GLAS TELEPHONE: C H el sea 3—1242 •a Seeeei Ctaas Matter No. 288. — St ev. 288. List slovenskih delavcev v Ameriki. Off i* JU New ★ OTATEUE OPOZARJAMO. da pravočasno obnove naročnino. S tem nam boste mnogo prihranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, pošljite en dolar sa dvomesečno poskošnjo. 21*. IMS at the Peat I«rk N. J, nnder Act of Congrats of Msrcfa 3rd. 1879. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 13, «93 8—TOREK, 13. DECEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XLVL PANAMERISKA FRONTA NAPERJENA PROTI FAŠIZMU ČLOVEŠTVO JE NA USODNEM RAZPOTJU; ALI NAJ SE ODLOČI ZA SVOBODO ALI SUŽENJSTVO Ves svet z napetostjo čaka izida pan ameriške konference. — Ameriške republike bodo branile demokracijo proti fašizmu. — Hull poglavitni zagovornik demokracije. Franco se jpripravlja na ofenzivo LIMA, Peru, I 1. decembra. — Osma panameri-ška konferenca se je v petek pričela v ozračju velikega pričakovanja, kot še nobena prejšnja pana-meriška konferenca. Toda za to konferenco se ne zanimajo samo ameriške republike mnogo bolj, kot za prejšnje konference, temveč tudi celi svet pazi na njo bolj kot katerokoli ameriško konferen- co. NACIJI SO ZMAGALI V MEMELU Naci ji v Memelu so dobili najmanj 96 odstotkov oddanih glasov. — Združenje Memela z Nemčijo je odvisno od Hitlerja. MMMEL, Litvinska, 12. decembra. — Okoli 150,000 prebivalcev avtonomnega inemel- kot naciji z velikimi zahtevami na lit vinsko vlado. Voditelj Nemcev v Memelu, živinozdravnik dr. Ernst Neumann pravi, da zmaga pri vo- Vsa javnost pričakuje, da bo na tej konferenci cela ameriška javnost potrdila svojo demokracijo in se bo zavezala, da jo brani proti vsakemu totalitarnemu fašističnemu nauku. Vse države novega sveta, zlasti južnoameriške, se boje, da bodo fašistična načela pričela prodirati tudi v novi svet in tudi ni izključeno, da bi kaka to-talitarna država vpadla v kako državo. Državniki ameriških republik so se zbrali v Limi, da izdelajo načrt, ki. bo Evropi pokazal, da so pripravljene bojevati se ramo ob rami proti vsaki tuji državi, ki bi se drznila s svojo armado vdreti v katerokoli ameriško državo. Združene države bodo sledile latinskim republikam v vsakem prizadevanju, da je zagotovljen mir v tem delu sveta. LIMA, Peru, I I. deceinbra. — Državni tajnik Cordell Hull in vnanja ministra Perua in Argentine so na panameriški konferenci v soboto povdar-jali potrebo skupne ameriške fronte proti tujemu vpadu z orožjem ali s fašističnimi načeli. Ti trije glavni govorniki so želi naglasnejše odo __________ ______ bra van je, ko so vsi povd&rjali, da je potrebno, da | najbrže sprejela odredbo, ki bo se vseh 21 ameriških republik zveze v skupni o-brambi proti vsaki vnanji agresivnosti. Hull je izjavil: — "Niti sence dvoma ne sme biti da so ameriški narodi trdni v svojem sklepu, da ne dovolijo, da bi armada katerekoli države ali pa skupine držav mogla vpasti v to zemeljsko poloblo." Hull je dalje rekel, da stoji človeštvo pred izbiro: ali se odloči za svobodo, ali suženjstvo, red ali a-narhijo, napredek ali nazadovanje, civilizacijo, ali barbarstvo. Argentinski vnanji minister dr. Jose Maria Can-tilo je rekel, da mora biti vsak ameriški narod pripravljen, da vsak čas odvrne vsako nevarnost, ki bi pretila njegovi samostojnosti in neodvisnosti. Peruvanski vnanji minister in predsednik konference dr Carlos Concha je izrazil upanje, da se bodo države novega sveta tako združile, da bodo smatrale za skupno zadevo, ako bi kaka vnanja siia vpadla v katerokoli ameriško državo. Izvrševali odbor je na svoji seji sklenil, da naj bo konferenca končana 27. decembra ter je odobril, da pride resolucija Kube proti plemenskemu preganjanju na dnevni red. Resolucija ne omenja nobene države, toda jasno je, da kubanska vlada misli Nemčijo zaradi njenega židovskega preganjanja. Državni tajnik Hull, ki je imel najvažnejši govor v svojem političnem življenju, je rekel, da žele ameriške države živeti v miru in prijateljstvu z vsemi državami sveta, da pa so onstran morja sile, ki hočejo odreči ameriške ustanove in vladne oblike )H družabni fic«d* ■ POLJSKA NE DO V0U AVTONOMIJE Poljski sejm ne bo razpravljal o ukrajinski zahtevi po avtonomiji. Vlada misli, da Ukrajinci niso nasprotni Poljski. VARŠAVA, Poljska, 12. decembra. — Ukrajinska predloga glede avtonomije ne bo pri- skega okraja na Litvinskein je šla na sejmu (poslanski zboi -šlo na volišče, da izvolijo svo-inici) do razprave in predsed je zastopstvo v parlament. Inik sejma jo bo vrnil ukrajiu-Kakor pri zadnjih volitvah skem poslancem. Predsednik pred tremi leti, ni bilo nikake-jsejma pravi, da ima po ustn-ga dvoma o izidu volitev. Neri.-jvi samo predsednik odločit:, ška stranka si je v narodnem 'ako pride kaka prememba me-zastopstvu zagotovila najmanj je na debato v sejmu. 24 izmed 29 sedežev in mogo-J Ako hočejo ukrajinski ]o-če še več. Toda bolj važno je slanci, da pride njihova zalite--edaj, da bodo nemški poslan-Iva glede avtonomije poljske ci prišli v poslansko zbornico Ukrajine na razpravo, morajo dobiti od predsednika aH pa od kabineta tozadevno do volje -nje, kar pa je skoro neinogo če. Ukrajinska predloga ne bo niti javnosti oznanjena, ker Iitvah pomeni ravno toliko kot I vlada ni dovol^ja, da bi bila plebiscit za združenje Memela predloga objavljena v časopi-z Nemčijo. sili. "Litvinska mora nam dovo- Vlada se le malo zmeni z« liti popolno avtonomijo ali ph,ukrajinske zahteve, kajti že 15 prevzeti posledice," je rekel dr. Neumann. Na vprašanje, kake bodo te posledice, je dr. Neumann rekel: "Nova vlada v Memelu Ijj zahtevala, da je Memel s svojim okrožjem vrnjen nemški domovini, ali pa dobimo popoi-ne avtonomne pravice. Nobe nega dvoina pa ni, da vse me-melsko prebivalstvo resno žel: združenje 7 Nemčijo.'' Naciji, ki so vodili volitve, so js.e posluževali istih metod kot v sndetski pokrajini na Oehoslovaškem in v Avstriji ter je samo odvisno od kane- let so socijalisti zahtevali avtonomno vlado za vzhodno Galicijo, toda ukrajinski voditelji njihove zahteve niso nikdar podpirali. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji je ukrajinska narodna demokratska zveza obnovila svoje zahteve po avtonomiji. Poznejši dogodki so najbrže Ukrajince podžgali, da so - vo-jo zahtevo celo predložili sej- mu. PAPEŽ IMA^RANEČAKINJO MILAN, Italija, 11. dec. — Papežu »Piju XI. je bila roje- na pranečakinja, ko je žena lerja Hitlerja, ako bo zahte- !grofa Franco Rattija povila val Memel z okrožjem za Nem- h(~.erko. Ko je bilo papežu to C1J°* j naznanjeno, je takoj posla i Memelskega parlamenta ni svoj blagoslov. Grof Franco Ratti je nečak Pija XI., čegar ime je bilo zamenjati z litvinskim parlamentom, ki ima 49 poslancev. V memelskem parlamentu ho'^f Aebille'Ratti. *)A iinmcl/ili in L0 £Iavi 'n .i« ubil. Obu- --s spebe: Ipwni oče se je hotel nato za- 1. Zopetno zavzetje Lung. [strupiti s plinom, kar so pa vankijanga in Sinkajtanga, se-1 sosedje pravočasno prepreči verno od reke Sinkjanga ter napredovanje 5 milj od Joeo-va, ki se nahaja 140 milj jugovzhodno od Hankova. 2. Zopetno zavzetje Caošu-a, 100 milj od Hankova, s če- SIN JE ZAVRŠU OČETOVO DELO MEMPHIS, 10. dec. — 63 letni dr. William T.. Black je v tukajšnji bolnišnici operiiai NACIJI CENZURIRAJO PRIDIGE DUNAJ, Nemčija, 12. dec.— 'nekega bolnika. Njegov sin mu mur je bila zlomljena japon- tfacijska policija je začela cen- Je Pomagal. Med operacijo se ska ofenziva proti zapadu. |zurirati pridige katoliških du-|-»e dr> BIack zrušiI mrtev ,,fi 'bovnikov. Včeraj je imel pri-!t,a- Za(,e,a je kap. Očeto- PROTI LASKI PROPAGANDI digovati v katedrali sv. Štefa-!vo lruPio so odneali, ™<*teru ------na Jacob Weinbacher tajnik ko 8111 usP*sno završil op« - TUNIZ, Tunizija, 12. dec.— kardinala Innifczerja. Malo so i sTunizičani, ki podpirajo fran- pred pridigo so prišli k njemu dognali, da ni ženska, pač pafcosk° vIat|0' *&rn- trije policisti ter zahtevali, naj moški. Izeno rronto, ki zahteva, da je jim predloži besedilo pridige. italijanska propaganda v Tu- .Odvrnil jim je, da pridig niko- nizu zatrta. ;li ne spiše ter rekel, da ne l o Ze na potu v Limo je imel Hull priložnost opaziti nemški, italijanski in japonski vpliv in je zato na konferenci rekel, da morajo oni, ki tega ne vi- !lucija .da f list>^ 211 j., m._ . ^ J .. * govarja italijanske zahteve, ago imeti zaprte oci in pamet* . To gibanje je posebno obr- 'pridigoval. Nato je pridigar njeno proti italijanskemu li- |Karl Door naglo napisal krat-stu "Fascista Unione,T. Reso-ko -besedilo svoje pridige ter ga izročil policiji. Služba božja se je vsledtega za celo liro lavlekla. vstavljeni. racijo. I LAŠKI DELAVCI ZA NEMČIJO BERLIN, Nemčija, 10. dec. — Organizacijski načelnik dr. Robert Ley je izjavil, da bo prišlo prihodnje leto iz Italije 130,000 delavcev, ki bodo zaposleni pri gradnji oest Lani jih je bilo v Nemčiji 30,000, letos pa 60,000. "G LA' g 1TA BjOjDA1 '—New Torti NARODA orom proti italijanskim zahtevam, pra vi ttayda: "V Parizu je tako nastal odpor proti italijanskim zahtevam, še predno so bile pojasnjene v duhu in bistvu. "Odpor se ne strinja s pametno politiko. Tako politika more samo obrniti smer gibanja, nikdar pa gra vstaviti." ZMEDA NA BALKANU Dva balkanska vladarja, ki sta nedavno obiskala London — romunski kralj Karol in jugoslovanski kraljevi namestnik knez Pavle — sta, ko sta se vrnila, našla vsak svojo deželo v veliki politični zmešnjavi. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič vodi Jugoslavijo iz demokracije v fašizem. Nemški gospodarski in finančni objem v Jugoslaviji stalno narašča, in •Stojudinovič je sklenil prijateljsko pogodbo z Italijo. Sedaj se skuša tudi približati Madžarski. Tekom čehoslovaške krize je bila narodna zavest v Ju goslaviji dovolj močna, da je vlada obdržala zvestobo do zatirane sesetrske ^slovanske države, četudi njena pomoč ni bila nič močnejša kot pomoč Romunske. Stojadi novič trdi — in v marsikaterem oziru tudi upravičeno — da je Jugoslavija pod njegovo vlado utrdila svoje mednarodno stališče. V domači politiki je vlada skoro diktatorska, toda hrvatska in srbska opozicija nasprotuje -Stojadinovičevi notranji in vnanji politiki. Od nedeljskih volitev bo odvisno, če se bo pričel dr. Sto-jadii.ovič pogajati z dr. Mačkom gtede vprašanja, da bi Hr vatje dobili več svobode. Ko se je iz L ?-azn<7-lem pa š'e od Petra. Posredovati je moral naposled občinski stražnik Zofcavnik, kateremu .pa >c j<» Hrovat odločim uprl, tako da je moral priti na pomoč še (Jrašrk Slavko. Skupno sta na-zadnjo Hrovata le ukrotila in na spra vila v ofočins&i zawr, da se strezni. To je bilo okrog t ne ure ponoči. Nekoliko jjo pe»ti uri je neka niimoidoča žena slišala iz zapora vzdihovanje. Ko se je po poteku ene ure vračala, je bi'lo v zaporu tiho. Ob pol 8. uri pa je služi tel j zreškega na-čelsfcva Brozovič opazil, da uhaja iz špranj v vratih dim, ter je ves preplašen skočil po orožnike. Ti so skupaj z občinskimi organi odprli vrata, našli eapor ves v -dimu, na pričnali pa je ležal Hrovat že mrtev. Po»kl i can i banovin-slri z d ravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zaradi zadušitve ter da kakih znalkov nasilja ni. Isto je ugotovila kmalu zatem sodna komisija. Pokojni Hrovat je bržkone kadil in pri tem zaspal ter je cigaretni ogorek vžgal stermnjačo, na kateri je ležal. Pravijo tudi, da je Hrovat nalašč zakuril, k^r mu je bilo mraz BLAZNIKOVA za leto 1939 Cena a poitnino vred. SLOVENK PUBLISHING Cnil v uMa linamit-no patrono. odjekn.1 la v vstmi olnnt jneni oz»*mlju. Ivan m?kaj č; č:vl svoje bedno življenje. Kupi! i-i je stnkleniro strupa iz skladišča svinčenega rudnika pa je vzel dinamitno patrono ! ter odšel na teniško igrišče v I Žerjavu pri Trni, kjer je sedel j v šupi na klop. l^pil je najprej strup, nato pa prižgal vžigalno j vrvico in v naslednjem trenut-jkn