NOVI TEDNIK
ST. 30 - LETO 57 - CELJE, 25.7.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
BO NA CELJSKEM ODLAGALIŠČE
RADIOAKTIVNIH ODPADKOV?
Stran 5
pivovarski spopad
sredi ljubljane
Stran 6
SPET POŽAR
ZARADI STRELE
Stran 17
JURE CEKUTA
BI RAD BIL
PREDSEDNIK
Stran 8
PRVA
EKOLOŠKA VAS
Stran 20
2
imgodki
uvodnik
Kaj je (še)
konkurenca?
še sreča, da je poletje in znova vzplamtela pivovarska
vojna prav nič ne vpliva na potrošnjo piva; ne aniona ne
laškega. Še več, najbržda se spije kar precej vrčkov več za
omizji, ki premlevajo, čigavo pivo bomo lahko pili nasled-
nja leta - laško ali belgijsko? Bodo pločevinke zelene ali
rdeče, morda kakšne tretje barve?
Šalo na stran - ponudba na slovenskem pivskem tržišču
je že danes tako pestra, da pravzaprav ni nobene bojazni
za monopolistično prevlado enega samega pivovarja. Po-
nudba je, potrošnjo krojijo prodajne cene, ne nacionalno
poreklo pivovarjev! Prav pestra ponudba bi lahko bil, kot
smo iz strokovne javnosti že slišali, eden od argumentov, s
katerim bi v Uradu za varstvo konkurence lahko Laščanom
dovolili prevzem Uniona. Če ostajamo na ozkem sloven-
skem tržišču, bi holding domače industrije pijač res poradi-
ral konkurenco, saj bi suvereno obvladoval 95 odstotkov
trga. A ne gre pozabiti, da zgolj slovenskega trga praktično
ni. Slovenija ni otok sredi oceana, pač pa že zdaj tesno
vpeta v evropske in svetovne gospodarske in trgovinske to-
kove.
Z vključevanjem v Evropsko unijo bo »samostojnost« do-
mačemu trgu ostala le še kakšno leto. zatem pa bo ta glo-
mazen delež zdrsnil zgolj v desetinke odstotka; natančno
0,35 odstotka. Glede na odprtost trgovcev na policah ni pri-
čakovati občutno spremenjene palete pivskih znamk.
In če tudi zaključimo po gostilniško; zdaj se za točilnimi
pulti naroča tistega z rogovi ali zmajčka in za zaprisežene
pivopivce bi bilo vsekakor najslabše, če bi ob morebitnem
prevzemu Uniona s strani Laščanov lahko posegli le po ro-
gatem zmajčku. Slednje, obljubljajo Laščam, za zdaj zgolj
kot eden od dveh potencialnih prevzemnikov Uniona, se
ne bo zgodilo, saj v Laškem ob morebitnem prevzemu nika-
kor ne bodo opustili uveljavljenih blagovnih znamk in za
celotno proizvodnjo - pri pivu bi šlo za okoli 3 milijone hek-
tolitrov letno - uveljavili enotne recepture. In pivopivci? Če
bodo cene konkurenčne, bodo vztrajali pri svojem izbra-
nem; naj bo rogatež ali žmajček. Če bi jih morebitni hol-
ding navil, pa bodo tukaj še vedno carlsbergi. gosserji, hei-
nikeni...
IVANA STAMEJČIC
Dan za socialno
ogrožene
Projektna pisarna Celje zdravo mesto je v sodelova-
nju s Centrom za socialno delo včeraj pripravila lep
počitniški dan 30 otrokom, starim od 10 do 14 let iz
socialno ogroženih in rejniških družin.
Otroke so povabili na celjski bazen in jim ponudili
plavanje, športne in družabne igre, malico, kosilo in dru-
ženje na prijeten način pod vodstvom in varstvom. S pri-
reditvijo so obeležili 23. julij - dan boja proti drogam,
izvedbo dneva pa so omogočili številni pokrovitelji.
BS
Volitve razpisane
Predsednik Državnega
zbora RS Borut Pahor je
razpisal volitve za predsed-
nika republike, redne voli-
tve županov in občinskih
svetnikov, hkrati pa tudi
splošne volitve v Državni
svet RS. Redne predsedniš-
ke in lokalne volitve bodo
hkrati, v nedeljo, lO.novem-
bra.
Roki za volilna opravila
bodo začeli teči 2. septem-
bra. Splošne volitve državnih
svetnikov-predstavnikov lo-
kalnih interesov bodo 27. no-
vembra, predstavnikov delo-
dajalcev, delojemalcev, kme-
tov, obrtnikov, samostojnih
poklicev ter predstavnikov
negospodarskih dejavnosti pa
28. novembra. Za dan razpi-
sa volitev državnih svetnikov,
ko bodo začeli teči tudi roki
za volilna opravila, se šteje
9. september. Do 2. septem-
bra morajo zdaj župani ob-
javiti še sklepe o razpisu vo-
litev v ožje dele občin; v vaš-
ke, krajevne in četrtne skup-
nosti.
In še nekaj najpomembnej-
ših rokov - kandidature za
predsednika republike, za žu-
pana občine, za člane občin-
skih svetov ter svetov krajev-
nih, vaških in četrtnih skup-
nosti morajo biti vložene naj-
pozneje 16. oktobra. Volil-
na kampanja, v kateri velja-
jo posebna pravila, se bo za-
čela 30 dni pred dnevom gla-
sovanja, 11. oktobra. 45 dni
pred dnem glasovanjem mo-
rajo biti odprti transakcijski
računi, občine pa bodo mo-
rale najpozneje do 11. sep-
tembra določiti plakatna me-
sta tako za lokalne kot tudi
za predsedniške volitve.
Morebitni drugi krog pred-
sedniških in županskih voli-
tev razpisuje Republiška vo-
lilna komisija; in sicer naj-
pozneje 21 dni po prvem, kar
pomeni najpozneje 1. decem-
bra.
1. STAMEJČIČ
Vroče zaradi
iUiariborsice
Občina Celje je postavila pogoje za ureditev obvozov med obnovo - Javni
protest krajanov iz KS Aljažev hrib
Mestni svet Mestne obči-
ne Celje je Dars seznanil s
pogoji za ureditev obvoznih
poti med eno najzahtevnej-
ših etap prenove Maribor-
ske ceste v Celju, ki naj bi
se predvidoma začela konec
leta. Trajala bo dobro leto
in pol, med njo pa bodo 568
metrov dolg odsek od kri-
žišča pri vojašnici do kri-
žišča z Levstikovo ulico
preuredili v štiripasovnico,
zgradili pa bodo tudi pod-
voz pod železnico.
Kako pomembne so pravo-
časne in verodostojne infor-
macije, pričajo zadnji dogod-
ki okoli predvidenih obvo-
zov. 635 krajanov Krajevne
skupnosti Aljažev hrib je na-
mreč s peticijo protestiralo
proti nameravanemu obvo-
zu po Kidričevi in Teharski
cesti in naprej po Skalni kle-
ti do mostu v Polulah, zlasti
zato, ker menijo, da bi tudi
po obnovi to ostal stalen ob-
voz za tovorni promet.
V	mestni občini to vztraj-
no zanikajo, težava je le v tem,
ker po izjavah iz KS Aljažev
hrib, kjer so spisali in pod-
pisali peticijo, o tem nič ne
vedo. Edina informacija, ki
naj bi jo dobili, ima že dol-
go brado in sega na skupni
sestanek predsednikov kra-
jevnih skupnosti in mestnih
četrti, po katerih bo speljan
obvoz.
12 tisoč vozil
dnevno
v mestni občini si najbolj
želijo opisano različico, po
kateri bi bil obvoz s severa
proti jugu speljan preko Te-
harij, v obratni smeri pa ob
gradbišču. Ker gre za promet
okoli 12 tisoč vozil dnevno,
je skrb prizadetih krajanov
več kot razumljiva. Razum-
ljiva pa je tudi želja občine,
ki bi na ta način že pred za-
četkom obvoznega režima
pridobila urejeno obvoznico,
vključno z urejenim križiš-
čem na Teharjah, obnovljen
in zdaj kritičen most pri Bio
domu ter nekaj semaforizi-
ranih križišč ob prometni Te-
harski cesti.
V	igri pa je še ena različi-
ca, po kateri bi med gradnjo
obvoz speljali ob gradbišču
v obe smeri, pri čemer bi po
gradnji obvozno cesto podr-
li in tako občini ne bi ostalo
nič.
Da bi razblinili vse dvome,
kako dolgo bodo ceste v nji-
hovem okolju pod težko pro-
metno obremenitvijo, so ko-
nec minulega tedna v KS Al-
jažev hrib ustanovili odbor
krajanov, vodi ga Nevenka
Mužič, ki bo podrobno
spremljal dogovore med Dar-
som in Mestno občino Celje.
Želijo predvsem trdna zago-
tovila, da dogovori ne bodo
šli mimo njih in da gre re-
snično le za obvoz v času grad-
nje, predvidoma med kon-
cem tega leta in julijem 2004.
Kaj pravi
Dars?
Dars je potrdil, da so pre-
jeli pogoje Mestne občine Ce-
lje za ureditev obvozov v ča-
su gradnje. Dars bo ponud-
nika za izvedbo del zavezal,
da bo moral v sklopu:ponud-
be predvideti tudi pogoje o
prometu v času gradnje pod-
voza, pri čemer bo moral
upoštevati zahteve mestne
občine. Ponudniku bodo dali
tudi možnost, da predlaga
drugačno rešitev izvedbe
podvoza od projektirane pod
pogojem, da bo ta omogoča-
la delno ali celotno prevoz-
nost v času gradnje lil. etape
Mariborske ceste na odseku
med Kidričevo in Levstiko-
vo. Šele na podlagi pridob-
ljenih ponudb bo lahko Dars
ocenil in izbral najugodnej-
šo varianto tako z vidika vred-
nosti gradnje kot z vidika iz-
vedbe in poteka obvozov.
Gradbena dela se bodo
predvidoma pričela konec le-
ta 2002, vendar promet ne
bo takoj v celoti oviran. V Dar-
su pričakujejo, da bo do več-
jih posegov v cestišče in s tem
do motenj prometa prišlo šele
spomladi leta 2003. Gradnja
bo predvidoma trajala 19 me-
secev.
V Darsu pričakujejo, da si
bodo občani, ki dnevno upo-
rabljajo Mariborsko cesto,
poiskali primerne druge do-
vozne poti v Celje, in da se
bo zato sedanji promet raz-
pršil, problem pa ostaja po-
vezava sever-jug, zlasti za to-
vorni promet.
Viiiar v
icozarcu vode?
Razburjenje krajanov, ki
bi jih obvoz po Kidričevi in
Teharski najbolj prizadel,
je sicer razumljivo, je pa na
vsak način preuranjeno.
Nikjer še namreč ni reče-
no, katera od predvidenih
različic bo obveljala. Vse-
kakor bi bila najcenejša raz-
ličica ob gradbišču, ki pa
ima dve slabosti - tehnično
je težko izvedljiva in po njej
ne bi ostalo nič. Tako se zdi
vse bolj verjetno, da bo iz-
vajalec del le moral vsaj v
eno smer zagotoviti obvoz
po Kidričevi in Teharski. Da
bi ta obvoz ob zgrajeni šti-
ripasovnici ostal stalen, pa
se zdi le prehud bav-bav in
iz petnih žil potegnjen strah.
Vsekakor bo več jasnega, ko
bo izbran izvajalec del, in
ko se bo opredelil do pogo-
jev Mestne občine Celje.
Vsekakor pa bi tudi Mestna
občina Celje morala ravna-
ti bolj subtilno in o vseh do-
gajanjih v zvezi z obvozi sez-
nanjati prizadete krajane.
Bo to po ustanovitvi odbo-
ra lažje izvedljivo?
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GK
Del Mariborske ceste iz zraka. Prenova odseka od vojašnice do
Levstikove ulice bo najzahtevnejša.
Ceijsifi miadinsici svet
Celje je dobilo mladinski svet (MSC),
posvetovalni organ, ki naj bi v sode-
lovanju z Mestno občino Celje (MOC)
pomagal reševati mladinsko proble-
matiko.
Sestava mladinskega sveta je pestra in
malce nenavadna, saj ga sestavlja šest na-
zorsko precej različnih organizacij. Od
podmladka političnih strank sta se vklju-
čila Mladi forum Združene liste, ki je bil
tudi pobudnik za nastanek sveta, in So-
cialdemokratska mladina, sodelovala pa
je tudi Mlada Slovenija. Poleg tega so med
ustanovitelji taborniki, krščanski skavti
ter filmsko društvo Okkomar in judo klub
Ivo Reya. Ta pestrost nam govori le eno:
ne glede na siceršnja prepričanja imajo
mladi dovolj skupnih težav.
