17. štev. Kovo mesto, 23. aprila 190Í). XXV. letnik. DOLENJSP ij NOVIC p Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. —Cena jim je s poStnino vred za ceJo leto na])rej 3 K. Saročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 3-50 K, za Ameriko pa 4'50 K. Dopise sprejema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novem mestu. Grospodarstvo. '^ako je mogoče trpežnost trtnega kolja za več let podaljšati. V u. Iťtftsnji številki „Dol Novic" je bilo v članku iiVmcjgradniki sadite topole in vrbe v namen pridelovanja trtnepa kolja" rečeno, da je mogoče topclovo in vrbovo ""tfio kolje s pomočjo posebne priprave veliko trpežnejse j'^Jpraviti, fako sicer, da služi brez preapičenja 8 do 12 Kako da ae da to izvršiti, je bilo takrat rečeno, da Jodu to „Dol, Novice" v eni prihodnjih številk povedale. 2e s tem, da ee topolovo, vrbovo, jeléevo ter drugo ''tlo kolje listnatih rastlin obeli, tojehibadi (kože) oprosti, Petane že trpežnejse, ali to k ve-jyerau za eno leto. Za dve, zna-tudi tri leta postane pa trpež-■^^^Jse, ako se mu spodnje konce liakili 50 ali tíO centimetrov "» visoko v dve odstotni raztopini modre galiee namaka, to skozi «akili osem dni. V kmetijski soli Ormu namakajo tako klano ^o trtno kolje že več let, in iJ 2 vidno dobrim vspehom, kajti v" četrtega IcU prestane neprespi-''ino. Se boljšega uspeha je, na-'ije spodnjih koncev do iste ^^leine z vročim karbolinejem, Za ' delo treba pa posebne pri-P''®^«, to je posebno prirejenega v katerem se karbolinej J* 'a. Tako pripravo imajo na pri- mu, in . ......., v državnem matičnjaskem vinogradu, vš nadzornik H. Skalický jo bode gotovo ^"akenui^ kateri se za to briga, prav rad pokazal ter Opaziti pa morem, da se mora tako z karboli-zloi"™ '^'^ravnavano kolje, eno celo leto na zraku v kupe .^^zeno neporaliijeno pustiti, da se karbolinej iz istega ^^^Pmitt, ker sicer bi trtje tik irisno karboiizovanega kolja tat Posameznim vinogradnikom, se omislitev tov^ priprave znabiti ne bo izplačala; pač pa bi se go-^ '' 'zpiačala, ako bi si jo več sosednih vinogradnikov trt " omislilo. Odločno najboljši način, trpežnost po topolovega, vrbovega ali jelsovega kolja lUn*^''^''-'*^ p^ izparenje istega sè soparom, ter takojšnega ^^ lakanja v dve odstotni raztoplini modre galice. Tega tjjj^'"'^. P^Jslužuje se v ilonastiru pri Oglejn v Furlaniji je "j"'' veleposestnik baron liitter de Záhony. Pri njem jtp^ pisatelj teli vrstic topolové, vrbove, da še celo ne^^*^ kote, kateri so že dvanajst let v zemlji stali, bi bili prespičeni. Ker mi je na razpolago podoba dotične priprave, jo liočem na tem mestu čaatitim bralcem „Dol, Novic" objaviti, in na kratko popisati njeno sestavo ter uporabo. Kakor ta dodana podoba kaže, obstoji cela priprava iz malega soparnega kotla D, iz jako vellcega iz me-cesnovega lesa narejenega soda F, Črepalnice ali pumpe P, in pa iz nad sodom umeščene velike kadi B, Sod nima vratic na spodnji, ampak na zgornji strani dnesa pri črki M, Vratca tudi niso navadne oblike, ampak ovalne fjaj-Čnate) in imajo dva vijaka ter dve prečnici. Ta vratca služijo namreč za ukladanje kolja v sod. S to pripravo naredi se obeljeno topolovo ali vrbovo trtno kolje takole do dvanajst let trpežno. Po lestvici zleze en človek skozi vratca v sod, v kateremu kolje bolj na gosto ko le mogoče uklada, in sicer tako, da leži en kol z debelim koncem proti zadnjemu, drugi pa proti prvemu dnesu Ko je sod kolov poln, se mu vratca zapre. V sod gre 900 do 1000 kolov h kratu, kar je ravno od debelosti istih odvisno. Med ukladanjem kolja, se že pod soparnim kotlom D podkuri, in ko doseže v njem sopar napetost ene atmosfere, ali kakor pravimo napetost enega pritiska zraku, spusti se istega s po-mo(ýo pipe R v sicer popolnoma zaprti sod. V sod ae pusti potem toliko časa sopar dohajati, dokler se ne pokaže pri pipi H ven spuščena iz soparja nastala voda popolnoma čista, med tem, ko je prej rujava bila. Sojiar mora v ta namen navadno deset do dvanajst ur v sod dohajati. Kakor hitro jeto doseženo, namreč čista voda pri pipi H, se sc^paru uhod v sctd zapre, odpre se pa pipo V, po kateri dva odstotna raztopina modre galice iz kadi B v sod teči prične ter istega napolni, tej raztoplini pusti se kole k večemu 20 do 24 ur, na kar se pipo V zatrdi, ono pri H pa odtrdi, da se zamnre raztoplina v koritu T nabirati, iz katerega se jo z pomočjo pumpe P, in c^vi L nazaj v kado B spravi. Tako izparjeni in z modro galico namakani koli trpe kakor že povedano po skušnjah v Monastiru brez prespičenja do dvanajst let, med tem ko postanejo, ako se jih le obeljene uporablja — k večem dve leti. Izparenje in namakanje 1000 kolov pa stane tam baje 24 do 30 kron. S pomočjo zadružništva bilo bi marsikje tudi pri nas mogoče tako pripravo ustanoviti. Posebno po c-eni dala bi se pa tam izvršiti, kjer se nahaja soparni kotel že za drugo uporabo, kakor na primer v Žabjivasi pri Novem mestu za opekarno (cegovnicoj. Namesto dražega soda. napravilo bi se lahko iz betona primerna stanica. Vinska razstava v Novem mestu. Vinska razstava v Novem mestu je sijajno dokazala, kako vneti bo naši vinogradniki za napredek dolenjskega vÍDStva in kako izvrstna kapljica ae dobi po naših dolenjskih goricah, odkar 8!> se pomladile z novim trsjera. Nié manj kakor 203 vrste raznih dolenjskih vin je bilo razstavljenih na pokusnjo. Najbolj zastopana so bila bela dolenjska vina, skupaj 144 vrat (dolenjskih 81 in belokranjskih 63). V nianjeem številu so prišla na pokusnjo rudeča vina. Bilo jih je 59 (dolenjskih 40, belokranjakili 19). Vsa vina so bila razstavljena v čedno opremljenih vinakih steklenicah, kar je močno povzdignilo lepoto in enotnost cele razstave. Nad 600 steklenic je bilo razvrščenih po razstavnilk mizah, ki so stale ob obeli stenah prostorne sobane Tučkové gostilne. Vmes in ob konceh pa je bilo polno zelenja in cvetlic. Razstava sama je bila otvorjena v nedeljo 18. aprila ob 11, dopoludne po načelnika razstavnega odbora mil, prostu dr. El ber tu, ki je mnogoštevilne udeležnike pozdravil In v izbranih besedah opozarjal na važnost in na pomen razstave in dolenjskega vinogradništva. Zahvalil se je vinogradnikom za poslana vina in pozdravil na to okrajnega glavarja barona Reclibacha, deželna poslanca Dularja in Matjasiča, župana Ogoreutza in Zurca, zastopnika kmetijske družbe Gombača. Brzojavno sta pozdravila razstavo deželni glavar dvorni svetnik pl. Su kije in komercijalni svetnik Fovse, želeča ji mnogo vspeha. Vodja Rohrman je v svojem nagovoru poudarjal, da