in; vzbujala občudovanje občinstva, a da se dokaže vse znanje pri taki vožnji, je pač treba samo tekme, ki se bd .vršila, če .bb lo vremenske prilike ugodne , in če jih bo .
mariboiska policija dovolila sredi mesta
, ' * "
Smučarska tekma v Samofcoru
Zagreb,	14. febr. Danes se: je v Samobo-
ru višila	smučai ska tekma za ptnenatvo' Samoboia ki jo je priredila tamošnja po
diužnica	HPD Na tekmi Je startalo, 10
senicrjev.	21 jun.oigev m- 3 dame PiOga je znašala nekaj nad 4 km PrvenfttVO; si
je osvojil	član prireditelja Japetič v ča-;
su 26-43	7 ■''.
N mam dovolj besed, da bi izrazji svoje ogorčenje, ki mi prihaja iz dna du-
še.«.
1'ainik pride in prosi predsednika za besedo:
Gjspoda mcia. Bolivije ni v konver-z e sk n leksikonu.«
las.o-pirik Bolivije roji ves bled iin uničen »Spoštovana skupščina, 2 milijo p u >17 000 km2?...«
Predsednik mu odvzame besedo in ukaže tajniku, naj govori dalje. Tajnik: »Ker Bolivije ni v konverzacijskem leksikonu — niti majhne opombe m o n ej — zato tudi za nas ne eksistira gospod bol;vii«k' za«'(;.nn'k < >vo":nr 1? vnjaki (Smeh v dvorani) Predlagam, da mu odvzamemo mandat in ga izključimo Kilasr Skrivat se ie vrini' notri) Ta primer ie silno mučen m mar-kanitio dokazuje, s kakšnimi težavami sc mora boriti razorozitvena konferenca če noče. da bi ji očitali, da igra komedijo.«
Predlog za izključitev zastopnika Bolivije ie bil spreiet z vsemi glasovi proti en^mu Ta ed;ni glas ie bil glas člana konference Meriana. ki je za mizo mirno ^-nal Toda *ud' ta se je povsem slučajno zbudil. Cigara, ki jo je bil pri-
žgal. preden je bil zaspal, je pričela dogovora t i in mu osmodiia brke. ~
Dvignil se -je rn dejal: »Proti!« Hotei je sesti, toda v tistem trenutku so še dvignili pa-rketi in strahovita eksplozija je zvrtala veliko luknjo v tleh. Cfani^ konference so zlet e!- v globino Ko sta-se dim in prah razkadila, je bilo moči videti, kako je predsednik razorožitve^: ne konference z nogairo visel na železni tra verzi novozgrajene dvorane. delaL kretnje, ki bi iih sicer lahko pripisovali samo športnemu tekmovalcu v plava-, imu in zraven stokal: »Mon tlieu, men dieu!«	'■■.T, ■:.: v- •..-•: :
Obhstva so snočetka *tlsWa. da £re za anarhistični atentat, toda preiskava je dognala, da eksplozija ni imela političnega ozadja. ■	--
Zas*rmn'ik tvnirnic^ dinnntita ie v rvri-tličjn čakal na nekatere člane razorožit- • rp>r.~ konff- n v'o u. ^ . »ijidi' rut'
streljivo »Wasliingtcmit«, ki je dvati-sočkrat močnejši od ekrazita in osemnajst tisočkrat močftej^i od' Pomotoma re vzel v roko namesto vži-a^ilične škatJpco z vzo-rci. ki ie trri od-t T'ram:u zaradi trenja povzročila eksplozijo.
Zato se je oluromeK Thomas Haw, 4ns odpeljal na oddih;	\ (13*.Žj
Naši smučarji - akademiki v Švici
i	Grindelwald, 13. febt-uarja
Poročali smo že. dft se je leto« tu*ll Ju-go8;avija Udeitiži^a smučai snega prvenstva &vicaisk.:4i visokih šol, ki se vtšl v Glin-delwaidu. Naša aikn-le.mska elripa Je odpotovala v zelo močni postavi; imena Ber-var, Jenko. Dečman, Baeb.er. Kukovec in Schwab so nam dala unande. da se bodo naši tekmova.ci častno plašit alk
Letos se je prijavilo 110 tekmovalcev. Prav posebno močno je bil zastopan >!no-most, ki je tudi zasedel več no jM'Vb mest. V četrtek se je vj^i a tekma v smuku na 4 km dolgi progi i višinsko razliKo SOO do 900 m. Pioga je bila iaie-lno naporna. Tekmovalo se jo v treb kategorijah V prvi, kjer so startali še vpisani vJsoko-šolci, je zasedel Kukovec femed 41 tokmo-valcev častno 13. mesto.
1. kategorija: 1. Hana Neuner (Inns-brucR) '6:10.5, 2. Htigo Leubner (isti) 6: 12.8, 3 Hu.be.it Sačjer (isti)' C: 17.9, 13. Kukovec 7:4«; 2. Itatujotija (absolvliani visokošolci): l.'; 'Page (Ourh) 7:112. 2 Biichi (Bei n) 7M3.9 3. kategoii;a (visokošolci nad 32 let}; 1. Escher (Bern) 7:59.8. Izven konKureace: 1. Glatthaid (Schei-degg) 6:04 2; ua. boljši čas dneva,
V	petek se je Višil te.k na 14 km. Proga je bi;a zaiadi Številnih zelo stimih. čeprav kratkih vzponov, zelo težka. Tekmovanje sta še prav posebno otežkočila htld mraz in težak dplinski ziak, kar so občutili zlasti naši tekmovalci. Ifcvi.stno se je plasira Stane Bervar, ki je zasedel ' 10 mesto v 1. katajoi iji: l.-Hcozn« ^Turin, prva« Italije) l;:l'i:;48.2, 2 . Rommei' (Mo-nakovo) 1:13:2&8, Š. ^euA>ner .(laooiost) 1:14:34.8, 10 B%ar: (Ljiibijana) 1:19:5S.3. 2 kategorija: 1.- dr, Osteimaier (Monakc?-vo) 1:13:37.9 3.'{kategorija: 1. Hetfti (Fr.'.-bourg) 1:33:31.5. i u ... « ; . .