Svet bo dve leti vodil Rok Dobovič-
nik. Vsa mladinska društva, politična
in nepolitična, je pozval, naj se priklju-
čijo MSC in tako pokažejo svoj vpliv v
Celju. Najprej bodo skušali dobiti svoj
prostor in finance, ki jih mislijo voditi
pregledno, da se bodo sploh lahko lo-
tili programa. Tega naj bi sestavljale
aktivnosti na prostovoljni bazi, tako da
naj bi MSC večino denarja potreboval
za najem prostorov.
GREGOR STAMEJČIČ
Št. 30 - 25. julij 2002
DOGODKI
3
V Toplicah Dobrna
letos z dobičkom
v Toplicah Dobrna so za-
dovoljni z letošnjim obi-
skom. V prvem polletju so
število nočitev primerjavi z
enakim obdobjem lani po-
večali za 23,5 odstotka. In
to kljub zaprtju hotela, ki
so ga začeli prenavljati 22.
junija.
Med 43.915 gosti, ki so v
prvi polovici leta obiskali
Toplice Dobrna, so našteli
dobro tretjino tujih. Od te-
ga največ Nemcev in Avstrij-
cev. V Toplicah Dobrna so
zadovoljni tudi z letošnji-
mi poslovnimi rezultati. La-
ni so namreč ob polletju be-
ležih 38 milijonov tolarjev
izgube, v enakem obdobju
letos pa se lahko pohvalijo
z 28 milijoni tolarjev do-
bička. Za nadaljnji razvoj
Toplic Dobrna je po bese-
dah direktorja Daniela Brc-
ka izredno pomembna od-
ločitev lastnikov, ki so po-
trdili predlog investicijskih
aktivnosti v prihodnjih ne-
kaj letih. Ker gre za velik
finančni zalogaj, so se last-
niki hkrati za nekaj prihod-
njih let zavestno odrekli tu-
di delitvi dividend.
Celovita prenova hotela z
266 ležišči bo končana pred-
vidoma do konca avgusta.
Poleg obnove 173 sob pa bo-
do prenovili še celotni
zdravstveni del, restavraci-
jo in bazen, posodobili pa
bodo tudi dvigala. Poleg te-
ga se že pripravljajo na iz-
gradnjo novega bazenskega
kompleksa. Tega naj bi za-
čeli graditi že spomladi pri-
hodnje leto, ko naj bi poleg
dodatnega notranjega zgra-
dili še zunanji bazen. Nov
bazenski kompleks naj bi
odprli še pred prihodnjo po-
letno sezono. Celotna nalož-
ba bo veljala dve milijardi
tolarjev. Prav tako se v To-
plicah Dobrna pripravljajo,
da bodo z raziskovalnimi vr-
tinami ugotovili bogastvo
vodnih virov na tem območ-
ju. Po ocenah hidrologov so
zelo kakovostni in primer-
ni za razvoj kopališke dejav-
nosti in zdraviliškega turiz-
ma.
SM
Daniel Brcko
V Avtu
Celje
zadovoljni
Delničarji Avta Celje so
na skupščini sklenili, da
bo lanski dobiček v viši-
ni 86,5 milijona tolarjev
ostal nerazporejen.
Poleg tega so sprejeli tu-
di sklep o pripojitvi hčerin-
skega podjetja Avto Lava k
matični družbi. Ker Avto Ce-
lje že nekaj časa deluje kot
enovito podjetje, je v tem
primeru šlo le za formalni
postopek. Po besedah pred-
sednika uprave Antona Gu-
zeja so v Avtu Celje zado-
voljni s poslovanjem v le-
tošnjem prvem polletju, saj
naj bi po prvih ocenah us-
tvarili med 50 in 60 mili-
joni tolarjev dobička, kar
je v skladu z načrtovanimi
cilji. Glede na to, da je pro-
daja avtomobilov v Slove-
niji letos padla za osem od-
stotkov, pa v Avtu Celje za-
stavljene cilje uspešno ure-
sničujejo s prodajo starih
avtomobilov. Novih so le-
tos v primerjavi z lani pro-
dali za štiri odstotke manj.
V Avtu Celje letos načrtu-
jejo šest milijard tolarjev
prihodka in 91 milijonov
tolarjev dobička. Zaradi ra-
cionalizacije podjetja, v ka-
terem zdaj dela 230 ljudi,
pa naj bi število zaposlenih
postopoma zmanjšali na
190.	SM
Pogled na gradbišče avtocestne vzdrževalne baze na Vranskem.
Gradijo vzdrževalno bazo
Gradnja in nakup opreme za avtocestno vzdrževalno bazo Vransko poteka po načrtih.
Končana naj bi bila v desetih mesecih od uvedbe izvajalca v delo, pogodbena vrednost pa
znaša 1,2 milijarde tolarjev. Ko bo končana, se bo iz nje upravljalo s trojanskimi predori
Ločica, Jasovnik, Trojane in Podmilj ter nadzoroval promet na odseku avtoceste Vransko
- Blagovica. Dela izvaja GIZ Gradiš Ljubljana, dejavnost rednega vzdrževanja avtocest pa
bo opravljalo Javno podjetje za vzdrževanje avtocest.	T. TAVČAR
Upravno sodišče se bo selilo
Celjski oddelek upravne-
ga sodišča se bo jeseni pre-
selil v nove prostore in si
tako zagotovil primernejše
delovne pogoje.
V najem bodo vzeli prosto-
re, ki jih za potrebe sodišča
v Prothasijevem dvorcu te dni
prenavljajo celjske Nepre-
mičnine. Upravo sodišče bo
v obnovljenih prostorih do-
bilo skoraj 152 kvadratnih
metrov, z dvema sodniškima
kabinetoma, razpravno dvo-
rano in prostori za admini-
stracijo. V celjski enoti uprav-
nega sodišča sta trenutno za-
posleni dve sodnici in dve ad-
ministrativni delavki, novi
prostori pa bodo odprli mož-
nosti, da glede na večji pri-
pad zadev zaposlijo še enega
sodnika ali strokovnega so-
delavca.	BS
Foto: TRIARTES
Lokalni
podjetniški
center d.o.o.
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje
tel.: 03/426 51 80
fax.: 03/426 51 87
e-mail: lpc@celje.si
POVEZOVANJE MALIH IN SREDNJE VELIKIH
PODJETIJ V LOKALNEM OKOLJU Z NAMENOM
OBLIKOVANJA LOKALNIH GROZDOV
Ste že slišali o »grozdih« in »grozdenju« kot načinu povezovanja
podjetij?
O tistem skupnem delovanju lokalnih podjetij, ki italijanskim, avstrijskim,
irskim, danskim...podjetjem omogoča oblikovati in uveljavljati
konkurenčne prednosti pred ostalimi konkurenčnimi ponudniki na
ciljnih tržiščih?
Oh, pa saj mi nismo Italijani, ne Avstrijci, ne Irci, ne Danci..., boste
rekli. Da zato ne kaže izkušnje teh držav kar takole mimogrede
prenašati med nas. Da že iz preteklih izkušenj vemo, da so s povezovanji,
še zlasti nefonnalnimi, samo križi in težave. In Slovenci smo. S svojo
kulturo. S specifično miselnostjo. Ki se glede na kakovost sosedstva
najbolj klasično kaže skozi znano misel: »če že mora meni poginiti
krava, naj sosedu vsaj dve«.
Je torej razmišljanje o povezovanju lokalnih podjetij na našem
prostoru iluzija?
Pa se vprašajmo. Želimo povečati obseg prodaje? Prodreti na nove
trge? Osvojiti nove kupce? Povečati zasedenost proizvodnih kapacitet?
Povečati produktivnost? Znižati stroške? Razvijati nove, tržno atraktivne
izdelke? Racionalizirati distribucijo? Osvojiti nova znanja?....Če smo
ambiciozno majhno ali srednje veliko podjetje, bo odgovor pozitiven
vsaj na eno izmed zastavljenih vprašanj. Pa imamo pogoje in možnosti
za to? Kakovostni tržno in cenovno atraktiven izdelek/storitev? Dovolj
izkušenj? Dovolj znanja? Dovolj sredstev?
Ne? Ima mogoče sosed tisto, kar nam manjka, mi pa nekaj, kar bi
njemu prišlo prav? Ja, seveda je to naša konkurenčna prednost pred
sosedom, ampak, kaj pa poreče trg? Da obema nekaj manjka? Bi bila
skupaj torej močnejša?
In pri povezovanju/grozdenju gre zgolj za idejo »povezani smo
uspešnejši«. Kaj je sploh »grozd«? Na kratko, to je skupina podjetij,
ki je ocenila, da lahko vsaka članica skupine preko skupnega, a
neformalnega delovanja doseže svoje koristi hitreje, lažje in z
manj stroški, kot pa če bi na trgu nastopala ločeno, sama. Te koristi
se kažejo v doseganju večje fleksibilnosti, višje produktivnosti, nižjih
stroškov, večje donosnosti, uvajanju novih tehnologij in izdelkov....pri
vseh članicah grozda.
Mi že močno verjamemo, da razmišljanje o oblikovanju lokalnih grozdov
na našem območju ne more in ne sme biti zgolj iluzija. Naše prepričanje
temelji na bogatih izkušnjah, ki smo jih pridobili z delom z majhnimi in
srednje velikimi podjetji v Sloveniji in na osnovi katerih trdimo, da so
naša podjetja sposobna ob zunanji pomoči strokovnih institucij premagati
ovire, s katerimi so se in se še vedno soočajo pri medsebojnem
sodelovanju.
Kakšna bo podpora oblikovanju lokalnih grozdov v Sloveniji?
Delovanje lokalnih grozdov temelji na predpostavki, da so vse
potencialne članice grozda enakopravne in da nobena med njimi ne
prevzame vloge vodilnega podjetja. Vodenje grozda, usklajevanje ter
nadzor delovanja grozda izvaja zunanji član grozda, t.i. koordinator
grozda, ki ni zaposlen pri nobeni izmed članic grozda, večino njegovega
dela pa v času izgradnje grozda financirajo zunanje podpome inštitucije
(država, občina...).
Ali že obstajajo interesi, možnosti in pogoji za povezovanje podjetij
na lokalni ravni, ki bi jih kazalo dolgoročneje podpreti in spodbujati
s strani države?
Na to vprašanje naj bi odgovoril projekt Ministrstva za gospodarstvo
»Razvoj lokalnih grozdov v Sloveniji«, ki ga je junija 2002 pričel
izvajati Pospeševalni center za malo gospodarstvo s pomočjo izbranih
LPC-jev znotraj svoje mreže lokalnih podjetniških centrov. S področja
Savinjske regije so v projekt vključeni kar trije lokalni centri, LPC
Celje, RA Savinja in ORA Pohorje - Dravinja SIC Slovenske Konjice.
Spoštovane podjetnice in podjetniki, managerke in managerji v
srednje velikih in majhnih podjetjih v Savinjski regiji!
Vabimo vas, da sodelujete z nami. Če želite izvedeti več o grozdenju
in njegovih prednostih ali že imate idejo, s kom in kje bi se želeli
povezovati, pokličite enega izmed lokalnih centrov v Savinjski regiji.
LPC Celje vabi še zlasti mala in srednje velika podjetja s sedežem v
občinah Celje, Laško, Dobrna,Vojnik, Štore, Šentjur, Rogaška Slatina,
Podčetrtek, Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec in Bistrica ob Sotli, da
se odzovete našemu vabilu in nas pokličete, lahko pa se obmete
tudi PC Rogaška Slatina, LPC Kozjansko, Aprilija Laško in Agencijo
Sotla, ki sodelujejo z nami.
Koordinator projekta LPC Celje
Marta CvikI
Še kontakti:
LPC Celje, ga. Tatjana Štinek, tel.: 426 51 80,
e-mail: tatjana.stinek@celje.si.