je glavni namen razstave vinska kupčija in se le v drugi vrsti premovanje. Slaba vinska kupčija velika množina vin, ki leži kakor mrtvi kapital po naših kleteh, pomanjkanje kupcev, vnanja konkurenca, nizke cene, z eno besedo vinska kriza, ki je zavladala po vinorodni Dolenjski, je dala povod k razstavi. Ogromna glavnica, ki je v naših vinogradih, naj se obrestuje z ugodno prodajo vina. To prodajo pa treba pospeševati. Po dolenjskih gostilnah naj se toČi dolenjsko vino, naj ae pa tudi zunaj dežele napravljajo viaotoči, v Ljubljani, v Celovcu, v Pragi itd. Za to treba združenega dela. Tudi dolenjski vinogradnik se mora sprijazniti z zadružno organizacijo. Po raznih odzdravlh, v katerih ae je sploh naglasala potreba vnanje kupčije in želelo celi prireditvi mnogo vspeiia, je otvoril načelnik s trikratnimi „Slava"-klici na preavitlega cesarja vinsko razstavo. Začelo se je pokusanje vin, ki so vsa pričala, da se dobi izvrstno vino po dolenjskih goricah, to in onstran Gorjancev. Strokovna presoja vin se je vršila pa že prej ta dan in bo se pri tej priliki premovala vina iz vseh vinskih goric. Priznalo se je 5 državnih daril (2 srebrni In 3 bakreni kolajni), 20 družbenih dlplomov in 67 podružničnih diplomov, řikupaj toraj 92 premij. Vsa vina so bila razstavljena v tri skupine, namreč v dolenjska bela vina, v belokranjska bela vina in v rudeča vina. V zadnjo so spadala rudeča dolenjska in rudeča belokranjska vina. Vsako skupino je preskušala posebna presojevalna komisija sestoječa Iz sedmih članov, tako da je bilo v vseh treh komisijah 21 članov. Komisije so bile sestavljene iz vinskih trgovcev in gostilničarjev, iz vinogradnikov in strokovnjakov. Imena odlikovancev priobčimo prihodnjič. Kmetijska Sola na Grmu je bila odlikovana za štiri vrste belega vina in dve vrsti rndečega vina, a je odklonila darilo. Istotako je odklnnila premijo državna klet za dve vrsti belega vina. Za danes povemo le to, da je razstavil najboljše belo vino grajSčak LJI m iz Klevevža in najboljše belo- kranjsko belo vino Kr.G u s ti n v Metliki, ki «ta prejela vsak po eno srebrno državno kolajno. Razstava se je zatvorila v torek ob 6. popoUidne » primernim nagovorom načelnika razstavnega odbora mil. prosta dr. El ber ta, vodje Roiirmana, ki je poročal n vapehu razstave in o vspeliu premovanja in nadzornika Sltalicky-ja, ki je na kratko obrisal napredek dolenjskega kletarstva. —r— -H- Politični pregled. Kninjskii. NaS slovenski, oziroma kratyski položaj se iiaj-1)0^ razvidi iz ÍI. zasedanja vofKstva Slovensko Ljudske Stranke, katero so jc vršilo dno 19, aprila v Ljubtjaiii. —' Načelnik S. L. S. poslanec dr. Bu.steršič je naglasal v svojem poročilu o političnem položaju, da bg je sedanja Bionorthova vlada osnovala, ne da bi se upoštevalo Juj^oslovano, ki ao v toh kritičnih časih za Avstrijo pač vitalnega ])omcna. Naravna posledica tega je, da so stopili v opozicijo. Po inicijativi „rflt»* venskega kluba" je prišlo do osnovo „Slovansko -Jednotě", ki jo največja stranka v drž. zboru, brojcča čez 120 jioslanccv-Prvo preakuši^o jo prestala v zasedanju pred Veliko nočjo, ko je prodrla s svojim nujnim predlogom jtroti utinistru líochon-burgerju. — Za rekrute je (glasovala večinoma, ker se jo morala Avstrija inozemstvu pokazati močno. — Pri srečni rešitvi avstro-arbskcj^a spora je sodelovala tudi nusa Jednota. Pokazalo .se je ob tej krizi, da sta Avstrija in Nemčija edini taltoj pripravljeni za vojsko, kar je avstrijska diplomacija modro izrabila ter vojsko odvrnila. — V domači politiki je H, L. S. »torija lep korak naiirej, ker se je v zadt^om zasedanou kniruskcfia zbora v par dnevih rešil vos program, ki je bil po vodstvu določen. — Pri volitvi v vipavako-idrijskem okraju jo hil z offromno večino izvoljen pristaš S. L. S. poslanec B. Pcrhavec. — Deželni zbor se snîde najbrž v jcaeni, da sklepa o naročenih zakoiiili, kar bo doloma razvidno iz nasledtyib poročil. — Ur. Ijampo naznanja, da se žo lotos (lovrši okrog Ifi vodovodov, ůc ni mogoče izpeljati teh, napravijo so saj kapnice. Goroiyska bo skoro do cela žo preskrbljena z vodovodi, ker jc ondi njih izpeljava ložja. — Zdaj bo glavna skrb izpc^ava vodovodov ])o Notranjskem in IJoleilj-skem. Prvi veliki vodovod so omisli za Suho Krajino^s km cevja, ki bo (ireskrbc) vodo za Dobrepoljo, Strugo, Žvirčc, Ilit^o, Ambrns in sosednje va.si, — Drugi skozi Ribniško dolino od Sodraiice, Ribnico, Dolenjo vas, celo Kotevsko dolino in čez Starilog nazaj v Suho Krajino. — Tretji največji 110 km dolgi se namerava za Notranjsko, ki hi vodo od Nanosa dajal velikemu ozoîidju, koder se vežba tudi vojaštvo. — V tiehi jo tiul' načrt za Belokrajino, voda bi sc dobila v Žnmbcrku, a to so vrše dogovori s hrvatsko vlado. — V izpeljavo vseh treli prepotrebnih naprav bo morala drž. vlada prispevati večjo vsotfl; — Za zboljšanjo planin in travnikov je gotovih že vcí predlogov. Podpirati bo treba tudi strojne zadrugo, izrabljad električne naprave. Pozabiti se ne smo na sadjarske zadriiK''; — Deželni odbornik razvija nekatero nazore, kako bi se ccstD' zakon preustroji!, da bi bila bremena primerno in pravično deljena. Iz dosedanjih pororočil jc razvidno, da nekateri okraji" cestni zakladi — zlasti metliški in črnomaljski, tie zmorejo stroškov za nujno potrebne cestne zgradbe.—^ Gleile podpof za občinske ]>oti onici^ja, da deželni prispevek no smo jiro-segfl^ tretjine vsob troškov, katerih dve tretjini morejo biti že sii^cr pokriti, (Datie o tem zasedanju S. L. S. prihodnjič..) Na belo ncdeyo jc imela „mladoniska or^^anizacij»'» v Šenčurju pri Kranju svoje javno zi)orovanje in telovadbo, iii'" je zbranega naroda nad 3000, ki so vedožeíjno poslušali izliorn" govornike. Kcdaj bomo na Dolci^skcm ])rišli do tako organizacije^ ki vzgaja t/ozuomialečo mladeničo — telovadce in značajne tuoícf Na Htajei-skcni «e pripravljajo za d e že 1 n o z b o r fl li " volitve. Cudtio jo, da takoiincnovaiia „Narodna Stranka" ro' govili zoper „Kmečko Zvezo" in se već ali manj pajda,ši z nen"' čurskimi „Štajercijanci" in socijalniiiii demokrati. Upati jc, so večina ljudstva oklene „Kmečko Zveze". V (iorici so 20, aprila zborovali šliofje ilirsko metropol']'' pod predsedstvom knezonadškofa goriškega dr. Sedeja: knczovJadiiî' dr. Jeglič, škofje dr. Flap, dr. Nagi in dr, Mahnič. ^ Iz líítsiie-Hei-cegorine so vračajo rezervisti, ker ni nevarnosti od velikosrbske agitacije. Itosiii jc listava zagotov^ena. Napol uradno se poroča, da sto]ii v vezavo že meseca niaja. Po leti bodo volitve in sabor ao snide jfseni. . ('eškom zasleduje jiolidja Se zmir agitatorje zoper vo- i^sko službo. Nanicstnistvo baje odvzame praškemu žujianstvu referat o vojaških zadevah ter ;ra v bodoćc vodi samo. — Čehi zahtevajo, (ia mesto upokojenega bar. Heina zasede kak Čeh. I'erzijSki šah obiega uporno mesto Tcbris. Itiisija pošlje svojeiia vojaštva v Tebris, da varuje ruske in druge evropsko podanike. . ^ Si-biji HO bili na višja mesta inienovani nekateri častnik) zarotniki in morilci prešitega kralja Aleksandra. Častniki v -^iNU so izjavili, da odstojdjo, ako se ne prekliče imenovanje ge-neraia Stofanovića, ki je vslod tega sam prosil za upokojerge. l'rckiicijii v Tiii-iiji. Oči vse Evrope so zdaj obrnene na . ^ Komaj se je avstro-srbski sjior radi Bosne srečno po-""'^^'ij'iî'jriihnila je v Turčiji jtrava rcvoIucija. 