Tekme v Htrosttien) drsanji v Zagrebu
Zagreb, 14. fobf. Ganeš se je tukaj vršila propagandna tekma v hitrostnem drsanju, Ici je zai advlBodci-ovanja znanega mojstra v umetnem/drsanju Avčina i2 L:tib-Ijane p ra vabila oa drsališče veliko število pubLike
V	posameznih . disciplinah so bili doseženi nas.einji resu^ta-ti:
166 m subjuniqrke (3 tekmovalke): 1.) %Ra:ka Dobrnič 51.S. 166 m subjunlorji (7 tekmiovaicev) • l.j Kiešo Si flor, 300 m juniorji (7 tekmovalcev): 1.) Ivica Batušič 1:30 4. 2.) Anton . Fie-iler U-S0J&, -333 m ju-, rtiorke (6 tekmovalk).: 1.) Ana Jugovlč 1:07, 2.) Dolly K&nig 1:10. 1000 m senior jI (7 t©kmova'ce>V): 1.) Avčin (SK Ilirija, Ljubljana) 2:27.6, 2.) DJttro Janekovič (Hašk, .Zagreb) 2:56. ;
Av«1®k fcl je edini tekmoval j-dr«alkftml za tek je pokazal ra vrsten sti.l ln Je pri* Sel nacllj kot prvi skoraj, pol minute pred . »vbjlml tekmeci.';	' i .'7.'":' "
Zagreb! V II. kolu podsaveznega prven-;i8tv^ ftili rezultati nas'ednji: Hašk : Ju-;. SQfiav.ra:;-l:0 (Otd) Gradjanski : željesni-v Čari 7;0 (4:0). Viktorija : Concordia 3:1 (1:1 J.
Beograd: BSK : 'III. okraj (Budimpešta) 4:0 (3:0) Na igKšču, ki je bilo.pomrznje-. no. je bilo 17 stopinj mraza. Publike nad . tisoč' y. ,
. Duriiljt Sport.kteb : Austria 5:3 (2;(». :'WAC • V i en h & 3:,0 (0:0). Admlra : Donau 3:0 (0:0). fredSiCrleketer : Hakoah 2:1 (0:1). Slovan : ^letallum 5:0 (2-0). Ra i>id : Rapid amateri' 8-1 (4:1). BAC; : Siemens 7.1 (6:1). ,WaCker • We!ss,e EJf 3:2 . (2:1). Nichoison : simmering (1:0)
Praga: Viktotfa-žilkov ;- Stavi« 2:0 (0:0), SK Plzeo ": S^rif-J:!,	H*.
3teor':Vfrirt1W!0;'4:2 (2:1). f '>
Budimpešta; Ferenozvaros : Hungaria 3:0 (2:0) NeUKCti : Posit 1:1 (1:0).
Berlin: Hertha : Mi
Zaključek m« zimske ollmpijade
Prva tri mesta so zasedle Amerika, Norveška ln Kanada * 88. n In 49 točkami — Na £o km fe v času 4 128 zmagal Finec Farinnen Roparji odvedli znane?-*
športnika
Lake Placid. 14. febr. d. V skakalnih tekmah posebej so bili doseženi naslednji rezultati: 1 Birger Ruud (Noiveška) 228.1 (65 m 69 m), 2. H. Beck .(Norveška) 227 171 m, 63.5 m), 3 VVahlbere (Norveška) 219.5 (62.5 m. 64 m) Za nji mi se vrste Šved. Američan in Švicar Kauf mann češk.1 tekmovalci so se mogli pla sirati šele na mesta od 19 do 24., in sicer Barton na 19 s skokom 58 m. Slmunek na 21. s skditi 48 ter 55 m. Cifka na 21 s skoki 47 ter 51 m ;n Feistafler na 24 s skoki 47 ter 41 m Tekmovalcem Je bilo 35'
V umetnem drsanju v parih Je bil končni vrsta! red na.s'edn.ii: 1 Brunet-Brunet (Francija) . 2 Badger-Lougliram (USA) 3 Szoiler-Rotter in 4. Szaliay-Organisfa (cba para ijiadžarska).
Lake Placid. 14. febr. ITT. zimska olim-pijada je bila danes oficijelno zaključena z zmago Amerike, ki je dosegla točk. N'a drugem mestu..ie Norveška s 77 točkam. nato pa sč vrstiio Kdnad-i z 49.. Švedska t 28. F:nska s 25. Avstrija s 15. F^anc5ia z 10 VenvMfa z 8. Madžarska z i 7. Švica s 6 ln Rumutiija s 3 točkami Po I
eno .točko so dobile Poljska, Italija. Belgija .in Češkoslovaška .
V vztrajnostnejn teku na 50 km Je kljub snežnemu vihariu in ?elo težki pro-gj zmagal v želo dobrem času 4:28 Finec Far nnen S.imo dve desetnik' sekunde za njim se je plasiral njegov rojak Lukannen.
Finalna tekma v hockevu na ledu med Kamdo in Ameriko je ostala neodločena z 2:2 (1:1 1:0. 0:1).
Diir.es so se vršila Dredtekmovanja v bobu. ki so bila pred dnevi o d god en a zaradi slabega vremena. V ptvih p red tekih ie zmagala Amerika.
Največja senzacija letošnje ziimske olimniiade je lokaln dogodek hesportne-ga zn.ača'a. Neznani roparji so v času olimnijskih iger odvedli znanega sikirtm-ka Henrvja Blagdena v famošnjo gorsko oko'ico kjer so ga z r^volvcrj^ v rokah prisilili, da je moral pmt' svojcem nismo za 10.0'10 dolarjev odkupnne. Pismo 'e j>riš!o na nra\i naslov in v Like Plač Mu so že zbrrl.i potrebno vsoto, da jo izplača bindit-om O u«rabtienem TKTirteiku za zdaj še nimajo nobenih poroč i.

ženeva: Servette-Ui karešfa). _J:2. !w . .. Napotj; Itailja » ivica 3:0 (2:0).
i OHi^m t9ih

SK. Ilirija (hazenska sekdja) Vodstvo sekcije opozarja ponovno vse Igralke na današnji trening, k! bo v dvorani od 18.16 dalje Dolžnost ,-gralk Je, da povečajo z ozirom na bližnjo seAono vse treninge red-i no in poinošte\Mlno Vedno češče odsotni sti se ne bodo več opravičevale. — Vod-; st<vo smuške sekcije poživa vse smučarje • tn smufcarke. Kakor tudi celokupno ostalo : članstvo, da se zbere zvečer ob 19.30 na : glavnem koiodvoni k s'ovesu od nbšega načelnika sekcija inž Koudelke, ki o-inaja ; .2 Ljubljane na fimTo sinžberiO mesto v Kraljevo. Zvečer vsi -na glavni kolodvor! Smuk!