Koordinator projekta: ga. Marta CvikI, tel.: 42 74 292,
e-mai I: marta. cvikl@bass. si
Agencija Sotla, ga. Zinka Berk, tel.: 810 10 06,
e-mail: zinka.bert<@smarie-pri-jelsah.si
PC Rogaška Slatina, g. Mirko Zorin, tel.: 819 04 41,
e-mail: info@pc-rogaskaslatina.si
LPC Kozjansko, g. Josip Pintar, tel.: 747 12 46,
e-mail: lpc.sentjur@siol.net
Aprilija Laško, g. Dušan Klinar, tel. 733 87 22,
e-mail: agencija@aprilija-lasko.si
Št. 30 - 25. julij 2002
4
DOGODKI
Sladka osvežitev
brez bojazni
Sladoledi na Celjskem neoporečni, so ugotovili z analizo
Sredi vročega poletja se
radi osvežimo s sladoledom
in največkrat niti ne pomi-
slimo, da bi lahko tovrstna
ohladitev škodila našemu
zdravju. Sicer pa posebne
nevarnosti ni, so ocenili
strokovnjaki na osnovi
opravljenih analiz vzorcev
sladoledov, izdelanih na
našem območju.
Konec junija in v začetku
julija je Služba za higieno v
Zavodu za zdravstveno vars-
tvo Celje na željo pogodbe-
nih strank opravila analizo
sladoledov v osemnajstih
obratih širše celjske regije,
ki se ukvarjajo s proizvod-
njo sladoledov, v analizo pa
je bila vključena tudi večina
večjih proizvajalcev.
Od triindvajsetih mikro-
biološko pregledanih vzor-
cev so le štirje odstopali od
normale, vendar niti pri njih
niso našli patogenih bakte-
rij, ki bi bile nevarne za zdrav-
je ljudi. Neustreznosti vzor-
cev je najverjetneje botrova-
lo skladiščenje na neprimer-
ni temperaturi. Pet kemično
pregledanih vzorcev, kjer so
bile analize omejene na vseb-
nost umetnih barvil, pa so
ocenili kot ustrezne. »Slado-
ledi na našem območju so po
naših ocenah dobri,« nam je
zagotovila Simona Uršič,
vodja službe za higieno. »V
primerjavi s prejšnjimi leti
je manj oporečnih predvsem
zaradi bistveno spremenjenih
tehnoloških postopkov pri
predelavi sladoledov. Sedaj
se namreč uporablja t.i. in-
stant oblika. Proizvajalci upo-
rabijo prašek, ki ga zmešajo
s hladno vodo in potem na
hitro ohladijo.«
»iUi me stralilff
Kaj pa menijo sprehajalci
s celjskih ulic? Jih je strah
zastrupitve ali nanjo sploh ne
pomislijo? Nekaj naključno
mimoidočih smo povpraša-
li, kako radi imajo sladoled
in koliko zaupajo proizvajal-
cem.
Lucija Zupane iz Celja:
»Ni me strah, da bi se zastru-
pila s sladoledom, saj zau-
pam proizvajalcem in o tej
nevšečnosti niti ne razmiš-
ljam. Navadno si privoščim
kepice ali pa sladoled iz Mc-
Donald'sa.«
Marjan Penev iz Celja:
»Sladoleda nisem nikoli ma-
ral. Pa ne zato, ker bi me bilo
strah, da bi se zastrupil. Po-
skusil sem ga, ko sem bil mlad
in ni mi bil všeč, zato ga niko-
li nisem jedel in tudi danes ga
ne jem. Kupujem pa otrokom,
ki ga obožujejo. Včasih ni bi-
lo toliko izbire kot danes.«
Maks Prelogar iz Celja:
»Sladoled sem jedel kot mla-
denič. Sedaj ga ne jem več,
ker me je strah prehlada. Zdi
se mi, da so sladoledi danes
bolj kakovostni kot včasih,
saj imajo posodobljene na-
prave za izdelavo.«
Alen Grabner z Vranske-
ga: »Sladoled je odlična os-
vežitev za poletje in ga red-
no jem. Navadno si privoš-
čim sladoled na kepice. Ni-
koli pa nisem niti pomislil,
da bi se zastrupil.«
Matej Sedlar iz Celja: »Sla-
doleda ne omejujem le na po-
letni čas, ampak ga jem celo
leto. Ne razmišljam o tem,
da bi se lahko zastrupil, niti
ne poznam nikogar, ki bi se
mu to zgodilo.«
NATAŠA PEUNIK
Foto: GAŠPER DOMJAN
Polovičkor prosim!
V Celju so razpravljali o Nacionalnem programu varnosti v cestnem
prometu
Pred Slovenijo je ambi-
ciozno zastavljen Nacional-
ni program varnosti v cest-
nem prometu, ki predvide-
va, da do leta 2005 zmanj-
šamo število mrtvih na slo-
venskih cestah kar za 50
odstotkov. Ta bo težka, me-
nijo nekateri, toda priprav-
ljavci in izvajalci programa
so optimisti, čeprav s cmo-
kom v grlu razlagajo o 2398
mrtvih. Toliko jih je na-
mreč umrlo v zadnjih šestih
letih na slovenskih cestah.
Gre za zahtevno nalogo, ki
pa ji policija sama ne bo kos,
zato se bodo v izvedbo pro-
grama vključila tudi nekate-
ra ministrstva. Skupno naj bi
spreminjali številke, ki so
glede prometne varnosti na
Celjskem katastrofalne. Do
danes je na našem območju
umrlo že 26 ljudi, najbolj ne-
varna so žalsko, konjiško in
velenjsko območje. Poveču-
je se število umrlih v eni ne-
sreči, večni problem, ki ga
bo tudi nacionalni program
težko rešil, pa je alkoholizi-
ranost voznikov. Vinjenih je
letos sedlo za volan in pov-
zročilo nesrečo že kar 230
voznikov, šest nesreč se je
končalo s smrtnim izidom,
povprečna stopnja napihanih
alkoholnih hlapov pri teh
povzročiteljih pa je 2,16 pro-
mila. Alkotest je bil letos v
uporabi že skoraj 18 tisoč-
krat, kri pa so vzeli 145 voz-
nikom zaradi suma, da vozi-
jo pod vplivom mamil. Ce-
lje spada med prometno manj
varna slovenska mesta, slab-
še stanje imajo le na ljubljan-
skem in mariborskem ob-
močju. Tudi Slovenija je na
evropski lestvici uvrščena pri
dnu, »prekašajo« nas le Grki
in Portugalci.
Program, ki bo za svojo
uresničitev zahteval tudi te-
meljit poseg v zakonodajo,
bo usmerjen k najbolj ogro-
ženim udeležencem v prome-
tu. To so mladi vozniki, peš-
ci in kolesarji, prizadevali pa
si bodo tudi zmanjšati hitrost
in alkohol na cestah, ki sta
glavna krivca za najbolj tra-
gične nesreče. Program, ki so
ga v Celju minuli teden opti-
mistično predstavili s pretres-
ljivimi videoposnetki nesreč,
naj bi se zgledoval po drža-
vah EU. Slovenski strokov-
njaki se opirajo predvsem na
švedsko zakonodajo, kjer
predlagajo, da se na odsekih,
kjer je možnost bočnega tr-
čenja, omeji hitrost na 50
km/h. Na cestah, kjer je več
pešcev in kolesarjev, pa naj
bi bila omejitev vozil 30 km/
h. Voznike začetnike naj bi
privili z uvedbo vožnje s
spremstvom, omejili naj bi
t.i. disko (nočne) vožnje mla-
dih, bolj pozorni bi bili tudi
na vrste vozil, ki jih vozijo
mladi. To je le nekaj novo-
sti, ki jih predvidevajo in za
katere upajo, toda niso pre-
pričani, da se bodo pri nas
prijele. Prime pa se alkohol.
Lahko se zgodi, da bodo imeli
stari alkoholni znanci poli-
cije v vozilu nameščen alko-
test. Če bo v krvi pokazal več
alkohola, kot je dovoljeno,
voznik avta ne bo mogel zag-
nati. Natančno naj bi preu-
čili in raziskali območja, kjer
je vinjenih voznikov največ
in tam poostrili ukrepe. Peš-
cem naj bi uredili varne nad-
in podhode, posebne preven-
tivne programe naj bi izva-
jali za pešce, starejše od 60
let.
Pa še to. Od leta 1995 do
2001 so posledice nesreč v
številkah pomenile 405 mi-
lijard tolarjev družbene ško-
de, poškodbe v nesrečah pa
so glavni vzrok bolezni pre-
bivalstva, starega do 46 leta.
Škoda je le, da to gane poli-
cijo bolj kot pa voznike.
SIMONA ŠOLINIČ
MESTNA OBČINA CEUE
ZAVOD ZA PLANIRANJE
IN IZGRADNJO CEUE
objavlja
Na osnovi določil 46., 51 in 52. člena Zakona o sta^^nih zemljiščih
(Uradni list RS, št. 44/97) in Pravilnika o načinu, pogojih in postopkih
prodaje, oddaje v zakup (najem) ali oddaje za gradnjo stavbnih zem-
ljišč, ki so v lasti Mestne občine Celje (Urlist RS, št. 46/2000), ter
skladno s pogoji Odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o zazi-
dalnem načrtu Zgornja Hudinja (proj.št. 50/01, Razvojni center-lUP
d.o.o. Celje, Ur.list RS, št. 78/2001)
JAVNI RAZPIS
za prodajo stavbnega zemljišča za gradnjo poslovnih
ali poslovno-stanovanjskih objektov na atraktivni
lokaciji ob Severni vezni cesti In v neposredni bližini
Rekreacijskega centra na Golovcu
I.	Predmet javnega razpisa je:
komunalno opremljeno stavbno zemljišče na parc.št.459/1 v po-
vršini 870 m^ in parc.št. 459/2 v površini 1244 m^, k.o. Spodnja
Hudinja, kot sledi:
a)	na zemljišču s parc.št. 459/1 je skladno z v uvodu citiranim
zazidalnim načrtom predvidena izgradnja poslovnega ali poslovno-
stanovanjskega objekta tlorisnih velikosti 20 x 10-12 m, etažnost:
klet+pritličje+nadstropje, v skupni neto koristni površini 400 m^.
b)	na zemljišču s parc.št. 459/2 je predvidena izgradnja poslov-
nega ali poslovno-stanovanjskega objekta tlorisnih velikosti 20 x 15
m, etažnost: klet+pritličje+nadstropje, v skupni neto koristni povr-
šini 630 m^.
Pri obeh objektih je predvidena klasična ali montažna gradnja,
zaradi atraktivne lokacije ob Severni vezni cesti in neposredno ob
Rekreacijskem centru na Golovcu morajo biti fasade oblikovane
sodobno, s poudarkom na oblikovanju južnih fasad.
Dovoz do obeh objektov je predviden s povezovalne ceste Nova
vas - Dobojska cesta, parkime in manipulacijske površine bodo
urejene v mejah funkcionalnega zemljišča.
II.	Izklicna cena
komunalno urejenega stavbnega zemljišča na dan 30.6.2002
znaša 21.479,00 SIT/m^, kar znaša za zemljišče:
pod a) v površini 870 m^ skupaj 18.686.730,00 SIT, za objekt
neto koristne površine 400 m^;
pod b) v površini 1244 m^ pa skupaj 26.719.876,00 SIT, za
objekt neto koristne površine 630 m^.
Glede na to, da v uvodu citirani zazidalni načrt daje možnost tole-
ranc pri izgradnji objektov tako, da je možno objekte tudi povečati
pri tlorisnih gabaritih za 10%, se v primeru povečanja neto koristne
površine objekta obračuna komunalna oprema za povečano neto
koristno površino po Odloku o komunalnem prispevku na območju
Mestne občine Celje (Ur.list RS, št. 91/2000, 102/2000), ki jo je
dolžan investitor plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja.
Zemljišče je komunalno urejeno tako, da je zagotovljena možnost
priključitve na sekundarno komunalno omrežje: vodovoda, me-
teorne in fekalne kanalizacije, plinovoda, cestnega omrežja v as-
faltni izvedbi z javno razsvetljavo, TT omrežje, ki potekajo na robu
funkcionalnega zemljišča in priključek elektrike, v skladu z elek-
troenergetskim soglasjem.
V izklicni ceni niso zajeti prispevki za priključitev na naprave indivi-
dualne komunalne rabe.
III.	Začetek in konec gradnje
Rok za začetek gradnje je začetek leta 2003, rok dokončanja
gradnje pa začetek leta 2004.
IV.	Rok za sklenitev pogodbe o prodaji stavbnega zemljišča je 15
dni po pravnomočnem sklepu komisije za prodajo stavbnega zem-
ljišča.
V.	Rok za plačilo komunalno urejenega stavbnega zemljišča je 15
dni po potrditvi pogodbe pri notarju.
VI.	Davek na promet nepremičnin, stroške notarske potrditve po-
godbe in njene zemljiškoknjižne izvedbe plača izbrani ponudnik.