j«' sledila eksplozija, ki je j Bi! An i ku odtrgala -lavo. Xa kraj i»rožnega* Uamiomor« so ia- koj prihiteli ljudje. Kot prvi, _______ _______________ je našel svojega nesrečnega o- ki je tedaj še blateno snival. Ki-letni sin, ki ura je oče .......................................................na Uniin"M|i;hnin" "»utiiinii^inmmmHin,, Naznanilo Slovensko - Auierikaiiski Koledar za leto llKfi) izide sredi decembra meseca. Vsebina je izredno zanimiva. Koledar bc posebno ilobrodošel tistim, ki nameravajo prihodnje leto obiskati svetovno razstavo v New Vorku, ker mu bo dodana v prilogi panorama svetovne raz- kll> 0^etu in materi, stave v New \ork«. Vseboval se re^.e ^rpp, bo tudi natančen zemljevid me-j To seill sni"atraI za zllalll4 sta Nevv \orka. Označeni bodo nje demokracije, totla kmalu vse zanimivosti mesta, kot: mu- po svojem prihodu v Ameriko žeji, cerkve gledališča, parki, sem se prepričal, da ni tako, itd. Ta zemljevid je tiskan v pač. pa baA imsprotno. Ameri-vee barvah. Cena koledarja kaIlei se me seboj vikajo kaj. ostane ista kot prejšnja leta: ti angleški You'' ne pomeni ■)0 centov. Poštnina plačana. Ilasega -Ti", pač pa naš "Vi", paradi stroškov za takovrstno (>znaka za "Ti*' je v anglešči delo smo bili primorani tiska- ni "Thou", ki je pa le malo v ti samo omejeno število. Zato- rabi. A-hierikanec tika edino rej ga naročite se danes. - he Boga, sicer pa pravi vsake Naročite ga lahko pri zastopni- ]nil **Vi". kili tega lista, ali pa nara v- Živo-se spominjam časa, ko nost.od "Glas Naroda^', 216 Um bil prvič v življenju vikal.. 18th St., New York, N. V jXiti deset let mi ni bilo, ko Q«iS5l<5»C!! Treba -ie "i v -— nateljevo pisarno. Stopim v j pisarno častitljiv-iga gospodu pita na Pol.šnitk k maši in pa1 ravnatelja Hubada. Povsem eeia irisuik j<* vzbujal že pnil samomorom ilrjal, naj^^ pri^ odlagi • niško igriišče. Fant, ki ni ve govoric, da se we pn-več; de! /,a očetovo namero, f»a je za n i n ui za svojo 141e■ na je le-j pustil poslovilno pišimo, v kaite-tos -v juniju zbolela Jok*jpali, se je oče pri- STRAŠNA POŽARNA bJi.žal hč-iki ler |f» končno' spravil tako dal; č, da jo je zlorabil. Deklier i»a ui o tem molčala, ami] m k j«1 pripodo-vala svojim prijateljicam in ta- Pred leti je uničil }>ožar Špe-( ko je ko j kmalu ves Žerjav ve- harjev ifrunt in mJkaj let i-o del, kaj.se pri Brisni.ko'vih d*»-j štrleli v zrak ostanki usodne gaja. Govorice so prišle tudi na j noč!. Predlanskim i1 kupil uho oblastem, ki so proti Bri.š Špeharj« ve njive mladi posestniku n vi die kn%ii]"'kc pn-topa- nik Jože Seruear, ki se je z že-nje. Brišnik, ki bi m- moral no' Francko takoj lotil posla, tedni zagovarjati zaradi svojih i la sta a se je I 11 NESREČA POD O-STRE2EM nakupiit nekaj potrt bšč!u. Z sama sva bila, ko je zanergai doma sta morala že malo po skozi nos:— Kako se pišete ? četrti liri. i£aj je tmba |)i' eejj Molčim in čakam, kdaj se bo stoiiki flo PolšnJka, pot ^e vije do za menoj oglasili. Pa nič. po visečih rebrih. Preden staj — Kako se pišete.' — zaner-odsla, sta s, skuhala na štedil-'ga drugič. Ozrem lil vidre, niku oaja. Ognja ni^ta poga-'da ni razen mene nikogar, ki Sila. 'ker sta hot; la o.-reti m.- hi mu bilo namenjeno to vpr.i bico tril«tnemu etdincu Slavku, šanje, nehote za jecljam: - .Mi se pišemo... Ko -sta Senv-arja opmvilal Takrat se je pa začel ravna-maso in nakup na Polšniku,!k.|j Hubad zvedavo ozirati po sta se vrnila domov, lida še;pjsarilit kjer so tisti, v čijili n, oKnm ura in je vso pokrajino|illlellll sku^ain odgovarjati, pokrivala gosta megla. Seru- No, ker ni bilo nikogar, ,-e <*arja je eakalo strašno pr-se |jc najjrnli|: _ Vas vprašam, neee n je ; n j un < Ion i .je »>d v-pla-jka.ko se pišett, Vas, oziroma men,h 'M,,, R»f?, kje je Slav-^^ ko r1 sta oba krrkniila. e Sla v- + v , v, Pl!!',ila! Tako sem bil prvič v svojem sta v ,gorečo hrso, nashr Slav-|življenju vikan ka v go rem postelji, hmpee^ga | v |iissnej5iIl letill !iom (|(> omote noga ,n Ranega B^z živeJ vso sorU, Ve(, tikaui;l n, sta ga zanesla iz hise. Mati ie> • , . ' . il „ . ■ • ' vikanja, m oboje me je za stekla z nc^recnnn tantrekom; . . - • • ' , ,, n . . !do\oljilo, ce je prišlo iz srca. do Martina Pogmica, k ier i>a: i- , -, , , , . , t - ti -i 1x0 ltlti v neki je kmalu izdihnil. ! . ,. . - , ... tj • j , . . Igostoljubni hisi v gorniem de Prizadevanj' gasilcev mi re- V i , - ' t • i- ilu newvorske države, sta sevalcev je bilo z Lilian. ()pja. V skrili i >ta iineh z ženo štiri stotake ki sta jih zbrala z .največjo muko, da bi plačala del dolga. zdaj je Še ta trdi , - - . novemSbra sta se namenila' vpepel jen. temu izognil tako. da si je kon-'gospodar in gospodinja, da sto-1 prihranek Najboljši prijatelj v nesreči vam je: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDNOTA B R A T S K A, D E l. A V S K A PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do I 6. leta starosti. ČLANSTVO: 50,000 PREMOŽENJE: $7,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave., Chicago, 111. a pošiljatve Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V Jugoslavijo: Zu $ 2.50 $ 4.85 $ 7.20 $11.60 $22.50 $44.50 Din. Din. Din. Din. 100 2UG Hi H) 500 Din. 1000 Din. 2000 V Italijo: Za $ ....................Dir 100 $ 12,— ....................Lir 200 $ 21».— ....................IJh 500 $ 57.— ....................Ur 1000 $112.50 ....................Lir 2000 $167.