'i'a mohamcdan-Ka država sc Idiža svojemu razpadu. Njena neozdravljiva boH rp J?^.,islam ali turško verstvo. Pri preobratu se gre zato, ali e J urùija more prilagoditi reformam po CTroi)Bkcm vzorcu, kakor -atitevajo Mladotiîrki, ali naj se vse spremembe uvedejo v duhu i^Maina, kakor hočejo Stnroturki. Prvi so svobodomiselci, iz-an ^ ^ l'arîzu in Londonu bolj v fraiiiasonskem duhu, drugi lj ^™®fjrvativci, ki se drže okorelega korana. Poročila, ki jih ™ prinaSajo, si vsak dan nasprotujejo. Ko je bilo Staroturkom Kevec, kar so zahtevali Alladoturki, so pridobili zase vojaštvo v ^-«ngradii in vrgli preSnjo vlado. Tekla jc kri. Knega ministra yuriorili, enega sn)rtno ranili, driige vjeli. Staroturki so sc loastili vlado, A med tem tudi Mladotiirki niso mirovali. V zas 1 sredi.šče. Velik del vojaštva so pridobili • se. řS tem korakajo ])roti (Carigradu. Iz Soluna nei)renchoma že-'înice (JovažHjo voja.štvo. Ker so prej starotur.ški ujtonii vojaki Kko^*'"'' častnikov, 8 častnikov t»rav jired sultanovo [lalačo; M fT'^tovo tudi iidadoturški ne bodo prizanašali, ko dospejo v se^h''^ "'csto. îirez krvoprelifja skoro gotovo ne bo. Mladotiirki ved 1 î'olastiii zopet vlade. O sultanu se piše, da se je odpo-Ail 1 storiti ne sme. rak baje razglasijo za stiUana jtrinca Rešad-a, ki priko- kri "iladoturAke vojsko v (Jarigrad. - Sicer pa imajo stjHni že zdaj največ trpeti. V raznih pokrajinah že koljejo ^fjano, najljolj v nesrečni Armeniji. - Evropske velesilo so "''je dogovorile, da se ne bodo vtikale v turške razmere ^^ življenje in imetje Evropcev v nevarnosti. A za l)0(i '"'«i® pripravljene bojne ladije za varstvo svojih I mnikov, v vseh teh zmedah ima Anglija svoje prste vmes. posebno Egi]>t, katerega ai kani prisvojiti. Francoska sito-nadvlast v Siriji. Jlusija pa hoče iirost prehod (lan 1 ureditev meje ob Armeniji in Perziji. Vsak " Jabko prinese velika presenečenja. -H- Zabavi in pouku. Judež. Sltka ÍE žÍTijeaift. (Konec.) nili nedeljo popoldne. Zvonovi sv. Martina so zvo- so l'i'Uazno, vabeč vernike k krščanskemu nauku, ljudje nji^^Jali od vseh strani. Naprej so krevsale stare ženice, za ®.^f>pala brhka dekleta in zadaj ponosni možje in mla-uovi '■»'>cem potne srage. Ura jc udarila dve, zvo- ^j® utihnili, Bluž))a božja se je pričela, lîamp J® i»rilezel po vasi ob palici star mož ter sedel na se ie" cerkev. Jiil je Judež. Videti je bi! zadovoljen, smejal J y jednomer in mrmral poluglasno. Ce opravilo je bilo kmalu končano. Ljudje so udrii d'uSfi b. -Tuflež i)a je stopil na kamen in pričel govoriti. „Ljul)e Ko p '^'^"'«ke, bil sem na Dunaju, (ielih štirnajst dni sem hodil, toiiij ^ Ifcsto, se mi je kar zvrteio v glavi, ]iomÍslito, to , velikih in lejiih, jia vse se držo druga drugo. Toda jaïnî ""y, II" lJunaju vlada .še pravica. Ljudje so tako pritožil "ekirn možem sva se ]>rav po (lomače iiogovorila. Po-^ložu''^'" težave in ga prašal, kje biva presvetli cesar, kol- smilil, tako sočutno me je gledal ter nazadnje re- uHovše, do ccsarja so ne pride kar tako." Šel sem dalje. Na nekem vrtu je bila zbrana množina ljudstva. Sredi na vzvi-žereiu prostoru je kričal bradati gospod — kaj je žlobudral nisem razumel. Ijjudstvo pa jo «i>ilo „živio", gotovo je pravil kaj (losebnega. Meni jo znotraj nekaj reklo: „Janez, tu je gotovo cesar zraven." Med tem je zaigrala godba, množica se je odkrila, tudi jaz sem se odkril in zapel cesarsko pesem." Judež je začel peti skoz nos s hrijiavim glasom, Če.š; tako-le sem so postavil, potein pa nadaljeval: „To se me gledali Dunajčani. Kot bi mignil sta biJa jjri meni dva gospoda s svetlimi kapami, preje se ni nihče zmenil zame, zdaj sta me pa koj vprašala, kaj želim. Jaz jima razložim, kdo sem in da želim govoriti s cesarjem. „To boste takoj," je odgovoril smeje eden izmed njih, „z menoj pojdite." Peljal me je po mestu v veliko dvorano. Notri je stala dolga miza, okoJi so sedeli črno bradati možje. Ha, to so vam zijali va me, vse so zapisali, kar sem povedal. Nato me je peljal moj spremljevalec T nizko sobico in zaklenil vrata. JJrugo jutro je jrišeJ pp mene. „Zdaj ste se že spočili," me je nagovoril, „pojt iva." Šla sva po mestu naravnost na kolodvor. Tu je gospod plačal vožnjo zame, pa še spremil me je en čas, Bog povrni njegovo dobroto. Vlak je drdral tako hitro, da sem že danes tukaj,'kakor me vidite." „S cesarjem pa le niste govorili, Judež," mu jc nagajala vaška otročad. „Oo tudi ne, govoril sem pa s takimi možmi, ki bodo povedali cesarju. Menite, da se me cesar ne bode usmilili' O I)omoč pride kmalu." Tako jc Judež končal. Bil je namreč res na Dunaju, kjer so ga prijeli stražniki, ga spoznali za abotnega, ter ga poslali po odgonu domov. Odslej je Judež vsako nedeÇo na kamenju pred cerkvijo ]»ripovedoval svoje čenče. Pravil je o boljših časih, ki napočijo zanj, ko pride pismo z Dunaja. Prepričan je bil, da je cesar izvedel njegove nadloge in nekega dne bo velel pisati pismo, v kojem bo stalo: „Janez je zopet pravi gospodar, Cilo pa naj sodnija kaznuje." V takih domišlijah je žarel samega veselja. Vse bo imel, kar bo žele), denar in njegova o.seba bo kaj vezala. Otroci ga bodo ubogali — do sedaj ga niso — toda zdaj bo drugače. In CilaV Cila bo morala proč, odštel ji bode tiste krajcarje, ki jih jo prinesla, in s tem jo bo odpravil za vedno. Minuli so meseci, jircteklo je leto, a pisma z Dunaja ni bilo. Judež je ostal siromak, kakor je bil. Silno je bil žalo-^tten ; jokal je, ker so na Dunaju nanj ])Ozabili. In pozabili so nanj gotovo, saj mu ne pišejo nobenega pisma, saj mu nečejo^pomagati. Revež bo ostal celo življei^c pod oblastjo svoje žene. Šel je nekega dne k gosjiodu župniku. Gospofl je bil v vrtu pri cvetlicah, ko ]»rikrevlja