Vil. Interesenti naj svoje pisne ponudbe pošljejo ali v zaprti ovojnici
oddajo v 15 dneh po objavi tega razpisa na naslov:
Mestna občina Celje, Zavod za planiranje in izgradnjo Celje, Trg
celjskih knezov 9, 3000 Celje z oznako "Javni razpis - poslov-
na cona Dobojska" in s pripisom "Ne odpiraj".
Ponudbi je potrebno priložiti:
- potrdilo o plačilu varščine, ki znaša 5% od vrednosti komunalno
urejenega stavbnega zemljišča in so jo ponudniki dolžni plačati na
transakcijski račun Mestne občine Celje št. 01000-0100002815,
z obveznim sklicem na 28 75108-72211002-28011902.
Neuspelim ponudnikom bo varščina vrnjena v osmih dneh po konča-
nem javnem razpisu, uspelemu ponudniku pa se bo upoštevala pri
plačilu cene komunalno urejenega stavbnega zemljišča. V primem,
da uspeli ponudnik pogodbe ne sklene, se mu varščina ne vme.
VIII.	Merilo za izbor najugodnejšega ponudnika je višja ponujena
cena.
IX.	Pravočasno prispele in vsebinsko ustrezne ponudbe bo obrav-
navala komisija za prodajo stavbnih zemljišč pri Zavodu za planira-
nje in izgradnjo Celje v roku 10 dni po preteku razpisnega roka ter
o izbiri obvestila vse ponudnike, ki se bodo nanj prijavili.
X.	Vsa dodatna pojasnila v zvezi z razpisom lahko interesenti dobijo
na Zavodu za planiranje in izgradnjo Celje v času uradnih ur -
kontaktni osebi sta Peter Drozg, tel.št. 426 56 04, in Dušan
Verbovšek, tel.št. 426 56 36.
Mestna občina (^elje
Zavod za planiranje in izgradnjo Celje
Št. 30 - 25. julij 2002
TEMA TEDNA
5
Območja, kjer je možno iskati primemo lokacijo za odlagališče, so na karti označena s
temnejšo barvo.
Podzemno odlagališče v grobem sestavljajo površinski del s tehnološkimi in pomož-
nimi objekti ter podzemni del z dostopnim in odlagalnimi rovi predvidoma 50-100 m
pod površino.
Ekološka
bomba ali
prazen bav-bav
Slovenija išče lokacijo za odlagališče jedrskih odpadkov - Veliko
možnosti je tudi na celjskem območju
Začasna skladišča nizko- in
srednjeradioaktivnih odpadkov so
vse bolj polna in praktično vsi Slo-
venci se strinjamo, da je treba najti
rešitev za njihovo trajno odlaga-
nje. Hkrati pa so povsod enotni,
da takšno odlagališče nikakor ni-
ma prostora v njihovem okolju,
kvečjemu pri sosedih. Zato je pred
Margareto Jeraj Kune, mediator-
ko Agencije za radioaktivne od-
padke, težavna naloga, da lokal-
ne skupnosti prepriča o varnosti
in celo koristnosti takega odlaga-
lišča. To počne tudi na Celjskem.
Margareta Jeraj Kune lokalnim
skupnostim predstavlja možnosti za
ureditev sodobnega odlagališča.
Agencija za radioaktivne odpadke
(ARO) ima namreč težko in odgo-
vorno nalogo, da najde primerno lo-
kacijo za odlagališče in še bolj zah-
tevno nalogo, da prepriča lokalno
skupnost, naj takšno odlagališče
sprejme. Problem je bolj sociološ-
ki kot tehnološki, saj so v svetu da-
nes razviti sistemi in načini odlaga-
nja, ki jih sprejemajo tudi naravo-
varstveniki in ki omogočajo res var-
no odlaganje tovrstnih odpadkov.
ARO je izdelala karto primernih
območij, kjer tudi geološke last-
nosti ponujajo možne lokacije za
odlagališče. Največ jih je v seve-
rovzhodni in osrednji Sloveniji,
predvsem v Prekmurju, na Štajer-
skem, na severu Dolenjske, v delu
ljubljanske pokrajine in na vzhod-
nem Gorenjskem. Ker je veliko mož-
nih lokacij tudi na celjskem območ-
ju, je njihova mediatorka tu nave-
zala že kar nekaj stikov in opravila
uvodne predstavitve na številnih ob-
činskih svetih.
Razvojna
priložnost?
Postopek izbire bo seveda dolg
in bržkone tudi mučen, vsekakor
pa demokratičen, poudarja media-
torka. Zaenkrat ni mogoče govori-
ti o tem, kje naj bi odlagališče bi-
lo, še manj o tem ali bo podzemno
ali površinsko, saj odločanje o tem
ni smiselno, dokler vsaj približno
ne bo izbran kraj odlagališča. Me-
diatorka obiskuje lokalne skupno-
sti in predstavlja načine odlaganja
ter ugodnosti in razvojne priložnosti
za lokalne skupnosti, ki jih projekt
ponuja. Pri tem zlasti poudarja, da
nizko- in srednjeradioaktivni od-
padki niso bav-bav. Razkrojna do-
ba radioaktivnih elementov je tri-
sto let in za toliko časa jih je treba
strokovno odložiti, na ta način pa
se tudi zavarujemo pred sevanji.
Hkrati morebiten pristop k projek-
tu dejansko ponuja kopico ugodno-
sti. Med njimi so zlasti pridobitev
sredstev za neodvisne raziskave in
preverjanje prostora, svetovanje or-
ganizacij ali posameznikov, ki jih bo-
do lokalne skupnosti same izbrale,
postavljanje pogojev, pod katerimi
bi odlagališče sprejele, pravica do na-
domestila zaradi omejene rabe pro-
stora (ekološka renta), neodvisen nad-
zor v času gradnje in razvojne pri-
ložnosti, zlasti izboljšave komunal-
ne infrastrukture, prostorske uredi-
tve območij in nove zaposlitve.
Mediatorka se je pri doslej oprav-
ljenih predstavitvah srečevala z več
ali manj odklonilnimi stališči in
(nepotrebnimi?) strahovi. Po nje-
nih besedah se v razvitih deželah
za podobne projekte kar pulijo, saj
z njimi veliko pridobijo, zato bi
tudi pri nas veljalo resno pretehta-
ti vse argumente. Možnih lokacij
ne manjka tudi na našem območ-
ju, kot je razvidno iz pripravljene
karte. Predvsem pa bo potrebna in-
formacijska kampanja, s katero je
mogoče strahove razbiti. Kajti niz-
ko- in srednjeradioaktini odpadki
niso nikakršna potencialna atom-
ska bomba, lahko pa so okoljska
bomba, če niso pravilno in strokov-
no obdelani ter varno odloženi na
območjih, kjer v geološki sestavi
tal prevladujeta glina ali granit.
Skladiščenje in
odlaganje
Skladiščenje in odlaganje odpad-
kov poskrbi, da so ti shranjeni ta-
ko, da ne predstavljajo nevarnosti
za ljudi ali okolje. Skladiščenje ra-
dioaktivnih odpadkov pomeni, da
so ti v skladišču shranjeni začasno,
objekt, v katerem so skladiščeni,
pa je stalno pod nadzorom. Odla-
ganje pa omogoča, da so v odlaga-
lišču trajno odloženi na način, ki
onemogoči, da bi se radioaktivni
izotopi razširili v okolje. Torej so
varno pospravljeni v zemlji in za-
liti z debelim betonskim slojem.
Večina obstoječih odlagališč v svetu
je površinskih, v objektih, vkopanih
v zemljo do približno 10 metrov glo-
boko. Sestavljajo jih betonski baze-
ni z urejenim drenažnim sistemom,
vanje so naloženi sodi ali zabojniki
z obdelanimi nizko- in srednjeradi-
oaktivnimi odpadki, bazeni pa so nato
zapolnjeni z ustreznim polnilom (ce-
ment, glina) in prekriti z več zapo-
rednimi plastmi gline in peska. Veli-
ko manj pogosta so podzemna odla-
gališča (trenutno jih je manj kot de
set odstotkov), pri katerih so odpad-
ki v posebnih silosih od nekaj deset
do sto metrov globoko. Še redkejša
so globinska odlagališča, ki so zgra-
jena več sto metrov globoko v geo-
loško stabilne sloje. Pravzaprav tre-
nutno deluje le eno, Morsleben v Nem-
čiji, kjer radioaktivne odpadke shra-
njujejo 500 metrov globoko v biv-
šem rudniku soli.
Geološke razmere v Sloveniji omo-
gočajo odlaganje nizko- in srednje-
radioaktivnih odpadkov v površin-
skih ali podzemnih objektih. V Slo-
veniji predvidevamo podoben kon-
cept površinskega odlagališča, kot je
bil uporabljen pri najmodernejših
odlagališčih te vrste v svetu. Predvi-
den koncept podzemnega odlagališ-
ča pa v grobem sestavljajo površin-
ski del s tehnološkimi in pomožni-
mi objekti ter podzemni del z do-
stopnim in odlagalnimi rovi predvi-
doma 50-100 m pod površino.
BRANKO STAMEJČIČ
Centre de TAube 160 km vzhodno od Pariza je trenutno eno najmodernejših površin-
skih odlagališč, obenem pa je tudi največje. Razprostira se na 95 ha, celotna zmoglji-
vost odlagališča pa znaša 1 milijon m^
Radioaktivni odpadki so vse trdne, tekoče ali plinaste sno-
vi, ki jih ni več mogoče uporabiti in ki oddajajo tolikšno se-
vanje, da lahko imajo za okolje in človeka škodljiv učinek.
Zato |e take odpadke treba posebej skrbno skladiščiti oziro-
ma odlagati in s tem preprečiti, da bi prišli v okolje in s tem v
stik z živimi bitji.
Št. 30 - 25. julij 2002
6
GOSPODARSTVO
Prekrižana
pivovarska kopja
Laščani in belgijski Interbrew v boju za ljubljanski Union - Belgijci ponudili 90 tisoč tolarjev, Laščani obljubljajo
tisočaka več za delnico Uniona - Danes skupščina delničarjev Uniona
»če ste lani kupili za tisoč evrov
delnic Norter Networks, bi danes
imeli 59 evrov; za tisoč evrov del-
nic Lucent Technologies 70 evrov;
za tisoč evrov delnic Alcatela pa
170 evrov; če ste lani kupili za
tisoč evrov steklenic piva in jih
do danes že vse izpraznili, ste za
prazne steklenice dobili 380
evrov. Kam torej investirati?« je
šala, ki kroži po svetovnem med-
mrežju. A tudi brez šal je dejs-
tvo, da so naložbe - ne v pivo, pač
pa v pivovarstvo - v dneh, ko se
pivovarska vojna za Union zno-
va razplamteva, ena tistih stva-
ri, ki se splača.
Vprašanje je le, kako investirati,
saj prostih delnic Uniona, ki v ča-
su do zaključenega prevzema pri-
našajo lepe dobičke, skoraj ni na
trgu. Zato pa je več ugibanj in špe-
kulacij, ki se jih tudi sicer resni
borzni strokovnjaki ne morejo izog-
niti. »Zanimivo bo šele, če bo bel-
gijski Interbrevv najavil ponudbo
za prevzem Pivovarne Laško,« je
med pripravo komentarja o doga-
janju na ljubljanski borzi konec
prejšnjega tedna na glas razmišljal
Bojan Gradišnik iz Celjske borz-
no posredniške hiše. Se to lahko
zgodi? Vsekakor; cena, ki naj bi jo
v tem primeru ponudili Belgijci,
pa bi se vrtela okoli devetih tisoča-
kov za delnico zlatoroga in druži-
ne...
Sreda, 17. julija
Na ljubljanski borzi so začasno
zaustavili trgovanje z delnicami Pi-
vovarne Union. Laščani so potem,
ko so dan prej po ceni 91 tisoč to-
larjev za delnico od velenjskega Go-
renja, pida Infond Zlat in borzne
hiše Cogito odkupili slabih 22 od-
stotkov Uniona, objavili namero o
prevzemu oziroma ponudbo za od-
kup vseh preostalih delnic ljubljan-
skih pivovarjev.