— ....................Lir 3000 KER SE CENE SEDAJ HITRO MENJAJO SO NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Za izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinar-jih ali lirah, dovoljujemo to boljše pogoj«. NUJNA NAKAZILA IZVBSU-ŠJEMO PO CABLE LETTER ZA PRISTOJBINO fU—' ' SLOVE NI C PUBLISHING C Q M P A iN T CPU VEL BUREAU) 216 W. lftth ST. J. K1W YORK 1 f me "onikala'^. — Ali so kaj la<"ni— me je vprašala gospodinja. — Xaj pa tole kapljo pokupijo, — me je silil med jedjo gospodar. Tako pretirano ie-ščenje mi je bilo strašno neio-dno. Iz zadrege me je rešila domača ličerka, izredno lepo i;t in živo dekle, ki je študirala za učiteljico. Nasproti mene je sedela in me nenekoma opazovala. Tako natančno opazovala, da so me njeni pogledi zmedli in naposled že nisem videl, kam pogledati. — Lepe zobe iinas, — pravi slednjič. — Koliko si dal za-n je * So pa še nekatere slovensko družine v Ameriki (malo jih je sicer), kjer morajo otroci vikati stariše. Poznani zakonca, ki imata sedem ali osem ojrok. Vsi otroci govore slovensko. In vsi, ra zen najstarejšega, ki mu je o-semnajst ali devetnajst let, o-četa in mater po stari slovenski navadi vikajo. Tudi najstarejši pravi materi "Vi", oče tu pa "Ti". To se mi je čudno zdelo. Odkod ta razlika! Odkod ta izjema Nekoč pa vprašani očeta, kako da je to. — Vidiš, tako, — mi odvrr.e. — Z ženo sva vzgojila otroka po naši stari navadi. Pri nas je tako kot je bilo v starem kraju. "Stariše je treba spoštovati. Odkar se otroci zavedajo, jima z z ženo vbijava v glavo deset božjih zapovedi, posebno pa četrto. Lani sem pa najstarejšega vzel s seboj na piknik. Tako je bik> vse veselo in prijetnp, da sva proti jntru pri bari bratovščino pila. Od ta krat me seveda ne vika več. GLAS NA BOD A**—New York Tuesday, December 13, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY / IUXAc* Kuri&IVh*': Sfiiiiuijala -*«■ |«*«l |»»k«»-iwliMiut. Siiim-«' «<• je f«*«kel»-l«» im |*«zla«VniJi in |kw> brv nib kli/ifa. kitk uink m- y tu |« 1 in uj«-l tU'ii v »Vftlr lat«*- tuo j«- -j»r*-nilj«-* aikt- t»-r oasnjivo jijilt |*iplial v -^ ^ fnovino. Kdor ga hp-(iče naročiti za svoje^ val spanju. «la '*-«» |*ol«.žiii rak«-v na «lni^ova.j \- k«"? na M<»lu mmWh lisico, 1» /ji mrl za v-«- in združil o« 1st ti pil i za -j*ar iioraktn ter je n^la njegovim ^tirinirr.mm z \* lav« l«r i« \ - *:« /. nju « li-taii na milila, kakor bi liiliLnrfinljt>val!«v edo-| *ekuiHi. I ud: v marsikaterem - , . ' . .{sin je te (lui >tikal po stari skrinji v jmuMi-i.šju in j.' pri tem na-. 1 d« bel. zau čatt-n za- Tu bi nam I rili lahko -tari Ki-[vit«»k z napihnil: 4*\lŠj« mu dr- - I' ,tajei za \-zor. kajti *l»: "«• ža\Hi mu tožilcu v Florenei.*' V. H' U^ICiMI i . . k«* -«» »-viij«- <|nevt- «|«*li'i v •» Siti p- l»il I;i raJovttlen, delm*. P. \V. Wb'tf j.- }>r!nt- kaj \v*4.uje ta zavitek, d-'l j---t l j/. Kitajske -'HkH'i m«. :/. .*! tmkoj u:i lilijo in ^a lal «►»!-t• let i" |.rnI najini -ti tj n?. ki preti v riavzn«"-no-t (e»t;u ja t i ^ Ije, to lahko stori. — 4 j Naročnina za s t a r i p ^ kraj stane $7. — V j 4 (talijo lista ne posi- ^ ^ 1 jamo. j«- t-} -irn«» ptotK^tl. k;ik• > !♦* !*i!i !it*ki vojni dolui\iti*lji. tla (Mistati v krafkem čjisu mi Žili v- mi. tla «*iit!tu triwl-jt v -u h ti i u iimc]i«t*-ui ^niMivju tH»!»t v mi-ieali Narave. Kako za«'i\kal ptič; kakor jM>tior**l -t* pola^ttiua zamira živet* za živ-je vr^el ua luiilio. ki -e je o- - at in v-e to -t- znova z li tini, smiljtva in iii«*tlla prikazala KriMiK it* j«- velika uganka!*" m ti golimi vejami, in vrata j«' dejala ona odsotno, kakor l»i mrtvašnice -t» li ui>kr1ala, s«- |M»«xi\at jiila -jtina - -t4»««j. ko je vanjo irn*tuir. ki -t* j** "KaJco je v-«- t«» v«-lik<». Zii-mudii pri kop^u ju jrrr»ba. int»taiit» in t •tulilo/* obrnila (htraeje bibt tiho in mrtvo, k meni. "Ta |n»veza!i«ist. Atom lie easili je preletela brezoMa«*-1 je inh iM-n od atoma, a ee kak no nt4»o vrana. Pin-a-i j*- «fi u«l ojn*-a. o-lpa«le in zrase nov. bala - perutmi. Mikala jjlaro;<'lovdi |*a je kakor fijnira. K<» na levtt in tli—no in ee je za}ia- o^traln. ira vržejo nti sm -zila t'Uiveka. je zakrakala in -e t išče, kjer -trohni 'n nrkt»li ve/-ftr^uala ki t reje naprej. mu ni dano jrledat teira kra-^- ptikimal s -vojo p|eš;ito !*lav< fz zvoniku -m- y t"ul<» tikta- nejra paradiža/* j svojcem umrlesra. -t* tibmil in kanji* nihala pni uri. Počasi in Pt»«rlt tla I -em j«». Stnuela jejotlšel . enakomerno je delalo črk. črk.'ti m travnike in njene ja*-n«- -ivej Zaškri|ralt <► tiho opravili -vtije kladrvo udarilo |mi zvonu, je lN»Uro je ^letlala tja. nato pa tlelo. )Kitem so se razšli, kole* ie zaškripalo in zastokalo, j je stopila k meni ter me rahlo. 4*K«U» je človek, katen^a ste škiijič vje j<» zacriLHo in začni j nekam zaupljivo vprašala, -e je jek. jt k živega bitja, ki; "Kaj pravite, kako je to za- je vprašujree ozirai pr.iti via j ttaii. kakoi bi k«*«ni čakal. Ta-' tli |M»j£rel«ri -ti (»ostali čez čas! . i n« mit ni. I, iokaJo«'*a ž.ieka !<n',! k,rnr"'m razd.-Ht v * tm'na .1 It!" tiari na tairš« n nač"?i. t ud na je ni tej uri tudi n itanč nost. - katero jt« iztlelana. Xje <» tua- /ji kontih dedi če \ irm t?t«naiji. nd \>eh teh mož. ki dn ■ e /t'Jje v t fliič; i n; ob!i k jih obtožuj'. pa živ? »arno tu premeiiira za la<: tulil« je. '^»J4 - svoje pr?k«e jtnUm, k<», b NnŠ- nomr lue ure «»T*4»ee jo 'j** p,%ital mini-trski pr<-ti-^*dnik. > š»- dale«" ni^«> tak«» t«h"ne T »t «"-«- silila U ^rohu in -jHucn t»et* j«> jt-ujt-l za rtifcav t»-r j«, tako držal. °l«u-til. \*«*k«»lik<» |H»ziit-j«- j*- nxvi |Mikt>f*al!škiiiii vrati prikaza! eerkovnik in Ijiulje -ti -i pt.i«* |H*tav;tli. "(indo!" Prišid jedo bc-ev. poiskal z očmi naj starejšega moža. -topil k njemu ter mu pošejietal na uho par bti-t d. ouletlal rakev in jamo. pa je bi! v zavitku dva*.aj-t • d« n. Italijanska javnost a ča--t»an; d«»lir [»r'»t!. k' ini n* 'K:| z napeti»-t j»>, U-.J-tto pre- jVfiiio. kako konipheiir;iiiib ;i|»i- vo«lj;i \ I Jt- i »t i ik«- vojn« ! f' i 11 — t I". iskl avo. tovori na pleč-ih ojrronino t«*žo. Hriit i}ot 1 nama j«* padal strniti k Pe-niei. Bukovje v vozilu. -« katerim je bil fioraseen j bil<» j^olo in |»oklavulio. kakor bi se srimiovalo ^voje -kromne vnanjosti, smrečje pa -f j«- -kljubilo, -e pote^niilo va-k«-kor 4ii f»rif>rav|jalo na /iiir-»lai t"a-, ki jt> bil blizu. Wru^H Pesnice se j*-t\'ila |Km| nama kakor ua nemopot'i' načine zamotan srebrn psi^. Ob nji »n ra-de jtlše in bnvti. ki so (Mileti |»eli * svojimi fKiiiosnimi kronami uspavanko leni VfMli. katera j« «l«*lila «»i»širiie travnike na dve neenaki poloviei Travniki -o bili tihi in «lol^r>-častii. Trava ua njih je <»ru menelri in krtin.ie j/i je prekrilo. le tam pa tam je motil mir klokot votle, k: i»- šum« la čez za«|K»re pri mlinu, ležečem kraj velike cesti*, ^e zaletavala v mlinska kolesa in jili <1 i»vje vrtela. Tit in him je šel jmi c --H o-amel popotnik, culo je ne-M«1 ii*i rami in m* opiral trdno na ualieo. v. zemlje pa je dihalo >tran Kojra ! .It*, ali mi ni?