Judež navzgor. Ponižno se odkrije in prične pripovedovati svoje nadloge. Pomilovalno je gledal gospod liJaž ubogega Janeza. Povabil ga je z njim v sobo, kjer je velel prinesti jesti in piti. Janez je pil in jedel, zraven pa pravil svoje neumnosti, namreč o svoji ženi, coprnici, ki ga hoče zastrupiti. Župnik ga je tolažil z lepimi besedami, toila Judež je odgovarjal v jednomer: „Take žene kakor je moja, ne morem ljubiti, glejte, gospod, kako me je zdelala." „Žena vas je zdelala, jiravitc," se čudi župnik, ter hodi zamišýeno po izbi. „Da, ali vam nisem pravil, da je čarovnica. Nikdar nimam miru pred igo. Po noči, ko drugi spijo, me muči, o koliko trjdm takrat. Vi no veste kako me trpinči." „/ena vas trpinči, mislite?" „O žena, žena; žena jo mora, to jaz najbolje vem. Tlu, kako me mori .... kri mi zastane po žilah, kakor bi držal celi svet." Župnik jo skomigal z ramami. Spoznal je, ravil z Bogom," Po župnikovem odhodu je bil čisto drugačen. Raz lica mu jc seval rajski mir. V roki je držal sv. razpelo. Zravon posteljo je klečala žcua iu jokala. .Tariez jo je gledal tako milo ter ji šepetal s slal)im glasom: .odpusti, Cila, odpusti!" Oila mu je jokaje podala desnico. „Zakaj jokaš, Cila, čemu jokaš," šepeta bolnik, ,,pomagaj mi vstati. Meni,š, da sem tako slabť" (!iía se je sklonila k postelji, hoteć ustreči bolnikovi žc^ji. Janez se je pognal, a v istem hipu jo omahnil nazaj, ter začel umirati .... _ Velikanoč ob KvarneruJ Iz radovednosti si potnik ogleda navade in šege onih krajev, v katere ga je zanesla osoda iz katerega koli si bodi razloga. Gotovo pa jc, da skoro vsak obišče cerkve, memo katerih pride. Vaš izvestite^ je bil radoToden, kako je s slovanščino pri službi Božji v župnijah ob kvarnerski obali. Prijetno je iznenađen, ko vstopi v Lovranu neko nedeljo med vernike in sliši mašnikov pozdrav: „Gospod' s Vami!" ter pevski odzdrav: „I a duhom Tvoim!" PoshiSa dalje i potjo na kom; kar so razlega iz nežnih grl ljubka pc.'iOn: ,,Marija, mati ljubljena" — čisto alo-vonski tekst, ie namesto: „varuj nas" so rekli: ,,čnvaj nas". Poročevalec se ni mogel zdržati, da bi se jim ne pridružil ter z njimi ne zapel: „O Marija čuvaj nas!" Tako zelo upliva mili materni glas na našo uho in srco — osobito v ptujini. V takozvani Liburniji, spadajoči k tržaško-kopraki škofiji vlada hrvatski jezik po cerkvah, in sicer tako, da to, kar se j)oje, svečenik peva hrvatsko, kar pa moli tiho, bere latinsko. Zato ima pri petih mašah dvojno knjigo, latinski misal in takozvani ,,Sčavet = slavet", to so: Jisti, evangeliji, molitve, predglasjo .., kar se namreč poje na gJas. Kakor se sliši, eo za ta „ščavet" dosti ne skrbi. Večinoma so v rabi knjige, natisnono v Rîci (líekí) I. 1824, imenuje se ,,slovinski" jezik. A v njih ni sekiric, torej mašnik poje bolj po posluhu in kolikor mu je znano iz latinskega misala. V župnih cerkvah p. n. v Kastvu, Lovrani so postne nedelje pobožnosti sv. Križevega pota. Verniki z mašnikom se vrsteč pojejo — torej pravo ljudsko petje v ccrkvi. Bolje je zadeva urejena v krški biskupiji, kateri zdaj načelujo slovenski rojak presvetli škof dr. Mahaič. Ta mož je moral nekedaj prestajati od slovenske strani marsikatere klevete; dolžili 80 ga ,,latinizovai^a", a glej, u|)rav on je pri sv. Stolici v Rimu največ dosegel, da so je ohranilo častitljivi ,,glagolici" starodavno pravo. Prav v duhu sv, Cirila în Metoda so je borîl za pravico hrvatskega naroda. V njegovi biskupiji zdaj — îzimSi krog pet poitalijančenih mest — neomejeno vlada glagoliea. V Krku (Veglia) jo stolnica ob jednem župna cerkov za mesto, ki je nekako tako veliko kot Novo mesto. Tu je obredni jeiiik latinski (oziroma laški za ljudske pobožnosti). Veliki teden od cvetno nedelje do srode je bila 40 urna pobožnost z izpostavljenim sv, R. T. Zvečer je biskup sam z vso duhovščino slovesno obavil sklep. Peli so po vsej cerkvi v dveh zborih po latinsko psalm Miserere, kar se posebno prilega velikemu tednu, da Spasitelja prosimo odpuščanja. Posebno lepo so odmevali dekliški glasovi po obširni stolnici. Poleg vsaj jednoga duhovna sta molila uro tudi dva možka, člana bratovščine sv. R. T, Oblečena sta v neke bele halje. Ob sklepu pa so istotako oblečeni častilci v prosvotišču za duhovščino svetili z velikimi plamenicami. Vse je naredilo veličasten utis v polumračni cerkvi, — Vrh mosta je samostan terci-jarjov sv. Frančiška, ki spadajo pod dalmatinsko provincijo sv. Jeronima. Ti pa so „glagoljaši" in O])ravljajo službo Božjo v „staroslavenskom jeziku". Verniki tu molijo in pevajo v istem jeziku. Ker pa za slovansko službo Božjo ni bilo več skoro nobenih knjig — ni za duhovstvo ni za ljudstvo, treba je bilo za to poskrbeti. Krški škof dr. .Vlahnic jo dobil iz Prage posebnega koraliata, duhovnika Vajs, ki je prilagodil koral staroslověnskému jeziku ter izdal i>csmarico, da vse ljudstvo lahko peva ter maš-nika odgovarja. Knjiga so zove: „Dijelovi pjevane mise". Staroslavenskim jezikom u koralnim i figuralnim melodijama. Krk ] ÍJU4." To jo pravi „Gregorijanski koral", kakor ga imajo doloma tudi Čehi v svojih starih cerkvenih pesmih in pa Rusini. — Da bi se moglo oskrbeti vse, kar je potrebno na slovansko službo božjo, osnoval je biskup Mahnič „Akademijoza staroslavenski jezik", ki ježe izdala več glagolskih spomenikov, kakor so so našli v raznih župnih in drugih arhivih. — Glagolska mašna knjiga se zovo: „Rimski Misal'", ker je enak latinskemu misalu, a z glagolico natisnen v ataroslavenskeiti jeziku. Na svetlo iz.šei v Rimu 189.') v poliglotni tiskarni de propaganda iide. Pri novi izdaji so sodelovali najbopi glagoljaši, slavisti — učenjaki. Da čitatelji vidijo, kako lop in lahko razumljiv je jezik sv. Cirila in Metoda, naj se tu v transskripciji ponatisnejo nekateri odlomki. Omenja se, da so se staruslovenski polglasniki in nosniki j)oizgtibili, in se zdaj pri raznih narodih različno izgovarjajo, Gloria Patri ... se glasi: „Slava Otcu, i Sinu, i Duhu svetomu. Kkože b«"' iskoni, i nine, i v'segda i v' veki vfskov'. Amen'.— V: Gospod' s vami! li: I s' duhom tvoim', — Slava v' viš'nih' Bogu. I na zemli mir človekom', blagovolGniê. Halim' to. Blagoslov vi ûem' te , • , Gospodi po-milui. Kriste pomilui. — Veruju v 'ctiinago Boga. — Rcfiuiosciit. Da počieť v' miré. Amen'. — Onstran otoka Krka jehrvastka obal, ki spada i)od senjsko biskupijo. Tudi tam—izimši nekaj mest — posebno Reko — vlada povsod glagolica. Obredi so latinski, a v staroslovenskorn jeziku. Veliki petek ))opoldan imajo navadno procesijo, pri kateri so pojejo litanije trpljenja Jezusovega. V Selcah, (Jirkvenici s" ljudje cel dan obiskovali Božji grob, ki je navadno i>otioben naši)» v ljubljanski .