MAJ 2000 leto 6 številka 75 cena 120 SIT/poštnina plačana pri pošti 6320 Portorož/ Euro Info Centri informirajo podjetja) Mladi upi slovenskega turizma *► .i, ;: » • Jr* 1; 4\ - ^4 {L (Mi J a ^ Sp ^ Kar 110 mladih študentov prvega letnika Turistice, Visoke šole za turizem v Portorožu, je na bruco-vanju 10. maja 2000 v hotelu Slovenija moralo poklekniti pred njegovim veličanstvom Zelenima carjem in obljubiti, da bodo dobri turistični strokovnjaki. Prireditev s povorko so organizirali po zamisli prof. dr. Janeza Bogataja. Simbolični dogodek, predaja kosa opeke dekanu Marjanu Tkalčiču na brucovanju, predstavlja še en uspeh šole. Namreč, 1. junija bodo v neposredni bližini Korotana zasadili prvo lopato za izgradnjo nove šole. Investicijska vrednost: 380 milijonov SIT. Internautica 2000 Borut Pahor .nit naunc a z UUU # ZLSD ima že pripravljen Naj večja uspela turistična prireditev program vlade Letošnji že peti mednarodni salon navtike -Internautica 2000 v Marini Portorož je v nedeljo, 14. maja, po lepem sončnem dnevu, zaprl svoja vrata. Brez zadrege lahko ugotovimo, daje bila to ena največjih turističnih prireditev, ki ni pritegnila le množic (okrog 20 tisoč obiskovalcev) ampak je dokazala, da imamo v portoroškem turističnem gospodarstvu tudi dobre organizatorje. Intemauti-co 2000 je uradno odprl minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek, udeležence pa je pozdravila tudi županja Občine Piran, Vojka Štular. Več na 3. strani. MAREZIGE Prvo mednarodno srečanje pihalnih orkestrov Marezige 2000 in 28. praznik refoška v okviru praznovanja 100. obletnice delovanja KUD Marezige 200/2001 bo v zameniti primorski vasici upora v soboto, 20. maja obetaven kulturni dogodek -1. mednarodno srečanje pihalnih orkestrov, ki ga organizirata Kulturno društvo Marezige in Pihalni orkester Rokava Marezige. Predsednica organizacijskega odbora Marjeta Kavalič. Praznik refoška se bo začel 18. S. ob 17. uri. Svečana otvoritev: 19.5. ob 18. uri. Ne vem, če bomo zmagali na letošnjih jesenskih volitvah, sem pa prepričan, da bomo med zmagovalci, je dejal predsednik Združene liste socialnih demokratov Slovenije Borut Pahor na predstavitvi Programa prednostne usmeritve vlade 2000 -2004, 9. maja zvečer v dvorani Kul-turenega doma v Izoli. Njegovemu izčrpnemu, nekoliko drugačnemu govoru kot običajno, je prisluhnilo članstvo iz Pirana in Izole. Združena lista previdno in strpno, z velikim upanjem na zmago, čaka na redne jesenske volitve, pa tudi sicer se ji ne mudi v sedanjo vlado, ki je tudi ne misli podpreti. Delo in zaposlitev sta temelja socialne varnosti, so med drugim zapisali v vladni program. ^ IZOLA EXPRESS OPTIKA Najlažja očala na svetu brez okvirjev in vijakov v FOTOOPTIKI RIO Ljubljanska 24 IZOLA Tel. 600-500 TERME PALAČE Ponoreti Ponorose Slovenija V mesecu maju Vam nudimo: BLATNE (FANGO) OBLOGE in KOPELI z 10 % popustom in posebno ugodnostjo: pri nakupu 10 storitev s fangom nudimo brezplačen vstop na NOČNO KOPANJE. Vabimo Vas tudi v bazene s termomineralno vodo, savne in tepidarium vsak dan od 13.00 do 21.00 ure. Zdravje je sol življenja. Informacije in rezervacije: tel. (05) 696 5011, 696 5012, 696 9000 PVC OKNA M VRATA iz energetsko najvarčnejših PETKOMORNIH profilov / ŠIRINE 7 cm, trojno tesnenje Tel.: 063 759 13 80, fax: 063 754 478 Tel.&fax: 061/724 61 13 Občinski svet Izola 17. redna seja bo 25. maja ob 16. uri v prostorih na Trgu E. Kristana št. 1 Na dnevnem redu je kar 14 točk. Svetniki bodo na seji izvedeli kakšna je premoženjska bilanca Občine Izola na dan 31. 12. 1999. Odločali bodo o predlogu statutarnega sklepa o določitvi grafične izvedbe grba in zastave občine Izola in o predlogu Odloka o ureditvi celostne podobe Občine Izola -Comune di Isola (druga obravnava). V precep bodo vzeli odlok o oskrbi s pitno vodo (prva obravnava), dali bodo svoje mnenje oziroma mnenje občine k inačicam poteka obalne ceste. Deseta točka govori o predlogu sklepa o oprostitvi plačila komunalnega prispevka Ministrstvu za šolstvo in šport za izgradnjo Srednje šole Pietro Coppo, dali naj bi soglasje k Statum JGZ Zavod za turizem Izola - Ente per il tu-rismo Isola in drugo. Foto COlor laboratory - Obala 7, Bernardin, 6320 Portorož - Tel.: +386 66 674-5342 Foto oolor laboratory - Obala 41, Portorož, tel.: 066/674-5100 - Izdelava fotograf)!, prodaja fotografskega materiala In opreme IZDELAVA FOTOGRAFIJ V ENI URI - RAZVIJANJE DIAPOZITIVOV -IZDELAVA FOTOGRAFIJ IZ DIAPOZITIVOV - PRODAJA FOTOMATERIALA IN OPREME 4JV Zgodovinski dogodek v okviru dolgoletnih zahtev za zaščitni zakon Okrog 3000 Slovencev iz celotne obmejne dežele od Trbiža do obmorskih Milj je v vročem dopoldanskem soncu v soboto, 6. maja 2000 preplavilo trg pred tržaško cerkvijo Svetega Antona novega v Trstu. Zbrali so se na pobudo svojih dveh krovnih organizacij, Slovenske kulturno gospodarske zveze in Sveta slovenskih organizacij ter ob pomoči občine Trst pripravili veliko javno manifestacijo, na kateri so z besedo, glasbo in plesom italijanski javnosti in državi sporočili svojo soglasno zahtevo po sprejemu zaščitnega zakona. Iz grl 300 pevcev združenega zbora je zadonela slovenska pesem. Bila so jasna Slovenci in Italijani ter državama Italijo in Slovenijo, še poglobili. “Pripadniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so bogastvo za vse nas in za dobre odnose s sosednjo Slovenijo. Storimo vse, da bo zaščitni zakon tudi sprejet”, je navzočim dejal Riccardo Illy in za tople besede dobil tudi dolg aplavz. Obljube torej na vseh koncih, realnost pa je drugačna. Pripravljeno besedilo zakona je v rimskem parlamentu doživelo že 13 odlogov na kasnejši datum. Tudi po tej veličastni manifestaciji, ki je verjetno za korak skrajšala pot do Rima, še vedno ne moremo napovedati datuma kdaj bodo Slovenci v Italiji zares dobili Množicam je spregovoril tudi Sergij Pahor. Na prireditev so prišli tudi župani slovenskih občin v zamejstvu. Sergij Pahor “Slovenci v Italiji imamo pravico zahtevati zakon, ki ni privilegij, pač pa nujno potrebno sredstvo, da živimo kot narodna skupnost. Prepričani smo, da zaščitni zakon predstavlja tudi korak naprej v odnosih med državo in manjšino. Ta zakon ne bo rešil vseh naših problemov. Zahtevamo ga kot skupnost in ne kot posamezniki. Omogočil nam bo, da živimi kot celota na manjšinskem teritoriju in ne kot razdrobljeni posamezniki. Ponovno se obračamo na italijanski parlament in na novega ministrskega predsednika Amata, ki dobro pozna našo situacijo in naše čakanje.” dvojezična sporočila. Po naši oceni je bilo na manifestaciji okrog 3000 udeležencev. Mednje je po krajši zamudi prišel med Slovence (bilo je tudi veliko Italijanov) gostitelj, tržaški župan Riccardo Illy (na sebi ni imel uradne lente) in jim povedal kako je prepričan, da bi se s sprejemom zaščitnega zakona dobri in ustvarjalni odnosi med O s fr—• Matlijestacija je potekala umirjeno, kulturno, brez kakšnih incidentov. Kaiabinerji niso imeli (lelti. 'S I > lit SKUPNO AM5f PRftVICEi vj Cerkev Sv. Antona novega, pred katero je bila manifestacija, čeprav so jo želeli organizirati na trgu Unita' svoj zaščitni zakon. Na zelo umirjeni kulturni manifestaciji sta spregovorila udeležencem tudi oba predsednika krovnih organizacij, Sergij Pahor in Rudi Pavšič. Predsednik Sveta slovenskih organizacij Sergij Pahor je dejal, da zaščitni zakon ni kakšen privilegij za Slovence v Italiji, kot bi si morda kdo mislil. Rimski mlini meljejo počasi, glede zaščitnega zakona že kar celo povojno obdobje. Toda Slovenci v Italiji bodo svoj zaščitni zakon dobili, so prepričani. Če ne prej, v času enotne Evrope, verjetno prav kmalu... Javno pravna zveza Slovencev Te dni naj bi se poskušali zamejski Slovenci v Trstu še bolje oraganizirati in sicer tako, da bi dobili status Javno pravne zveze Slovencev v Italiji, kar bi lahko bistveno pripomoglo k boljšemu in odločnejšemu vplivu na pristojne državne organe, da bi končno tudi v Italiji dejansko spoznali upravičenost manjšine do zaščitnega zakona. Učenci na manifestaciji Mirjam Muženič Fotografije: FK-Primorski utrip Internautica je bila vredna ogleda Povzetek dogajanj na letošnji že peti Internautici - mednarodnem salonu navtike od 9. do 14. maja 2000 v Marini Portorož potrjuje dejstvo, da cenimo turizem, morje in ekologijo. Vse to in še marsikaj, smo lahko videli na glavnem prizorišču v Marini, kjer so se v soncu bleščale najlepše, najboljše jahte, ki sijih preprosti obiskovalec še dolgo ne bo mogel privoščiti. Bo že držalo, da imajo take sanie svoio ceno. Toda tudi paša za oči je nekaj kar pritegne. Peti mednarodni salon navtike si je kljub, v soboto dopolne muhastemu vremenu, zagotovo ogledalo okrog 20 tisoč obiskovalcev. Za organizacijo sta poskrbeli družbi Marina Portorož d.d. in Studio 37 d.o.o., generalni pokrovitelj prireditve pa je bil Tehnounion avto. Sejemski radio je bil Radio Koper - Capodistria. Svojevrstna atrakcija je bil tudi prihod Neptuna po morju, kije skupaj z ministrom Jankom Razgorškom in županjo Vojko Štular prerezal otvoritveni trak ene največjih tovrstnih prireditev. V sklopu Intemautice je bila tudi tretja mednarodna razstava podvodne fotografije “Internautica Photo Award” v Gledališču Tartini v Piranu. Tudi razstava “Cesarska in Kraljeva mornarica v Pulju”, je bila nekaj posebnega. Pokroviteljstvo je prevzela Občina Piran. Bilo je še kar nekaj zanimivih prireditev; Regata Internautica - TAG HEUER CUP 2000, srečanje Oldtimer-jev v Piranu, testne vožnje z avtomobili BMW in drugo. Med Piranom in Marino Portorož je bila ladijska povezava. Kar izčrpna in zanimiva je bila tudi okrogla miza na temo: Lokalni in širši vplivi na onesnaženje Tržaškega zaliva, ki jo je vodil Lucijan Korva, v razpravi pa so sodelovali Dr. Tanja Mihalič, ki je med drugim dejala, da imajo ljudje pravico vedeti kakšna je kakovost našega morja, v imenu Županje Občine Piran Ugo Fonda, ki je podal svoj pisni del ugotovitev o stanju na morju, prof. Jelka Župan (ZZV), ki je govorila o “zdravstvenem” stanju slovenskega morja. To je praktičbno povsod (razen ene izjeme) primerno za kopanje. Dr. Malačič Vlado je predstavil študijo, naročeno s strani občine Koper. Osnovni problem treh obalnih občin je, da “komunalni sistem pušča”, je dejal. 