Motokolesarskl klub »Ilirija« razpisuje — ob agodnem vremenu — v nedeljo dne 21 t m medklubsikl motcskijoiing na progi Brezovica-Vlč s ciljem pred gostilno ^ušar«. Začetek ob 13. Prijave epievema ft:'ubovo tajništvo; , zaključek bo v petek 19. t. m
ASK Primorje (nogometna sekcija) Drevi od 19.15 dalje strogo obvezen trening za I. m rezervno garnituro Igralca Zeimljak ln Uršič — zanesljivo!
Žalostna posledica poneverbe
~	Beograd. 13. februarja.
O poneverbi. Ki J6 Je izvršil b'agajnik v vojnem ministrstvu, Diagomir M.ilanovič, njegov«m begu ln končni aretaciji v Za grebu se je piecel obširno noročalo v na i sem tisku ItfiianoVič se nahaja sedaS -s i ptrniakovalnem zaobru Ko se je raznesla vest o Mllanbričeveim begu, se Je Citalo. da Je M«'anovl6 v zadnjih čas h sam stanoval v svojem stanovanju, ker je ritjegova žena o-lDotova'a k svoji rodbini v Sremske K ar lovce.-Včeraj pa se je razvedelo po Beogradu, da se je MilafioVlčeva žena MHe-vica hotela zastrupiti in so jo prepeljali v beoeralsko bolnico.
Kakor hitro Je namreC izvedela, kal »e je zgodijo z n.1en..m možem, se je Mllevlca nemu'oma vmila v Beograd, kjer pa jo je doletelo veliko ln zelo neprijetno ..preae-nečeule- Ne samo, da Je blflo raznih zasM-savanj. temveč je sodna oblast, da bi se vsaj . deloma nadoknadila oo MilanovIču Vojnemu min:strstvu PoVtrOčena škoda, zaklenila vse, kar se Je nanajalo v njuneui etanovancu !.n stanovanje zapečatila. Mile-vica Je tako ostala prav ia prav brez Stanovanja in Se Je morala nastaniti v mesečni sobi. ki ie bila oddana neki najemnici.-Ko so tevtftltai organi popisovali.....v. njenem stanovanju pohištvo in v®e ostalo, je Mffevfta sedela v tej sobi in napisala tri pisma Ko so jo poklica!!, da b! Jim dala neko'pojasnilo, je prišla, toda hip nato se je onesveščena zgrudila na tla. Poklical! so hitro rešilno postajo in prepeljali ne-srečnico v 'državno bolnico, kjer so ugotovili. na }f zaužrila neke past!l;je, ki se drugače uporabljajo proti glavobolu, če se pa zaušijejo v večji količini, pa se more Človek zastrupiti ž njimi Zdravniki eo ji iz-prali želodec in ji tako rešili življenje
V pismu, ki ga je pisala rodbini, navaja, da jo je nagnal v smrt njen mož Pravi, da je imela lepo doto in So se vse stvari, ki so se sedaj zarubile kupile 2 njenim de-nar'em Drugo pismo je bilo nas'ovljeno možu, kateremu želi „,V bodočnosti leoSe in boljše dni. tretje pi policiji in prav! v njem. da n! nihče kriv njene smrti in da gre prostovoljno v' smrt, ker se nahaja v po'ožaja, iz katerega ni izhoda
Poznem, ,ko se je zavedla, eo jo zas'iša!i Jo Je izpovedala, da ni ničesar vedela o molevein početju Po S'al jo je k rodbini iu videla ga je .tapet šele potem, ko je bil že v zaporu. Vsi ti dogodki so jo nagnali, da 8e Je hotela zastmoiti, da se tako obvaruje nadaljnje sramote ta bede.
Fum ja tržaške in milanske banke
Tržaška »Banca Cpmrnercna'e«. ki se ie ustanovila v nekdanjih avstrijskih čapih in ki je zavzela z razvojem tržaškega pri-rtta.iišča odočilno vlogo v tržaški in tud' splošn avstrijski trgovinski in ef;iS'>>wtni politiki bo forma'no ukinjena dne 1 n^ar ca na izrednem o4>čnem -/boru. Združjla »p bo (k (;or smo poročali) z miknsk-0 banko «tega imena.	,
Propadamie tržaške trgovinske banke je v tesn-' zvezo s stalil m nazadovanjem tr. žaškeja mesta in nieooveca ac»podarstva i%**H»d> --nmm ••> -bil* fržaški le še po urenu
odtlei. ko je pred tremi let« nftan
banka »OomAt. (Banca Commerčiate ft«i'6iji) pfidflfeifei celih odi t njegovih deTn*C. v»e od letp	dalje ie afa-trža-
ška banka v resnici le an ah rojil rrm ki sc jo imi^nsk' finančni mogotci -rzdrževan «fbi v jiLodo samo zaradi t«2« la « ne »»-' pre -'-'laineMli-^ttiillSitti "^ambftnh^tn dtrhb-
'ffOflt. .■ ...............*
.Ze leta 925. m morda še prej je oostalo tržaškim trgovcem ln industrijcem- jas.no,
da je usoda Treta in obenem tudi »Trgovske banke« /.aipeča^erja. V »svojih realnih računih so prišu do zaključkov, da jim ves njihov kapital v Trstu ne bo dal niti ceii-tes.tna zas.užka več. in tedaj so prijeli oddajati svoje de niče prvemu in najboljšem« kupcu: milanilci banki, ki se jc medtem razvila v največji italijanski privatni denarni zavod. Milanski finančniki Do tzko-ristili polo."aij in za razmeroma nizko ceno prišli do neomajnega vodstva pri tržaški banki. Zaradi videza m čeprav z minimalnimi dobičiki so nadaljevali svojo oav.oje-valno politiko.:ki je včasi naletela tudi na Inujše (rvire. Poloma industrijskih podietij (kJ ršen je bil n. pr. polom b-inbažne industrijske skupine v Julijski Krajni), zaradi katerih je bila indirektno prizadeta tudi tr."ašica banka, go prizadeli preko tr-žaišfc.e banke ni i', a n-s ki m f.nančnikom mnogo . dcrbi, vendar zanje škoda ni bdla tako ob. čutna, kakor bi biia /ia tržaSko bai.ko ssa-mo. V poslednjih ča«;Lh pa se je položaj še poslabšal. Pričakovati je, da bo spričo vedno težjih gospoda i*k ih razmer prav m~-da; jiropadlo ?,,iova nekaj rndustr;j«<kih podjet.j. Z druge stranfi pa je tržaški pv nos že tako ori-abljenl, da so pričeli t-v-a-«<ki g-jepodareki krogi že sami tekat.' moči tu izhoda iz »vo>je tevšč»oe. Llo«a »ve. kopotoznih fuzij« v Italiji, ki so v*1 ■ vane na racion^lizacijsikem procesi' kaHian-ske gospodmiive poiit:ke. je končno a sedaj na viSk«i in tako. se je tniiar s-kr . f»» nanonif;om zazdel čas najbolj prime --n. d* vjtvedejo še to »tuzijo*.