škofiji. Reka ima latinsko petje. Oui som jutranjico pri 00. kapucinih, ki zdaj zidajo novo voliltansko cerkev, a le kripta je gotova. Peli so s sprem^evanjem harmonija prav izborno. Manj dobro je bilo potjo v mestno-žiipni cerkvi, kjer jc bilo le malo duhovščino. A uprav krasno jo bilo petje ol' Vstajenju na viizem zjutraj pri oo. Kranjevcih na Trsatu. Iv" omenim, da pojejo koral skoro tako, kakor pri nas v opatijski ccrkvi v Žatičini, se prijazni pater-j»fivovo(lja nasmehu" rekoč, da je bil tjakaj Sel učit se korala. No, si zopet mislim ■ Kraipci nismo zadrrji.—Zanimala nio je „glagolska misa". Veleučeni dr. Rački, župnik na Trsatu-Sušaku, povabi me k levi-tirani veliki maši na vuzem. Tu je bilo doloma i figuralno ]ietjc nn koru. Zujraik jo osnoval godbo, ki je pri procesiji svirala sc ve bolj narodne komade, in orkester, ki pomaga poveličevati velike praznike. Sušaska go9|>oda je bila dobro zastopatia — on čelu jim župan, nedavno izvoljeni g. Sablič. Glagolsko petje m^š-nika in kora je bilo slično latinskemu. Človek so čuti prav domačega. Uprav veličastno pa je narodno petje pri litanija^' V župni, kakor v rotnarski cerkvi na Trsatu jo ljudstvo navdušeno prepevalo, da je cerkev odmevala, noseč mile jirošnje piÇ'' tron „.Uajke Milosti". — Ko že govorim o slovanskem bogoslužji; naj omenim, da se v sanatoriju za duhovnike v iki mašuje tumarsko corkcv so zf^otovljcni. Kraljica nebeška naj pođi>ira ple-'ti!|njto stremljenje. Ako se omenjam, da 80 bili dnevi vuzemski velekrasni, morje mirno, žarko soince zlatilo njega gladino, spodaj po mestu brez vsakdanjega ropota in tovarniškega dima — res ndnovi Gospodovi", sem se najpriinernižo poslovil od aiqjo Adrije. Dopisi. , (Vodovod.) Kar je v začetku skazeno, se ne da ®ikoh korenito popraviti in uravnati. Tako je tudi z na,šiin po-l'olnoma ponesrečenim vodovodom. Trikrat so ga prenarejali in urejevali, pa nagaja skozi in skozi. Lani ob susi nam več mescev "i privoščil ka])ljice hladilne iiijače, zdaj spomladi, ko sta dež-nica in anežnica vse struge i)otokov napolnile, smo bili istotako jcc tednov na suhem. Šaljivec je topli.ški vodovod prekrstil v -rakoyod, ker le zrak puhne iz pipe, kadar jo odpreš. Velik je to za deželni odbor, za Hreiyo, zlasti pa za koi)ališče. I^rez dobre jiitno vode, kako bo us jcvalo. 1'rišel je, hvala Bogu, p dni vodovodni monter od deže nega stavbinskega urada v ^Jii lyani, ki je našel napako pr ventilih črimlnico in stvar rcilii^ da vodovod zopet daje vodo. Najboljši pomoček bi bil se-eda, ])ri naSem vodovodu nastaviti stalnega veščega mašinista, amo kdo naj bi ga |>lačeva), Topličani že zdaj godrnjajo, kedar »o pobira 250/0 vodovodna naklada, kako bi Šele rentačili, če bi stí povišala na I2ii"/n. da.siravno bi bilo potrebno. ^ Dražba v župnem dvoren 13. t. m, je bila prav živahna II oblino obiskana. Proski ae jo ])rotečeno nedeljo natanovilo k. s. izobraže-^^juio (irustvo. Govoril je tojdiški g. kaplan Pr. Krhné o izo-a/.ijj ij, r^ijjjQ^j] („.^yij^ Društvu je takoj pristopiJo 40 članov, ''O izvolili sledeči odbor: I'reiisotinikom: Al. Vole, župnik; ^J'prodaednikom: Vrtačnik Ivan, ]>oslovodja; tajnikom: Franc "daiienič; tajnikovim namestnikom: Zupančič Anton, iiikt ' blagajnikom: Fiiolt Alojz, posestnik; blag, iiamest-Aš Jožef, [iosestnikj knjižničarjem; Makovec Vid. H Ji*ni('ja. t>o,iljem spored socialnega kurza S. K, K. Z. veiir '''/"l'Hlii DÍ09 v Ijjubljani, Dopoldne: 1, Temelji finančne kra(. -^ '.^obraževalnih društvih. Dr. Oepuder. Socialna demo-DoIiim"''' (iospodarski liberalizem v sedajnosti. Dr. Pavlin. Po- J,- (^îospodarska organizacija in pravna načela. Dr. Pegan. jenJ^P'^'ilistiška organizacija velikega obria. Dr. Krek. Higi-Hoiii I? mladinski naraščaj. Dr. Brccelj. Zvečer blizo do JJdez ozirom na občino, de/'ele'in državo. Dr. E. Dampe' 2. ['met. ^ ^ izoljt" i .»ill ija i,I J, 'lne: 1. a pi tali S' i'i nai 11- ure ^d o knjižnico. Pričakujemo obširnejšega dojiiaa o tej važni ustanovitvi. Domače novice. hwebiie icsti. Meseca maja pride na Kranjsko mil. gosp. Trobec, škof v St. Cloud-u, Minnesota. Pri tisti priliki obišče tudi Novo mesto. — Prof. Grm je nastopil štiritedenski dopust. — G. N. Lakner gre v kratkem kot žurnalist v Now York, J m en «vanje. Dr, Jos, M an tu an i je imenovan za kustosa kranjskega deželnega muzeja, — Fran Tepina )»a za živino-zdravnika v Mokronogu. — Tukajšnji vodja boletnega urada Vitjem Hrovat je postal reviiieot deželnega užitninskoga zakupa v Jjjubljani. Vpokdjena. Bivši deželni predsednik kranjski, na zadnje sekcijski šef v notranjem ministrstvu Viktor baron Hein je vpokojeu tor dobil red žel. krono I. razreda. — Tukaj.šnji višji deželnosodni svetnik gosp. I, Škorlj je prejel povodom svojega umirovljenja cesarjevo zahvalo. Poroka. Včeraj sta se poročila: g. c. kr. davčni asistent Feliks jMejak in gdč, Karolina Umek, hči tukajšqega mizarskega mojstra Vincenca Uiti o k a. Za žensko bolnířo pcKurice KJizabete jo prejel prošt dr. Elbert od gosite Opitz ňU K. od neimenovane gospo 50 K, od preč, g. žiijmika Barbo-ta 10 K, od Jožefe Vavfiotič, ^kuharice v Prečini 10 K, od proč. g. svetnika M, Saje-ta, žup. v Stangi 5 K. ltrej pismeno iiojirašajo, če jo prostor. Ve.^elo glciiališčp. V nedoijo ar>.. i»ondcÍjek SiR. iti torek 27. se bodo vr.šile v dvorani „Narodne Čitalnice" v Novem mostu predstavo in sicer vsakikrat z novim vsporedom. Predstave, ki obstoje iz solouastopov in veseloiger, bode izvajala ravnokar došla hrvatska družba, iiačetek vedno ob 8. uri zvečer. (Jene: L i»rostor K 2'4a, II. prostor K ií —, Ji], jtrostor K I SO, stojišča 60 vin. Družba apelira na bratsko narodnost in ljubav Novomo-.ičanov ter želi, tla bi biJa gledališka dvorana vso tri večere polna slavnega olianstva. (Jlas iz (ihčiiistva. Nujno poživljamo slavno mostno žu-jianstvo, kakor tudi slavne občine Siiiihel-Stopiče in Prečna in liosebno še Toplice ter vse merodajne odlične osobe, naj bi nujno storili vse potrebne korake na dotične urade ter nam izposlovali, da bi vozil vlak čez poletni- čas tudi zvečer iz Novega mesta v Stražo in nazaj, Iu če ne gre vsak (lan,"pa vsaj vsako nedeljo in praznik začenši s 1. majem, Kazumo se samo ob sebi, da bi bila takšna upoljava v občo korist v prvi vrsti Toidicam in nič maqj Novomeščauom iti okoličanom, ki bi z veseljem poleteli velikokrat v Tojdice, ker bi imeli zvečer