24. maja bo uradna splovitev plovila za raziskavo morja. Zorka Sotlar , ki s svojo intervencijsko ekipo skrbi na morju je dejala, da še vedno nimajo ustreznih pravic za ukrepanje zoper storilce onesnaževanja in da bi to vprašanje moralo biti urejeno v novem zakonu o vodah. Na vprašanje Primorskega utripa, ali lahko zapišemo, tako kot so to pravočasno pred sezono storili v Trstu za svoje morje, da so kopalci letos glede čistoče morja brez skrbi, smo sicer po ovinkih, pa vendar, dobili pritrdilen odgovor. Seveda, če ne bo cvetenja morja, ekološke nesreče in če bo imelo motje dovolj samoočiščevalne moči.... Na koncu razpave so sprejeli nekaj zaključkov, ki jih bodo psredovali ustreznemu ministrstvu. Marini Portorož že šestič modra zastava Mitja Logarje v Marini Portorož najavil spodbudno novico; na predlog nacionalne komisije za Modro zastavo je Evropska komisija 5. maja letos podelila Sloveniji kar 8 modrih zastav, kar je največ doslej in sicer vsem trem Marinam (v Portorožu, Izoli in Kopru) in petim kopališčem na obali. Kar štiri od njih so v občini Piran (plaža Hotelov Morje, osrednja plaža JP Okolje v Portorožu, plaža Salinera v Strunjanu, plaža Krka v Strunjanu) in plaža v Adria Ankaran. Velja spomniti, da se modra zastava podeljuje le za eno sezono in to ob pogoju, da njen prejemnik izpolnjuje ves čas vse predpisane kriterije. Foto: FK - Primorski utrip Neodvisni nestrankarski časnik za območje Slovenske obale in zamejstva primorski uMp Glavni in odgovorni urednik: Franc Krajnc Naslov uredništva in oglasnega oddelka: Primorski utrip, Liminjanska 91 Lucija, 6320 Portorož, Tel./Fax: 066/770-185 Naročnine, oglasno trženje in Media Service - storitve za medije in tisk Tel. & fax: 066/770-185, GSM 041/697-725 Tehnično urejanje: Informa Portorož Tisk: Tiskarna VEK Koper VUsi izhaja sredi meseca, cena za izvod jc 120 SIT Ustanovitelj in izdajatelj: Tržno komuniciranje in informiranje Portorož, Liminjanska 91, Tel./Fax: 066/770-185, Adrijana Krajnc Vasovič s.p. Podružnica Lucija, Obala 125, tel.: 6777 140 Matična Št. 1094343 DURS, Davčni urad Koper, Izpostava Lucija. Davčna Št. 59225246 Ž.R. št.: 51400-620-63-051202111 -668494 BK, PE Piran, Ag. Lucija Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS Št. 89/98) sodi Časopis med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost (DDV) po stopnji 8 %. Tajnice praznujejo Slovesno praznovanje dneva tajnic Slovenije in razglasitev tajnice leta 2000 bo v četrtek, 18. maja ob 20.30 v Grand hotelu Emona na Bernardina. Slovesnost bo potekala v okviru 7. dnevov strokovnega izpopolnjevanja tajnic, ki bo v tem znanem kongresnem centru od 18. do 20. maja 200o! Izobraževanje pri Založniški skupini Gospodarski vestnik je tudi letos pripravilo bogat izobraževalni program za tajnice in poslovne sekretarke. V okviru dnevov tajnic bo v petek, 19. 5. tudi tradicionalni večer Zveze klubov tajnic Slovenije. Zveza klubov tajnic Slovenije in revija Tajnica sta pod pokro-v iteljstvom predsednika Republike Slovenije Milana Kučana leta 1998 razglasili 21. maj za dan tajnic Slovenije. V Sloveniji je približno 16000 tajnic, v Portorožu jih pričakujejo okrog 600. Doslej se ni prijavil še noben tajnik. Razstava ročnih del MALI OGLASI Iščemo zastopnika za zbiranje oglasov za Primorski utrip Tei: 05 6770-185 V Izoli in okolici iščemo polovico hiše z vrtom. V poštev pride tudi zamenjava; za trisobno stanovanje v Izoli (v prvem nadstropju) z doplačilom. Pokličite na tel. 641 55 10, po 18.00 uri Podjetje za proizvodnjo in prodajo tesnil išče zastopnika na področju Primorske. Tel.; (062) 782 136 Aloe vera Zdravilne sadike Prodam Tei: 066/770-448 Pokličite zvečer LC815SAGEM Pol leta star, z etuijem in simm kartico - nagrada 1000 SIT/kar-tica, prodam. Kličite: 0602/85488 ali 041/290 386 Celovito urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic,žive meje, grmovnic, barvanje ograj, žlebov in drugo . Informacije in naročila na telefon 066 - 527- 828 od 08,00 do 12,00 in od 14,00 dol8,00 ure Urejanje in vzdrževanje okolice, vrtov, zelenic, obrezovanje žive meje, grmovnice itd. Informacije in naročila na telefon 041 - 789-413. Prevajam nemške, angleške, slovenske in srbske tekste Deu Južnič Nevenka, Fiesa 25, 6330 Piran Tel. 05/6745543 Krajevna organizacija Rdečega križa je v prostorih Krajevne skupnosti Portorož v dneh od 11. do 13. maja organizirala razstavo ročnih del. Prireditev: Cvetje v Fiesi Turistično društvo Fiesa - Pacug organizira v soboto, 20. maja v Fiesi prireditev Cvetje v Fiesi. Prijave še zbirajo. Otvoritev prireditve oziroma sejma cvetja bo ob 10.00 uri. Do 12.00 ure bo potekala čistilna akcija jezera -“Čisto jezero na morju”, ki jo vodi Športno društvo Meduza SUB. Sledile bodo razne zabavne in športne igre ter ustvarjalne delavnice za otroke in odrasle. Od 18.00 ure dalje bo tudi glasba v živo. Nastopil bo Trio Tria. Informacije in prijave: tel. 041/ 68 70 68 (Helena). RA ČUNO VODSKI SER VIS nudi kompletne računovodske storitve in svetovanje s področja davčne zakonodaje, delovne zakonodaje in DDV. Smo strokovni, ažurni in cenovno ugodni. Po dokumentacijo pridemo tudi na sedež podjetja. Tel.: 061/558-257, tel.&fax: 556-186. PROSEKTA d.o. o., Ljubljana, Celovška c. 150. V Mariboru predstavili raziskovalno nalogo zasnove modela o malem gospodarstvu Slovenska podjetja vidijo kot največjo nevarnost skupnega evropskega trga v večji konkurenci in znižanju prodajnih cen Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem jc v letu 1999 objavilo javni razpis za raziskovalne naloge in projekte s področja malega gospodarstva v povezavi z vključevanjem v Evropsko unijo in eno od področij navedlo -Zajemanje in obdelava stilističnih in drugih relevantnih podatkov o malem gospodarstvu. Za izvedbo te naloge je bil izbran Inštitut za podjetništvo in management malih podjetij na Ekonomsko-poslov-ni fakulteti v Mariboru in sicer z nalogo Zasnova modela zbiranja, analiziranja in vključevanja podatkov o slovenskem malem gospodarstvu v The European Observatory for SME’s”. Raziskovalno nalogo so predstavili v ponedeljek, 8. maja 2000 v hotelu Piramida v Mariboru. Na področju vodenja politike, še zlasti politike pospeševanja malih in srednje velikih podjetij v luči približevanja Slovenije Evropski uniji je opaziti temeljni manjko zalasti na treh področjih: odsotnost zanesljivih letno ažuriranih podrobnih podatkov o stanju na področju slovenskih malih in srednjevelikih podjetij, primerljivost tistih podatkov, ki so delno že sedaj dostopni, s podatki, ki so na voljo v prostoru EU in odsotnost neodvisnih raziskav, ki bi služile kot podlaga za oblikovanje politike pospeševanja razvoja teh podjetij v Sloveniji, skladno s politiko pospeševanja v EU. Na predstavitvi v Mariboru so opredelili tudi nekaj konkretnih ciljev. Najpomembnejši rezultati raziskave: V letu 1998 smo imeli v Sloveniji 102.421 vseh podjetij. Od tega je bilo kar 99,7 % malih in srednjih podjetij. Vendar ostalih 0,3 %, ki zajema velika podjetja, predstavlja še vedno veliko gospodarsko moč. Velika podjetja namreč zaposlujejo 42,4 % ljudi in ustvarijo vseh prihodkov v višini 3,351.373 milijone SIT. Število podjetij v obdobju 1996-98 ni naraščalo več skokovito, kot je bilo značilno za čas pred tem. Skupno število podjetij seje v letu 1997 povečalo za 1,6 % glede na predhodno leto, medtem ko je rast v letu 1998 v primerjavi z letom 1997 še manjša in znaša le še 0,9 %. Delež števila mikro, majhnih, srednjih podjetij in samostojnih podjetnikov posameznikov (s.p.) seje iz 99,6 - odstotnega deleža v letu 1996 in 1997 povečal na 99,7 % v letu 1998. V delu raziskave (anketa) se je pokazalo, da so majhna in srednja podjetja bistveno bolj vpeta v evropski prostor kot zelo majhna podjetja. Največ sodelovanja je na področjih pogodbenega dela, dobav, trženja, distribucije in preprodaje. Slovenska podjetja, kot tudi evropska, vidijo kot največjo nevarnost skupnega trga v večji kokurenci. Ob tem slovenska podjetja vidijo ob vstopu Slovenije v EU nevarnost tudi v znižanju prodajnih cen (33 % ankettirancev), evropska podjetja pa v skupnem trgu ne vidijo nobene nevarnosti (43 % anketirancev). V naših podjetjih še vedno zelo slabo poznajo ustanove in njihove storitve. Ramo Tartini Rican© @ 066/740-080,740-081 Fax: 066/740-085 Bernardin: Ne smejo zapreti prehoda Luka Bernardin, tudi ko bodo zgrajeni zunanji bazeni ne bo zaprta za proste prehode in sprehode ob morju. Vse v smislu uresničevanj, zahtev Občinskega sveta Piran. Intereuropa je uvedla novo transportno povezavo s Poljsko Glede na čedalje večji obseg menjave med Slovenijo in Poljsko so se v Intereuropi odločili m vpeljali redno kamionsko zbirno linijo na relaciji Ljubljana - Varšava -Ljubljana. Prva odprema je bila v torek, 9. maja 2000. Intereuropa skupaj s poljskim partnerjem nudi dostavo (prevzem) po celotni Poljski. Na skladiščnih terminalih, ki so razporejeni po vsej Poljski pa lahko stranke pošiljke tudi carinijo ali skladiščijo. Odpreme zbirnih pošiljk bodo na začetku enkrat tedensko. Odhod iz Ljubljane vsak torek, prihod v Varšavo v četrtek oziroma odhod iz Varšave vsak petek, prihod v Ljubljano v ponedeljek. Voda postaja dragocen vir življenja Zlasti na Obali, vendar ne zato, ker bi je sedaj že primanjkovalo, ampak zaradi velikih naložb in relativno visokih tujih posojil v preteklosti ter seveda vedno višjih obratovalnih stroškov. O ceni vode, vzrokih za povišanje in o nerevidi-ranih rezultatih poslovanja Rižanskega vodovoda v letu 1999 bo vodstvo tega javnega podjetja (direktor Viktor Lozej) podalo informacijo na novinarski konferenci, ki je sklecana za torek, 16. maj ob 13.00 uri v sejni dvorani Družbe Rižanski vodovod, ul. 15. maja št. 13. Novo, višjo ceno vode je Vlada RS že odobrila (občine pa soglašale) z veljavnostjo od 20. 5. 2000 dalje. & % Dodatno pokojninsko zavarovanje SKLAD OBRTNIKOV IN PODJETNIKOV 1000 Ljubljana - Vošnjakova 6 Tel.: 01 -132 5371, telefaks: 01 -131 8303 Zastopnik ^ol(zo ^oria±) 6333 Sečovlje - Sečovlje 1 Tel.: 05 - 677 3266, GSM: 041 626 338 C3-________________________________________________ \ premestju Kopra že premalo parkirišč Kdo bi si pred leti upal trditi, da bo v Kopru, ob tako velikem parkirišču nastal problem s parkiranjem? V predmestju Kopra so že pred leti uredili veliko parkirišče na prostem, ki se bo že kmalu raztezalo vse od tržnice do Semedele. Pred nedavnim so nasuli dodatni košček močvirnatega neizkoriščenega prostora, kljub temu pa se večkrat zgodi, da tukaj ni mogoče najti prostega parkirnega mesta. Zupan Mestne občine Koper Dino Pucer je na nedavni novinarski konferenci, na vprašanje Primorskega utripa dejal, da v Kopru dolgoročno načrtujejo izgradnjo parkirnih hiš ob Soči in Jestvini, sicer pa, daje do Semedele zares še veliko prostora - le urediti ga je treba. Italija lani izvozila 79 tisoč ton ekstra deviškega oljčnega olja Italijansko oljčno olje menda ustreza okusu Japoncem in mnogim drugim potrošnikom, so ugotovili italijanski raziskovalci tržišča. Še posebej cenjeno je ekstra deviško olje, ki naj bi ga, kot je poročal radio Trst A, lani na tujih tržiščih prodali že 79 tisoč ton. Izvoz nameravajo še povečati. Narobe bi trdili, če bi rekli, da za italijanskim zaostaja naše istrsko oljčno olje. Le zaščititi bi ga bilo treba in ponuditi kot posebnost, slovensko kakovost SQ, tako v izvozu kot tudi tujim turistom v Sloveniji. Priložnosti je veliko, vendar jih le redkokdaj izkoristimo. V trgovinah naj sledijo spremenjenim navadam kupcev Komisija za napredek poslovanja z živilskim in mešanim blagom pri GZS -Združenje trgovine je sredi aprila ponovno obravnavala problematiko obratovalnega časa prodajaln. Člani komisije so poudarili, da je pri problematiki obratovalnega časa prodajaln potrebno ločevati med delovnopravno zakonodajo in obratovalnim časom prodajaln, poleg tega pa je pri ureditvi področja obratovalnega časa prodajaln potrebno upoštevati spremenjene nakupovalne navade potrošnikov, saj je eno izmed osnovnih načel nakupovanja, ki se ga morajo v čim večji meri držati tudi trgovci - zadovoljstvo potrošnikov ob nakupu. Posledica teh spremenjenih nakupovalnih navad je, da moramo tudi v Republiki Sloveniji slediti evropskemu trendu glede obratovalnega časa prodajaln, kar pomeni, daje potrebno zagotoviti, da so prodajalne s čim večjo mero liberalizacije odprte od ponedeljka do vključno nedelje. Delodajalci morajo spoštovati določbe zakona o delovnih razmerjih ter izpolnjevati svoje obveznosti do delavcev, ki izhajajo iz določb Kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, so zapisali v 17. št. Informacij GZS -Združenja trgovine. Danci ponovno v Termah Palače V mesecu februarju je portoroške Terme po približno desetih letih ponovno obiskala skupina gostov iz oddaljene Danske, ki so prišli v Portorož izključno zaradi termalnih storitev. Potovalna agencija Helse Rejser je specializirana za tovrstni (zdraviliški) turizem in je svoje goste z veseljem napotila