»vlianca ciommep.iale lfasliatm« bo imd*:' koncem meseca svoj ob in i zbor, na kat-s-- fem bo tipffe^ela' predlog o teg	nasleidiT-
njega dne bodo sprejeli isti predlog rut' Izrednem občnem zboru tržašike banke. V njeni palači, fci je ena najlepših v "lrstu, bodo uredili podružnico Milanskega zavoda. Poslednja poslovna doba tržaškega ta* voda se bo zaključila s člstm dohodkom L41J.p30.50 lir, ki pa se ne bo razdelil o* dividende, ampak prepisal na ra&un uov«*-ga poslovnega leta.
Ktajpedski spor
ženeva, 14. febr. Po več kot triurni, debati nemškega delegata državnega tajnika Biilovva ln litovskega zunanjega ministra dr. Zauniusa, v katero so posegli le pred-' sednik Paul Boncour, norveški poročevalec Erik Colban in generalni tajnik Erik Drummond. je -svet Društva, narodov pooblastil včeraj svojega člana Colbana, naj v najkrajšem času izdela poročilo, če ie bila litovska vlada na podlagi člena 17. klapedskega statuta upravičena odstaviti predsednika deželnega diraJctori-ja v Klajpedi.
General Nobile se preseli v Moskvo
Berlin, 14. febr. General Nobile je » dovoljenjem Mussolinija sklenil v Moskvi z ruskimi oblasta za zrakoplovstvo pogodbo za 4 leta glede svojega sodelovanja pri polarnih ekspedicijah ter se nahaja, že. na povratku iz Rima. Kakor je včeraj izjavil Nobile v Berlinu na svoji poti v Rusijo, se bo preselil meseca aprila iz Rima v Moskvo. Nobile se je obvezal, da se bo letos poleti udeležil arktične ekspedicije v deže-i lo Nikolaja II., ki se imenuje sedaj Severna zemlja. To eksroedicijo pripravlja arktični Institut v Leningradu.
Fa^ificirana potrdila Poštne hranilnice
Beo&rpd. 14. febr. AA. V zndnjem č«"?u »o se pojavila v prometu neka potrdila Poštne hranilnice, ki so izde'ana na izmi-šljen- b obraze h kaVršn'h Postna hranilnica rvi niiikoli uporabi j«ala Na n»ih ie drži vn-i grb ter nonareien žig Poštne hranilnice V a ob^n^cih se iK>«riuie?o razni nodatki ohna-nilrtih k-ttiižicah n* nrimer. d i ie nri Pr-.5t-ni b^niiln-ci ^ prijavlien-a izguba hrambi« knjižice, da ie na hranilno knjižico izstavljena prer>oved. da se DO+rdilo smatra /a vrednostni napir ki vel'a "V) dni in da Ko vhca'oc dobil po nretektl teM Aosa duftM-kat knjižice v zameno za potrdilo n do*' d^vbno Taka izmišljena ootr3fl« so nrina-^■le neznane osebe t«-govcem v razmih kra-iih in iemale od niib blago na račun vsot. ki SO K:le V ootrdilib ožn^.čene Jasno,.te., da so bila ta potrdila falzrifika-t- in da so bile izvršene tlenariie na škodo ' trgovcev. Priporoča Se trgovcem in ostalemu ob&n-' fttvu nai se obrneio v uličnih nrimerih vsi na Poštno hrani'nco bodisi te'efonSko br-zolivno a! pismeno za notrdntev vsebine podobnih uotirdil. V orimeru da se ueoto-vi fnlzifikat v svrho izkoriščanja aH i>r<*va-re^ nai se osebe, ki tvon.'iaio ta t>ofrdiTa.i prlnviio tflkoi no.1'c:ji a Poštni hranilnica v Beogradu nai se o Um čim hitreje ob«s
Vaje za harmoničes razvoj mladega telesa
Ob sredah ia sobotah od % na 6 do M 7 je t lieejski telovadnici ura ritmične gimnastike za otroke. Vse starosti od petega do 13 leta so zastopaae. Dečki in deklice.
Prva ura. Ne poznam jih Se, oni ne mene! Malo nezaupno me gledajo. Pa pravim: »Danes se bomo spoznali ih samo malo poigrali. Ste zato?« Takoj izgine nezaupnost iz obrazkov; beseda: igra jih potolaži.' '•. ■■■
Predstavijo se mi drug za drugim in kmalu mi.šumijo njihova imena po ušesih: Zdenka, Vera, Dušan, Majda, Breda itd.
»Imate radi živalce?« >Oh. da!« >Ka-teire pa?« »Zajce, medvede,, krokodile,, kužke,« se p'aho oglašajo in me gledajo e pričakujočimi pogledi. Kaj bo iz tega?
• Kdo pa zna oponašati žabo, kako skače?« pravim. Sram jih je Končno se ogla-M najmlajša, petletna Majda. Ona da bo žaba, toda popreje mora biti kdo drugi. Zadrega. Končno premagam oviro, z lepimi besedami pregovorimo Bredo, da oponaša žabo. Vs so navdušeni. Led je prebit. In že vpijejo vsi vprek: »Gospodična, j»og!ejte, jaz sem zajček! Jaz mačka! Jaz petelin!« Cela menežarija evili, laja, mi-Javka, brunda, skače in se plazi okoli mene. Končno priteče Majda. Ročice mi ovi-> okrog vratu in mi zašepeta v uho: »Veš, gospodična, kaj bom jaz? Lev!« In že kobaca po vseh štirih, posnema leva, stresa >grivo< in rjove. Vsi se sme jemo in plo-?(kamo. Smo že prijatelji. Potem, napravimo krokodilsko dirko, oponašamo ptičke, opice itd. In že mine ura.