železnično zvezo nazaj. Toraj ukrenite merodajni faktorji vse potrebno in storite to dobroto sebi in nam v korist ter v povzdigo naših lepih dolenjskih Toplic! — Čas je kratek, brzo na noge — vspeb je'že naprej zagotovljen. Hranilnica in itoscijihiica na Knki je v svoji seji dne IB. aprila dovolila 30 K za 10 izvodov „Dol. Novic". Toraj naša prošnja ni ostala brezuspešna. Le na ta način^nain bo mogoče obljubo izjiolniti tor vzdržati tednik. Lepa hvala 1 Živeli nasledniki ! lN)]iilni1iiiiskL koncert „Dol. |iev. »Inistia naa jo prav iz-ncnacUjivo razveselil. Pokazal je, tia je društvo zopet čilo in da združuje najboljše naše pevske moći. Okoli 60 pevk in pevcev je zvrsilo svojo nalogo izborno ter krasne zbore; Vilharjcvo Slovo, Foersterjevega Mladega mortarja, Križkovskega Utopljenko dovršeno proizvalo. G, soliatovka je že znano dobra pevka, a sijaj večeru je bil naš izborni baritonist g. dr. Strašek, Njepov g-las je ťenomeiialen, njegovo prednaSanje izrazito: on pać kar poje, res čuti, zato njegovo prekrasno petje tudi očara in navduši. Veseli smo, da imamo tako imenitno pevsko silo v naSem mestu, ter ponosni na zbor pevskega društva. Nezgoda. Dne 19. aprila je šol s svojim bratom po Kandiji na svoj dom g. Franc Zega., župnik v Planini nad Semičem. Po nesreči je stopil, da se ogne nerodno posuti cesti, v nezakriti odvodni kanal, padel ter si zlomil nogo. Zdravi se v bolnici Usuiiijenih bratov. Semenj. Zadnji pomladanski semenj je bil vkljub krasnemu vremenu samo srednje dobro obiskan. Slučajno je bil isti dan tudi semenj v Metliki, zato so Belokranjski sejmarji izostali. XIjV. fodiii oličiii zbor .^SIoronHke Matice'^ se vrši v pondeljek, dne iítí. aprila 1909 ob 8. uri zvečer v Ljubljani v „Mestni dvorani". Seja novomeških |tosestiiîkov, ki posedujejo gozd v Rasnem, vršila so je 14. marca in so bili navzoči gg: Kosičok, Jakšc, Gregore in Mogolič. Kakor običajno pregledali so so lanski računi, iz katerih je povzeti, da so znašali dohodki 423'80 K, stroški pa 216'— K; čistega dohodka je toraj 216*51 K, ki je naložen v kandijski hranilnici. Račími se pregledajo in odobre. Nd razno nasvete gg. odbornikov sklenilo se je sledeče: 1. Ta-koinienovana plača posebnega nadzorstva (Stempelgeld) od])ade, ker nobena stranka vkljub gozdar jevem u opominu lansko leto ni hotela plačati tega prispevka. 2. Vse one posestnike, ki v letu 1908, ozj'roina tudi v letu 190(J niso plačali ^'Ozdarine, so bo opozorilo v posebni poli, da plačajo zaostale zneske letos, (iru-g-ače Jz^ube vso pravico do gozdarja, — bodisi pri ci.ščenju boste, iiodisi pri Tia\iraTÍ drv. Ce pa vk^ub opominu tudi letos ne bodo plačali gozdarine, priobčilo so jih bo z imeni v „Dol. Kovicah'*. 3. Ker je v hosti pomanjkanje število mejnikov in je zaradi tega težko najti razne parcele, naprosilo se bo vse posestnike s posebno fiolo, da puste postav/tí mejnike tudi po sredini hoste. Mejniki bi se postavili od 50 do 80 m narazen drug od drugega in hi za vsakega posestnika stali okrog 4 K. 4. Dan občnega zbora, pri katcroni se bo volil nov odbor, določila bo mestna občina v mesecu aprilu. Odbor. (V^sled odso_tnosti glavnega urednika zakasneno, Uredn.) ^Narotinii ('itahiien" v Kndolťovcm naznanja, da se vrši v njenih jirostorih v soboto dne 24. apriJa 1909 ob pol 9. uri zvečer izreden občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1.) Volitev predsednika. 2.) Hazgovor o prezidavi društvenih prostorov. 3. Slaí^jnoati. l'ozoï- mojstri! Pisači „Svobodno misli" razpošiljajo iz Prago zadnje dneve ta svoj brezverski list tudi z naslovom pomočnikov, n.slnžbencev na Slovensko. Pazite, kaj čitajo vaši uslužbenci! Slabih, prekucijskih načel se človek le prehitro rad nav zame. Občili zbor okrajne bolniške blagajne v Rndolfovem se je vršil v nedeljo dne 18, aprila 1909 ob 11. uri dopolnJne ob navzočnosti vladnega komisarja g. dr, Pilshofer. G. načelnik Josip Bergmaiin otvori občni zbor, pozdravi navzoče gg, delegate ter jtreide na dnevni red. Na to poroča ob.širno poslovanje za upravno leto 1_908. Novomeški okraj je .štel 394 delodajalcev. Trebanjski 83, Žuženiberški 56, skupno 633, kateri so imeli skupno prijavljenih 7701 delavcev. Povprečno bilo je iirijavljenih 2061 delavcev, Najstarejši član je rojen leta 1831, najmlajši leta 1896. Začetkom Jeta jo bilo prijavljenih članov 1130, med letom je pristopilo 6571, izstopilo 6676. Tekom leta 1908 zbolelo je 1313 članov, 1167 moških in 146 ženskih. Pri teh je vštetih (280), ki med letom večkrat ohole, jih je bilo skupaj 1598 bolnikov, mej temi bilo jo 58fi ambulantnih, kateri so prejeli samo zdravniško pomoč in zdravila, ostalih 727 bolnikov oskrbovani so bili skozi 11.684 dni z oskrbovalnimi dnevi bolnišnic in porodščino, ter prejeli podporo v denarju 9753 K 08 v brez oskrbovalnih stroškov bolnišnic. Porodov je biio 10 po 28 dni t. j. 280 dni. Povprečno pride na vsaccga bolnika 16 podpornih dni. Za zdravniško pomoč in kontrolo bolnikov se je izdalo 8674 K 32 v, lekarnam za zdravila in razne terapevtiSlcc pripomočke 3779 K 80 v, za oskrbnino raznim bolnicam 3559 K 12 v, za prevoz težko bolnih članov v bolnico in k zdravnikom 754 K 20 v, skupaj 4313 K 32 v. Na pogrebščini za 15 umrlih članov izplačalo so je 560 K 47 v. Za donesek k zavezi okr. bolniške blagajne za 1, 1907 se je izdalo 160 K 03 v. Upravni stroški zna.šajo 4499 K 63 v. Neizterljivi doneski so se odpisali v znesku 138 K 86 v. — Doneski od delojemalcev so znašati 22.355 X 65 v, od delodajalcev 11,177 K 88 v, Vstojmine zna.šajo 6 K 46 v. Globe znašajo svoto 875 K, razni drugi dohodki 1185 K 62 v, obresti so izkazane z zneskom 1468 K 55 v. Skupni denarni promet v letu 1908 je znašal 78,279 K 21 v več proti letu 1907 za 12.983 K 63 v. — Glede zaostalih doneskov vložilo se jo 55 vlog pri upravni oblasti v prisilno iztir-janje, mej temi je bilo 43 uspešnih, 10 brezuspešnih in 2 ostali nerešeni. Od teh se je izterjalo tekom leta od šestih strank i)0 sodnijski rubežni na neizterljivih doneskih v znesku 280 K 08 v. Od 7, vloženih vlog je hila ena brezuspešna. Rezervni zaklad znaša 40,848 K 75 v proti lanskemu 36.131 K 87 v, kateri jo naložen v mestni hranilnici v lludolfovem in v poštni hranilnici za promet in v blagajni. ^Za večji iiromet so pripomogli člani gradbe železnice Trebnje-ist, Janž skozi celo leto. Bolniška kontrola je bila ob.