Za delnico bodo v ponudbi, ki jo
bodo objavili najkasneje v 30 dneh,
torej do 16. avgusta, ponudili 91
tisoč tolarjev. Tega dne je tudi kon-
kurenčni belgijski Interbrevv Ljub-
ljansko borzo obvestil o nameri,
da bo v roku 30 dni odkupil vse
glasovalne delnice Pivovarne
Union, ki so še proste. V upravi Pi-
vovarne Laško se na to niso odzva-
li s pojasnili, le v kratkem sporoči-
lu za javnost so bili jasni: »...Pivo-
varna Laško je objavila namero o
prevzemu Pivovarne Union in v pri-
hodnjih dneh in tednih namerava
izpeljati postopek prevzema Pivo-
varne Union. V skladu z zakono-
dajo bomo to izpeljali transparentno
in s tem vsem delničarjem zagoto-
viU enake pogoje za prodajo del-
nic...« Božidar Novak iz komuni-
kacijske skupine Spem, ki za Laš-
čane vodi službo odnosov z javnost-
mi, je bil še jasnejši: »Računamo,
da se bodo za prodajo odločili tudi
v koncernu Interbrew in bo naša
namera o ustanovitvi holdinga slo-
venske industrije pijač uspela.«
Interbrevv je bil ob objavi name-
re lastnik 40,6 odstotka delnic Unio-
na. Večinski delež je poskušal pri-
dobiti že lani, a prevzem ni uspel.
Zadnja Interbrevvova ponudba za
delnico Uniona je bila 90 tisoča-
kov, Laško je v svoji nameri ponu-
dilo tisoč tolarjev več za delnico.
Po tej ceni so za dobrih 9 milijard
tolarjev že odkupili slabih 22 od-
stotkov Uniona, zdaj pa so do uradne
objave ponudbe nakup delnic us-
tavili. Na dan objave namere po
prevzemu so imeli Laščani uradno
v lasti 46,18 odstotka delnic Unio-
na, neuradno pa naj bi že pred ča-
som poskrbeli, da je večina Unio-
novih delnic že njihovih. Slednje
gre, nenazadnje, razumeti tudi iz
tega, da na trgu naj ne bi bilo več
večjega števila prostih delnic.
Celotna tržna vrednost Pivovar-
ne Union po ceni 91 tisoč tolarjev
za delnico znaša približno 41 mili-
jard tolarjev. Kot je videti, se iz bo-
ja za Union Belgijci niso umakni-
li, prav tako pa orožja ne bodo po-
ložili niti Laščani, ki računajo, da
bo Interbrevv slejkoprej sprejel nji-
hovo ponudbo. Ne gre pa pozabi-
ti, da bodo imeli v vsakem prime-
ru odločilno besedo pri prevzemu
Uniona s strani Laškega v uradu za
varstvo konkurence, kjer vloge o
priglasitvi nameravane koncentra-
cije še niso dobili.
Četrtek, 18. julija
Ljubljanska borza je trgovanje z
delnicami Uniona spet sprostila, saj
sta oba konkurenta, ki želita prev-
zeti pivovarno. Agencijo za trg vred-
nostnih papirjev obvestila o svoji
nameri.
Če bi - ob odobritvi prevzema s
strani Urada za varstvo konkuren-
ce - Laščani po ceni 91 tisočakov
za delnico odkupili še pTeostalo do-
bro polovico Uniona, bi potrebo-
vali nekaj več od 22 milijard tolar-
jev. V upravi Pivovarne Laško so
izvedbo formalnega postopka prev-
zema zaupali Novi Ljubljanski ban-
ki, zagotavljajo pa, da bodo prev-
zem financirali iz lastnih virov. Član
uprave Pivovarne Laško Boško Šrot
za javnost ni želel razkriti podrob-
nosti o tem, kako bodo zagotoviH
denar. Povedal je le, da za zdaj ni-
so najeli nobenega posojila, zapro-
sili pa so za bančno poroštvo, ki ga
bodo v primeru, da jim Interbrevv
odproda svoj delež, spremenili v
posojilo. In res; Nadzorni svet No-
ve Ljubljanske banke je na izredni
seji odobril podelitev poroštva Laš-
čanom. Člani so ocenili, da je tve-
ganje za banko sprejemljivo. Gle-
de na to, da je moral odločati nad-
zorni svet, gre gotovo za več mili-
jard tolarjev vredno poroštvo, če-
prav o natančni številki nihče ni že-
lel govoriti.
Torek, 23. julija
v merjenju moči med Pivovarno
Laško in belgijskim Interbrevvom,
komu bo uspelo prevzeti ljubljan-
ski Union, je pobudo spet prevzel
Interbrevv.
Belgijski pivovarski koncem je
namreč v časniku Delo objavil po-
nudbo za odkup 266.510 delnic Pi-
vovarne Union, kar skupaj z nekaj
manj kot 185 tisoč delnicami, ki
jih ta družba na dan objave ponud-
be že ima v lasti, predstavlja vseh
451.114 izdanih delnic Uniona. In-
terbrevv delničarjem Pivovarne
Union za eno delnico ponuja 90 ti-
soč tolarjev, ponudba pa velja do
20. avgusta. Ponudba Belgijcev je
za tisoč tolarjev nižja, kot so v svo-
ji nameri o prevzemu Uniona v sredo
napovedali Laščani. Slednji mora-
jo glede na veljavno zakonodajo
svojo ponudbo o odkupu vseh preo-
stalih delnic Uniona objaviti do 16.
avgusta, kdaj bodo to storili, pa v
torek še ni bilo znano.
Belgijski Interbrevv je svojo pr-
vo ponudbo za prevzem ljubljan-
ske pivovarne objavil novembra la-
ni. Za delnico so takrat ponujali
73 tisoč tolarjev, ceno pa zvišali kar
trikrat, tako da je nazadnje znaša-
la 90 tisoč tolarjev za delnico. Bel-
gijcem je takrat uspelo pridobiti le
2,4 odstotka delnic, tako da zdaj
znaša njihov lastniški delež v Unionu
manj kot 41 odstotkov.
In Pivovarna Laško? »Naše dejav-
nosti za združevanje industrije pi-
jač potekajo po načrtih, drugega pa
ne želimo komentirati,« so spet krat-
ki. Do skupščine delničarjev Uniona
so molk ob Laščanih zaukazali tu-
di v Interbrevvu; nobenih izjav, no-
benih pojasnil torej. Le to, »da je
ponujenih 90 tisočakov za delnico
poštena cena, še zlasti glede na po-
slabšanje tržnih razmer«. Ob tem
se je neuradno še izvedelo, da naj
bi iz odvetniške pisarne Mira Seni-
ce v Ljubljani, ki zastopa Laščane,
v Urad za varstvo konkurence po-
sredovali vlogo za koncentracijo ka-
pitala... Laščani so nameravano kon-
centracijo morali priglasiti do iz-
teka torka, 23. julija.
Četrtek, 25. julija
Za danes napovedana skupščina
delničarjev Pivovarne Union je bi-
la vse do začetka zavita v skrivnost.
Delničarji odločajo o delitvi 4,8
milijarde tolarjev bilančnega do-
bička iz minulih let.
Uprava je predlagala, da se iz do-
bička za leto 2000 izdvoji dobrih
270 milijonov tolarjev za dividen-
de (po 600 tolarjev bruto na delni-
co), slabih 25 milijonov tolarjev
pa naj bi šlo za nagrade članom
uprave in nadzornega^sveta. 2 mi-
lijardi tolarjev dobička naj bi šlo v
rezerve, 2,5 milijardi pa naj bi ne-
razporejenega prenesli v prihodnje
leto. Tako v predlogu; kako pa se
bo skupščina razvila v resničnem
življenju?
Najbolj zanimivo je zlasti vpra-
šanje, kolikšen delež Unionovih del-
nic bo »priznan« Laščanom. Bodo
glasovali s slabimi 25 odstotki, jim
bo predsedujoči skupščine priznal
46-odstotni delež? Glede na zako-
nodajo imajo glasovalno pravico vsi
delničarji, vpisani v delniško knji-
go (za Unionovo skupščino veljajo
podatki za 22. julij), a vprašanje
je, kako razlagati zakonske člene,
povezane s prevzemom. Po zako-
nu namreč velja, da lahko prevzem-
nik svoje upravljavske pravice iz
delnic, ki presegajo četrtinski de-
lež, uveljavlja šele, ko postopek
prevzema že teče. Pa v tem prime-
ru že? Je dovolj objavljena namera
o prevzemu, bi morala biti do po-
nedeljka že tudi objavljena ponud-
ba in prevzemni prospekt? Bodo Laš-
čani lahko uveljavljali upravljav-
ske pravice iz dokupljenega 22-od-
stotnega deleža ali pa bo le-ta, so-
razmerno z lastniškimi deleži, »pre-
razdeljen« med vse delničarje Unio-
na?
Kakorkoli obračaš; namesto od-
govorov se postavljajo nova vpraša-
nja... Je Laščanom - skupščine
delničarjev Uniona se bo udeležil
predsednik uprave Tone Turnšek s
sodelavci in odvetniki - sploh do te-
ga, da bi na skupščini zagovarjali
kakšne svoje rešitve? Če bi jih res
želeli uveljaviti, potem bi z odku-
pom »spornega« 22-odstotnega de-
leža, ki so ga imeli varno spravlje-
nega pri prijateljskih družbah, naj-
brž počakali, da skupščina mine...
In skupščina Laščanov, napoveda-
na za 9. avgust? S tem, da dividend
- letos prvič - ne bo, so delničarji že
dobro seznanjeni. Med pomembnej-
šimi odločitvami pa jih čaka potr-
ditev vnovične, zdaj že tretje doka-
pitalizacije družbe. Spomnimo, zad-
nja v višini 9 milijard tolarjev, je
bila izpeljana spomladi.
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GK
Ko se kuje strategija prevzema Pivovarne Union, so v Laškem okna in vrata poslovne stavbe tesno zaprta.
Št. 30 - 25. julij 2002
GOSPODARSTVO
7
V primežu
svetovne recesije
Varčevalni ukrepi v Steklarni Rogaška - Za petino manj zaposlenih
Recesija, ki preveva celot-
no steklarsko proizvodnjo
po vsem svetu, žal ni priza-
nesla domačim izdeloval-
cem kakovostnih steklenih
izdelkov. Zaradi dogodkov
tez lužo po 11. septembru,
uvedbe polavtomatske in av-
tomatske proizvodnje pri
fekmecih in krize na vzhod-
noevropskem trgu in na Bliž-
njem vzhodu se je povpra-
ševanje po izdelkih Steklar-
ne Rogaška na tržišču pre-
cej zmanjšalo. Dodaten uda-
rec pa je le-tej zadala še ne-
davna delovna nesreča. Po
napovedih naj bi tako od tre-
nutno 1.228 zaposlenih do
konca leta v Steklarni osta-
lo le še tisoč ljudi, reorgani-
zacija pa bo zajela tudi os-
tala podjetja v sistemu Ro-
gaška Crystal.
Steklarna naj bi imela po
besedah direktorja Davori-
na Škrinjariča v prvih petih
mesecih tega leta kar 500 mi-
lijonov tolarjev izgube. To je
bil tudi povod za uvedbo ne-
katerih ukrepov, s katerimi
naj bi izboljšali poslovanje.
Po predvidevanjih naj bi se
povprečna prodaja v drugi po-
lovici leta znižala za približ-
no 15 odstotkov in naj bi ta-
ko znašala 702 milijona to-
larjev. Ob intenzivnem var-
čevanju bi, tako Škrinjarič,
lahko ob koncu leta poslo-
vali celo brez izgube.
Pri tem pa, žal, ne bo šlo.
brez zmanjševanja števila za-
poslenih, s čimer bodo v pod-
jetju precej zmanjšali stroš-
ke dela. Prvi so ukrepe na svo-
ji koži občutili vodstveni de-
lavci, ki so jim plače znižali
za 10 odstotkov, v nadalje-
Težave in načrte Steklarne Rogaška v prihodnje sta na četrtkovi novinarski konrerenci preasiavila
direktor proizvodnje Jože Žnidarec (levo) in direktor podjetja Davorin Škrinjarič.
vanju pa so za pet odstotkov
znižali tudi vrednost točke za
izračunavanje osebnih do-
hodkov zaposlenih v Steklar-
ni in nekaterih povezanih
družbah. S tem naj bi, kot
pravi Škrinjarič, še vedno iz-
polnjevali obveznosti po ko-
lektivni pogodbi, saj so bih
v posameznih tarifnih razre-
dih plače doslej tudi za 15
odstotkov višje od predvide-
nih v kolektivni pogodbi.
V Rogaški si bodo prizadevali, da nihče od zaposlenih ne bo
razglašen za trajni presežek.
Nova
blagovna
znamka
v Steklarni Rogaška so obe-
nem ustavili tudi vse nalož-
be, ki v krajšem obdobju ne
bi prispevale k izboljšanju re-
zultatov. V začetku maja so
spremeniU tudi prodajne stra-
tegije in se usmerili na del
tržišča z nižjo kupno moč-
jo, ki je izjemno širok. Sku-
pino tovrstnih izdelkov, ki po
mnenju direktorja Steklarne
nikakor niso manj kakovost-
ni, so poimenovali Hipermar-
ket. »So cenejši, enostavnej-
ši za izdelavo in dostopnejši
širšemu sloju potrošnikov.