S takimi igricami se udejstvuje otroška fantazija in bistri čut za opazovanje živalskega življenja. Z oponašanjem različnih živali se nauče otroci igraje razliko med vžfoočenim in vklenjenim hrbtom (mačka) s skoki (žabe), k repe nožno in trebušno mišičevje, s posnemanjem ptic mišice na rokah itd.
Naslednjo uro pričnem z enostavnimi vajami. Otroci se z vnemo udejstvujejo. Nenadoma pa jo Majda popiha. »Kam?« »Domov!« »Zakaj pa?« »Nak, danes pa ni lepo, ker se ne igramo kot zadnjič.« »Saj se bomo igrali tudi danes, toda pozneje. Najpreje malo resnih vaj, potem igranje.«
A Majda ne veruje. Pestunja se mora koriti mali tiranki in jo odpeljati domov. Toda naslednjo uro je Majda zopet v naSl sredi, v spremstvu mamice, ki je j»s.metna moderna gospa, vedoča, da je pravilno razvito telo in obvladanje tega predpogoj za uspeh v življenju. Odslej je Majda pridna in se trudi, da napravi vsako vajo, najsi je Se tako težka.
Kmfamo s preti, zapestji, komolci, s glavo, z boki, z nogami, delamo zamah s nrbtenico, poskušamo delati mali most, itd. Tekamo, skačemo, se plazimo, valjamo 'm vrtimo.
Po o>lmom preidem v metodo Jaquesa
Dalcroze-a s gibi izražene muzikalne teorije.	....;!■
Otroci se nauče ta*ti»-anja, spoznavajo vrednost celih not, . polovink, četrtink, osmink, šestnajstink, triol, sinkop, pavz in kar. Je,še elementarnih muzikalnih pojmov. Korakamo forte, piano, accelerando, ritardando. crescendo, decrescendo. Izvajamo gibe lega to, staccato. tenu to itd. Hodimo in tekamo ter dirigiramo obenem dvečetrtinski 'ali tričetrtinski, štiričetrtin-ski, petčetrtinskl takt. Tako mine druga tretjina ure., Zdaj kliče že vse: Igrice! in se drenja okoli. mene. Za primer naj navedem le eno.'Skupina otrok so rožice, ki spe globoko v zemlji. En otrok je sonček, drugi veter, zopet druga skupina so oblaki. Imamo tudi predstavnika »strele« in »groma«. Vsak otrok le druga cvetka, ki rase iz zemlje pod božajočimi sončnimi žarki. Tu je zopet dano. na prosto otroški fantaziji, da karakter«!ra vsak po svoje rožico, kar se jim vedno prav srfika-no posreči. Potem priveje »veter« in rožice se gibljejo in ziblje Jo kot vleče veter. Počasi se privleče jo »hudourni oblaki« in iz-njih šviga strela in bobni grom (tudi to prav čedno napravijo), nevihta zadiv-Ja in' polomi uboge rožice, ki polagoma strte popadajo na zemljo.
V tem smislu mi v petnajstih minutah zaplešejo in zaigrajo z najenostavnejšimi gibi majbno pantomimo. Naslednjo uro se najde že med njimi »avtor« tn »komponist«, ki vadi igrico o neposlušni mravlji, ki se opijani, si zlomi nogo in jo zdravnik ozdravi, da zopet lahko pleše. Tudi znano otroško igro »svetnike krasti« prikrojimo po. svoje, in napravimo iz nje igro gibov. Naučim jih nekih korakov. Da jih lažje računajo, jih razdelim v dve skupini: vojski. Prva napada in dela dotične gibe naprej, druga se umika z odgovarjajočimi gibi. Prva skupina premaga drugo in se vrne s triumfalnimi skolri nazaj. Kako doživi jeni so ti gibi, ker Jih ne izvajajo samo fizično, temveč ker razumejo smisel! Vse te vaje Jim sprosti telo in jih nauče obvladovati ga. Najdragocenejše pa je: Otrok se zave samega sebe. Spozna svoje telo. Njegova miselnost se razvija obenem s telesom. Občutek telesne sproščenosti osvobodi tudi duha in osreči otroka. In to veselje je nov činitelj moralnega napredka. nova spodbuda za zdrav razvoj.
Večkrat razdelim otroke v različne skupine: prva dela gibe po celih notah, druga interpretira pojovinke tretja četrtin-ke itd., in vse tevalajo hkrati svoje ritme. Na ta način izražamo »mflro«, »pagode«, »prebujenje« itd.
Otrokom prepustim dva tamhurina. Vodja vsake skupine dobi enega in nanj tolče takt, ki mu ga omačim, njegova skupina pa izvaja vaje po njem. Kjer gre samo zs označevanje takta, pustim posameznikom. da si sami izmislijo gibe. Vsak sme predvajati svoj gib, ki ga ostali oponašajo, dokler se ne javi drug »dirigent«
Priljubljen« ^vaja za popust &U$e«*j* Je
naslednja: Na tamburin itaKcn ' različne ritme, .po /katerih tekajo otroci. Na: povelje »hop!« in 'močan udar« n* tymbjirin; pa se-vsi sunkoma ustavijo; napne*; vše mišice, vzravnani na prstijh.« rokazhi izpro-ženimi nad glavo, popuščata polagoaaa mišice. ter popadajo v slikovitih skupinah na tla. Nebroj podobnih vaj atno že izvedli.
Najlepše priznanje, kako priljubljena je ura ritmične gimnastike^pri otrocih je. da je prehlajena Zdenk« itiila mamici iz postelje »ker nikakor ttoče te ne sme za-..muditi ure.«. Otroci ohi- sklepu vsake ure. ki je itak daljša kot Šestdeset minut, splob nočejo domov in vedno jj iznova ptfosl jo: samo še eno »igrico!« in- zopet »zares samo še" eno!«	. : ^ ,V.
S časom jih bom navadila igrati samostojno na boben, kastanjete, triangip itd-, da si bodo sami »igrali« ln to bo zanje zopet novo veselje in 'j nov napredek. Sicer pa bo čez par meSečev produkcija in tam bodo pokazali kajznajo. . " *.