širna, pa ni bila brezuspešna. Našlo so je već simulantov, zlasti ob času, ko ni bilo dela, ali na svojem domačem delu. Tistim so podpora ni izidačala: vendar se je malo-kateri pritožil na razsodišče, največ jih jo od pritožb odstojnlo, kar jasno kaže, da jo bilo poslovanje, kakor jiodpiranje bolnikov po vsem točno in pravično. Zdravniško pomoči so se člani posluževali v Toplicah pri dr, Ivan Huhadii, v okraju Trebnje pri dr. Mano IJeroani, v okraju Žužemberk ]iri dr. Konštantin Konvalinka, v tovarni Kog deloma pri dr, Erich Schroyor v Kočevju iu Toplicah; železniške delavce, spadajoče pod okraj Mokronog, zdravil jo dr, Hočevar v Mokronogu do koncc avgusta, Novomeški okraj je oskrboval blagajni zdravnik dr. Josip Strašek, Delodajalcev so je moralo ovaditi pri politični oblasti v 90 slučajih, kateri niso hoteli zglaševali svoje delavce bla-gajnim članom, ter in-isli s tem v izdatno globe. Tekom }cta vršil so je jeden redni občni zbor in veS rednih sej. Zaveznim zborovanjem okrajnih bolniških hJagajnic v Trstu ufiok'žj7a sc jo liiolnišVia lilagajTia po avoiib delegatih. Da 7aato\m\i korist svojih blagajn, ni bilo mogoče, ker so bili v manjšini nas)»roti italjanskim delegatom. Potem jo iioročal član nadzorovalnega odseka o pregledovanju knjig in računov ter izjavil, (Ja se je vse v najlepšem redu našlo; se vzame soglasno na zrianje. liiix-sojevalni odsek jo razaojeval v osmih slučajih, V )>ctih slučajih so bile pritožbe odbite, trem pa se je popolnoma ugodilo. Nato se preide k dopolnilni volitvi v načelniálvo jednoga člana, nad-zorovaJnega in razsoje val nega odseka. Na predlog izvoli se v načelni.štvo od delodajalcev g, Vinko Umok. V nadzorništvo gg-.Stefanovi^ Dimitrija in Sedlar Anton od delodajalcev; Kariiti Franc, Durini Emil, Kiissel Avgust ml. in Seifert Konrad od delojemalcev, V razsojevalni odsek gg. Mramor Mihael in Picek Jurij od delodajalcev; Medvešek Ludvik, Starič Franc in Hciiii kntou od delojemalcev. Ker ni bilo drugih važnih predlogov, se občni zbor zaključi. Gospodarske drobtine. — ViiiMkiL knpčijti je bila na zadnjem vinskem semnju V Novem mestu v obče slaba. Vinski trgovci so založeni z vinoin-Gostilničarji pa so .se preskrbeli z vinom jiri prodiicentih. Nuj' več je prodala kmetijska šola na Grmu in sicer 30 hI bele^'"® vina po 36 v in 37 v liter. Vina jo bilo na ponudbo do 2000 hI, prodalo 80 ga jo pa komaj 100 hI. — Posnemanja vreden gostilničar. Na vinsko razstavo je prišel gostilničar iz T. na Dolenjskem. Pokušal je razna vina. Nazadnje se je odločil za cviček posestnika K, iz Sv, K, na l)0' leigskem. Vino jo izvrstno in ga dotičon gostilničar tudi dobro plača. Tako jo prav! Vino naj se plača po njegovi kakovosti! Navajamo to, ker je danes merodajna pred vsem nizka ccna namesto, da bi se gledalo v prvi vrsti na dobroto vina, — Políoněiijmo lirnšťP. Izredno gorko vreme zadiqib diJÍ je privabilo že neštete množine hroščev iz zemlje. Naša nuji^^ dolžnost je. da zatiramo tega škodljivca, kolikor je le v našil} močeh. Vsako jutro naj se po možnosti otresajo in uničujejo. Pr' nas je za tega škodljivca izredno veliko paše, povsod po mejfib, po gozdih in po sadnem drevju. Zato pa treba, da ga uničujemo kar se da, — Njivski »sat. Po pšenici se že kaže o.sat. Ta osat j® pleti in rabiti za zgodnjo prašičjo krmo. Ameriški novičar. NotlioiiKí, lliiin. Tu je uiiir] .Matcj Drobež, rodom iz Štajerske, (ino 4, febr. A 25. febr jo ryegova druga žena, ko je uprav mosila kruh, naj^floma od kapi zadeta, šla na njim v več-l^'st. Kor je mož izrazil prci! smrtjo željo, da hi bi] pokojian v nackctii Ph. poleji prvo ženo, ()rei>e|jali so obe trupli tjakaj, ^anjki jc imel veliko farmo. i'aiioh Cit.v, ('(»1«. Tu so |)okoi)ali 24. marca Antona ijampîèa, ki je bil doma iz Škofljice pri Smarji na Dolenjskem. Slovinisko-lirvatska sih'iivu v Si.i^elloiiii, Pa. l*orota ac nam, da je dolgotrajni pre|)ir med Slovenci in Hrvati v Steeltonu, lû., ki jo nastal radi tamošnje skupno slovensko-lirvatskc fare, Končno poravnan. Tamošnji Slovenci in I{rvatje so se dalj ^as» pî"0[urali, ker so iiiioli skupno cerkev in skupnega župnika, na-^^íía rojaka Rov. Aiibota, kateri je, kakor jo samoumevno, le k '^'^^iavno ustreifol obema strankama, katerih vsaka je otela imeti jirvenstvo. Končno so jc stvar rešila na ta način, < ^ so sedaj faro razdvojili, tako, da bodo imeli Slovenci svojo n Hrvatje zopet svojo. Med Slovenci bo župnikovai naš rojak Ažbo še v nadalje, dočim dobo Hrvatje svojim župnikom svojij^^a rojaka licv. dr. Arthur Huebscha iz New Vorka, kateri na-sropi svojo novo službovanje koncem te^ra meseca. Dr. liuebsch doktor bo;^^oslovja in filozofijo in deiovatyu sloveuskcfía in no-yegtt hrvatskejfa župnika se imamo v prvej vrsti zahvaliti, da Je prišlo nicd slovenskimi in hrvatskimi brati v Steeltonu do Koncncfia sjwrazuma. Hrvatje so izplačali Slovencem 17.500 dol. n sedaj si bodo Slovenci zgradili svojo lastno novo cerkev, vorjeni smo, da bodota v nadalje oba župnika delovala vedno pora/utfitio in zajedno, tako, da ne bode jirejínje slofío nihćo kalil in da bodeta obe Itratski si narodnosti živoli jedna kraj ^^'■UKe kakor se to bratom spodobi. „Glas Naroda '. Smežnice, (iNf'iiitjiio.J iVa obisku: „Kaj njsic iiiicii ftoprojo f^Iasovir MijaobiV^ — da, tam-le stoji pod klobukom moje žeiiel" íTncíi vzrok.) A.: „('ovej rtii vendar, kaj pa manjka ivojï ^^l^TOKi, ùa 8« je nič ne virti?" — î^.; ici ïiov (V šoli.) Katehet: „No, Franci, povej mi, kaj jo Bog delal setJmi dan?" - Krancl: ,.K maiši je Sel." ~ Jvatchet: „Jn ti. Afimica, mi povej, zakaj je prišlo božjo '^'te na zcnillo';"' Mimica: „Jver je biia mati Marija tudi floii." (i^trašilo.) Slikarica kmetu: „Ali ne boste nevoljni, če tr^^'" vašem polju— Kmet: „O kaj Se, vsaj mi ne bo r^iba tlruzcga strašila postavljati Darovi za dijaško kuhirijo v Novem mestu, o JJ'i- K- iiipnik Fr. Vidmar 5 K; vlč, g, žnjinik Andr. Bamovea 10 K, iliii! "P"""'" P""' foíodv^řrti v Mirni peii 4 K. Po g. dr. Siaiitu 6 K. PreS. Jsne "V'i'l'* ^ limniliiica iii posojilnic« v Metiilii 20 K, O. iere * F/ PoaeKtuik in gnntilniftuT v Novem meatu eno irečo krompiria. Od »Ottn ' ^ ~ Zalivaljevaje vrle ilobrotnike se fie nadulje prijm- teleti, naj ge ne veruje rtimtm Wevetam nevednih in l.iuđi. .Tftko e ini Tstrepit) n lirompirjeni ali dragimi živili. Dr. Jos, Marinko. Tujci v Novem mestu. g. , Hotel Koklli: IlebMP.liini L, in Trebenj ; Rebesciiiui M. iz Birćnevasi; Hilli Hintisuiiak A., (Irllner A,, Fandl V. ilr., Fischer S,. Wolkenfehi M., Vos f" , f'lw-i»";!! .1.. PoUk n. u Dmiajft; Tratnik L., Hafner J., TiHdiina F., Stihi ' îiafufitiik B., Veninik F,. Vernik J., Žirovoik F. dr., Piitchl A„ Ijfiîi7. p®'' ^»i® A ■ Š«h>Tiu 1., ArraiĚ A., Kmetet» B. m Linh- ř t!., Aiigeiifelil M. îk Trm«; Mauser A, iii sin iï Prapreů; Kovafi BÍ^ "'"'ejnžiie; TngoIÍS M., Trogulíč A. ií SpUet«; Scoton Q., Cftvali P. in iïq Pantrraiio O in din íkAsíítÍo; .Tait: F., FeyererF., Owser A , Pu lak M, Sambiaurlji ÏE Paiine; FHjdrga A. i* Temenice; Drubnić M. iz lîa.iioe. I^iiihi- P""' P®®": I'. Stífek A., Mkerlj M.. Brojer A.. Mnlek J. ík J iï m®' 1., Czener F. h Dunaja; Kiinfeljc V. iz Rfttei:; Medle Zuřn Paulin F. iz Kranja; Kuhmel li. iz Pužuna; Kužnik A., i "Tftlii"^ iz Biivoa. ABittiSK '^«varR., Hub C., KuiirF. iz Ljubljane; Aupištin A. iz Znaim-a; îl'ieal ■ 'Z Karlovca; Draíler J. iz Gorice pri Krškem; Matjaitô M. Loterijske številke. GRADEC, 17. aprila 21 13 80 16 Tržne cene v Novem mestu. Imenovanje HektI. ]iu " K" " ''Bnica Ri ...... ^•Jrnza tJvee , ..... Jeitncii \naernik)' 1 1 'Irah ....... 