** "Je!** sem ji tlejal. je h-ftota. Bo^ je v-1*, kar je o-kro^ na-. Bo«r diha iz sleherne rože. šepiiV izsleberm* rastline. Kaj bi na^ sicer vezalo na zemljo, če hi nam vzel; še te^a l»o-. - * * I hi. to Že.*' jf dejala. "Ali hotela bi "\"t olo so se pri kazali ljudje, razvrščeni v sprevod. V sredini -o nesli mrtvaško kr-to. fflavc 'jm -o jim videle k zemlji, kaktir bi jim jih tiščala k njr nevidna teža. Sprt daj je -«-l križiir. s peva-joeim jrlaKom je umlil. in oni so mu otl-fovarjali. Za kr-to je lezlo nekaj -žensk - črnimi ru tami na arlavab in ena izmeti njih -i j** brisala oči kakor bi jokala. Vwe je bib». ko |»ri t»bi-rM.'nitn |H»«rrebu. le zvonilo ni m tlubovn<*}ra gospotla ni bilo zraven. »Stopila sva za sprevodom. Sveže izkopana jama je le- nekaj čudnem, kakor -vinec'zala tJi starejšem trroliu. ki je VA2NO ZA NAROČNIKE INilcff naalwTB je mvldno d« kdaj Imate plačano naročnino. Prra Aterilka i«.uitn, mt-*e»-. druM dan in tretja pa leto. Da lian prihranite n«*iM*n*bn«*Ka dela in atroftkor. Vaa prosimo, da aknfiaU naročnino praTofiaaati poravnati. PoSljite naročnino naramoat nam ali Jo pa plačajte naiwnui sastopnika t Vafem kraja ali pa kateremu lamed UHtopalkoT. kojlti imena so tinkana a Malimi črkami, ker ao npra«i-fenl oblakatl tudi druge uaaelMne, kjer je kaj u9b rojakov naan-lj«-ntn. Zastopnik bo Vam Izročil potrdilo sa plačano naročnino. CALIFORNIA: Kan Franciaoo, COUJKADO: PiMblo, Peter Culi«. A. SaftlC Waiaenbura ML J. INDIANA : Indiana pol ia. fr. IIJJNOM: chk-aco, x dorrx». Jollet, Jennie La Halle. J. MICHIGAN: Datirali, Ud MINNESOTA: Oonfla, J. Lvanato OHIO: JBarberton, Frank Traka Cleveland. Anton Bobek. Orna. Ear-Itfif, Jacob Reanik, Job«« SiapniV Glrard, Anton Ncsoda -Lorain, Loula Balant, John Kumie Yoonsatown. Anton KI kali OREGON: Oregon City. J. KoMar PENNSYLVANIA: Beaaemer, John Je mi kar Brongbton, Anton Ipareo Conaaaangh. S. Ptaumw Oorerdale In ekottca. Mra. It Export, Farreli. Jerry Okora Foraat City. Hrth ¥■■!■ Fr. Blodnlkar Oreenaburg, Frank Nnvnk Homer City, Fr. Midway. J«~* Pittsburgh Steel ton. A. Hran Turtle Creek, Fr. Went Newtoi WISCONSIN. Mitwaukee, Weat Allfa, Fr. WYOMING: Rock Sprlnga. fKikopali?" s«*iu vprašal žensko. ki jt* ostala š<> na jrrobu tt*r t>pazovala. kako j«- jrroluir metal mi rak«*v zemljo. Plaho me je r>oirIe«lala. Oči je imela rdeče <»d -olz. trepalnice zlepljene skupaj, veke pa vn«te in nabrekle. "Moj ^tče.',, je odgovorila. "Bo^- -e jim smiJil čez dušo. in jim b<*li milost I jiv sotlnik. na onem k vetu! Bili so oibei irski siromak. Niti toliko niso imeli, da bi lahko plačali irospodu pot tu Sim. Jaz pa ^. v sleherni veji, v sleherni slamiei. Xarava ga je polna. Le človek ga je izrinil iz sebe t* r ga pritisnil za oblake, da bi ne čul veoveda-ti, naj if>e ne veseli spoznanja. Za*kaj ono nosi sebi Ixileeino. ki je neutešljiva. In povedal sem ji Izrek, kakršnega je najti ti*di v Pismu: "Blagor onim, ki verujejo, ne da bi videli." MINISTRSKI PREDSEDNIK KIRURG. Ministrski predsednik Rode-zije G. M. HugginK je obeneun naj.spretnejši kirurg svoje dežele. Iz Salisbury j a poročajo, da je osveča ra-zen političnim »zadevam vsalk dan dve uri kirurgičnemu delu na kliniki v Salisbury ju, ki je olbenem aije vod^. Po jutranjem ztlravniskSem delu sleče svoj beli zdravniški plašč, da se spremeni v državnika Rode-zije. Izšolal in izvežibal se je v Londonu, potem je bil zdravnik in kirurg v Jmsni Rode-zi ji. Ker tam dobrih zdravni- H*««iit,j«i»t«,'»%,j«ii*,m'u i!i;:!oii|| (|iiiiiitT|) atiiiiiii-,1on Kiliot" spada meti mojstrovine svetovne literature. 158 strani. Cena 75c. *l.\RKO SKNJAMN, SI.OVKNSKI KOBINSOX. .. MAIKUINA ŽKTKV. 310 »Irani, t'enn -...........- ZuiiiuiiTii (Kive^l iz kt*i£:i žlvljt-nja. MIJUiM SKtfcM (par kraanih črti« pisatelja Meška) ................................................... «.>c M Zot MILIJONAR BREZ DENARJA, spisal C. 1'hil lips Oppenbeim. 92 strani. Cena --------------- I»o Bkrajiitvstl nn|K*t rtxnan iz uiutieroet:a življenja. < »| n telili«" i in je znaui au^le^ki ro-ani)|tl9ei' |>ozuan po <-elem svetu. ŠALJIVI SLOVENEC (Auton Brezovnik) Zbirka najboljših kratkočasnic iz vseh stanov — I'Dl' strani.........5(» 75 ^ MIMO ŽIVLJIilNJA, C: jvan Cankar. 230 sir. Cena M MEH PAHARJI IN ZDRAVNIKI Spisal Janko KaC. 1U» strnnl. Cena........60 MOŽJE, spisa! Emrrson Hugh. 209 strani. Onal.5l Zanimivo dolu, ki ln> noijnld vsakemu člt«-tflju. 1'revtMl nrav nič ne zaostajs za origi-nalom. MRTVI ««STAC ......................................................35e AGITATOR, roman, spisal Janko Kersnik. 9» ■trani. Cena $1.00 Kersnik ji- |x>1ptx Jurfl/n naš mijliolj |>oljii- den pisatelj. Vet* del. ki jili Jurfič vsled btn lesni In umrli nI moRt'l zavriiti, je Kersnik ns(>ešiio ilovrnll. MA«iUtor" aed •»U>«o- ra najboljša tlela. ANDREJ HOVER ___________________________________59« BELE NOCI, MALI JlNAh, spisal r. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ------------------------------- .60 Kratke (»ovesti iz življenjepis pisatelja. To m> prva književna dela r lavnega ruakeca romanopisca. BEATIN DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena -------------------------------------— Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoC edina £euska, ki se je koncem prej-Snjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELGRAJSK1 BISER ---------------------------------------»c BOJ LV ZMAGA ------------------------------------------ CVETINA BOROGRAJSKA ............................45« CVETKE (pravljice za stare In mlade)------------— 30e DEDEK JE PRAVIL (pravljice) ----------------49« DEKLE EUZA, spisal EdraonA de Cnnconrt, 112 strani. Cena .........