Skoro vsako uro dobim kakega. novega učenca. To je znamenje; da so starši končno izprevideli. da ni ritmična gimnastika samo zabavna. Tu se otroci sproste. duševno in telesno, naplešejo, natelovadijo, nakriče in nasmejejo, oproste se vseh nezdravih razmišljanj in zopet lahko sedejo k intenzivnemu učenju.
Spomladi, čim nastopijo top«i dnevi, pa bomo izvajali vaje na prostem, na prelepem igrišču »Atene« ? po laksenburSkem vzoru. Tam bodo imeli: otroci dovolj sonca, zraka in trave na razpolago, ob vročih dnevih ko bodo v kopalnih trikojih pa piho Tako jim bodo dani rwt predpogoji za lep razvoj.
Vsak si je danes na jasnem, da vihra harmonično razvito tek) človeku samozavesti in moči, d» lahko vztraja in kaj doseže v življenju. Lepa drža in uglajenost v družabnem občevanju je pogoj, da lahko uveljavimo svoje zmožnosti.
Zato bodi naše geslO: Sproščenost, duševno in telesno v soncu in na zraku!
- Maša SUvčeva.
Iz akvaristov« torbe
O vodnih hroščih tn drug«.
Ko gledamo mirnega sončnega dne aa gladino kakega bajerja, jamice, ali ps v mirno tekoči zaraščeni barski potoček, opazimo, kako se rasni hrošči pojavljajo tik pod gladino. Naglo potbolijo zadek malo nad vodo, mirujejo kratko, potem ..se ps ffitro podajo v globino: Morebiti »o opazovalci opazili, da .ae jim na sadkn »rebrno blišči mehurček. Vodni hrošči potrebujeta namreč kisik ta dihanje, če so pod vodo. a tega nosijo s seboj v- zračnem mehurčka. 'Ko kisik uporabijo, pridejo sopet.na površino, da vzamejo mehurček svetega trska So pa nekateri hrošči, ki pridedo i« globine na gladino, kjer-počnego plesati, opisujoč male ali Večje kroge. To so plesalci. če jih sonce obseva., sodiš, da se pomicaio Po gladini male srebrne kroglice, ki jih žene neka neznana sila. '
Takih hroščev in hroSč ičkov Imamo ▼ Evropi več ko 20 vrst Večina njih spada mod mesojedce, kakor tudi njihove ličinke Male ribe. .žabice, paglavci in druga Povodna golazen ni varna pred • njimi, zato moramo biti zelo oprezni, ko vzametho hr<K
domov -za; akvarij. Posebno požrešen je n.-pn. obrobljeni kozak in vsi njegovi sorodniki Vsi ti so rumeno obrobljeni in po . tem iin spoznaš. Imamo jih z obrobljenim jtozdkoro vred 5 vrst. do velikosti so skoro . vsi fenaki. Samice imajo vzdolž kril črtaste gubice Ce si želiš hroSčev te vrste, pripravi jim posebni akvarij, sicer ti ugonobe vse ribe in polže Dno akvarija naj bo me h ko blato, kier se pozimi zariiejo vanj. Hrani jib s črvički. polži, poglavci
V splošnem razlikujemo 3 skupine vodnih hroščev Prvi so dytiscidae, med katere spadajo tudi rumeno-obrobljeni večji vodni hrošči, kakor n. pr. obrobljeni ko-zas (ditjrscus marginalie). V drugo skupino spadajo Gyrimidae. To so plesavci. ki se vrte aa vodni gladini v večtjib ali manjših krogih kakor da bi bili vrtoglavi in ko prideš v bMžino .se poskrijejo pod vodo. Ta skupina ni nevarna ribicam, ker se brani z rastlinsko nrano. Tretjo skupino tvorijo Hjrdrophilidae, v katero spada po-tapnik (HydrapMlus picceus). Z lahkoto boš spoznal potapnika, ki je črn in neob-robtien Potapnik ne napada ribic in se nrani z rastlinsko hrano. Ličinke potapnl-ka so pa največje roparice in se napadajo tudi medsebojno. Vsi plesavci in potapnik so koristni za ribogojnice, ker jedo alge. — Potapnika vloviš pozimi v blatu tam, kjer je gosto zaraščeno, polet; pa v goščavi med vodnimi rastlinami. Najbolje bo, da mirno čakaš z mrežico in ko pride na gladino po zrak, ga hitro zajameš 'Isto vekja za plesalce. Vlovljene hrošče doma dobro operi. Način plavanja, življenja in razmnožit ve je zelo zanimiv, a poleg tega spadajo zaradi popolnosti tudi omenjeni hrošči v ribogojnico, v kateri naj bo priro-da zastopana s svojimi glavnimi zastopnici: to so ribe, polži, školjke in hrošči.
Omeniti moram, da so vodni hrošči tudi dobri letalci. Potapljači so. plavačl, letalci. carao zelo slabi pešaki. To se nekako poriva po zemlji, nerodno, nespretno, da sa ti zasmili. V mirnih mesečnih nočeh se podajo na kopno, na obal. Počasi dvignejo zaščitna trda krila in — frk — se podajo na krajše in dalje potovanje. A kjer se jim rasveti kaka gladina, se spuste v vodo, da bi ngotovili, so li tu boljše življenjske prilike sakor v dosedanjem bivališču. Večkrat ae pa tudi zmotijo. — Bil je lep mesečni večer, ko so nektfe asfaltirali trg. Polni mesec je obseval svetoči se asfalt. Is sosednih vod ln jarkov so prifrčaH hrošči Ln meneč, da vidijo pred seboj vodno gladino, so se spustili na asfalt, ki žal še še nI bil popolnoma suh. Z zadki so obtičali v njem. Nu, obtičati z zadkom v asfalta ne more biti nikomur v zabavo — — Cesto se zalet i jo tudi v kakšno apneno jamo ali pa v mlake gnojišč, Katere pa kot higijeniki bit.ro zapnst*
Ker so nrošči dobri letalci, moramo pokriti akvarij s stekleno ploščo. Gojil sem svoječasno hrošče v posebnem pokritem akivarigu. Morda sema zvečer pozabil, da se prepričam, če je pokrov dobro nameščen, morda se je pa mucek zopet enkrat v sedel ponoči na pokrov in stegoval svoje tačke vzdolž stesel po kebrih ter na ta način premaknil pokrov, — naslednje jutro ni bilo nobenega r akvariju Iskal sem jih v sobi, prematcnil vse pohištvo, — a brest uspeha Izkoristili so odprtino med robom akvarija Ln med pokrovom in odfrčali, kar pa jim nisem zameril...'	O. S.