20 i4 13 a h; 'JC o» 60 Imenovanje Leiia...... liob...... Ajda...... Prosu ..... Síirfiíía..... Lan...... Jajima po 10 za 40 vinarjev. HektI. po 1.Ï ' 1 11 TI i 70 1 11 38 IS — j 16 60 — — Posojilnico pri Sv. Križu pri Kostanjevici ima V nedeljo, 2. maja 1.1. ob treh po: poludne v svoji zadružni pisarni : redni občni zbor po sledečem dnevnem redu: 1.) Letni račun z bilanco za 1908. 2.) Volitev načelstva in nadzorstva. 3.) Predlogi. (ag) V slnËaju nesklepčnosti ob treh se vrši zbor ob štirih. Piererjev Leksikon, 18 zvezkov, Koata izdaja in jako dobro ohranjen jc ua jtrodaj za 30K. Izve se v nipnivništvu .^Doleiijskili Novic'^, (89-Ï-2) [. tir. priu. vzajEmna zsvaroval-niča proti požarni škodi v Gradcu Naznanjamo, da jc zavod ustanovil (fi) oddeleh za zavarovanje proti šhodi po toči ter (lozivamo lioapodc kmetovalce, naj ponudbe za zh m rovu njo /><)J,;.v]tiJi jM'/ficJkor /iroti skoiii po tflči, oziroma /iroti požaru j>o-(lnjo \ vodstveni \t\aarni v Gradcu ali pa pri bližnjem društvenem zastojiu, kjer so radovoljno pojasnuje o zaviivovmiju in-oti škodi II« loči in požaru kakor tiuH o Kavaroviuijii zr(;Hliie:;a stekla. Vodstvo. Na prodaj je 1 ^ —^ X novim po8\op_ieTn in z vso mUneiVio in III I I II tiišiio potrebščino, dva vinograda in njiva. Več se izve pri (7'j-2-2) v v ftntonu Gornik v Zapužaii, posta St. .Jernei (Dolenjsko). Plemenskega bika I)šeniúnc barve, dve leti starcima ima na jiroiJaj Fnnire Metelkr», posestnik v Ledeři vasi, jMisla St. .(enicj, (U4) ESENCE (52-16.8) («4) fine kakovuiti za takdjíuie iKVTStuo iidelovanje v^akur-fiiiili opojnih pijač, finih namiznih likerjev In specljallfsl jmani Tefittu t zftJodfi, — Pott-if teg« m dubi S0\ kisova kislina, keniiÉno tifiia. la inielnfaii.ie uajfinejSega kiea. Saviidila in lejiake iioĚljem lire;!|ila£mi k Tgako puŠiljatvijo, Ceniki breipiařno iii jmit. jirost«. Carl Phillip Pollak. Essenzenfabrik IMíAíi, Miineiiiïasso IS. Zanesljivi, v stroki zvedeni zasti»[miki se iščejo. Pozor! Pozor! Pozor! Na prodaj je iz proste roke (8H-3-S) prodiljiliria z vso opriivo "'„"Sfk' farno cerkve radi [iresclitve. i^olcg ste tudi dve njivi. 1'roda se lo takemu, ki boiie trgovino _na]irej vodil, V])ra.;a naj so pri Nhii-iji lialinKor, trtïovki v Št. Pelin pri Novem iiuislii. okrajne bolnišne blagajne v Rudolfovem za čas od 1. januarja do 31. decembra 1908. Dohodki Vplaúani loten l«ti it ■e ipiicnt Skupaj Stroški Izplariani tiirfui Iti iiftii. K i« ■Bt II Skup "IT" ftj "h K h K h K h ! K h K 1 I TekoC'i prieperki ftftuor...... 30356 83 2098 83 22366 65 1 BolDtliine in pnndnii^ina..... 9570 32 182 76 9753 08 fi Tekači pr.spevki delodajalcev . . . 10128 41 104Í) 41 11177 88: 2 Zdravnik) in bolni Ska kontrola . . . 7C69 82 1004 50 8674 3 Dragi dobodki : 3 Zdrarila in zdravilaki pripomočki . . 2Î93 77 1586 03 8779 80 6 46 — — G 46: ' 4 Onkrbai Btroiiki bolnicam in prevozi . 4021 3'2 292 — 4313 32 b) globe.......... 876 — — — 875 — ! 5 PogrebSĚine.......... 515 06 45 4t 560 47 c) r&zni dohodki....... 827 3E 358 39 lias 62 6 Donesek k zavezi okr. botn. blagajn. . ICO 03 — — 160 03 4 Obresti........... 1484 41 44 14 1468 55 7 Upravni stroški........ 4197 73 301 90 4499 t(3 Ë Reiervni asaklad koncem prejitaega leta — — — — 36131 87: 8 Drngi ) a) odpisani prispevki . , , — — - — 138 86 6 N& r&ûnn taj ih bolnJšnih blagajn . . 310 92 — — 310 92 iidatki ) c) razni izdatki..... 471 — Ë6 4V3 78 ■ 9 Sedanji rezer.zaklad (koncem raS.Uta) „ — — — 40848 76 10 Na račnn tnjib bolnilkih lilagajn . . 310 92 — — 310 ,92 Skupaj . . , 33S29 141 3550 j 67 73611 ;96 Skupaj . . . 29110 , BH 3413 '46 73511 ;95 Xssïeeisi ixs^e-tjsL a 31. ISOB. Imetek K 1 h 1 1 Dolgovi K h 1 3 3 4 Qotovica dne 31. decembra 1908 .......... Hranilne vbge z | al t poiStnî branilnici....... tekoĚimi obrestmi j b) v mestni hranilnici v Rodolfavem . Zastanek blagajnih prispevkov po odpisanih, neiztirljivib Bazne tir jat ve................ 721 ! 1710' 38148 3149 561 1 Î67 86 77 88 03 1 2 a) blagajnlfnih članov........ Neplačane ........... cj razne............. 2í8 1004 1686 292 322 40848 17 60 03 78 76 Sknpaj . . . 44282 Î21 Skupaj . . , 44282 ! 21 Sprejeto pri ohčiioiii zbor» delegatov dne IS. aprila líMHř. Za upravni odbor: Pregledala ia v redu naiïla xa nediiralni odbiir; načelnik: Josip Bergmann 1. r. Umek Vinko i. r., Medvešek Ludvik 1. r. (95) Î t I t % 1 Svoji k svojim! PopolnoiDii varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Handijo in oiioiico reg. zaiiruga z neomejeno zavezo (6'J-0-5) V lastnem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge ott vsacega, čo jo njen ud ali no, ter obrestuje po i.'! " * 12 na leto brez odbitka rentncga tlavka, O katerega sama iz svojega plačuje. I I I H!* I I ac Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu oličinstvti ao iiriporoča dné 11. ťobr. 1909 na novo otvorjena velika niamifaktiirna trgovina FRANC SOÚVAN sin v stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (00^3 8) P- n.! Slavnemu občinstvu nljudiio naznanjava, da sva zopet prevzela staroznano gostilno „Pri Lipi" v Kandiji (pri Pintarju) ter bova vsikdar skrbela za izborao pijačo, dobro kuhiirjo in toiino in ceno postrežbo. Sobe za prenočišče imava vedno na razpolago. Za uinogobrojen obisk se uljudno priporočava Vel 08 poštovanjem t85-3-2) Franc in Alojzija Smuk. Pivovopna Mengeš Julij Stare ^ ustanovljena leta 1818 liriporočii svojti <Ív«ju() iinirčiio, inafřiio in ba-vjirsk» pivo v soUčkiJi in steklenicah. /lllOí^ll pive v Itl)(|{>lri)¥IM11 (83 V hiši g. Perho, tihoma liolodvorti. (H Iiilajiàtelj ia mIiíuíU Urban Horvit, Uilf^uvonii ureduU A. Žlogir. Tiifb J. Krajac nasi.