v Terme Palače, kjer lahko izbirajo med številnimi termalnimi storitvami, ki pomagajo pri lajšanju njihovih zdravstvenih tegob. Gostje s severa so predvsem starejše osebe s težavami z gibalnim aparatom in težavami internističnega značaja. Iz široke palete terapij tako najraje povprašujejo po izvrstnih storitvah Thalasso centra, različnih vrstah ročnih masaž in po akupunkturi. Ta učinkovita in neagresivna metoda je namreč na Danskem izredno cenjena tudi kot medicinska zvrst. Prvi gostje so bili nad ponudbo Term Palače izredno zadovoljni in so na Dansko ponesli dobre vtise o Hotelih Palače in Portorožu. Tudi zato bo naslednja skupina danskih gostov obiskala Portorož že v tem mesecu. Turistična agencija in Terme Palače se njihovega obiska veselita in kajpak tudi povečanja obsega povpraševanja tovrstnih gostov tudi v bodoče. ■ w primorski uVp Euro Info Centri informirajo podjetja V Kopru so predstavili mrežo Euro Info Centrov v Sloveniji in PHARE programe čezmejnega sodelovanja (CBC) V Pokrajinskem muzeju v Kopru so v ponedeljek, 8. maja predstavili tri Euro Info centre v Sloveniji, 5. okvirni program, večletni program za mala in sredja podjetja, dr. Riana Benko, državna sekretarka v v Službi Vlade RS za evropske zadeve je predstavila program PHARE CBC, Milena Bučar Miklavčič (ZRS Koper) pa projekt ECOS OUVERTURE - Oleum nos-trum - one. S ciljem izkoristiti “pristopno” pomoč Evropske unije je Slovenija poslala v Bruselj že na stotine raznih projektov, ki bi jih koristila iz tako imenovanih Strukturnih skladov, realiziranih pa žal ni veliko. Glavnina sredstev EU, ki jih Slovenija prejema na podlagi že sklenjenih dogovorov, predstavljajo sredstva programa PHARE, ki vključujejo Nacionalni program, program čezmejnega sodelovanja z Italijo, Avstrijo in Madžarsko ter večdržavne horizontalne programe. Naša soseda Hrvaška še ne more koristiti sredstev iz programa PHARE. Generalni direktorat Evropske komisije je v letu 1987 vzpostavil mežo Euro Info Centrov (EIC), kot enega izmed pomembnih instrumentov podjetniške politike. Mrežo EIC je ustanovil s predpostavko, da igrajo podjetja pomembno vlogo pri oblikovanju novih delovnih mest, da pa pri njihovem vključevanju na tuje trge še vedno obstajajo prepreke. Glavni problemi, s katerimi se srečujejo podjetja so neenaki pogoji konkuriranja, doseganje standardov in pridobivanje certifikatov o varnosti in kakovosti izdelkov, ovire pri sodelovanju v javnih naročilih, pomemn-kanje izčrpnih tržnih informacij in iskanje primernih partnerjev. Tako je Evropska komisija že pred leti predlagala pomembne instrumente za pomoč malim in srednje velikim podjetjem. Eden teh instrumentov pri internacionalizaciji strategij podjetij pa je zlasti izboljševanje informacijskih in kooperacijskih storitev. Pomemben ukrep se nanaša na krepitev vloge Euro Info Centrov, ki jih je v Evropi že okoli 350, in sodelovanje med ponudnniki globalnih ali regionalnih tržnih informacij. Slovenska podjetja lahko dobivajo pomembne informacije o delovanju in zahtevah EU pri Euro Info Centrih v Kopru, Ljubljani in Mariboru Slovenska mala in srednje velika podjetja se srečujejo s težavami pri vstopu v notranjost Evropske unije. Glede na to, da se Slovenija vključuje v Evropsko unijo, prilagaja svoje pravne, gospodarske in druge norme z evropskimi, pa je za podjetja še toliko bolj pomembno, da se pravočasno seznanijo s pravili notranjega trga EU. Evropska komisija je prav v ta namen v letu 1993 ustanovila prvi Info Center tudi v Sloveniji in sicer v Ljubljani, v letošnjem letu pa še Euro Info Centra v Kopru in Mariboru. Euro Info Center je že član mreže Euro Info Centrov in deluje v Okviru Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Euro Info Center v Kopru pa bo s podpisom pogodbe iz Bruslja uradno začel delovati v okviru Znanstvenega raziskovalnega centra v Kopru v Santorijevi 7. Kot že rečeno je osnovna naloga EIC v Sloveniji informiranje podjetij o Evropski uniji, Evropski komisiji in njenih ustanovah , o zakonodaji, standardih, programih in projektih Evropske unije in poslovnih priložnostih. V EIC imajo tudi že, ali bodo imeli, veliko število baz podatkov. Evropska komisija spodbuja mednarodno poslovno sodelovanje Evropska komisija prek mreže Euro Info Centrov tudi spodbuja mednarodno poslovno sodelovanje z različnimi partnerskimi programi, ki krepijo neposredne stike med podjetniki. Eden takih programov Evropske unije je Enterprise. EIC Ljubljana je prek tega programa v poslovne razgovore s tujimi podjetji vključil že preko 200 slovenskih podjetij. Evropska komisija je aprila 1997 pripravila predlog za 5. okvirni program, ki velja za obdobje 1998-2002, kije vreden 13,7 milijarde evrov. Gre za različne temetske programe; od razvoja kakovosti življenja in ravnanja z življenskimi viri, energije, spodbujanja konkurenčnosti, mednarodnega znanstveno-tehnološkega razvoja do razvoja raziskovanja in spodbujanja inovativnosti. Programi, s katerimi bi kandidirala slovenska podjetja morajo biti dovolj domišljeni, skrbno pripravljeni in tudi zanimivi, sicer marsikateri obstoji na uradniških mizah ali v predalih bruseljskih birokratov. Ne nazadnje pa razna kandidiranja niso niti tako poceni (ena vloga tudi 30.000 mark in več), poleg tega je treba plačati tudi del stroškov, v nekaterih primerih pa mora država vplačati nekakšno jamstvo oziroma delež, ki ga tam kar nekam dolgo držijo. Skratka, v Evropi se ne cedita med in mleko, kot bi si človek mislil pri vseh silnih milijonih, s katerimi obračajo v Bruslju. Dr. Lucija Čok direktorica Znanstveno raziskovalnega središča v Kopru (ZRS) Naše raziskovalno središče v Kopru korak za korakom razvija poslanstvo, za katerega je bilo ustanovljeno Danes je za Znanstveno raziskovalno središče in za Koper prav poseben dan. Namreč, po enem letu dela bomo danes spregovorili o Sloveniji, o nastanku Euro Info mreže. Kot posebna enota te mreže bo tudi Euro Info Center Koper. Potrebe tega območja po tovrstnih informacijah so zelo velike. Nastajajo tudi že lokalni projekti. Enega največjih projektov lahko imenujemo Koper 2020. Nastajajo potrebe po regionalnih agencijah, pri čemer sodeluje tudi naše Znantveno raziskovalno središče. Skratka, smo resnično v nekem plodnem obdobju, kjer se marsikaj razvija, saj želimo, da bi se Slovenija v vseh delih, dovolj močno in enakopravno razvila ob stopu v EU. Treba je priznati, da bo v okviru bodočih evropskih scenarijev vendarle znanost nenadomestljiva komponenta. Slovenija kot seveda manjša država in tudi slovenski narod in narodnosti, ki živijo v Sloveniji, ne bo predstavljala bistvene teže, v kolikor ne bo dovolj močna, razvita in organizirana v skladu z evropskimi normami. Naslovi Euro Info Centrov v Ljubljani in Kopru: Euro Info Center Koper Santorijeva 7 6000 KOPER Tel. 6279610, telefaks: 05 6271 321 Euro Info Center Ljubljana Dunajska 156 1000 Ljubljana Vodja EIC Irena Rezec Tel.: 01/589 18 90 Telefaks: 01/589 18 85 Euro Info Center Maribor Mariborska razvojna agencija Partizanska 47 2000 Maribor Tel.: 02/219 687 Telefaks: 02/221 235 Projekt “OLEUM NOSTRUM - ONE” Denarja iz Bruslja še ni Milena Bučar Miklavčič, raziskovalka na področju oljčnih olj pri Znanstveno raziskovalnem središče Koper je na predstavitvi mreže Euro Info Centrov v Pokrajinskem muzeju v Kopru (8. 5.) predstavila projekt Phare OLEUM NOSTRUM - ONE, v okviru programa Ecos - Ouverture 1998 - 2001. Partnerji v tem projektu so Pokrajina Rieti (Italija) za geografsko območje 54 občin, Mestna občina Koper za geografsko območje občin Koper, Izola in Piran, Pokrajina Palermo za območje 82 občin v tej pokrajini in Urad za razvoj kmetijstva in podeželja Korzike za geografsko območje Alta Rocca, Taravo, Balagne, Nebbio (Francija). Pridružitveni partnerji so razna združenja oljkarjev iz Slovenije, Italije in Francije. Interes partnerjev je v Sodelovanju pri razvoju majhnih in srednjih obrti na področju oljkarstva. Iz tega programa naj bi nastalo 40 tisoč hek- tarov oljčnih nasadov, na katerih bi pridelali 15.200 ton oljčnega olaja. Od tega na območju slovenske Istre 1.000 ha, na katerih naj bi pridelali 350 ton oljčnega olja. Skupna vrednost projekta znaša 1.033.000 evrov (EUR). Program je bil že razpisan. Delež Phare sredstev iz naslova te pomoči iz Bruslja za nosilca projekta Koper znaša 272.564 evrov, od tega je bilo treba zagotoviti 67.727,50 evrov lastnih sredstev, tako da ostane sofinancerski delež (le) 204.423 evrov. Verjetno si bo svoj delež, v obliki provizije ali stroškov za obdelavo vloge, vzela tudi Evropska komisija. Projekt je bil odobren decembra lani, vendar sredstev še niso prejeli, je dejala Milena Bučar - Miklavčič. Oljčno olje z zaščitno blagovno znamko Oljčno olje slovenske Istre naj bi kmalu dobilo tudi svojo zaščitno blagovno znamko, kar je za tukajšnje oljkarje bistvenega pomena, saj je znano, da v Istri pridelujemo odlično, tudi ekstra deviško oljčno olje, le da ga še vendo ne znamo ustrezno predstaviti na tržišču Program čezmejnega sodelovanja Slovenije v okviru programa PHARE Evropske unije Dr. Riana Benko Čeprav sodelovanje Slovenije v programu PHARE poteka že od leta 1994 je še vedno kar nekako premalo informacij Evropska unija deje zelo velik pomen čezmejnemu sodelovanju, ki ga spodbuja v okviru svoje strukturne politike. V ta namen daje državam članicam kot tudi državam kandidatkam določena finančna sredstva, v okviru programa INTERREG (čezmejni programi držav članic) in PHARE CROSS BORDER COOP-ERATION (CBS), čezmejni programi držav kandidatk, ki so namenjeni vzpodbujanju sodelovanja na obmejnih območjih. V obdobju 2000 - 2006 bo Evropska unija namenila svojim članicam v okviru teh pobud 4,9 milijarde evrov, kar pomeni 700 milijonov evrov na leto, državam kandidatkam pa 159 milijonov evrov na leto. Pri delitvi tega denarja oziroma pomoči se Evropska komisija opira na štiri osnovne kriterije: velikost države, število prebivalcev, BDP in absorb-cijska sposobnost porabe teh sredstev. Baltske države pričakujejo letno 7 milijonov EUR (evro), Bolgarija 28, Češka 19, Madžarska 19, Poljska 54, Romunija 13, Slovaška 12, Slovenija 7. V šestih letih tega sodelovanja bomo prejeli od Evropske unije 35 milijonov EUR, od tega 18 milijonov EUR za sodelovanje z Italijo in 14 milijonov EUR za sodelovanje z madžarsko. Na žalost se ta sredstva nekoliko krčijo. Tovrstno sodelovanje s Hrvaško še žal ni možno, ker še ni pridružena članica EU. Pravila programa so taka, da mora prejemnica pomoči prispevati svoj finančni delež, ki mora biti v višini 20 - 30 %. Tako je Slovenija v letih 1994 - 1999 vložila iz svojih proračunskih sredstev za sodelovanje v vseh čezmejnih programih okrog 22 milijonov EUR, kar pomeni skoraj 39 %. S tem je bila celotna naložbena vrednost v projekte čezmejnega sodelovanja 57 milijonov EUR. V celotnem kolaču pomoči kandidatkam predstavlja delež za Slovenijo 4%. V tem obdobju smo si pridobili tudi 430.000 EUR-posojil mednarodnih finančnih institucij. Iz revije EIC Novice povzemamo, da je bilo v šestih letih v skupnem sodelovanju z Italijo, Avstrijo in Madžarsko pripravljenih več kot 100 projektov s področij transporta in obmejne infrastrukture, okolja, turizma, kmetijstva, drobnega gospodarstva, kulture in človeških virov. Sistem je dokaj kompliciran, procedure so dolgotrajne, kar jemlje ogromno časa in energije in povzroča tudi razočaranja nad počasnostjo in velikim časovnim razkorakom med programiranjem in izvajanjem programa, ki običajno traja leto in več. Naštejmo še nekaj konkretnih projektov čezmejnega sodelovanja z Italijo v obdobju 1994 - 1999: Mejni prehodi Robič, Rateče, Predel, Učeja, zaščita reke Reke, čistilne naprave v občiniah Nova Gorica, Ajdovščina in Ilirska Bistrica, zaššita pred poplavami Nove Gorice, Triglavski narodni park, pilotski sadovnjak Tolmin. Štanjel 1995, Kras 1995, vzpodbujanje razvoja kmetijstva - vinogradništva na Krasu, ankaranski potok -potencialni turistični in rekreacijski kraji, kulturni razvoj Goriške regije, obnova Pretorske palače v Kopru, obnova palače Apollonio v Piranu, podvodne arheološke raziskave Slovenske obale ter drugo in razna tehnična pomoč. Zanimivi so tudi programi čezmejnega sodelovanja po letu 2000. Vendar je treba povedati, da je Evropska ko-misija spremenila pravila igre in postavila nekoliko drugačne kriterije. Daje nam možnosti, da že v letu 2000 oblikujemo skupni program, skupne projekte za trden razvoj, v smislu izginjanja meja in oblikovanje skupnega življenskega prostora na področju varstva okolja, gospodarskega sodelovanja, človeških virov, infrastrukture in drugo. Za Slovenijo je povezovanje in sodelovanje še posebej s sosednjimi državami nujno in pomembno, ker bo pospešilo našo integracijo v prostor razvitih, je dejala dr. Riana Benko. Menila je, daje kljub vsemu o tem še vedno premalo informacij. Glede na dejstvo, da se meje počasi brišejo, je treba že sedaj voditi tako politiko in oblikovati take programe, ki bodo olajšali ta prehod in ublažili negativne posledice. Franc Krajnc stran 6 Maj 2000 I w primorski utp Razstavljene slike darilo Islandiji Rotary klub Portorož je v sredo 10. maja ob 20.00 v prostorih Grand hotela Palače Portorož odprl razstavo 15 slik, kijih bo član kluba Leopold Oblak 8. junija podaril Islandiji, kije med prvimi priznala Slovenijo. O liku in delu slikarja je govoril Toni Biloslav. Predsenik Rotary kluba dr.Boris Filli je predlagal, da bi to lepo gesto opravila kar županja Vojka Štular, ki je na razstavi čestitala umetniku. Razstavo slik je s pesmijo popestrila družina Lisjak. Folklorna skupina VAL na gostovanju pri Slovencih v zamejstvu Folklorna skupina VAL Piran seje v soboto, 13. 5. 2000 udeležila 20. obletnice Folklorne skupine SKŠD Drava iz Augsburga, kateri pomagajo pri postavljanju koreografij že od njene ustanovitve. Na prireditvi je skupina VAL plesala prekmurske in belokrajnske plese in navdušila občinstvo. Prireditev so dodatno popestrile še nekatere druge slovenske skupine iz Nemčije, Slovenski mladinski pevski zbor iz Muenchna ter Ljudski pevski zbor iz Augsburga. Igral je Ansambel Vinka Cvetka iz Slovenije. Skupna VAL se ob tej priložnosti zahvaljuje Občini Piran, ki jim je omogočila prevoz ter družbi M-Degro, ki jim je priskrbela popotnico. Boris Šušmak Trst Sindikati o politiki zaposlovanja Medregijski sindikalni svet FJK/Slovenija in Medregijski sindikalni svet FJK/ Benečija/Hrvaška Istra, v sodelovanju z Evropsko komisijo in Evropsko konfederacijo sindikatov, organizirata v torek, 16. maja ob 9.30 v hotelu Greif Mana 1 heresia v trstu razpravo na temo: Ekonomski razvoj in razvoj politike zaposlovanja na obmejnem območju. Dopoldne bo imel uvodno besedo Roberto Treu, predsednik Medregijskega sindikalnega sveta Furlanija - Julijska krajina/ Slovenija. Boris Mazalin, predsednik KS 90 Slovenija bo govoril o zaposlovalni politiki na obmejnih območjih. Zaključek bo povzela Maria Helena Andre, sekretarka Evropske konfederacije sindikatov. V popoldanskem delu sestanka bo uvodničar Luca Visentini, predsednik Medregijskega sindikalnega sveta FJK/Benečija/Hrvaška. Milan Kučan se je fotografiral z nastopajočimi Flipicami Zavod za slepo in slabovidno mladino iz Ljubljane je praznoval 80 - letnico obstoja in ob tej priložnosti v gledališki dvorani Španskih borcev pripravil dobrodelno prireditev pod pokroviteljstvom predsednika republike Slovenije Milana Kučana, na kateri so nastopile tudi Flipice iz Pirana, s katerimi se je na koncu fotografiral tudi predsednik Milan Kučan. Vabilu so se prijazno odzvali številni pevci, med njimi Adi Smolar, Zoran Predin, Vili Resnik, z Obale pa so ob tem visokem jubileju organizatorji povabili Plesno akrobatsko skupino Flip, ki je poleg plesa sodelovala tudi s pevsko točko, ki so jo Flipice zapele in zaplesale skupaj z učenko Zavoda za slepo mladino Saško Surla, kije že večkrat sodelovala s Flipicami, tako na njihovih zaključnih nastopih v Avditoriju kot tudi pri gledaliških projektih Otroške gledališke skupine Gib iz Pirana. Flipice so ob tej priložnosti podarile Zavodu tudi igrače, ki so jih zbirale za prijatelje iz Zavoda. Ob zaključku nastopa seje skupini prijazno priključil tudi gospod Milan Kučan, poklepetal z dekleti in fanti, jim čestital za nastop in druge uspehe ter se dalj časa zadržal z njimi v prijetnem razgovoru. Dekleta so bila nad njegovo neposrednostjo prijetno presenečena, predvsem pa nad tem, ko je prijazno odklonil stol, na katerem naj bi se med njimi fotografiral... in ko je športno počepnil med mlade akrobatke je nastala tale prijazna fotografija. FOTO: Martin Bobič II coro misto "Giuseppe Tartini" Sabato 22 aprile scorso in occa-sione delle Feste pasquali e del Pa-trono, il Coro Misto della Comuni-ta' degli Italiani "Giuseppe Tartini" di Pirano ha offerto ai numerosi os-piti del Grand Hotel Metropol di Portorose un concerto serale. Nel scintillante atrio i visitatori hanno avuto occasione di ascoltare una successione di brani d'occasione di Haendel, Foerster, Mozart Scubert, Franck, Kem. E' stato molto apprezzato Tintervento sia solistico e d'assieme del giovane baritone piranese Neven Stipanov. Importante per la resa qualitativa degli esecutori e' stato il supporto pianistico del M° Bojan Glavina. Gli interpreti diretti dalla Maestra Milada Monica hanno offerto una apprezzata parentesi vocale musicale che gli ospiti del prestigoso albergo hanno accolto con prolungati applausi. Il giorno 24 aprile Festa del Pa-trono di Pirano, ha avuto luogo al pomeriggio la Santa Messa nel Duomo di S. Giorgio. Il Coro Misto della Comunita' degli Italiani di Pirano ha cantato la "Messa in onore a S. Cecilia" di Anton Foerster e altri canti d' occasione. Il coro ha avuto Ponore di essere accompagnato alPorgano dal M° Luigi Donora', ospite della Comunita'. Ha diretto la Maestra Milada Monica e come di consueto il solista e' stato il baritone Neven Stipanov. Milada Monica e Luisella Ravalico AB1TANTI Mednarodna likovna delavnica Lions klub Koper in Mestna občina Koper sta v soboto, 13. maja ob 17. uri v Abitantih v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Gra-din priredila zaključno družabno srečanje mednarodne likovne delavnice. Udeleženci so si lahko ogledali dela, ki so nastala v prejšnjih dneh, spoznali sodelujoče ustvarjalec in prisluhnili kulturnemu programu. Zdi se, da Abitanti včasih le niso več tako na 12 študentov Fakultete za arhitekturo prostora iz Nemčije na dvodnevni delovni praksi v vaseh Sv. Peter, Nova vas in Padna V prostorih KS Sv. Peter so 30. aprila predstavili zamisli dvanajstih študentov Visoke šole za arhitekturo prostora Weihenstephan, Freising pri Muenchnu (Nemčija) kako bi oni uredili naše, sicer že tako lepe vasi v zaledju občine Piran; Sv. Peter, Novo vas in Padno. Na dvodnevnih delovnih počitnicah so si študentje vse tri vasi najprej skrbno ogledali, raziskali vodne vire, dodali svoje zamisli in vse skupaj skicirali na papir. Na primer, kako oblikovati trge v vaseh, ki sedaj pravzaprav nimajo nobene funkcije, razen parkirišča in kako urediti potoček ali podobno. Svoja dela so postavili na ogled v prostorih KS Sv. Peter, vendar jih niso povsem dokončali. To bodo storili v šoli in jih čez približno 40 dni (za Binkošte) prinesli pokazat Krajevni skupnosti in Občini Piran. Pri nalogi so jim pomagali in svetovali njihovi profesorji, gospod Richter, gospod Mueller, in docent na Visoki šoli za arhitekturo prostora v We-ichenstephan-u prof. Venčeslav Šprager. Njihova gostitelja sta bila predsednik Sveta KS Sv. Peter Marjan Guzič in članica občinskega sveta Piran, Rožana Špeh. Docent Venčeslav Šprager je nekoč delal kot arhitekt tudi v Kopru, te kraje dobro pozna, v Sv. Petru ima svoj vikend in je bil tudi nekakšna vez med študenti in gostitelji. “ Študente vodimo po vsej Evropi tako, da lahko spoznajo različno urbanistiko ter tako bogatijo svoje znanje. Nad vasmi Sv. Peter, Nova vas in Padna so bili vsi zelo navdušeni in nekaj jih je kar podaljšalo svoje bivanje”, nam je povedal prof. Venčeslav Šprager. FOTO: FK- Primorski utrip Zadonela je pesem partizanska V okviru praznovanja Dneva upora proti okupatorju (27. april) je bil v soboto 29. aprila v portoroškem Avditoriju, v organizaciji Občine Piran, izjemno uspešen koncert Partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. V nabito polni dvorani je zbor, ki gaje pozdravila tudi županja Vojka Štular, zapel številne partizanske pesmi in koračnice. Iščemo ekonomskega propagandista za zbiranje oglasov za časopis Primorski utrip in publikacije na območju občin Izola in Piran. Pokličite: tel: 066/770-185 ali 773-602, ali se osebno oglasite v uredništvu Primorskega utripa, Obala 125, Lucija. NUDIMO HONORARNO DELO IZDELAVA BARVNIH FOTOGRAFU PO NAPREDNEM APS SISTEMU ZASTOPSTVO IN PRODAJA ROČNIH UR BREIL Poslovalnica TPC Lucija, telifax: 066/773-296 Poslovalnica Koper, Pristaniška 2, tcl.:066/278-600, fax: 066/276-788 ■ >YY*' Gledališče Tartini v Piranu Uradna otvoritev bo za občinski praznik Slikarska retrospektiva Jadrana Posinkoviča Gledališče Tartini v Piranu je po dolgih letih samevanja 24. 4. 2000 z Velikonočnim koncertom začelo svoje novo kulturno poslanstvo. Uradno in slovesno ga bodo odprli za občinski praznik, 15. oktober. per archi Allegro-Largo-Allegro. Niccolo’ Paganini (1782-1840), As-tor Piazzolla (1921-1992), Luigi Do-nora’ (1934), Edvard Grieg (1843-1907) in Johannes Brahms (1833-1907) je zadovoljila številno občinstvo. Koncert so pripravil v okviru programa PHARE in v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo italijanske narodnosti Giuseppe Tartini Piran ter pod pokroviteljstvom Ministrstva za kulturo RS in Občine Piran. Velikonočno prireditev v Tartinijevem gledališču sije ogledal tudi Relativno velika 210-milijonska naložba v prenovo Tartinijevega gledališča v Piranu se počasi že obrestuje. Če drugače ne, z vabljivimi prireditvami. Prva takšna, lahko bi rekli zgodovinska, vendar brez otvoritvene slovesnosti, je bila Velikonočni koncert 24. aprila ob 20. uri zvečer, ki ga je odlično izvedel Komorni orkester iz Rima -1 Came-risti Italiani di Roma. Godalni ansambel I Cameristi Italiani (prej I Cameristi di S. Cecilia) je bil ustanovljen v začetku leta 1992. Sestavljajo ga izključno profesorji Simfoničnega orkestra Državne akademije Sv. Cecilie iz Rima. Godalni orkester je za svojo ustvarjalnost dobil veliko priznanj. Večina glasbenega občinstva, predvsem pa glasbeniki sami, se s posebnim zadovoljstvom spominjajo sodelovanja na proslavah 300. obletnice Tartinijevega rojstva v Piranu. Ob tem pa tudi na trenutke, ko je njihov takratni umetniški vodja in prva solo violina, maestro Giussepe Prencipe, prvič, po Dr.Dimitrij Rupel in Vojko Čok v gledališču. skoraj dveh stoletjih v javnosti v j zunanjega ministra dr. Dimitrij zaigral na strune prestižne Amatijeve Rupel (LDS). Na (neotvoritveni) pr-violinc Giuseppa Tartinija. Dobra ura jreditvi ni bilo najvišjih predstavni-in pol programa svetovno znanih Lov Občine Piran, mojstrov glasbe: Giuseppe Tartini FOTO: FK Primorski utrip. (1692 - 1770) Sinfonija in La-magg. Markantna gledališka dvorana: prvi sedeži za imenentne goste so bili prazni ROCIC^ROLL V IZOLI Novi državni