Pri tem ne gre za velike koli-
čine, ampak za dopolnilne
dejavnosti, s katerimi smo za-
polnili tržno nišo,« je poja-
snil Škrinjarič.
K temu je precej pripomo-
gla tudi nova blagovna znam-
ka, ki je omogočila večjo raz-
poznavnost skupine Rogaška
Crystal na svetovnem trgu. Na
ameriškem tržišču pa se nji-
hovi izdelki prodajajo pod tu-
jo znamko. »Na ta način smo
se osvobodili finančnega pri-
tiska, hkrati pa v sodelova-
nju z ameriškimi partnerji do-
končno izoblikovali zunanji
videz posameznih izdelkov
in tako nekoliko ublažili tve-
ganja na tržišču,« je povedal
Škrinjarič.
Prezaposlitve
delavcev
Problem presežkov kot po-
sledice racionalnejšega delo-
vanja oziroma organizacije
bodo po Škrinjaričevih zago-
tovilih reševali po najboljših
močeh. »Za 108 ljudi je že
poskrbljeno, za 120 še išče-
mo rešitve,« je dejal.
V Rogaški si bodo prizade-
vali, da nihče ne bo razglašenr
za trajni presežek, ampak jih
bomo skušali zagotovili delo
bodisi v družbah znotraj sku-
pine Rogaška Crystal bodisi
izven, zagotavlja vodstvo pod-
jetja. »Pri tem ne bo šlo za eno-
vit način razreševanja težav,
ampak za individualni pri-
stop. Vsak posameznik je na-
mreč za nas pomemben. Za-
vedamo se, da bi zaposleni v
Steklarni zaradi specifičnosti
poklica težko našli nadomest-
no zaposlitev, zato se inten-
zivno dogovarjamo tudi z za-
vodom za zaposlovanje gle-
de prekvalifikacij in iščemo
možnosti prezaposlitev,« je
pojasnil Škrinjarič, ki kljub
primežu, v katerega se je uje-
la (tudi) slatinska steklarna,
ne dviga rok.
BOJANA JANČIČ
Foto: SIMONA ŠOLINIČ
Za diifidendo 40 tolarjev
Na skupščini delničarjev družbe Garant Polzela so potr-
dili lansko poročilo ter predlagali delitev bilančnega do-
bička. Skupščina je predlagane sklepe sprejela s sto od-
stotki prisotnega kapitala in tako bodo v roku 60 dni iz-
plačali dividende v bruto znesku 40 tolarjev na delnico.
TT
FINANCE
Vrednostni papiiji delniških družb
Št. 30 - 25. julij 2002
8
REPORTAŽA
Šampanjec je pripravljen. Bo lahko nazdravil tudi jeseni?
Uspeh: da zivis
na svoj način
Celjski slikar Jure Cekuta - svež veter v jadra predvolilne vročice
Za zanimivo novico je
pred tednom poskrbel Ce-
ljan, slikar Jure Cekuta, ki
živi in ustvarja v svoji Beli
galeriji na Prekorju. Napo-
vedal je namreč kandidatu-
ro na predsedniških voli-
tvah. Za vložitev kandida-
ture bo skušal zbrati 5000
podpisov volivcev. Podrla
ga je skupina državljanov,
ki jo vodi Stanislav Gradi-
šnik, ravnatelj Kulturnega
zavoda Slovenska Bistrica.
»Poti nazaj ni!« pravi Ju-
re, ki te dni na jadranju po
kornatskem arhipelagu raz-
mišlja - o čem drugem kot o
programu, ki ga bo predlo-
žil svojim volivcem. »Po-
drobneje ga bom predstavil
po vrnitvi s počitnic,« je ob-
ljubil v telefonskem pomen-
ku, v katerem je veter sproti
odnašal signale.
Smem, znam
in zmorem!
Tako pojasni Jure Cekuta
svojo najnovejšo odločitev (v
življenju jih je veliko sprejel
in jih tudi veliko uresničil) v
pismu o nameri, s katerim se
predstavi in razkrije, da se je
rodil v Celju, 6. junija 1952,
da je po srednji šoli študij na-
daljeval na visoki tehniški šoli
v Mariboru, a bolj kot grad-
beništvo ga je ves čas zanima-
lo in mamilo slikarstvo. Pos-
vetil mu je dobršen del svoje-
ga življenja. Kasneje se je izo-
braževal na University of Ha-
waii, od tam pa ga je umet-
niška pot vodila po Združe-
nih državah Amerike in po
Evropi.
Od leta 1976 do danes je
imel Jure Cekuta preko dve-
sto samostojnih razstav po
vsem svetu in tako je na svoj
način, kot umetnik, promo-
viral Slovenijo v svetu. Sre-
čeval se je z mnogimi ljud-
mi, ki so mu širili znanje in
obzorje, z njimi izmenjeval
izkušnje, jih vabil v Slove-
nijo in jim razkazoval lepo
deželico na sončni strani
Alp, kjer je lepega dne ugo-
tovil, da »sme, zna in zmo-
re« biti predsednik te lepe
dežele.
Tisti, ki Jureta Cekuto poz-
najo že dolgo časa, se niso
preveč začudili ob njegovi
zadnji odločitvi. »Ja, to je pač
Jure, ki vedno išče nove poti
in izzive!«
Umetnost za
mir
»Jure Cekuta, slikar - sve-
tovljan, ki je okusil slast za-
doščenja za svoje umetniš-
ko ustvarjanje širom po sve-
tu in so o njem pisali šte-
vilni likovni kritiki, bi bil
dovolj preverjen Slovenec,
ki bi lahko predstavljal dr-
žavljane Slovenije doma in
po svetu...« je zapisano v si-
cer obširni obrazložitvi Sta-
nislava Gradišnika, znane-
ga kulturnega delavca iz
Slovenske Bistrice in sku-
pine somišljenikov, v pismu
podpore h kandidaturi Ju-
reta Cekute za predsednika
države.
b svojim pisanjem Stani-
slav Gradišnik spomni na
dva, v zadnjem času zelo od-
mevna Juretova projekta, Art
WPEHR (Art World for Pea-
ce on Earth and Human Rights
-	Svet umetnosti za mir na
zemlji in človekove pravice)
in Art Village (Umetniška
vas), ki omogočata umetni-
kom vsega sveta ustvarjati na
njihovih umetniških področ-
jih; od literature, do glasbe,
slikarstva, kiparstva, plesa,
gledališča, filma in drugih
umetnostnih smeri. »Gre to-
rej za umetnika - slikarja, z
izbranim in izostrenim po-
sluhom za mnoga področja
življenja,« zatrdi Stanislav
Gradišnik, ko doda: »In v tem
je celotna poanta tega pisma
podpore o kandidaturi Jure-
ta Cekuta za predsednika dr-
žave!«
»Vselej se mi
je dobro izšloff
»There is only one success
-	to be able to spend your li-
fe in your own way« (V živ-
ljenju obstaja samo en uspeh
-	da živiš na svoj način). To
pravilo je zapisal Jure Ceku-
ta z zlatimi črkami na prvo
stran svoje monografije v be-
lem, z naslovom Bela galeri-
ja/White Gallery, ki je izšla
v juniju 1991.
Na svoj način je že v tej
beli knjigi zaznati Juretov op-
timizem, ki iz slikarstva pre';
veva na vsa področja življei
nja. »Vse to prinaša tudi na'
predo vanje,« vizionarsko za-
piše kritik dr. Mirko Juter
šekin presodi, da prihaja sli-
kar v ustvarjalna, zrela leta!
Jure, »ameriški ciklon«, ko
ga imenujejo nekateri, se j(
torej odločen sprehoditi z na
mi po novih galaksijah. Op-
timizem, njegov večn
spremljevalec, ga opogumlji
tudi tokrat.
Za uspeh je potrebna na-
darjenost, znanje, ideje in
poslovnost. Vse to Jure ima
»Vselej se mi je vse dobro izš-
lo,« priznava tudi sam. »Tu-
di takrat, ko sem bil v Ame-
riki (Atlantik je preletel vsaj
150-krat) na tleh, brez denar-
ja, je znala sreča potrkati na
vrata.
Bi lahko bila podobna
zgodba o uspehu Slovenije?
Jure Cekuta pravi: »Da!«
MATEJA PODJED
Foto: GREGOR KATIČ
Slikar in živo platno.
Jure Cekuta v galeriji, ki je njegov dom in kamor vabi umetnike, prijatelje in obiskovalce od vsepovsod.
Družbo mu dela Askan, prijazni angleški mastif, 12-letni Arturjev brat. Mlajšemu psu iste pasme je ime -
kako drugače kot Art.

Št. 30 - 25. julij 2002
INTERVJU
9
Florjan, ki ima ogenj
čez na Konjiškem
Trije najljubši Florjana Jančiča: gasilski dom, muzej in knjiga o gasilstvu Dravinjske doline
Ne, Florjanu Jančiču ga-
silstvo ni bilo položeno v
zibelko. Komajda je kot
mladenič vedel, da nosi ime
po gasilskem patronu, v Slo-
veniji priljubljenem ljud-
skem svetniku, ki ga ome-
nja že Primož Trubar kot
tistega, »ki ima ogenj čez«.
V gasilstvo je prišel na po-
vabilo prijateljev. Začel je
leta 1965 kot predsednik
Prostovoljnega gasilskega
društva Slovenske Konjice
- in ostal.
Predsednik, ki je zgradil
najlepši gasilski dom v Slo-
veniji, ki je postavil muzej
gasilstva Dravinjske doline in
napisal knjigo o gasilstvu na
tem območju. Občina Sloven-
ske Konjice mu je letos za
njegov prispevek k razvoju
gasilstva podelila zlati grb.
Brez izkušenj v gasilstvu
ste postali predsednik veli-
kega društva. Je bilo težko
začeti?
Težko je bilo, ker je bilo
potrebno loviti 50-letni za-
stoj v društvenem delu. Ime-
li smo gasilski dom, zgrajen
leta 1907: s pipo v gasilskem
stolpu, straniščem na štr-
bunk, družabno sobo in ga-
ražami. V njih je bila še čr-
palka iz leta 1903, ročna briz-
galka iz leta 1929 in leto
mlajši prvi gasilski avtomo-
bil, Ford. Oprema, ki je da-
nes v muzeju. Zavihali smo
rokave, naredili vodovod, ka-
nalizacijo, centralno kurja-
vo...
Pridnost in zavzetost - je
bilo to dovolj za obsežno de-
lo, ki ste ga opravili?
Seveda ne. Potreben je bil
denar, razumevanje družbe.
Obojega smo bili v zvrhani
meri deležni v času samou-
pravne interesne skupnosti za
požarno varstvo. To je bil čas
velikega razcveta gasilstva. V
kratkem času smo nadome-
stili zamujeno. Gradili smo
domove, posodobili tehniko,
izobraževali... Je pa tudi to
obdobje imelo svoje pasti. Te-
žav, ki smo jih imeli z uvo-
zom opreme, ni mogoče po-
zabiti. Črpalke smo uvažali
kot »občani«, za večje stvari
pa je bilo treba poiskati tudi
prijatelje v Beogradu, da si
lahko prišel do papirjev, da
tega, česar koli že, ne delajo
v Jugoslaviji.
Je bilo v tistih letih ga-
silstvo bolj cenjeno kot je
i danes?
Gasilstvo se je v sedemde-
setih letih hitro razvijalo
predvsem zaradi novih po-
greb. Razvijala se je industri-
pojavila se je blokovska
Sradnja, novi materiali so pri-
našali nove nevarnosti. Zna-
' '^je s področja požarne var-
riosti pa je še zaostajalo za
•Napredkom tovarn. Bolj po-
Tiembno je bilo, kako dose-
gajo plane. Sicer pa gasils-
tvo tudi danes, v naši državi,
ni postavljeno na prvo me-
sto. Že samo to, da se neus-
pešno borimo proti 20-od-
štotnemu davku na dodano
vrednost za vso gasilsko opre-
mo, nekaj pove. Vedno težje
je dobiti denar za prostovolj-
no delo.
Vodi to k profesionaliza-
ciji gasilstva?
Večina od naših 110 tisoč
gasilcev je na podeželju. Tu
se ustvarja življenje, zbira-
jo se ljudje, rojevajo ideje.
Če država ne bo več hotela
financirati prostovoljne de-
javnosti, bo škoda velika.