Postne smuske dirke razposajenih Blejcev
Bled 12 februarja,
Blejci so tiči! Mem nič teoi nič so priredili na pustni torek popoldne za hrbtom Zimskosportnega savezs originalne smu-ške tekme. Te tekme ki so postale že običajne. so spravile v ves«*lc razpoloženje ne samo ves Bled ampak tudi bližnjo okolico. Ves aranžma dirk je bil v spretnih rokah. Vse je šlo gladko, kakor da bi bilo namazano, brez prepira brez nesreč in diskvalifikacij Tekme so se vršile točno po pravilih in natančno p^ programu. Da so bile dirke res nekaj posebnega, je razvidno iz besedila nalepljenih lepakov, katerih vsebino naj v naslednjem navedem: — Vojska je izbruhnila na Daljnem vzhodu. Na Bledu pa se vrše vsakoletne pustne dirke. Program: a) naraščaj letniki od 1892 do 1902 b) aktivni smučarji od 1832 do 1891. c) črnovojn-ki od 1830 do 1881. in d) volovski skijoring. Stari in cilj pred Sokolsk* m domom. Bogata darila se raz-dele v Sokolskem domu p<- dirki Dirke se vrše brez snega. Kriza pa pasja figa!
Tekmovalna proga je bila dolga 1500 m in je ponekod šla tudi po kopnem, kar je bil zelo trd oreh za smudrje. Tekmovati so smeli samo nevenficirani in nekvalificirani smučarji, ki niso člani JZSS Starost in zdravje tekmovalcev je pred tekmami pregledal dr .'"ranče Kosmač Vse je šlo točno in v redu. Oo 14. se je vršilo pred Zdraviliškim domom žrebanje tekmovalcev, ki so bili že polnoštevilno zbrani v polni smučarski opremi ter vsi maskira-ni in našemljeni Ko je še dobil vsak tekmovalec startno številko, se je začel pomikati sprevod izpred Zdraviliškega doma k Sokolskemu domu.
Ob pol 15. je dal starter znak, da se pričnejo težko pričakovane tekme. Start vsakega posameznika se je naznanil z zvonjenjem ure budilke. Tekmovalci ki večinoma še nikoli niso imeli smuči na nogah, so prišli vsi srečno na cilj. Na cilju je ves čas tekem igral g. Mandeljc na harmoniko, kar je še povzdignilo pustno razpoloženje. Rezultati tekem so bili sledeči: L kategorija naraščajniki (od 31 do 40 let): prvi je prišel na cilj Kraus Leopold v času 19 min. 43 sek.. drugi Ravnik Jurij v času 20.15, tretji Kapus Anton /3.53 in zadnji v tej kategoriji Anderle Franc v 29.58. — II. kategorija, aktivni smučarji (od 41 do 50 let): prvi Pavhar tinger Maks v času 27 min. 22 sek., drug in obenem zadnji Valant Franc v času 29.22. — III. kategorija, črnovojmki (od 51 do 100 let): prvi Plemelj Ivan v 22 min. 58 sek., drugi Slihar Andrej v 24.24 in zadnji Mandeljc Franc v času 30.9. Najboljši čas dneva je dosegel Kraus Leopold 19.43.
Nato je sledil volovski skijoring, ki je vzbudil pri občinstvu salve smeha. Proga je bila dolga 200 metrov. Prvo mesto je zasedel Kozel Janez, ki je prišel v dveh minutah na cilj. Originalno pri dirkah Je bilo, da sta prejela darilo prvi in zadnji v vsaki kategoriji. Pod proiektoratom Kosmačevega Franceljna je zvečer prireditveni odbor priredil v Sokolskem domu na čast tekmovalcem čajanko, kjer so bila tudi darila razdeljena, med njimi »prehodni labenski pokal«.
MALI OGLASI
Slu i bo dobi
m <»*«<« aoattro cM m Sito k> S (Vi
Krznar. vajenca
SpfejB^B iiioj. KsaioT v egilaeaKHt ets.Kke »Jutri«
Boljše dekle
U črtftifeoai. ki {Tovori nre-tafelno namBi«.	M
tafcoj. D*. Qlflek«b»l, »i Tilnik ▼ Zajretr«, Juriši-tW. 8S.	1
Dekle
prMc» to poč</erx>. ki sa« »kusn® kuhat: ia k! tj«i» r*a hišn* io rrtm ««!»,. sprejme s t. trarcfci ^-ttiirvG	Ntslo*
t agluaaes	Ju trs
Učenko
m pridne, « e* dnstA« ioisko itobratbo Bj>r<?jin«ai takoj t rrtjo 4?£<>viEo sešaceg« biags. * rso oskrbo. Niak>r por* oddeie& »Jutra«.
533S-I
Kuharico
ii opravljala tsdi dragi h&na dflia. sprejme« «a ffoštiln©. Predstaviti se f ponedcljei ali toreji 1. i« 3. a-o na oa?!«v i" ja pere oglasni od de SHk »Jutra«.	54T1-1
Raznašalca peciva
So-T-eg« ln vestnega »p»ej nem. Naši«?* p-i podrui »ki »Jiftra« r Celjii.
Sl3{0-1
VcrfHeljico pletilne industrije
ta « raiura« na itdetavn vflin^nih in rrtio&ife ied^l iav po najnovejših vror-eili, t večletn* prakso, aprejmem ta&oj. »Vmudbe 1» oglasa oddelffe Jutra pad »St»in« »itiba 1««. ______Mor-i
Učenca
t ppune>rne 4«! •ke	sprejm« tr
yor»na »«Ban«ifra biac. » i-j-jbljeni. Naalov t o<r'a«. odMk« »Jutra«. SMt-\
Slutbe išče
Pek. pomočnik
m skupno dalo, «arej#i. dob« dela ve«, iiče taioj šoj« t*po*Htve. RatnadaJ Ir tadi kruh. Ponudbe m oji. odd. »Jutra« pod iifr* »Dober ia trecee«.
Dekle
staro 20 let, tzufien* Šivilja, tSie mesto nob&rl-ce aH fcaj »ličnega. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod 3Brezposelna«.