prvaki Po enajstih letih je zopet Primorska gostila rock’n’roll pare iz štirih slovenskih klubov na državnem prvenstvu v športni dvorani v Izoli. Pomerilo se je 52 parov vseh starostnih kategorij. Pod pokrovitelj s vom Plesne zveze Slovenije je letošnje državno prvenstvo v akrobatskem rock and rollu (6.5.) organiziral domači plesni klub Titty Dance. Kar 11 plesnih parov od skupno 52 je bilo njihovih, najbolje pa so se odrezali najmlajši primorski pari. Lanska zmagovalca v članski konkurenci Tilen in Jerneja Prosen zaradi poškodbe na prvenstvu nista sodelovala, pač pa je letos lahko v obeh programih tekmoval njun brat Klemen Prosen. V razredu A je zmagal plesni par Matjaž Izak in Sindi Vogrič. V razredu B Nadvešnik - Markič, v razredu C Grmek - Štrucelj. Med mladinci sta nova državna prvaka z novim programom postala Jure Cor in Mirela Zulič. Med pionirji sta nova državna prvaka postala Jure Markič in Melanija Kogoj. Slovenia open 2000 V športni dvorani Kraška 1 v Izoli je bil 13. in 14. maja tudi mednarodni plesni turnir Slovenia open 2000. Plesni pari so tekmovali v desetih plesih: latinskoameriških (samba, cha, cha, rumba, pašo doble in jive) in standardnih (angleški valček, tango, dunajski valček, slowfox in quickstep). Sejem Sv. Nazarija v Kopru bo 17. junija Turistično društvo Koper (predsednik Damjan Vremec) tudi letos organizira sejem Sv. Nazarija, koprskega zavetnika, ki bo v soboto, 17. junija na Prešernovem trgu v Kopru. Vabila za sodelovanje so že poslali na različne naslove in upajo, da bo tudi letos odziv precejšen in da bo na Mudi, danes Prešernov trg, res pestro in veselo. Predstavili se bodo izdelovalci domače obrti. Sejem bo spremljal bogat folklorni program, v večernih urah pa še zabavni. Obiskovalcem bodo tudi letos ponudili pristne dobrote tipične istrske kuhinje. Na sejmu bo svoje keramične izdelke umetnostne obrti predstavila tudi avtorica Snežiča Krajnc. Predstavitev na sejmu in stojnice nudijo razstavljalcem brezplačno. Telefon TD Koper, Ukmarjev trg 7 je 05/62 737 91. V izolski galeriji Alga so tik pred velikonočnimi prazniki odprli nadvse zanimivo retrospektivno razstavo slikarja samorastnika Jadrana Posinkoviča. Krajši glasbeni programje prispeval uveljavljeni etnomuzikolog in ljudski godec Dario Marušič, prireditve pa seje poleg dokaj številnega občinstva udeležila tudi izolska županja Breda Pečan. Raziskovalni duh je že od nekdaj tista prvinska silnica, ki sili človeka v nova odkritja in spoznanja. Poleg drugega se je na dolgi poti razvoja humanističnih znanosti ustalil tudi izraz metafizika in filozofska razglabljanja o biti in dejavnosti, o temelju in naravi vsega obstoječega. Taka razmišljanja nemalokrat vzpodbudijo tudi ustvarjalno iskrico, ki nadarjenim posameznikom omogoči postopni razcvet likovnih hotenj. Jadran Posinkovič (1949), po stroki gradbenik, po vokaciji likovni estet, se s slikanjem ukvarja od mladih let, bolj ambiciozno pa zadnji dve desetletji. V tem obdobju je nanizal večje število skupinskih in samostojnih razstav širom Slovenije ter v “mestu umetnikov” Grožnjanu. Pri njem gre, po besedah umetnostne zgodovinarke Nevenke Gregorič, za simbiozo dveh nasprotnih polov, ki se v avtorju prepletata in dopolnjujeta ter vnašata v stroge betonske stene kanček poezije, v čopič pa nekaj neobhodne discipline. Avtorjevo osebno izpoved opredeljuje igra barv, grotesknih likov in podob, v katerih izpoveduje lastne misli in čustva, ki predstavljajo srž njegovega ust-' varjalnega nemira. “Ko sam v mislih naslikano podobo prenesem na platno, se skoraj neizbežno pojavi tisti mali “če”, ki me vedno znova vznemiri. Podoba, ki nastaja v resnici, je namreč pomanjkljiva odslikava tega, kar nosim v sebi, in že kmalu po prvem zadovoljstvu se spet oglasi črv, ki me sili ponovno seči po čopiču v upanju, da bo naslednja slika boljši približek ideji, ki jo nosim v sebi. In tako postaja slikanje tudi zame izziv brez konca, nenehna bitka med vedenjem in možnosjo. Brez konca.” Posinkovičevo samosvoje slikarstvo bi lahko opredelili tudi kot globinsko brskanje po lastni podzavesti in continuo oziroma kot prikaz podzavestnega, sanjskega , absurdnega... skratka vsega tistega, kar nakazuje željo po preboju okov današnje do skrajnosti mehanizirane in robotizirane civilizacije, v kateri se utapljajo vse bolj redke oaze humanističnih vrenj. Slavko Gaberc Foto: Vladimir Bemetič Tereza je pela v skoraj prazni dvorani Večer s Terezo Kesovijo v Grand hotelu Metropol (29. 4.) je bil prijeten, glasbeni, tak kot ga zna pričarati vrhunska in priljubljena estradna umetnica, ki je še posebej vesela, ko jo povabijo v Slovenijo. Organizatorji so tudi tokrat mor-da precenili globino obiskovalčevih žepov, ki sodeč po skromnem obisku, niso bili pripravljeni plačati 5.900,00 SIT na osebo, čeprav bi lahko preživeli prijeten glasbeni večer. Res je tudi, da sta bili v istem času v neposredni bližini hotela dve pomembni prireditvi. Morda bi naredili pametneje, če bi kasirali le vstopnino, večerjo in pijačo pa bi si lahko naročil vsak sam po želji. V ceni vstopnice sta poleg prijetne glasbe in poslušanja Tereze, bili vključeni še dve zanimivi storitvi; odlična večerja (aperitiv, avokado z gamberi, fuži po istrsko, krožnik San Lorenzo, sladoledna torta) in prost vstop v Casino’. * KRONIKA ©NEVA IN NOŽI * KRONIKA ©NEVA IN NOČI Posebno obvestilo OKC PU Koper Vse več prometnih nesreč motoristov V spomladanskem in predvsem v poletnem času je vse preveč prometnih nesreč, katerih povzročitelji ali udeleženci so tudi motoristi. Glede na to, da so v Sloveniji vse bolj priljubljena motorna kolesa, registriranih je že več kot 9.000, na PU Koper še posbej poudarjajo, da lahko motoristi tudi sami poskrbijo za bolj varno vožnjo z doslednim upoštevanjem naslednjih nasvetov: - za vožnjo bodite telesno in duševno spočiti; - ne precenjujte svojih sposobnosti in zmožnosti motorja ter jih ne prciz kušajte med drugimi udeleženci v prometu; - vozite na primerni varnostni razdalji in predvsem predvidevajte dogajanje. Pozorno spremljajte promet pred in za seboj; - bodite pozorni na nanešeni pesek, blato, poškodbe vozišča, mastne madeže...; - pri speljevanju ne vlecite nog po tleh; - pred zavojem pravočasno zmanjšajte hitrost in prestavite v nižjo prestavo; - v zavoju ne presatvljajte prestav in ne povečujte hitrosti prenaglo; - sila telesa naj vedno deluje na vertikalno os motorja. BANKOVCI SUMUNVE KAKOVOSTI Sežanski policisti so v soboto, 6. maja prevzeli bankovec za 10.000 ITL, dva bankaovca za 100 USD in bankovec za 5.000 SIT. Piranski policisti pa so prevzeli bankovec za 100.000 ITL, kozinski za 100 USD. Bankovci so bili vnovčeni v različnih krajih in so sumljive kakovosti, zato so jih policisti poslali v strokovno ekspertizo. NEZNANEC VLOMIL V BIFE PLAŽA POD BELVEDEROEM Policisti so 3. maja dobili prijavo vloma v bife Plaža pod Belvederjem pri Izoli. Po ogledu so ugotovili, da je neznanec vlomil ponoči. Iz blagajne je ukradel okrog 10.000 SIT in odšel neznano kam. NA PLAŽI V STRUNJANU UKRADEL TORBO V sredo, 3. maja je policiste poklicala 59-letna državljanka Italije in prijavila, da ji je neznanec na plaži hotela Krka v Strunjanu ukradel torbo v kateri je imela poleg garderobe še denarnico in nekaj zlatnine. Oškodoval jo je za 120.000 SIT. V KOPRU PRIJELI NASILNEŽA, KI STA RAZDEJALA LOKAL PRISTAN Koprski policisti so odkrili nasilneža, ki sta razdejala koprski lokal Pristan. Dejanja sta utemeljeno osmumljena 19-letni M.J.R. in 15-letni A.G. iz Kopra. V lokal naj bi vlomila 1. maja zvečer, da bi si protipravno prilastila denar in prehrambene artikle, iz objestnosti pa sta mimogrede lokal še opustošila. PIRANSKI POLICISTI PRIJELI 5 DRŽAVLJANOV MAKEDONIJE Piranski policisti so 3. 5. zvečer pri Dragonji prijeli 5 državljanov Makedonije, ki so ilegalno prestopili državno mejo. Z njimi pa so bili tudi trije državljani Slovenije, ki so jim to omogočili. Tujce bodo vrnili hrvaškim oblastem, naši državljani pa so morali zgodbo pojasniti preiskovalnemu sodniku. VPRŠUTARNI OKRADEL MESARJA Do sedaj neznani strorilec je v pršu-tami Šepulje 26. 4. ukradel denarnico, ki jo je imel oškodovani mesar v hlačnem žepu. Ko se je zjutraj preoblekel je hlače spravil v svojo garderobno omarico, ki jo je sicer zaklenil, vendar je ključ pustil v ključavnici. Poleg osebne izkaznice, vozniškega in prometnega dovoljenja ter zdravstvene izkaznice je tat odnesel še nekaj bankovcev. Skupno je mesarja oškodoval za 40.000 SIT. NEZNANEC OBISKAL SOBO V DEPANDANSI SIMONOVEGA ZALIVA Neznani storilec je 26. 4. med 19.30 in 22.00 uro vstopil na pritlični balkon sobe v depandansi Simonovega zaliva v Izoli. Skozi odprta balkonska vrata je vstopil v notranjost in nemški turistki ukradel denarnico z 240 DEM in vvalkman s slušalkami znamke Aivva. Skupna materialna škoda znaša 60.000 SIT. V KAMPOLINU UKRADEL VUGO Do sedaj neznani storilec je v noči na 26. 4. na dvorišču stanovanjske hiše v Kampolinu (Lucija) ukradel osebni avto znamke zastava VUGO, reg. št. KP 53-78A, bele barve. 63-letnega lastnika je oškodoval za 200.000 SIT. KOPRSKI POLICISTI RAZISKALI 9 VLOMOV Koprski policisti so raziskali 9 vlo- mov o katerih so že poročali v prejšnjih mesecih. Kar 6 vlomov je bilo v osebne avtomobile, trije pa v objekte v koprskem zaledju in sicer vlom v trgovino Mini market Nataša v Borštu ter poskus vloma v OŠ Marezige in lovsko kočo LD Marezige. Tožilstvu so ovadili skupino petih Koprčanov, starih od 16 do 18 let in sicer K.B., T.P., D.K., A.H. in M. F. V ČITALNICI UKRADEL DENARNICO Četrtega maja popoldne je policijo poklicala 25-letna J.D. iz Kopra in prijavila, da ji je neznanec med 11. in 14. uro v prostorm čitalnice Pionirske knjižnice v Kopru ukradel denarnico. Denarnico je imela v torbici, ki jo je pustila na stolu. V njej je imela denar in dokumente. Oškodovana je za 25.000 SIT. V PREGARI UDAREC STRELE POBIL DVE BREJI KRAVI IN TRI TELETA 52-letni L.J. iz Pregare je zadnji dan aprila policijo po telefonu obvestil, da mu je udarec strele v hlevu pobil krave. Policisti so odšli na kraj dogodka in ugotovili, da je v pritličju stanovanjske hiše z gospodarskim poslopjem na hribu, v zaselku Kriš-tije med 16. 30 in 17.00 udarila strela, najverjetneje v železni drog na strehi in prek zidov ali železnih cevi do hleva, kjer so bile krave privezane in teleta pripeta s kovinskimi verigami na železno ogrodje. Strela je ubila dve breji kravi in tri teleta. Higienik Veterinarske postaje Koper je poginule živali odpeljal na Veterinarsko postajo v Novo Gorico, kjer bodo pregledane. Nesrečni lastnik je oškodaovan za najmanj 600.000 SIT. NA DANTEJEVI V PIRANU NA KLJUČAVNICO AVTOMOBILA ZLIL LEPLJIVO SNOV Neznani storilec je na Dantejevi ulici v Piranu na ključavnico desnih vrat osebnega avtomobila znamke Ford Fiesta zlil neznano lepljivo snov in s tem poškodoval ključavnico. Lastnika je oškodoval za 20.000 SIT. V MAREZIGAH PRI PODIRANJU ZIDU NAŠEL NEEKSPLODIRANO ROČNO BOMBO Koprčan VK. je pri podiranju stranskega zidu stanovanjske hiše v Marezigah našel neeksplodirano ročno bombo italijanske izdelave, imenovano paradajzerka in ducat nabojev kalibra 7,6 mm. Predmete, ki izvirajo iz 2. svetovne vojne je prevzel pirotehnik in poskrbel za njihovo uničenje. UKRADEL ŠTIRI PRAZNE JEKLENKE ZA PLIN Neznenec je v noči na soboto (29.4.) prišel na Kopališko nabrežje v Kopru, pristopil do gostišča Školjka, prerezal mrežo in iz notranjosti odprtega skladišča ukradel štiri prazne jeklenke za plin. Lastnika je oškodoval za 40.000 SIT. V KANALU SV. JERNEJA V SEČI UKRADEL TRI iZVEN-KRMNE MOTORJE Zadnje dni aprila je nezneec v kanalu Sv. Jerneja v Seči iz dveh privezanih čolnov ukradel tri izvenkrmne motorje znamke TOMOS. Lastnike je skupaj oškodoval za okrog 230.000 SIT. PIRANČANKA KRADLA V KOPRSKEM HIPERMARKETU Varnostniki so v koprskem Hipermarketu 25. 