Preventivno delo gasilcev,
predvsem pa vedenje, da je
gasilec v bližini, daje ljudem
občutek varnosti. Upraviče-
no, saj je čas od nastanka po-
žara do pričetka reševanja in
gašenja izredno pomemben.
Tega so se zavedali tudi naši
predniki. Da so gasilci kar
najhitreje prileteli skupaj, so
najprej skrbeli trobentači,
potem so jih zamenjale roč-
ne sirene. »Kdor prvi pripe-
lje konjsko vprego, dobi 20
dinarjev za nagrado,« lahko
preberemo v starih doku-
mentih. Naredili so vse, da
so bili čimprej na kraju po-
žara. Pa čeprav so tam ugo-
tovili, da ni v bližini vode
in so z gasilskimi kavlji sa-
mo vlekli ostrešje narazen
in toliko da niso jokali sku-
paj s pogorelci... Ampak lju-
dem je tudi to veliko pome-
nilo. Ne, upam, da se bo v
Sloveniji prostovoljstvo ob-
držalo. Ljudje ga potrebuje-
jo - če ga ne bi, tudi ne bi
praznovali 130-letnice.
Se mladi tega zavedajo,
se vključujejo v vaše vrste?
V večjih urbanih naseljih
je vedno manj mladinskega
naraščaja, v vaseh pa se med
gasilce vključuje dovolj pio-
nirjev in mladine. Menim, da
so razlogi sociološki. Ne gre
smo za pomanjkanje zabave
na vasi. V našem društvu se
povečuje povprečna starost
članstva. Eden izmed razlo-
gov je tudi vključitev pretež-
no starejših gasilcev iz pro-
padlega podjetja Lip. A to je
mlajšim zgled, da spoštuje-
mo minulo delo. Veterani so
med nami vedno zaželeni,
dobrodošU in spoštovani.
Mladost in modrost se mo-
rata prepletati.
Ob vsem spoštovanju pro-
stovoljnih gasilcev - vsega
pa vendarle ne zmorete sa-
mi. Mislim predvsem na
ekološke nesreče in zahtev-
no reševanje v cestnih pre-
dorih.
Se strinjam. Potrebujemo
tudi poklicne gasilce. Ne-
pogrešljivi so pri ekoloških
nesrečah. A tudi v takih pri-
merih smo prvi na kraju ne-
sreče mi in nudimo prvo po-
moč, dokler ne pridejo bo-
lje opremljeni in usposob-
ljeni. Tudi v večjih mestih
brez poklicnih gasilcev ne
gre. Pri cestnih predorih pa
je izredno pomemben čas,
v katerem lahko kdo prič-
ne z reševanjem oziroma ga-
šenjem. Naše društvo ima
koncesijo za reševanje iz pre-
dora Golo rebro na avtoce-
sri Maribor-Celje, saj smo
lahko pri predoru v najkraj-
šem možnem času, v nekaj
minutah.
Pa ste za reševanje iz pre-
dora usposobljeni in pri-
merno opremljeni?
Za to se še borimo. Od dr-
žave pričakujemo, da bo za-
gotovila usposabljanje ljudi
po novem programu, z no-
vo tehnologijo, da ne bomo
puščali v predoru življenj ga-
silcev. Zaenkrat je država
uredila cestišče in dostop,
Dars je uredil vhodna vrata,
mi imamo ključe. A prob-
lemi še niso rešeni. V Ljub-
ljani bi morali na Igu zgra-
diti vadbeni tunel, pa ga ni-
so. Zdaj bodo gasilce najprej
teoretično usposobili, vadili
pa bodo v domačem predo-
ru, ki ga morajo poznati kot
lastni žep, če hočemo, da bo-
do v nesreči učinkoviti. Ne
želim strašiti ljudi, a reše-
vanje iz predorov je v Slo-
veniji nedorečeno. Kako hu-
do je lahko, pa vemo iz ne-
sreč v tujini.
To so problemi sedanjo-
sti. Česa pa se najraje spo-
minjate iz skoraj štirih de-
setletij dela v gasilstvu?
Zelo rad se spominjam
praznovanja 100-letnice
društva. Gasilski dom smo
takrat dograjevali in nadgra-
jevali. Nihče ni verjel, da bo-
mo dela dokončali do slav-
ja. Fantje so ponoči delali na
Lipu, podnevi na gasilskem
domu. Uspeli smo. Slavje,
na katerega je prišlo preko
tisoč gasilcev od blizu in da-
leč, je bilo veličastno. Zgod-
ba zase je bilo kupovanje 32
metrov dolge gasilske lestve.
Zbrati smo morali 500 tisoč
mark. To je bil čas najbolj
burne inflacije in nikakor ji
z zbiranjem denarja nismo
mogli slediti - dokler nam
ni pomagal Unior oziroma
Marjan Osole. Dogovorili
smo se, da nam je plačal le-
stev, mi pa smo obljubili, da
bomo naslednje leto dali de-
nar za izgradnjo vodnih zbi-
ralnikov in vsega ostalega,
potrebnega v primeru poža-
ra, na Rogli. Ja, pa ko smo
kupovali avto Mercedes ...
Dva dni prej preden je pri-
šel na ogled predsednik Ku-
čan, ga še vedno nismo ime-
li, čeprav smo delavcem v
Avstriji že nekaj časa dajali
za pijačo, da so delali tudi
popoldne. Ko smo ga potem
peljali domov, nas je usta-
vil policist. Lasje so nam šli
pokonci: »Joj, če pogleda ta-
hometer...« Pa je bil policist
gasilec in ga je zanimala sa-
mo oprema novega gasilske-
ga vozila.
Člani vašega društva so
dosegali izjemne uspehe.
Bili smo prvaki Jugoslavi-
je in kasneje Slovenije, dva-
krat zlati na gasilski olimpia-
di. Na mladinski gasilski
olimpiadi so bili tudi naši pio-
nirji. Da se lahko gasilci iz
tako malega mesta kosamo
in premagamo najboljše v
Evropi, na to smo res lahko
ponosni.
Vse to, o čemer se pogo-
varjava, pa še veliko več,
si je mogoče ogledati v mu-
zeju gasilstva in prebrati v
knjigi o gasilstvu Dravinj-
ske doline. Kaj vas je vodi-
lo k odločitvi za to obsež-
no delo?
Muzej je dokaz, da so bili
naši predniki že dolgo pred
nami humano usmerjeni, da
so vedeli, da se je treba or-
ganizirati in da so vložili v
gasilstvo veliko denarja in
truda. To morajo videti in
vedeti tudi sedanji in prihod-
nji rodovi. Stari dokumen-
ti, slike in različni predme-
ti dokazujejo, da smo se Slo-
venci med prvimi vključili
v organizirano borbo proti
ognju. Nenehno smo mora-
li dokazovati, da smo Slo-
venci in del teh dokazov hra-
ni naš muzej. Še vedno ga
dograjujemo z željo, da po-
kažemo stare korenine slo-
venstva in gasilstva na naših
tleh. To pa je bil tudi raz-
log, da sem se lotil pisanja
zgodovine. Brez zapisane ga-
silske zgodovine bi bili ga-
silci kot ljudje brez spomi-
na. Vsak narod ima svoj spo-
min in svojo zgodovino. Ta-
ko tudi gasilci, ki so del slo-
venskega naroda.
MILENA B. POKLIČ
Florjan Jancic
V gasilskem muzeju so predstavljeni tudi vrhunski dosežki konjiških gasilcev.
Št. 30 - 25. julij 2002
10
AKTUALNO
Pazite, icje
se iiladite!
Na kopališčih je voda pretežno ustrezna, v Savinji mikro-
biološko neustrezna
Zavod za zdravstveno
varstvo Celje skozi vse le-
to, vsak mesec štirikrat, iz-
vaja strokovni nadzor nad
kvaliteto kopalne vode v
vseh desetih termalnih ko-
pališčih na Celjskem, kjer
ugotavljajo, da je stanje pre-
težno dobro, prav tako pa
je ustrezna voda v desetih
letnih kopališčih, ki jih
prav tako nadzirajo. Malo
drugačni pa so rezultati pri
analizah površinskih voda,
saj pri mikrobioloških prei-
skavah noben vzorec vzet
iz Savinje ni ustrezal zah-
tevam za kvaliteto kopal-
ne vode.
Na Celjskem je na voljo kar
10 kompleksov kopališč s šte-
vilnimi zaprtimi in odprtimi
bazeni, ki obratujejo skozi
vse leto (Naravno zdraviliš-
če Topolšica, Toplice Dobr-
na, Terme Zreče, Kopališče
Hotela Planja na Rogli, Ter-
me Olimia v Atomskih To-
plicah, Rogaška Riviera, Ko-
pališče Hotela Donat v Ro-
gaški Slatini, Zdravilišče Laš-
ko, Terme Čatež, Hotel Ple-
snik). V poletnem času, pa
glede na znane podatke, tre-
nutno obratuje tudi 10 letnih
kopališč - v Šoštanju, Celju,
na Frankolovem, v Sloven-
skih Konjicah, Šmarju, Rim-
skih Toplicah, Radečah, Sev-
nici, Orli vasi in Preboldu.
Za kvaliteto bazenskih voda
je značilno, da je voda v ter-
malnih kopališčih boljša kot
v letnih, saj so termalna ko-
pališča večinoma modernejša
in bolje opremljena kot let-
na. Stanje v kopališčih je ve-
činoma dobro, občasno mi-
krobiološko neustreznost pa
večinoma povzročijo kopal-
ci sami s povečano vsebnostjo
sečnine. Občasno ugotovijo
tudi neustrezno količino klo-
ra v vodi. Ker na kvaliteto vo-
da pomembno vplivajo na-
vade kopalcev, na Zavodu
opozarjajo, da se je potreb-
no pred vstopom v bazen vsa-
kič temeljito oprhati ter da
mora vsak obiskovalec do-
sledno uporabljati stranišče,
če je to potrebno. Po kopa-
nju se je treba doma temelji-
to oprhati.
Tvegano
kopanje v
Savinji
Vzorci kopalnih voda v na-
ravnih kopališčih so bili od-
vzeti na naslednjih odvzem-
nih mestih: Savinja (v Sote-
ski Ljubija, na kopališču Šport
center Prodnik, v Nazarjah,
v Kasazah, na dveh mestih v
Letušu, Mehki jez v Celju),
Šmartinsko jezero (pri Ribiš-
kem domu in pri brani). Ve-
lenjsko jezero (pri restavra-
ciji Jezero), Slivniško jezero,
jezero Žovnek in Braslovško
jezero. Ker je bil to šele prvi
odvzem, na Zavodu opozar-
jajo, da se lahko stanje hitro
spremeni in da so rezultati
zgolj odraz trenutnega stanja,
ponovno pa bodo vzorce od-
vzeli še konec tega meseca.
Pri kemičnih analizah so
vzorci v Savinji večinoma us-
trezni, nekohko odstopa le
vrednost pH-ja vode, ki je na
zgornji dovoljeni meji ali pa
jo včasih rahlo presega. To
pomeni, da je voda bolj ba-
zična in je treba po kopanju
v njej več pozornosti posve-
titi negi in zaščiti kože.
Rezultati mikrobioloških
raziskav so v jezerih z izje-
mo Šmartinskega jezera pri
brani ustrezni. Analize vo-
de iz Savinje pa so pokaza-
le, da noben vzorec ni us-
trezal zahtevam za kvalite-
to kopalne vode. V vodi je
bilo povečano število klic in
bakterij fekalnega izvora,
kar pomeni, da kopanje v
takšni vodi predstavlja do-
ločeno tveganje za zdravje,
zlasti v primeru zaužitja vo-
de. Ne glede na rezultate ke-
mičnih in mikrobioloških
preiskav je voda v bakterio-
loškem smislu nezanesljiva,
saj je mogoče, da so v vodi
prisotni virusi ali drugi pov-
zročitelji nalezljivih bolez-
ni, ki jih ob rutinskih anali-
zah ne ugotavljajo.