-.....................----------------- .40 ConcourtoTa dela so polna Ones in zanimivosti. slasti v risanju snačajer, čijih nekateri so mojstrsko podani in ima človek med branjem vtis, da posamezne osebe sedijo eraj njega in kramljajo f njim. DEVICA ORLEANSKA ____________________________59« DVE SLIKI, visnl Kaaver Meik«. 193 atvnnL Dve čtrlci enega naSlb najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" in "Starka". Obe sta mofsterako aavrSenl. kot jlb more savrSiti edlnole naS nefno-čuteči Mefiko. elizabeta. hči sibirskega jetnika____ 35e Mc M .ja fra dlavolo gospod fridolin žolna. Spisal Fran mu- flnakl. veselomodre humoreske, 72 strani kmečki punt. spisal an^. fienan Zgodovina nafiega kmeta je agodovlna neprestanih bojev. Bojev s Turki ln grafičakl. — "Zadnji kmečki pun t" Je mojstersko opisal alavni hrvatski pisatelj šenoa. Krasen roman bo sleherni a užitkom prečita1. kraljevič in berač_________________Me krvna os veta (povest is abruikUi gora)__89« la boheme. Spisa; h. Murger. 402 str. Cena...99 Knjiga opisuje življenje umetnikov v Pari-Knjiga I« svetovno znano del«* listki. (Ks. Mefiko v. 144 stran! ............ .99 mali klatež (spisal Mark Twain) ____________79« mali lord, spisala Frances Hodgeson Burnett. 19s strnnl. Cena ___________________ m Globoko zasnovana povesi o otroka, U gane odljndnega čudaka. Deček je plod ameriftke vzgoje, ki ne posna rallk med bogatini !n reveži, pač pa sna razlikovati le med dobrim Igralec Spisal F. M. Dostojevski 265 strani Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, po-kuša na vse mogoče načine, spletkari, doživlja in pozablja, toda strast do igra-nja ga nikdar ne mine. Cena 75c. Idiot Spisal F. M. Dostojevski TBI KNJIGE Nad 600 strani Krasen roman enega najboljših ruskih pisateljev. — Opis mladeniča, ki je imel že v najbolj rani mladosti nagnenja k nenormalnostim. Opis je živa" hen in ne utruja kot nekateri drugimi romani Dostojevskega. Cena $2.25 NA DEŽNA NIKOLAJ A VN A Spinal V. M. (iaršin. 112 strani. Oiu ......... Junak' romana Mti«lijr» in tavajo skorf temo življenja. Vzbujajo se kviAku. a uredi J«»1M omn^ajo. NASA I.ETA. spisal Milan 1'ueelJ. 125 strani. — Ona vez..............70 Bros............. Knjiga vsehiije dvanajst |n»vestl ptantelja Pu-Kljn. ki ji- {Mizual diLAo dulenjskesa kmeta kot te ujalokdo. NADEXNA NI KO LA .I A V N A Spisal V. M. Caršin. 11- strp.*«!. Cena ---- Junaki tcjja romana blfidijn in tavajo hkosl temo življenja. Vsinnjnjo se kviAku. a sredi I»ota omagajo. NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................... NA RAZLIČNIH 1'OTIU ........................................ It M M .It M M S tiri sanimlve Črtice nafieca priznanega pisatelja. malenkosti, spisal Ivan Albreht 13» strani. KAKO SEM SE JAZ LIKAL, spisal Jakob Ale-ševec. TRI knjige po 15«. 18« in 114 strani. Cena ------ M vsak zvezek. Vsi trije........1.5« Pisatelj nam v teb treh knjigah opisuje usodo ln življenje k me takega fanta, ki so sa starlit poslali t Sole, kjer se je vzdrževal z lastnimi sredstvi ter adaj lažje, zdaj teije, lezel od iole do Bole ter si slednjič priboril ▼ življenju mesto, po katerem je stremel. Knjim ao pisane živahno. Ob filtanju se bo moral Sita-telj večkrat od area nasmejati. KAJ SI JE IZMISLIL DOKTOR OKS, spisal Jules Verne. «S strani. Cena _______________________ .45 Menda ni bilo pisatelja na svetu, ki bi imel tako1 živo domišljijo kot jo je Imel Francos Jules Verne. In kar je glavno, skoro vse njegove napovedi so se vresničlle. Pred dolgimi desetletji je napovedal letalo, subm&rin. polet* v stratosfero itd. ■ I ' • '• • ■• ' - ■ ' NOVA EROTIKA, spisal Ivan KOZMaN. Trdo vezana. 115 strani. Cenn .................................... Knjiga vsebuje "iuisll. ki so se rodile v človeku v prvih letih svatovne vojne". I'ESMl V PKOZI, spisa« CHas. Baudelaire. 112 strani. Cena ........................................................ Verna slika pestrega vellkomestncga življenja ln spominov nanj. PINOVINSKI OTOK, spisal Anatole Frane«. 282 strani. Cena ......................................................- To Je satira na francoske pretekle ln sedanje razmere. V tej knjigi je slavni francoski pisatelj najbolj drzen in brezobziren v svoji zabavljicl. PLAT Zt ONA, spisal Leonid Andrejev, 131 str. Cenn .4« Poleg naslovne povesti slavnega ruskega pisatelja vsebuje knjiga fie dve, naareč "Misel v megli" in "Brezdno". PARIŠKI ZLATAR .............................-.............. POŽIGALEC ---------------------------------------------------------- POSLEDNJI MOHIKANEC ...............................*tf PATRI A (povest iz irske zgodovine) -----------------M* POVESTI IN SLIKE, spisal Ksaver Me&ko. — 79 strani. Cena --------------------------------------------— Knjiga vsebuje tri povesU naSega priljubljenega pisatelja, mojstra v opisovanju. Njegov slog je izrazit, njegove misli so globoke ln mehke. Posebno ženske so vnete za njegova dela. _1> PRAVLJICE. Spisal H. Majar. Izbrani iz prostega naroda. Cena ..................... praprečanove zgodbe .............—......... PRIGODBECEBELICE MAJE, trd. vez.-----L—f PRVIČ MED INDIJANCI. Povest izza časa odkritja Amerike. Cena ................... M revolucija na portugalskem------ RDEČA IN BELA VRTNICA ----------------------»•» PTICE SELIVKE, Rabindranat Tagore. Trda vez. 84 strani. Cena ..........................................71 Prgeovorl, eseji in misli slavnega ladUfeke-Igu pisatelja. Student naj bo. — naš vsakdanji ' KRUH. spisal F. K. Finžgar. 80 strani. Cenn M Nad mojsterskl pripovednik nam nudi v teb dveh svojih delih obilo dufievnega užitka. PRAVLJICE, Košutnik, II. zvezek. Cena.......71 PRAVLJICE, H. Majer. Cena ................ Jf turki pred dunajem ...........................n« TATIČ, spisal France Bevk. Trda vez. M str. .1« Na S 1 zboren primorski pisatelj nam daje v tej knjigi dve povesti, ki Jih je posvet*1 «*oJt materi. TISOČ IN ENA NOČ, s slikami, velika • izdaja. Bros. 3 knjig©. Cena ______3.25 Slovenic Publishing Company 216 WEST 18th STREET J ^ 1" :"n ... t . . YORK, N. Y. wBXj7l B B O 0 A"—New YorS r ^ Tuesday, December 13, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY SI EHRR NI::::......g.......:::::::...... »opbvčasih greši. NAJNOVEJŠA ANGLEŠKA BOJNA LADJA . J ROMAN IZ ŽIVLJENJA ZA "GLAS NAHODA" PRIREDIL I. H. "Moja beseda na to, deties, za Silvestrov večer, bom od fevoje knežje nagrade — $-evK*la>, če jo taikoj dobim — stavil petdesetak m upam, da bom dobila saj sto mark. Potem pa bom priredila Silvestrov večer: kifcli slanik, dunaj-lke klobase, pečen jak — ej, eline ae mi že cedijo. In vse bova zalila s punčem. Gunter, Bog mi nakloni, da zadenem v loteriji kako majhno srečko.'* Ouriterju «e zategnejo ustnice kn »mora se obrniti vstran. Zopet z vso silo čuti svojo revščino, da ne more svoji sestri nudili boljšega •življenja. Gunda zamišljeno gleda« pred se. O, dobro ve, kako hudo je njenemu bratu. Gunda pograbi « p i-sulnim strojem napisane liste, si »na glavo po strani potihne čepico in zakliče fbratu: "IZ Bogom G-unter. Kakorhitro n»ogoče, se vrnem" Brat se strese iz svoje zammljenosti. "Počakaj, najprej bos še pila čaj in malo jej, drugače boš «e omagala." In trdno jo -drž*, natoci čaj, ki 'ga je že prej skuhal in je ne iapusti prej, dokler ne poje obloženega kosa kruha. Gtrnda se pri tam veselo smeje, toda brat opazi, da so nje- J ne oči zaradi njegove ^rtmosti rosne. "Nikar ne .4crbi, Gunda, ako ne dobiš denarja od tvojega naročnika — pečenjak 'bo." vseeno dobHa. Sam ga bom preskrbe!." Sestra ga presenečena pogleda. "Ali si v loteriji že kaj zadel?" "Ne, ampak svojo uro sem zastavil," pravi votlo. Gun da se prestraši in prebledi. "Očttovo uro? 0*i. Gunter!" "Pusti — saj jo bom zopet odkupil. Jutri morava plačati najemnino — tudi premoga je treba, da- morevar s^j nekaj naji-nih krasnith sob razgreti. (Sedaj pa pojdi, Gun*la; bom ze vse pripravil za otrhajaiije Silvestrovega večera." Sestra mu pok ima, vzame zavitek in bratu poboža roko. "Na svidenje, Gunter!" In Gunda si misli, ako ji pečenjak ne ibo ostal v grlu, ker g» :bo kupil za denar, ki ga je prejel v zastavljalnici za uro, ker ve, kako mu je hudo ločiti se od očetove ure. Naglo steče po stopnicah. In takoj za njo tudi Gunter gre iz hiše, ki je bila last go-«pe Pluske, pri kateri .sta si najela dve sobi. Tanko suknjo lesno ovije oikoli svojega vitkega telesa, kajti ob praznem želodcu človeka rado zebe KRETAJNJE PARN1K0V SHIPPING NEWS 14. decembra: New York v Hamburg Rex v Genoa 1«. decembra: Queen Mary v Cherbourg 17. decembra: Paris v Havre 21. decembra: Hansa v Hamburg VSE PARN1KE in LINUE ki so važne za Slovence zastopa: _^——— SLOVENIC PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18tb St, New Vork, N. V ZB. de«*enil>ra: j NormanOle ▼ Havre Nova angleška bojna ladja "Ark Royal", ki jo bodo uporabljali za prevažanje letal. Veljala je 16 milijonov dolarjev. GOVORJENJE V SPANJU. Joana Werdtr se pelje v elegantnem športnem avtomobilu po »berlinskih ulicah. Bil je Silvester in hotela je še nekaj nakupiti za domačo zabavo. VWtavr se pred neko knjigarno poleg velikega bančnega poslopja v zelo obljudeni ulici, da sprejme delo, ki ga je njen oče naročil. Iz avtomobila izstopi s samo njej lastno športno gibčnostjo in elegantnostjo. Vrata avtomobila z«pre in gre proti trgovinf. Teidaj pa ji za-tane korak; kri ji otrpne v žilah. Iz nasproti stoječega poslopja se zasliši veliko vpitje roi klici: "Držite ga! Pomagajte! Policija!" In že se odpro velika dvojna vrata Naglih korakov priteče iz poslopja nek moški, skoči na motorno kolo, ki je stalo olj hodniku in zdi rja, se predno so prišli razjarjeni zasledovalci iz -bančnega poslopja. V nekaj trenutkih j* izginil v veliki gnječi prometa. Joan i se tresejo kolena. Vse se ji v krogu vrti pred očmi. Kot iz daljave ji dene na ušesa klici razburjene množice. Joane se tfkoro polo* i omotica. Mož, ki je prilbežal ^kozi vrata banke je drzsl revolver v roki "m je bil brezdvomno bančni ropar, je bil nekoliko poddben njenemu očetu. Joana stoji kot okamenela. Kamor je pogleldala, povsod je videla kričeče ljudi. Okoli deset ljudi obkoli majhnega, z rokami živahno maha jočega moža. Nevjlbrž* je Ibil bančni uradnik. O vsem tem £a Joana ^koro -ne vidi in ne si "uši ničesar. Divje drve misli po njeni glavi. Neprestano stoji pred njenimi očmi po-ddba beečega moža. Pa vendar ni moglo biti res: i»e! To ni smelo biti! In njene misli se k rčevito oklenejo podobe njenega očeta, podobe bol€4mga„ starejšega moža. Od kdaj je bil zmožen tako rutglo teči! Od kdaj se je oče vozil z motornim kolesom? Vse to je neumnost! Duševni strah. Samo nervozno se je prestrašila. Prestrašila se je, ko je nenadoma zagledala moža bezati. . Joana je »lala blizu ir. je navslic njegovi naglici natančno videla poteze njegovega obraza. Misli se ji se vedno pode po glavi, ko brezčutno stoji v množici, ki se pogovarja o dogodku. Naerikrat pa začuti Joana, da se je poloteva velika slabost. Obrne se k svojemu avtomobilu, hoče se peljati domov, očeta mora videti, prepričati se, da vse to ni res. Že stoji nekaj korakov od avtomobila-, tedaj pa ji nenadoma odpovedo noge in zopet se ji vrti pred očmi. Joana bi omahnila, ako je ne bi Gunter Bertram, ki je na#k> priskočil, prijel. Gunter je bil na potu v slaščičarno, kjer je hotel svoji sestri kupiti obljbijeni pečttijak s svojim težiko pridobljenim denarjem in je prišel na kraj pustolovskega dogodka, čegar priča je bila tudi Joana. Toda govorjenje in mahanje z rokami ga je manj