4. zasačili 22-letno N.Š. iz Pirana, ki je nakradla za nekaj manj kot 50.000 SIT različnih oblačil. Nakradene predmete je poskušala odnesti iz trgovine, vendar ji to ni uspelo. Policisti so zoper njo spisali kazensko ovadbo. PIRANSKI POLICISTI OBRAVNAVALI DVA POSKUSA ODVZEMA MOTORNIH VOZIL V noči na torek (25.4.) je neznani storilec pristopil do osebnega avtomobila znamke Ford Escord, ki je bil parkiran na dvorišču stanovanjske hiše v Seči ter s silo telesa zvil prednja leva vrata. S spajanjem kontaknih žic pod volanom vozila je poskusil vozilo spraviti v pogon, vendar mu to ni uspelo. Na enak način je poskušal ukrasti tudi Renault 5 ljubljanske registracije, ki je bil parkiran pri gostilni Žekar v Seči, a tudi tu mu ni uspelo. KOPER POLICISTI SPISALI TRI KAZENSKE OVADBE Policisti so spisali tri kazenske ovadbe za tri mladeniče iz Kopra, 16- letnega R.C., 17-letnega K.M. in 19- letnega M.J.R., ki so osumljeni drzne tatvine. 10.5. okrog 12. ure so rišli na bencinski servis MP kofije, kjer sta dva zmotila prodajalca, med tem pa je tretji ukradel GSM aparat. Zbežali so, vendar jih je policija kajhitro ujela. SKRITI POTNIKI Občan je obvestil policiste, da sta se v zaledju Pirana 10.5. pojavila kombi in osebni avtomobil hrvaških registracijskih številk. Policisti so hitro reagirali in v kombiju na Bivju našli skritih 18 državljanov Kitajske. Ujeli so tudi spremljevalce, ki se bodo zagovarjali zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehoda čez državno mejo. Policijska uprava Koper podala splošno oceno o varnostnih zazmerah Prvo trimesečje varno in zadovoljivo Na kolegiju PU Koper so temeljito obravnavali varnostno oceno za prvo trimesečje letošnjega leta. Rezulatc analize so predstavili na redni novinarski konferenci 10. maja v Kopru Rezultat; Prve ugotovitve so spodbudne. “Ce izvzamemo vedno večji pritisk ilegalnih prebežnikov na slovensko mejo in kar hude probleme v tej zvezi ter eksplozijo ročne bombe na dvorišču Policijske postaje Piran v Portorožu in za 8,2 % več kaznivih dejanj, si upam z vso gotovostjo trditi, da so bile varnostne razmere v prvem trimesečju letos obvladljive in nekako zadovoljive”, je na tiskovni konferenci povedal Emil Čebokli, direktor Policijske uprave Koper in svetovalec vlade. “Vendar je trimesečje prekratek čas, da bi lahko z gotovostjo rekli kaj se bo dogajalo v tekočem letu, a hkrati je na drugi strani dovolj pokazateljev, zlasti za nas policijo.Tisto kar želim posebej izpostaviti je, da nam vsako leto določene analize iz prvega trimesečja pomenijo tudi že neko osnovo za načrtovanje aktivnosti v mesecih, ki so pred nami, zlasti seveda z vidika vrhunca turistične sezone oziroma našega dela v tem času. Lahko z gotovostjo ugotovim, da se v prvem trimesečju ni dogajalo ali dogodilo nič kaj takega kar ne bi, ob načrtovanju letnega načrta dela, tudi predvidevali. Varnostne razmere v prvem trimesečju so bile torej predvidljive in tudi nekako zadovoljive. Trendi kažejo določeno umirjanje na nekaterih področjih. Pozitivne ugotovitve so na segmentu javnega reda in miru, kjer tudi statistično beležimo padec kršitev zoper javni red in mir, čeprav so tisti pravi meseci šele pred nami, tako da treba te zadeve ocenjevati na daljši rok. Pa vendarle, prve ugotovitve so spodbudne. Po statističnih podatkih lahko zasledimo skorajda enako število prometnih nezgod, ki smo jih obravnavali. Toda slika prometne varnosti seje tudi lani začela nekako slabšati z mesecem majem in poletnimi meseci”. Na prometno varnost in zastoje vpliva marsikaj. Bliže prihaja avtocesta, več je zamaškov na Koprskem. Če hkrati ne bo urejena avtocesta na Obali, bomo doživljali pravi prometni kaos. Zaradi zamaškov na cestah za prvomajske praznike je, neupravičeno, letelo nekaj pripomb tudi na prometno policijo. “Policija ne bo več strelovod za vse kar se odvija na cesti”, je dejal Emil Čebokli. Toda kaj lahko stori? Kam naj preusmeri kolone? Morda tiste za Hrvaško že na Črnem kalu v smeri Buzeta? Prav smešno in neodgovorno je, ko se Cestno podjetje spravi na čiščenje, košenje trave ali mulčenje ob največjih konicah, ko se ljudje peljejo v službo. V eni takšnih kolon seje znašel tudi sam direktor PU Koper. Vozniki se velikokrat zgražajo nad takšnim početjem, ki je “menda terminskem po planu cestnega podjetja”. Ali prometna policija tu res nima nobenih pristojnosti? “Varovanje državne meje je tisto, kar je vedno aktualno. V prvem trimesečju so statistično dokaj ugodni podatki, vendar so že izničeni z mesecem aprilom in tudi trendi v mesecu maju kažejo, da se trend napadanosti m ogroženosti državne meje povečuje. Na področju kriminalitete, grobo rečeno, nič kaj hujšega, razen tistega kar smo vas že obveščali. Glede premoženskih deliktov - tatvin, pa tole: Ugotavljamo, da imamo ljudje do svojega lastnega premoženja malomaren odnos in ga včasih kar naravnost izpostavljamo.” Velja znani rek; “priložnost dela tatu”.. To kar je razveseljivo: število pritožb na delo policistov upada, čeprav po drugi strani beležijo povečano število ukrepov, ki sojih izvajali. Nekaj statističnih podatkov za prvo trimesečje 2000 na območju delovaja in pristojnosti PU Koper Področje kriminalitete Policisti so napisali kazenske ovadbe za 817 kaznivih dejanj (+ 8,2 %). Raziskanih je bilo 49,4 %. Pristojnim tožilstvom je bilo za ta dejanja kazensko ovadenih 594 oseb. Najbolj, za 34,3 %, seje povečalo število klasične kriminalitete - dejanja zoper premoženje ter dejanja zoper življenje in telo. Število kaznivih dejanj s področja gospodarske kriminalitete in s področja organizirane kriminalitete se je zmanjšalo za 29 %. Kaznivih dejanj zoper premoženje je bilo 472, kar predstavlja 57,8 % skupnega števila vseh kaznivih dejanj. Kaznivih dejanj z elementi organiziranega kriminala v času 1. -3. 2000 je bilo 139 ali 29,4 % manj glede na lansko enako obdobje. V prvih treh mesecih so obravnavali 6 samomorov in tudi 107 požarov. V enem izmed teh, kije izbruhnil v kletnem prostoru stanovanjskega bloka v Kopru, je ena oseba umrla. V tem obdobju je bilo zaseženih 797,60 g heroina, 74 g marihuane oziroma konoplje, 53 g kokaina, 5 tablet ecstasy itd. Prekrški zoper jevni red in mir V prvem trimesečju 2000 so obravnavali 453 kršitev javnega reda in miru (- 9,9 %). Najpogostejše kršitve: prepiranje, vpitje, motenje nočnega miru, vznemirjanje okolja v pijanem stanju, pretepanje, drzno vedenje. Kar 37 kršiteljev je bilo starih med 16 in 18 let. (+ 76,2 %). Največ tovrstnih kršitev je bilo v Kopru. Sledijo Piran, Izola, Sežana. Prometna varnost V prvem trimesečju leta 2000 so na območju PU Koper obravnavali 536 prometnih nesreč, kar je le 2 nesreči manj kot v enkakem obdobju 1999. V štirih nesrečah so umrle 4 osebe (lani 7), medtem ko je bilo hudo telesno oškodovanih 24 (lani 16) in lahko telesno poškodovanih 82 oseb (lani 74). V naseljih so obravnavali 284, zunaj naselij pa 252 prometnih nesreč. Za 35 povzročiteljev prometnih nesreč je bilo v postopku ugotovljneo, da so bili pod vplivom alkohola. Trideset voznikov ali sopotnikov ni uporabljalo varnostnega pasu, od katerih sta 2 umrla, 10 pa je bilo telesno poškodovanih. Vozniki z vozniškim stažem do 2 let so povzročili 74 prometnih nesreč. Dve sta se končali s smrtnim izidom, 7 s telesnimi poškodbami. Od 536 prometnih nesreč je v 52 primerih povzročitelj pobegnil s kraja nesreče. Dobili sojih 38. V prvih treh mesecih je bilo pri nadzoru cestnega prometa ugotovljenih 12.908 kršitev (lani 9.905). Največ kršitev (5.707) je bilo zaradi prekoračitve hitrosti. Kar 2.497 krat vozniki ali sopotniki niso bili privezani z varnostnim pasom. Največ kršitev je bilo zaradi prekoračitve omejitve hitrosti. Promet potnikov čez državno mejo V prvih treh mesecih je čez mejne prehode na območju PU Koper potovalo skupaj 10.160.362 potnikov, kar je 1,5 % več kot v enakem obdobju lani. Mejne formalnosti na letališču v Sečovljah je opravilo 1.152 potnikov ( + 16 %). V pristaniščih 18.537 potnikov (+ 6 %). Pri mejni kontroli so našteli več kot 3 milijone avtomobilov. Operativno komunikacijski center (OKC) PU Koper je v prvih treh mesecih letošnjega leta na interventno številko 113 sprejel 13.744 telefonskih klicev (+ 3,5 %). Kar 9,3 % večje bilo nujnih interventnih klicev. Na sliki: Novinarska konferenca v prostorih PU Koper 10. 5. 2000. FOTO: FK-INFORMA 'S/ Učenci OS Lucija na ogledu likovnih del v Galeriji Gasspar Od sobote 13. maja do torka 16. maja seje v Studiu Galerija Gasspar na Savudrijski 5 v Piranu zvrstilo 250 učencev iz OŠ Lucija. Ogledali so si razstavo sedmih lokalnih likovnih ustvarjalcev - Genii Loči. Svoja dela so postavili na ogled Zvest Apollonio, Jure Cihlar’, Mira Ličen-Krmpotič, Milan Percan, Fulvia Zudič, Janez Lenassi in Jože Pohlen že na otvoritvi galerije, 14. aprila. Učenci (na sliki Primorskega utripa) so si razstavo ogledali v sklopu učnega programa likovne vzgoje “Spoznajmo likovne umetnike iz piranske občine, pod strokovnim vodstvom likovne pedagoginje Suzane Bertok. Studio Galerija Gasspar je doslej privabila v svoje prostore že številne domačine in turiste in postaja vse pomembnejša točka kulturnega življenja v Piranu. Samostojna razstava grafik in slik akademskega slikarja Zvesta Apollonia V piranski Studio Galeriji Gasspar bodo 19. maja ob 20.00 uri odprli razstavo slik in grafik cenjenega akademskega slikarja Zvesta Apollonia. Na otvoritvi razstave bodo skupaj nazdravili tudi njegovemu osebnemu jubileju (65) in mu čestitali za neizmerno usvarjalnost, s katero bogati naš kulturni prostor. Umetnika bo predstavil njegov prijatelj pesnik Tone Pavček, otvoritev pa bosta popestrila tudi glasbenika Sandi De Simone -klavir in Igor Švarca - violončelo. Program bo povezovala Zora Mužinič. Nova oglaševalska revija Informativno razvedrilni časopis ^Brezplačni mali oglasi Tel.