Šivilja
tU« shtSbo pomoiniee. — Ponadbe na offla«. oddriefc »Jutra« ped
Šivilja
«	m	jfre p®
n-:iki eoni ns i->ni. 1'onud b«
o^L ®<J<i. »Juifi« 1X3^1 >Porfektc«
Pouk
Čevffl aa obroke
• tempo«. Gledaliika aL 4 Maproti giodaliUa). 1J44
Kupim
Optm H« aaatoja f 1 Ma kenda; ia C-
Jaaja
ttft* S D«. — Ofimm socialnega aaaflaja vaa ka k»i»<a 80 pari aa da Jaaja aaaio*« ril sa
Kb« pa I Dia. (T)
Stanovanje
Vsaka m 4*1 _ m Mtf pa g Ua. (M)
Irisob. stanovanje
i vsem konforton, v a« rt nalati takoj • d d a ■ Naslov v ogtaaoem od leli« »Jatra«. S37S21
Enosob. stanovanje
* pritiklinami oddan v centra atesta. Na»iov pove oglaaai Oddelek »Jutra«.
5501-81
&so«a® l Oia; aa *a-
Jasj« aaatap»a e£J m a'r» S Dia. Dtpbh. U maja tosvakoim. teja rsaka	m
aar: aa tih* aA ot «a-}mj«	B U*. («>
Otroški voziček
spertai — dobra obran j o k upi a. P«d Trmoie it. 2/11 leva.	5348-7
Kolesa
sa ttuasda. Oglasi «a-etjalnejra tnaiaja p* 30 pa« beaeda. Im da jaajs aaslova aii » ttfra C Oia, SBiromc » Wa-	Od)
Camernikov%
šoferska šola
LJaMjaaa. Ouaa)sh. e. M Prva oblastveno eoneeslj« urana. Pro»pekl 15 sas&eoj —	ponj! U S # e • <■
<prejeasa v»ak 6as. 351
Inštruiram
vm srednješolihe predmete, — Naslov pov« »i/laani »Jutra«. i«!S-4
Francoščino
poučuje diplomirana gospa Naslov v ogiasneat oddelku »Jutra«.	ož&M
Prodam
0«ta« »g. saaAaJa pa 1 Oia beaada; aa' <b aaal««a aU sa <Mra $ Ma. - OfM sueialaepa Mlaji vaa-ka beaeda 0» par: ta da jaaja aaM««a aa *Š5!«S a Dte. (•)
Vsaka taaeda K par: sa da jaaja aarfava aH
aa mtrm pa • Dta. (S)
Imam fanta
ato&nega, po6ten«^a. iet ataroga, ki m oi; pri as« ni <r trgovini c mete ni m blagom ie dve leti ia bi ga oddal v nadaljnje ste »je t primerno trgovino, da ti pridobi vei saposob )j«no«ti. Pooudbe sa ogl. *dd »Jatra« pod »Dober •čener«.	536S-?
Din 125
1 m3 zdravih bukovih 1rv prima kakovosti nudi Velepič, Sv. Jerneja cesta 25. Telefon 2708.	5547-15
Belo blago
rsake vrste po tei« ate feiA eeoak * trffoviai O $ 11 b a r. Ljsbljan«. Star 81-	115-6-
Suha bukova drva
priaia, oela po lu„ Din iag»na po 152 Din in kla na po Din 135 doetav Ija n« dom . Putrieh, D* lenjaka eeeta S. 54GS-S
Moško kolo
dobr« »hranjeno kupim Pocudbe t navedbo eeoe in snamke ne ogiasni od delek »Jutra« pod inaiko »C. J. B.«	5500 11
Lokali
Vsaka beseda I Dw. sa 4sjaaja aealo** au
sa Ub* fm t Dia. (1»)
Trgovino
lot>f'> vf»etj»5«. na najpre n»et««jiS totki ugodno iy1 is.tr.. Ponudbe as og!a«ni .'ddelok »Jutra« pod iifr" »BodoJnoet«.	5535-19
« »jjj aa (Ura pa t Dia. ffu») j
Vogalno parcelo
399 veliko, sgrajeo*. v »oinera legi prodam v Ljubljani. Naslov v »glas. oddelka »JiMrac. 8002-30
Enodružinsko hišico
s t?ton pe agodai eeot. prodom. Naslov v oglas, vldei&a »Jutra«. 8514-20
Trisob. stanovanje
oddam s 1. rajem. Našlo« r oglasnem oddelka Jutra 5537-21
Sobo odda
Vsaka aa dajanj. m iHm • Ha.
5»
m
em
Sobo
prasoo ali opremljeno i uporabo kopalnice, takoj oddam 1 ali 2 osebama. Naslov t oglas, oddelku »Jutra«.	M29-2S
Meblirano sobo
z uporabo kopalnice, strogi centrum mesta, oddam. Naslov v ogl. oddelku »Jutra«. 5549-23
Vdiko prazno sobo
na Miklo&iSevi eeetf 'oddam * prvim. Naslov v ogla«: oddelku »Jutra«. 5.H3-23
idealno sobo
iebnim vbodom.. takoj aoKdnomn roopodn v bližini Tabora. Naslov v ogtaaaeai oddeika »Jntrs«
asos-s Prazno sobo
s parketom ia eiektrik« na KikloiiAevj eeati takoj vidam. Naslov v oglasnem oddelka »Jutra«. 5457-23
Sobo
flvffflt. fe drema paatetjams oddam -V bitimi kavarne Evropa. • Naslov pove ogl oddelek »Jutra«.
NARODNA TISKARNA
Prazno sobo
■ posebnim vhodom oddam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	5556-33
Razno
Vsaka taaeda | Dia. ta dajaaja aasiooa al
sa «fr» pa 5 Dia (37'
Telefon 2059

PREMOG soba drva
Pogačnik, Bohoričeva
štev. 5.
KLI5EJE
Hišo
t voB stanovanji, in stavbno pareelo prodam na lepem kraja Miaa no ve- remiia. Nastor v. ogl »Ideiiu »Jotra«. 5354 20
Parcelo :
blha Martinov« eeste pro dam. Cena pa dogovora. Nisiov v oglasnem oddelku »Jotra«. t 5295-20
-
CINK BAKER ELEKTRON MEDENINO FOTO - UTO IZVRAUJE
j U 000 KAM KA
LJUBLJANA :: SV. PETRA NASIP 33
EVA ULICA 5
-— __
Urejuje Davorin Ravljea. Izdaja aa konzorcij »Jutrm« AdoU Ribmk&z. Za Narodno tiskarno^ & kot ttakaraarja Franc Jesertek. Za inaerauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi t Ljubljani.