zadržalo kot Joanfna postava. Tako je opazil, kako je nenadoma prebledela in se opotekla ter je še pravočasno priskočil, da. jo je obvaroval, da se ni zgrudila na tla. Sedaj jo drži s svojimi rokami. Za trenutek se mu do-adeva, da mu ;e &roe obstalo. Bližina tega čarobno lepega liitja, ki se cm zdi nadnaravno lepo, ga popolnoma omami in jo pritiska k sebi mnogo tesneje, kot pa je bilo potrebno. Nato pa ae nemirno ozira dkoli sebe, kam nag bi omedlelo Joano nesel. Ofetia nribMnjtt) Ali v spanju res izble'bctaniO stvari, ki bi jih v bdečem stanju svojim najbližjima za,mol 'čaiif Cela pokoljenja šaljiv-cev so žrvela od te teorije in dajala poročenim -moženi, tla so v spanju izgovarjali žeiBskti imena, k t niso istovetna z imenom ogorčeno prisluškujoče gospe soproge. Znanost je vprašanje o govorjenju med spanjem preiskala in je dognala, da ti šaljivci pretiravajo. Res je, da imamo v spanju po-•gostorna pogovore, toda njih vsebina je nedolžna. Stvari, ki jih človek v budnem stanju prikriva, ne izdaja, kakor so pokazali številni poskusi, nibi v spanju. CHo v hipnozi nain uspe le redkokdaj, da bi kakšnemu čiovelku izvabili kakšno skrivnost. Tako pravi vsaj francoski raziskovalec dr. Calmenge, ki je pred ikratkim izvršil vrsto po?4kusov v tej sniieri. Pogovore dvajsetih spečih poskusnih oseb. ki so mu bile na razpolago, je posnel namreč na gramofonske plošče. Res je ostala ie ena izmed teh oseb nema, med tem ko so ostale v daljših presledkih 1k»1 j ali mani razločno govorile. F/na.vtf o-eb je izgovarjalo poedi ne, komaj umljivejhiUkega žaronu.ta. Toda taks trdile so, da bo lačne ali žejne, ena je z reci tiral a šolsko pesmico, dimga j«* poročala o nekem oibk^ku v gledališču, ki je bil nanje napravil j>o vsej priliki velik vtBfc. O kakšnih iisdi-skretnostrh "m tajnostih ni bilo nobenega govora. Podobno je po mnenju dr. Calmergea v> proslulim meseč-ništivom. Ta bolezen je po ugotovitvah francoskega razisko-vialca v naših dneh prišla iz mode, menda zato, ker današnji ljudje niso vpč tako romantični in zasanjani kii-kor nekoč. Meseeništvo 'i odpočijo in zdravo spanje zahteva vsaj 50-ikratno spremembo položaja v eni noči. Mali Oglasi imajo velik uspeh ii MUHASTA STRELA. V Revalu so imeli nedavno nevihto, med katero je strela udarila v neko- kmečko hišo. Skozi dinwiik je prišla v kuhinjo, omamila pri ognjišču sedečo žensko, razbila dno od lonca na ognjišču, vrgla oglje iz gorišča in planila v bližnjo ^hramlbo. Trnn je oplazila in omamila ml-sdo dekle. Potem je ušla skozi okno iz hiwe in tam podrla na zemljo delavca, ki je dajal opravka pri nekem stroju. Strela je stroj jx> TK>hioma razbila, delavec pa se je samo onesvestil. . Jo——mu i ii ■I'iiiUMii III II ■ milil milili iiiiihininnmniBCTi 4 po sebe. odlomke bese*l. druge so imele daTjše pogovore. Kar so pri tem rekle, je bilo nedolžno in vrs»kotenje, »kolikor si moremo le imislitii. Razgovarjalc so s<* na y»rimer z znanci o vremenu. ZA JESENSKO IN ZIMSKO SEZONO IGRE ni primeri so tsiko redki, da se dogajajo vsakih -»leset let. Golila j enkrat. Dr. Oa-1 merge je v ostalem raziskoval tudi razne leg<> med >panjem. Poskusne -našajo s trdnim in mirnim sj>a-njem, spremenili v enii noči svojo lego 30 do 45 krnt. Xo-1 l>ena izim^l teh ose(b ni cKtala dalj nego 50 minut v istem položaju, j>ogostoina jo je spremenila že po desetih minutah. To neutrudno "valjanje" ki bi ga drama t 4. dej......... JB$ Semenj r EUcbmoDdo. 4. Prepeluh, narodna pravljica t S. dejanjih ................... .45 T-Bww sajoe mm Miklavier ?e-i«. Mladinska lsra s petjem w »■ dejanjih-----------------M K. D. K. X>rsma w 3 dejanjih s predigro, (Čapekj. »<*.____45 Bsvisar, B. dejanj, tras wbi____71 Vrtinec, drama r 3 dejanjih _______ .45 b krii In sssksSs. igrokti » 5. d^anjlb----St 5- wr. Pa IS ietik. 4. dejanja______M 11. sr. Zaorsvljivee.............M 12. ww. Skopuh ................. M MHn Uodekih leer: t. snopič. Mlin Md mriK Bv. Nsfta. Me....................M la. saoplč. Vestalka, Smrt Marije DerWe. Marijin strak________M 14. snopVL Sr. Baitjan. Jnnaftka deklica. Materin blacaslav ....... Ji 15. aoiM. Tnrki Fakjala la Nete "ifarijfcneea8* KNJIGARNA MGLAS NARODA-'m 19 ST., NBW YQKK FILM JU JE ZDRUŽIL. V" ok«>liiiščiiiah, ki pšo celo za Francijo nniavadne, se je neki Anglež, Robert McOulloeh poročil z neko Francozinjo. To dekle je iskal štiri leta tako rekoč kot podobo svojih sanj, potem ko jo je nekoč videl na filmskem platnu. Seda j je mlada Francozinja odpotovala s svojim moŽPin na Angleško. Nekega dne je bil McOulloeh v Londonu v kinematografu in je tam olx'udoval |»osnetke iz francoskih pokrajin. Fi-lm je kazdl tudi nekoliko prizorov iz Rouena, -kjer m* je vršila ljud-vsl«i slavilOKt. V enem izmed prizorov je stala v ospredju rmladenka in se nasmehnila gledalcem. Tega nasmeh I jaja in dekletove poe Amrh ž ni mogel pozabi tli. Odločil se je, da 1k> "dekle po'Hkal. Z velikimi stroški je dosegel, da so mu po tem prizoru na pravili 'kopijo in s to kopi .jo je odšel v Rouen. Tri leta je potoval k Vsaki tistih ljudskih veselic v francosko libTKto. potoval je s podoibo svoje izvoljen- ke v srcu in v žepu po ee bilo odločilno za vse njegovo nadaljnje življenje. Xa c0 dogajale najbolj krvave tragedije. Najhujše je pa to, da so .cele črede levov zapustile meje I Krugerjevega parka. Ker zu naj njega ne dobe dovolj "hrsi-1 n°. so postali nevarni potni kom. Vožnja v. •avtomobilom, med katero srečaš leva, dan«s ui več tista idila, kakor je l>il«> •prej, ko so potniki t«• tu živalim metali kI; išči re ali pa jili celo bo*Aili. Pred kratkim je neki avtomobilist potoval v Kudu-vajf» v Južni H«Nli z ji. 50 km od m«*sta j" -rečal skupino levov. ki >11111 je zaprla |M>t. Kne-ira je ustrelil, tfula druge n;«-boje je imel v koveegu. t;iko da puške ni mogel ognal proti živalim, pr«--drl njih či+o in začid bežati na vso moč. Jjevi pa niso bili nič manj hitri od avtomobila. Za ^letovanje