&fax: 066/272-642, 273-231, 272-286 Sveta Birma v Sečovljah Generalni vikar koprske Škofije Msg. Renato Podberšič je v nedeljo, 7. maja v sečoveljski cerkvi Sv. Martina, ob pomoči asistenta župnika Janeza Kavčiča in župnika tamkajšnje cerkve Dominika Bizjaka,, podelil zakrament Sv. Birme 24 birmancem (na sliki Primorskega utripa). IZBRANI DARILNI PREDMETI IZ KERAMIKI Obala 125, luclla ^OMATES d.o, Produkcija in trženje programa TV CAPRIS P.P. 253, 6320 PORTOROŽ Tel./fax: (066) 471 - 401 GSM: 041 631 - 017 c-mail: info@domates.si VEDEŽEVANJE KONDOR VEDEŽEVALKA LUGA IN DRUGE LJUBEZEN, POSEL, ZDRAVJE ®f® - - 21 Z obvezno navedbo 156 sit/min. “Pomladni prepih” odnesel tudi velike kosovne odpadke Letošnja okoljska čistilna akcija na Obali kar uspešna. Največ problemov z zapuščenimi avtomobili. Organizrali so jo v vseh treh obalnih občinah. V Izoli so se nanjo izgleda še najbolje pripravili. Studio Kemel Izola je v sodelovanju z JP Komunala pripravil zgibanko s pomenljivim naslovom: “Vsakemu kosu smo kos”, kar je bil tudi letošnji slogan akcije. V zgibanki so tudi navodila ter urniki čistilne akcije. “Naj zapiha pomladni veter”, je zapisala Breda Pečan, županja Občine Izola in poudarila, da bodo uslužbenci J.P. Komunala Izola (direktor Marino Domio) pomagali starejšim občanom, ki imajo težave s prenašanjem težjih odpadkov. Novost, ki so jo uvedli v Izoli je tudi tako imenovani mobilni zabojnik. V kratkem bodo v izolskem starem mestnem jedru začeli postavljati nove plastične zabojnike za smeti, ki bodo zamenjali stare, kovinske. Trenutno imajo pripravljenih 320 velikih zabojnikov s prostornino 770 lirtov in 130 malih zabojnikov po 240 litrov, kijih bodo najprej namestili v starem mestnem jedru. V času jesenske čistilne akcije so izolski komunalci odpeljali kar 279 zabojnikov ali 1400 kubičnih metrov kosovnih odpadkov. Podobno je tudi letos. Županja Breda Pečan je na novinarski konferenci povedala, da ljudje vedno bolj sodelujejo v akcijah in imajo tudi vzoren odnos do okolja. Problem pa so seveda še vedno divja odlagališča in zapuščeni avtomobili brez lastnikov. V piranski občini pa so objavili javni poziv lastnikom 13 zapuščenih vozil, ki so bila odpeljana v mesecu marcu na odlagališče v industrijski coni v Luciji, naj si jih pridejo iskat. Vozila, za katera se ne bo ugorovilo izvora, bodo uničili. Sodeč po fotografiji so bili zelo aktivni pri zbiranju kosovnih odpadkov tudi v Novi naši in okolici. Nič več nesreč peščev na regionalni cesti, ki nasilno ločuje Lucijo Odkar so regionalno cesto, ki ločuje Lucijo na obeh straneh zavarovali z ograjo, je praviloma nihče več nespametno ne prečka ampak se ljudje poslužujejo podhoda na podvozni cesti in provizorične brvi pod mostom. Brv je žal preozka in povzroča težave mamicam (stopničke), ki želijo z vozičkom na drugo stam ceste. Pa vendar boljše to kot nič. Regionalno cesto, ki pelje skozi Lucijo naj bi ukinili šele takrat, ko bodo zgradili nov krak obalne ceste od Jagodja izpod Dobrave ali Male Seve do lucijske obrtne cone. To naj bi se zgodilo šele po letu 2004. Vprašanje pa je, ali bodo regionalno cesto v tem predelu (na sliki) zares tudi ukinili? Italijanska narodna skupnost Piran je slavila praznik Tradicionalni turnir v pandolu za pokal Sv. Jurija V soboro, 22. 4. je bil na Tartinijevem trgu v Piranu sedmi turnir v starodavni igri pandolo. Sodelovale so vse ekipe iz slovenske in hrvaške Istre. Fotografska spretnost Primorskega utripa in rezultat metalca zastav Uradno otvoritev tekmovanja je ob zvokih glasbe tria La bora napovedala županja Občine Piran, Vojka Štular. V prijetnem vzdušju in ob številnih gle-dalcih, mnogi so to igro prvič spremljali, seje turnir tudi uradno pričel. Dvanajst ekip iz Kopra, Hrvatinov, Pirana, Portoroža in Pule se je pomerilo v znanju in spretnosti izbijanja pandola do večernih ur. Zmagali so stari “mački”, ki se udeležujejo pandolo turnirjev že od samega začetka, hkrati pa so bili tudi organizatorji tumitja; Robe varie Casino’ Portorož v postavi: Slama Dado, Danilo Pegan, Bičič Elio in Lisjak Borut. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Mimoza s Hrvatinov, tretji so bili Piacalet iz Kopra, nehvaležno četrto mesto pa je pripadlo ekipi Fomače bar iz Pirana. Poleg turnirja v pandolu seje odvijalo za vse mimoidoče, ki so se želeli prijaviti, tudi tekmovanje v razbijanju stekla s pandolom in turnir v odbojki za kade-tinje. Tik pred iztekom dneva je bila na Tartinijevem trgu podelitev priznanj vsem najboljšim, nadaljevala pa seje z nastopom zastavometalcev iz italijanskega mesta Faenza. S svojo predstavo so si prislužili aplavz množice, kije spremljala sklepno dejanje praznovanja Sv. Jurija na pando-laški način. Zahvala za prijetno soboto gre Občini Piran, Italijanski skupnosti Piran, Športnemu klubu Casino’ Portorož in vsem ostalim, ki so tako ali drugače pripomogli k izvedbi turnirja, za organizacijo pa Eliu Bičiču, ki seje že sedmo leto trudil, da ostane pandolo v Piranu. Borut Lisjak Slike: Primorski utrip Veslaški klub Piran skupni zmagovalec 8. portoroške regate Na 8. regati z udeležbo klubov iz Slovenije in FJK (Tržič), ki je bila 30. aprila v Piranskem zalivu seje pomerilo 21 ekip. Odličja je v pristanišču Bernardin podelila piranska županja Vojka Štular. Največ uspeha je požel Veslaški klub Piran, kije bil tudi ekipno prvi. VK iz Izole je osvojil 2. mesto, VK Timavo - Tržič tretje. Zmaga v dvojnem četvercu mladinci: Simon Ganza, Matej Rodela, Aleksander Kovač in Damir Perc. Dvojni četverec mlajši mladinci: Matjaž Skočnik, Tjaž Bauer. Dvojni četverec pionirji Andrej Pristotnik, Jaka Maglica, Tilen Vodlan, Edvard Fa-torič. Enojec: Simon Ganza. Enojec pionirji: Andrej pristotnik, Jaka Maglica. Veslači Fakultete za pomorstvo in promet zmagali v Hamburgu Ob 811-letnici pristanišča Hamburg so organizatorji na reki Elbi pripravili tudi veslaško regato kutcrjev, na kateri je sodelovalo 11 posadk pomorskih šol iz šestih evropskih držav. V polfinalu so se veslači Fakultete za pomorstvo in promet iz Portoroža pomerili z veslači Instituta nautico iz Trsta in se uvrstili v finale. V finalu so sc pomerili z domačini in zmagali. V ekipi FPP, kije štela 16 članov, od tega 12 veslačev in krmar, sta bila tudi Izolana Aleš Šeroša m Aljoša Rojc, ki sta pomembno prispevala h končnemu uspehu na veliki veslaški regati v Hamburgu. Pri pripravah so sodelovali Mojmir Jančič, vodja ekipe in trener, prof. Rajko Ožbolt, svetova-lec za suhe treninge in Aleš Peroša, pomočnik vodje ekipe. Udeleženci so morali kar globoko seči v svoj žep, saj še vedno nimajo dovolj sponzorjev, ki sijih seveda želijo. Veslaška ekipa FPP nadaljuje s pripravami na Bakarsko regato, ki bo v soboto 20. maja, hkrati pa potekajo tudi priprave na portoroško regato kuteijev, ki bo 2. oktobra letos. Na veslaški regati Hamburg 2000 so sodelovali: Mojmir Jančič, Alex Poropat, Marin Kosec, Karlo Arh, Aljoša Brečko, Edi Fetah, David Flajnik, Danijel Germek, Aleš Hrvatin, Miha Kalan, Uroš Keuc, Primož Križaj, Boštjan Kotnik, Aleš Peroša, Aljoša Rojc in Peter Veberič. Spremlejvalec: prof. dr. Miran Zgonik. Svetovno prvenstvo v razredu Optimist leta 2002 v Sloveniji? Po besedah Milana Morgana naj bi bilo že vse nared za predložitev kandidature Slovenije za organizacijo svetovnega prvenstva v razredu Optimist od 16. 7. do 1. 8. 2002 v Piranskem zalivu. Odločitev, ali bodo organizacijo zaupali Sloveniji ali morda Združenim državam Amerike, ki tudi kandidirajo, bo znana že julija na letošnjem svetovnem prvenstvu v Madridu. Milan Morgan, znani športnik, trener v jadranju in športni pedagog pravi, da že potekajo vse potrebne aktivnosti in tudi pogovori za organizacijo svetovnega prvenstva jadralcev v razredu Optimist. Prva oseba, ki je v piranski občini zvedela za kandidaturo Slovenije za organizacijo svetovnega prvenstva, in jo tudi podprla, je po besedah Milana Morgana bila županja Občine Piran, Vojka Štular. “Mislim, da je ona edina, ki lahko reče da ali ne. Zelo se je angažirala. Moram reči, da imamo urejeno skorajda že vse kar se tiče neobhodnih administrativnih formalnosti; soglasje Jadralne zveze Slovenije, Občine, pričakujemo soglasje Ministrstva za šport, te dni imamo sestanek ožjega organizacijskega odbora. Pričakujem tudi pogovor s predstojnico Urada za družbene dejavnosti Občine Piran Milico Maslo, kije na občini pristojna tudi za športne dejavnosti. Mpram reči, da je tudi direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič pokazal veliko razumevanje in je pripravljen pomagati kolikor je v njegovi moči, da bi prvenstvo vendarle organizirali v Sloveniji. Seveda bo vse odvisno od sklepa ustrezne izborne komisije v Madridu. Že sedaj pa sem prepričan, da imamo relane možnosti, da tudi glede na izkušnje (evropsko prvenstvo leta 1997) Slovenija kandidaturo dobi.” O finačni konstrukciji je še prezgodaj govoriti, pravi Milan Morgan. Ocenjuje, da se bo prvenstva udeležilo najmanj 300 tekmovalcev iz okoli 50 držav, z njimi pa naj bi prišlo v Piran še enkrat toliko spremljevalcev. Vsak tekmovalec mora plačati kotizacijo oziroma Startnino, ki naj bi znašala 400 do 500 ameriških dolarjev na tekmovalca. Računajo na to, da bodo manjkajoča sredstva krili Občina Piran, Športni center Piran, Jadralna Zveza Slovenije in sponzorji ter donatorji, glede na splošno promocijsko in tudi nesporno tržno zanimivost prireditve. Ko to pišemo še ni znan odnos turističnega gospodarstva do prireditve, ki bo privabila na Slovensko obalo kar precej športnikov in turistov. Kje naj bi bilo prvenstvo? “O Bernardinu, ki je “zaprt”, ne razmišljamo. Imamo super pogoje na Fornačah, v Strunjanu, v Piranu, primerna je tudi portoroška Marina. Pač odvisno od tega, kdo bo pripravil ustrezne podlage za nemoteno izvedbo prvenstva. To bo 12 dni dogodkov, bivanja, kar zahteva resne priprave. Doslej imamo rekord z evropskega prvenstva leta 1997 - 43 držav in 309 tekmovalcev.” Franc Krajnc Gospod Babič, boste dali kaj za šport? Direktor Športnega centra Piran Zdenko Vozlič bi srčno rad uresničil program izgradnje športnih infrastrukturnih objektov v občini Piran. Še najbolj ga muči vprašanje kako zbrati nekj sto milijonov za izgradnjo atletskega stadiona v Luciji. Turizem bi mu kajpak lahko stal ob strani pri zamisli tudi konkretno pomagal. V naš objektiv smo ujeli zanimiv prizor dialoga v piranski občinski palači med Zdenkom Vozličem in Aldom Babičem, predsednikom uprave portoroškega Casinoja. Oxygenu piranski Skipper Cup V Taverni v Luciji so podelili priznanja uspešnim jadralcem V Piranskem zalivu je bila 30. aprila 1. regata za Skipper Cup, ki jo pripravljajo zavzeti portoroški in piranski jadralni delavci iz različnih klubov, namenjena pa je srečanju in tekmovanju jadralcev na potovalnih in večjih tekmovalnih jadrnicah. Tokrat je sodelovalo kar 38 jadrnic iz štirih držav, absolutno pa je bila najboljša novoopremljena in preurejena Justintenka, ki je v lasti J. K. Olimpic in nosi ambiciozno ime Oxygen. Posadko sestavljajo mladi jadralci tega izolskega jadralnega kluba, za krmilom pa je bil Srečko Jadek, sicer državni prvak v razredu Fireball. Oxygen je v zadnjih metrih prehitel vse konkurente med katerimi je bil dolgo v prednosti Silver Arrow krmarja Siniše Hrvatina, zaradi težav z eno od oznak pa je favorizirani Marco 5, krmarja Bruna Antonaca končal šele na šestem mestu. Na slovesnosti ob razglasitvi rezultatov v restavraciji Taverna je sodelovala tudi piranska županja Vojka Štular, med jadralce pa so razdelili tudi večje število praktičnih nagrad, ki sojih prispevali sponzorji. Med njimi tudi vikend paket Hotelov Palače in izvenkrmni motor. Besedilo: Mef (Mandrač) FOTO: FK - Primorski utrip Poslovni in managerski avto leta 2000 Ob starem mlinu “Al Mulin”, Restavracija Norbedo - križišče Ankaran, je bilo 30. marca sklepno ocenjevanje in prva razglasitev dveh zmagovalnih avtomobilov akcije Poslovni avto 2000 in Managerski avto 2000, ki so jo organizirali revija Manager, revija Gospodarski vestnik in časnik Finance. Na tekmovanje so uradni uvozniki avtomobilov prijavili 15 avtomobilov, izmed katerih seje v finalni izbor uvrstilo osem avtomobilov luksuznega, visokega in srednjega razreda. V kategoriji managerski avto leta so slovenski managerji preiskusili in ocenjevali modele Mercedes - Benz S, Audi A8 in Chrysler 300M, v kategoriji poslovni avto leta pa Audi A6, Mercedes-Benz E, VW Passat, Peugeot 406 in Alfa Romeo 166. V žiriji za izbor poslovnega avta leta je sodelovala tudi Anesa Kudič iz Grand hotela Emona Bernardin. Poslovni avto leta 2000 je postal Mercedes-Benz E, managerski avto leta pa Mercedes - Benz S. (Slika: FK - Primorski utrip) Odvečne ribe mečejo v morje Na dnu morja v piranskem mandraču smo pred kratkim zagledali kar veliko količino mrtvih rib. Nekaj jih lahko vidimo na sliki. Ležijo v globini kakšnih dveh metrov, v ne najbolj čistem morju. Nič nenavadnega, pravijo ribiči. Če se kaj zatakne na morju in mreže ni mogoče pravočasno potegniti iz vode ali zaradi drugih vzrokov ni mogoče prispeti pravočasno na obalo, se lahko zgodi, da ulov ni več takšnega izgleda kot bi moral biti. Zato take ribe zmečejo kar v morje, pravi ribič, ki je imel kar precej dela s čiščenjem svoje mreže. Vanjo seje zapletla tudi Morska klobasa - riba, kije nočejo jesti niti tamkajšnje precej rejene mačke. Mor izdelave horoskopa: Štev, 090 -44-21 OVEN Kot ste lahko opazili, trud ni bil zaman, kajti kdor nič ne tvega tudi nima kaj pričakovati. Vaše tveganje seje zagotovo izplačalo, kar pa bo v naslednjih tednih prišlo še bolj do izraza. Najvažnejšega - to je zdravje - pa nikar ne zanemarjajte. Poleg svežega zraka si privoščite še kakšen krožnik kuhane ali surove zelenjave, pa ne le dvakrat mesečno, to je premalo. Za poslovne odločitve pa še ni napočil pravi trenutek, predvsem je potreben premislek. BIK Če ni vetra ni čistega zraka, zato bodo te nevihte, ki ste jih preživeli tudi prinesle nekaj dobrih izkušenj, predvsem pa boste imeli bolj čisto vest. Spali boste bolj brezskrbno, čeprav boste dajali vtis, da vas še vedno mučijo stari neporavnani računi. S tisto osebico, pa le razčistite, kajti bolje prva zamera kot zadnja. Za prvo aprilske šale je že potekel čas. Čez nekaj dni lahko pričakujete rezultate, ki bi se jih na vašem mestu marsikdo razveselil. m KAK LEV y j Ptički, ki vam tu in tam delajo družbo so vam hvaležni za vse, kar ste jim pozimi nudili. Ker je vaše srce polno dobrote, naj to pokaže tudi vaš obraz. Denar, ki ga pričakujete bo prišel še pravi čas, tako da boste načrt zlahka izpeljali. Ne pozabite pa na nasvet, ki ste ga hoteli mimogrede spregledati. Ni tako neumno kot se vam je sprva zdel. Tudi zdravje se bo uredilo in ni potrebno da bi pretiravali z zdravili, za katere ne veste učinka. DEVICA 0 DVOJČKA Čc v večernih urah ne uspete vsega postoriti, vstajajte malo bolj zgodaj, kajti rana ura -zlata ura - je dobro staro pravilo. Pa še možgani in oči so bolj bistre. Tistim, ki vas spravljajo v zadrego pa pokažite drugo plat medalje, s katere se ne blešči s tako močnim sijem. Rožice. O katerih sanjate, da bi jih radi imeli v svojem vrtu pa le pustite zaenkrat cveteti tam kjer so. Kajti najprej morate imeti svojo gredico. Trdna volja, delovna vnema in radovednost vam bodo prinesli razcvet, ki si ga že dolgo želite. Sredi pomladi pa ni razloga, da tarnate o tistem česar že dolgo ni moč več dobiti. Kora-kajte za ciljem in se ne ustavljajte, kajti vsak začetek vas bo stal preveč dodatne energije. Če se boste prepogosto naslanjali skozi okno vas bo začel mučiti glavobol in to zaradi prepiha. Stopite ven in pozdravite tistega, ki ga toliko opazujete. Finančne težave bodo minile, vendar ne brez vašega vpliva. Potrebujete veliko mero razsodnosti. Ne zamudite vlaka. Ponos, ki ga v zadnjem času kažete navzven že meji na pretiravanje. Malo bolj umirjeno začnite dihati, pa se bodo zadeve uredile in se normalizirale. Tu in tam pa bi bilo dobro malo več pozornosti do nekoga, ki ga včasih prezirate. Drznost ni vedno prednost, včasih je lahko za koga prav moteče. Zdravje se vam bo še izboljšalo, kljub temu pa bodite pri prehrani malo bolj pazljivi. Sporočilo, ki bo prišlo po pošti naj vas ne vznemirja, že marsikdo gaje dobil, pa kljub temu srečno živi. TEHTNICA Če ste alergični na cvetni prah še ne pomeni, da morate biti zaprti med štiri stene. Odločitev je v vaših rokah. Narava nudi veliko radosti, če jih jemljete s spoštljivostjo do nje.Tisto majhno stvar pa le tu in tam pocrkljajte, saj vas vendar gleda s tako nedolžnimi očmi. Vrstni red dogodkov se vam bo malce zapletel, proti pričakovanju pa bo razplet srečen. Kdo bo glavni pa boste kmalu izvedeli. ŠKOKP/JON Čc 80 Prve češnje že ^ dozorele, boste morali ugotoviti sami. Ker vas politični dogodki ne zanimajo preveč, bi bilo kljub temu dobro, da bi prečitali kakšne novice iz političnih vod in spremljali dogodke. Okrog vas so ljudje , ki menijo, da so vam stvari jasne. Kriza, ki je nastopila na poslovnem in službenem področju pa še nekaj ne bo popolnoma izginila.V naslednjih dneh vas čaka temeljit pogovor z nadrejenimi. Poskrbite da boste imeli prave argumente, le v tem primeru vam bodo prisluhnili in vam prizanesli. STKELEC Za premajhne čevlje in žulje ste krivi sami. Le kdo vam jih ho nabavil? Vedno se morate vrniti na začetek in narediti analizo, šele potem boste našli vzrok za nastalo situacijo. Ker vam velikokrat ni do podrobnosti, je bolje da se izognete debatam strokovnjakov, ki so polni nerazumljivih podatkov. Kar pa se tiče vašega vrta, pa mu boste morali posvetiti več svojega časa. Če imate radi tako cvetje kot zelenjavo si naredite le prednostni seznam in veselo na delo. KOZOROG V očeh nekoga ste kot vzorec plemenitega človeka. Ker veruje v vas ga nikar ne razočarajte. Vrnite mu malo pozornosti, saj boste s tem osrečili tudi sebe.Če imate dober nasvet ga preizkusite in nato ponudite še komu. V blagovnici pa pobrskajte po policah, ki vas do sedaj niso mikale. Nekaj boste tam našli, saj veste za koga. Ne pozabite zaviti darila, ki se mu bo s tem v trenutku zvišala vrednost. Vesel konec tedna vas čaka. X VODNAR Čeprav je šele pomlad, še ni prehitro misliti na naslednjo zimo. Za načrte, ki ste jih imeli je napočil zadnji trenutek. Čas hitro teče, in lahko vas preseneti preden se boste zavedali. Za dopust lahko letos namenite nekoliko manj sredstev, ob tem pa uresničite tisti načrt. Ker brez nič ni nič priporočamo, da začnete varčevati. Nekdo čaka na vašo potezo. Veselje, ki mu boste prisostvovali pa bo na vas naredilo vtis, kot že dolgo ne. Še boste o njem govorili. & RIBI Če menite, da vas izkoriščajo se motite. Vsak začetek je težak, zato le malo bolj pogumno naprej do novih ciljev. Vrsta pred okencem je dolga, zato nikar ne čakajte, da bo še daljša, saj ste vendar znani kot marljiva in zanesljiva oseba. Več trdne volje potrebujete in nekoga , ki bi vam pihal na dušo. Še pred poletjem pa imate nalogo, da uresničite nekaj svojih idej. Katera bo prva pa premislite, da ne boste obžalovali. Posvetujte se. V Piranskem zalivu so tudi veliki lignji Ujeti na trnek tako velikega kalamara ni tako preprosto, pa čeprav na vrhuncu sezone. Dober kilogram in pol težka trofeja (na sliki) se je pred nedavnim ujela na trnek piranskemu ribiču, ki večkrat poskuša ribiško srečo kar s tamkajšnje skalnate obale v neposredni bližini gledališča Tartini. Ni kaj, kosilo je bilo obilno in upamo tudi okusno.Veselila sta se ga Dinko Skič in Zudin Avdicauševič iz Pira- Nova rubrika VEDEŽEVANJE ^______________________________ Vsakdo lahko postavi le eno vprašanje. Zapišite ga na kupon in ga pošljite na naslov: Primorski utrip, Obala 125 Lucija, 6320 Portorož. Brezplačni odgovor pod šifro bomo objavili v eni izmed naslednjih številk. | Primorski utrip št. 75 Brezplačno vam odgovarja 090-44-27 vedeževalka LUCA Vprašanje: Šifra: Rdeči križ pomaga Ljudem, ki so na robu preživetja ni mar za politične zdrahe in oblast. Težijo jih vsakdanje tegobe in živijo v upanju, da jim bo družba pomagala prebroditi pomanjkanje. Ob tednu Rdečega križa Slovenije (8. - 15. maj) je generalni sekretar RK Slovenije Mirko Jelenič med drugim zapisal: “Vsa nacionalna društva Rdečega križa počastijo ta največji humanitarni praznik z različnimi manifestacijami, delovnimi akcijami, sprejemom novih članov, z oceno uspešnosti humanitarnih programov v preteklem letu in sprejemov prioritetnih nalog za naprej. Mednarodni dan Rdečega križa pomeni tudi priložnost, da se tudi institucije in organizacije, ki sodelujejo z nacionalnim društvom, tako same države kot tudi civilne družbe, zazrejo v svoje aktivnosti na humanitarnem področju in skupno ugotovijo, kakšne so razmere in pogoji za dobrodelnost, solidarnost, za pomoč sočloveku. To je tudi priložnost za preverjanje lastnih naporov in prizadevanj pri izvajanju sprejetih sklepov in usmeritev Mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca, o izvajanju nalog na področju pomoči prizadetim ob naravnih in drugih nesrečah, prizadetim zaradi vojn, beguncem in razseljenim osebam, starejšim, invalidom in otrokom. Slovenija se z 10 tisoč USA dolarjev BDP na prebivalca uvršča med razvite države, pri čemer izgublja status za dobivanje pomoči in se uvršča med donatorje. Podobno velja tudi za RK Slovenije. A kljub temu ugotavljamo, da je v Sloveniji vse več ljudi potrebnih pomoči. Socialne stiske so vse večje. Če vlada na nekaterih področjih apatija in zaskrbljenost, to ne velja za humanitarno področje. Ljudem, ki so na robu preživetja, ki so prizadeti zaradi naravnih in drugih nesreč, ki z lastnim delom in dohodki težko preživivljajo družino in rojevajo vse manj otrok, ni mar za politične zdrahe in boj za oblast. Težijo jih vsakdanje tegobe in živijo v upanju, da jim bo družba pomagala prebroditi pomanjkanje. Rdeči križ jim prav gotovo stoji ob srani in jim pomaga.” f/ ' t /fi V petek. 19. maja ob 21. uri bo v prostorih GH Metropol letošnji, že kar tradicionalni, valčkov ples. Igral bo 30-članski Slovenski revijski orkester pod vodstvom Marka Fabianija, gostja večera pa bo pevka Eva Hren. Večer bo pope-strcn z modno revijo, ki so jo pripravili s Teo Roškin, miss Slovenije ’95. Strokovna žirija bo nagradila najboljši plesni par v plesanju valčka. V' imenu župana mesta Dunaj bodo vsaki dami izročili drobno darilce. Če se boste želeli lepo zavrteti v Metropolu, boste seveda morali malce seči v žep. Cena vstopnice je 7.900 tolarjev, vključuje tudi večerjo in prost vstop v Casino’. PRIZNANA VIDEŽEVAkKA UNA ®f® 4051 NON STOP (TELETRG S.P. • 156 SIT/MIN,) Obala 114, Lucija Tel.:066/ 770-328 Telefaks: 066/ 770-329 PODJETJE ZA GRADBENE STORITVE, INŽENIRING IN TRGOVINO Darila za vsako priložnost V prostorih redakcije Primorskega utripa, Obala 125 Lucija so razstavljeni unikatni izdelki iz keramike avtorice Snežiče Krajnc, ki jih lahko tudi kupite in presenetite svoje najbližje, sodelavce, poslovne partnerje. Tel.: 041/697-725 Vlada res le politična? Mandatar za sestavo nove slovenske vlade dr. Andrej Bajuk je v nedeljo na tiskovni konferenci v Ljubljani predstavil listo kandidatov za ministre, ki jo je že v soboto, 13. 5. 2000 poslal v državni zbor. Če je res vse, kar je politično tudi nestrokovno, potem je tudi mogoče, da nova vlada ne bo dobila podpore večine v parlamentu in sc bo politična kriza v Sloveniji nadaljevala najmanj do jesenskih rednih volitev. Kandidati za ministre: Janez Janša - minister za obrambo, Andrej Umek - minister za okolje in prostor, Miha Brejc - minister za delo, družino in socialne zadeve, Jože Zagožen - minister za gospodarstvo, Lovro Šturm - minister za šolstvo, Rudi Šeligo - minister za kulturo, Janko Razgoršek - minister za malo gospodarstvo in tu-rizem, Ciril Smrkolj - minister za kmetijstvo, Peter Jambrek - minister za notranje zadeve, Marjan Senjur - minister za ekonomske odnose in ravoj, Lojze Marinček -minister za znanost in tehnologijo, Barbara Brezigar, ministrica za pravosodje, Andrej Bračun - minister za zdravstvo, Lojze Peterle -minister za zunanje zadeve, Anton Bergauer -minister za promet in zveze. Tone Jerovšek (minister brez listnice) vladna služba za zakonodajo. Finančno ministrstvo bi prevzel dr. Bajuk sam. Marjan Podobnik je napravil umno in praktično potezo in se bo verjetno umaknil iz te grde politike, sicer pa naj bi prevzel mesto generalnega sekretarja vlade. Izberitesvoj n tem s poslovanjem preko Interneta mm i-Net Banka plačila in prenosi GSM bančništvo promet in stanje naročila storitev premoženjska bilanca obrestne mere menjalniški tečaji info izračuni pooblastila 080 3003 brezplačna telefonska številka za vsa tehnična vprašanja ICb anka Koper Banka Koper d.d., Pristaniška ulica 14, 6502 Koper, tel.: (066) 461 100, fax: (066) 37 451, www.banka-koper.si