Prav zaradi tega na Zavodu
svetujejo, da naj pri kopanju
posebej skrbno pazimo na
otroke in jih ne puščamo sa-
me, predvsem pazimo na to,
da med kopanjem otroci ne
pijejo vode. Prav tako vode
iz naravnih kopališč ne upo-
rabljaj mo za pitje ali pripra-
vo hrane (tudi za umivanje ali
hlajenje sadja ne), po kopa-
nju pa se doma temeljito opr-
haj mo. Poleg tega se na na-
ravnih kopališčih ne potap-
ljaj mo in ne skačimo v mot-
no vodo.	PP
Foto: CK
m
Št. 30 - 25. julij 2002
BlISI KRAJI IN LJUDJE
11
Ugodnosti je bilo preveč
Javne naprave se ne bojijo novih črnih odlagališč zaradi strožjega nadzora in visokih kazni
Javne naprave Celje, ki
upravljajo s centrom za rav-
nanje z odpadki v Bukovž-
laku in opravljajo odvoz od-
padkov za 13 občin s celj-
skega območja, so 1. junija
ukinile brezplačen prevzem
odpadkov, ki so jih na odla-
gališče pripeljali občani sa-
mi. Kaj jih je vodilo pri tem
ukrepu in ali to ne pomeni,
da se bodo znova razpasla
divja odlagališča smeti?
Direktor podjetja Ivan Če-
rič pojasnjuje, da so bili v tak
ukrep praktično prisiljeni, saj
so na račun nove državne tak-
se na prevzete odpadke, ki
je začela veljati s tem letom,
v prvih petih mesecih plača-
li kar pet milijonov tolarjev,
dobih pa nič. »S tem ukre-
pom pa bistveno ne zmanj-
šujemo ugodnosti, ki so jih
imeli občani. Še naprej na-
mreč v vseh občinah, kjer
imamo organiziran odvoz od-
padkov, ostaja v veljavi ak-
cija brezplačnega odvoza
večjih kosovnih odpadkov, ki
jo pripravimo dvakrat letno
in o njej občane tudi obveš-
čamo.« Čerič je še povedal,
da se je problem brezplač-
nega sprejema odpadkov na
deponiji zaostril zlasti po
tem, ko je osnova za plačilo
postala velikost posode in ne
več kvadratura prostorov. Zla-
sti zasebniki so nemudoma
zmanjšali posode za smeti in
jih množično sami dovažali
na deponijo.
Vodja razvoja Milka Le-
skošek je ob tem povedala,
da tudi po ukrepu prometa
zasebnikov z lastnim dovo-
zom odpadkov na odlagališ-
če ni malo. »Okoli 25 ljudi
še vedno dnevno dovaža od-
padke. Če so količine manj-
še, v velikosti avtomobilske
prikolice, imajo možnost, da
to opravijo brezplačno dva-
krat letno, sicer plačajo 2 ti-
soč tolarjev. Če gre za večje
količine, pa odpadke tehta-
mo in odlaganje plačajo po
teži.«
In kakšna je možnost, da
bi zaradi ukrepa v naravi po-
novno »zacvetela« črna odla-
gališča? To je zaskrbelo tudi
šentjurskega občinskega svet-
nika Florjana Cveta Erjav-
ca, ki je na eni od sej sveta
zastavil svetniško vprašanje,
kakšne so možnosti, da bi ob-
čani lahko še naprej brezplač-
no dovažali odpadke na de-
ponijo.
Mestni svet je sprejel od-
lok o prostorskih ureditve-
nih pogojih za komunalno
odlagališče v Bukovžlaku.
Odlok predvideva prestavitev
vhoda na deponijo odpadkov
z območja spominskega par-
ka Teharje proti vzhodu in
ureditev novega reciklacij-
skega dvorišča za zbiranje
kosovnih odpadkov. Vhod in
odlagališče sta zasnovana
kot prometna zanka, ob ka-
teri so ob vratarnici in teht-
nici postavljeni kontejnerji
za ločeno zbiranje odpadkov.
Prepričan je namreč, da bo-
do bližnji gozdovi ob cesti
proti Proseniškem ponovno
postali divja odlagališča.
V Javnih napravah to mož-
nost zavračajo in ponujajo že
naštete ugodnosti. Milka Le-
skošek pa je prepričana, da
večjih črnih odlagališč ne bo.
Ne zaradi kaj bistveno višje
ekološke osveščenosti obča-
nov, bolj zato, ker so v zad-
njem času inšpekcijske službe
zelo učinkovite, ker so našli
že kar nekaj kršiteljev odlo-
ka o ravnanju z odpadki in
ker so kazni za kršitelje zelo
visoke, do 30 tisočakov. Sa-
mo v Mestni občini Celje so
s strogim izvajanjem odloka
in dobrim delom inšpektor-
jev v šdrih ledh uspeh od-
praviti vseh 57 odkritih čr-
nih odlagališč.
BRANKO STAMEJČIČ
Zračni posnetek centra za ravnanje z odpadki odkriva vse bolj urejeno podobo centra, ki bo po predvidenih
naložbah v naslednjih letih postala sodobna, po evropskih merilih urejena »tovarna« za sortiranje, predela-
vo in odstranjevanje odpadkov.
Elitno naselje na Golovcu
že kar nekaj let je mini-
lo, kar so v Celju zasebni-
kom ponudili zadnje parcele
za zasebno stanovanjsko
gradnjo. Zavod za planira-
nje in izgradnjo bo zato še
letos ponudil tri lokacije,
kjer bodo zasebniki lahko
gradili hiše.
Najbolj »elitna« od pred-
videnih lokacij je že potrje-
na. Mestni svet je namreč
odobril spremembe in do-
polnitve zazidalnega območ-
ja na južnem pobočju Go-
lovca v Celju, ob Travniški
uhci. Tam bo, na prostoru
med Travniško in Jamovo,
na razpolago 28 parcel za
gradnjo. Gre za Jazbinškov
travnik in ostala zemljišča
pod obstoječo kmetijo in za
praktično zadnje še nezazi-
dano območje na južnem de-
lu Golovca.
Nova soseska, za katero je
urbanistično dokumentacijo
pripravilo podjetje Urbana iz
Velenja, je zamišljena kot
urejeno območje za gradnjo
»boljših« hiš, pri čemer so
parcele velike od 600 do 800
kvadratnih metrov, možno
pa je tudi njihovo združeva-
nje. Ob hišah bo dovoljena
tudi gradnja bazenov, ki pa
ne bodo smeli biti večji od
50 kvadratnih metrov.
Soseska naj bi se napaja-
la iz Travniške ulice, ki bi
jo zaradi tega razširili in ji
dozidali tudi pločnik, Jamo-
va ulica, ki je trenutno sle-
pa, pa naj bi dobila priklju-
ček na severno vezno cesto.
Za potrebe bodoče nove so-
seske bodo tudi razširili vo-
dovod, predvsem pa preno-
vili obstoječe črpališče vo-
de, saj je oskrba z njo v viš-
jih predelih Golovca obča-
sno motena. Prav tako bo-
do celotno območje slednjič
priključili tudi na kanaliza-
cijsko omrežje, saj imajo hi-
še ob Travniški v tem času
vsaka svojo greznico.
BS
Nova ulica v Štorah
v štorah se pripravljajo na oblikovanje nove ulice,
ki jo narekuje izgradnja obrtne cone Štore-vzhod (pri
lokalu Cibby).
Ulica bo obsegala območje nastajajoče cone ter se bo
predvidoma imenovala Ob železnici. Ime je izbralo pod-
jetje Eho Laško, ki je v obrtni coni prvi in največji inve-
stitor. Izbiralo je med tremi predlogi, saj so iz občinske
stavbe predlagali še imeni Ob Voglajni ter Ob Dragi. O
odloku, ki predvideva spremembo območja naselja Što-
re in imenovanje ulice, bodo rekli zadnjo besedo na da-
našnji seji občinskega sveta.	BJ
Za vrtnico in
metlo
Komisija za okolje pri Turističnem društvu Celje je
te dni objavila razpis za zbiranje predlogov za tradi-
cionalno akcijo Zlata vrtnica in metla.
Za letošnje tekmovanje so, ker je podobno akcijo pri-
čela tudi komunalna direkcija, pravilnik nekoliko spre-
menih. Poudarjajo, da je to akcija, v kateri ni denarnih
nagrad, ampak je nagrada predvsem moralna. Dodelijo
jo meščani svojim someščanom, ki že leta vzorno skrbijo
za svoje okolje. Tudi letos bodo predloge na posebnih
vprašalnikih zbirali v mestnih četrtih in krajevnih skup-
nostih, noben predlagatelj pa ne more predlagati sebe.
Predlogu bo moral biti priložen zapisnik organa krajevne
skupnosti, ki je odločal o predlogih, in obvezna fotogra-
fija. Predloge bodo v turističnem društvu sprejemali do
konca septembra. Predlagatelji bodo mestne četrti in kra-
jevne skupnosti, ki bodo lahko oddale le po en predlog za
Zlato vrtnico in en predlog za metlo, dva predloga za
posamezne ocenjevalne kategorije in pet predlogov v še-
stih kategorijah. Kategorije pa so zasebni stanovanjski
objekti, večstanovanjski, poslovni, javni objekti, kmeti-
je ter ulice ali soseske.	BS
Enosmerno preko Voglajne
Kar nekaj naših bralcev
nas je opozorilo, da so s pre-
novo Teharske ceste in po-
stavitvijo varnostne ograje
na most čez Voglajno pri nek-
danjem Pocajtovem mlinu
kolesarji izgubih svoj prostor
ob robu vozišča in morajo
zdaj s kolesom kar po sredi-
ni ceste, med avtomobili. Če
bi bila varnostna ograja dru-
gače, ne tako oblo zaldjuče-
na, pa bi bilo ob robu voziš-
ča vseeno še dovolj prostora
tudi za kolesarje...
Strokovni sodelavec v Ko-
munalni direkciji Mestne ob-
čine Celje Anatol Sazonov
pojasnjuje, da so prenovo ce-
stišča in mostu čez Voglajno
v celoti izvedli po varnost-
nih predpisih. »Čez most je
enosmeren promet, prednost
pa imajo vozila, ki vozijo v
smeri proti Celju,« pravi Sa-
zonov in nadaljuje: »Most je
statično poškodovan in prav
zaradi varnosti je zdaj dosled-
no uveljavljen enosmerni
promet. Že prej je prometna
signalizacija voznikom nare-
kovala enosmerno vožnjo,
vendar so to le redki upošte-
vali. Z namestitvijo dodatne
varnostne ograje, ki jo je
predvidel projekt delne pre-
nove mostu, pa smo na de-
sni strani vozišča v smeri pro-
ti Celju uredili hodnik za peš-
ce, na levi pa je ograja na-
meščena tako, da ne omogo-
ča prehoda. In ne pozabimo.
kolesarji so udeleženci v pro-
metu in sodijo na vozišče, ne
pa na hodnik za pešce.«
Za celovito prenovo mo-
stu čez Voglajno pri nekda-
njem Pocajtovem mlinu so
že pripravljeni projekti, pre-
nova, ki naj bi se začela pri-
hodnje leto ali v letu 2004
pa bo veljala med 80 in 90
milijoni tolarjev.
IS, Foto: GREGOR KATIČ
Na mostu čez Voglajno pri nekdanjem Pocajtovem mlinu imajo prednost vozila, ki vozijo v smeri proti Celju,
na desni strani vozišča pa je z varnostno ograjo ločen hodnik za pešce.
Št. 30 - 25. julij 2002
12
NASI KRAJI IN LJUDJE
Gneča in računalniški mrici
v UE Žalec za tretjino več dela - Stranke lahko same lepijo nalepke - Informacijske pisarne
enkrat tedensko
Da se bliža 5. avgust, ko
stari potni listi ne bodo več
veljali, dokazuje tudi gne-
ča pred »šalterji« v Uprav-
ni enoti Žalec, kjer so v dru-
gem trimesečju letošnjega
leta zabeležili bistven po-
rast prejetih in rešenih za-
dev.
V primerjavi s prvim tri-
mesečjem so v Upravni eno-
ti Žalec zabeležili za skoraj
37 odstotkov več zadev, skup-
no pa so razrešili skoraj 40
odstotkov zadev. Zaradi te-
ga so morali prerazporediti
delavce, delati izven delov-
nega časa in uradnih ur ter
ob sobotah in na posamez-
nih sedežih občin skupaj s
podjetji, ki izvajajo tehnič-
ne preglede vozil in motor-
nih koles. »Več dela povzro-
ča čedalje pogostejše izpade
centralne računalniške pod-
pore, kar povzroča dodatne
zaplete pri servisiranju dr-
žavljanov. Tega državni orga-
ni na lokalni ravni ne more-
mo reševati, smo pa večkrat
deležni neupravičenih kri-
tik,« pravi načelnik UE Ža-
lec Marjan Žohar.
Od minulega petka dalje,
ko je tudi uradno začela ve-
ljati sprememba pravilnika
o tehničnih pregledih motor-
nih in priklopnih vozil v de-
lu, ki govori o lepljenju na-
lepk, v UE upajo, da bo manj
nezadovoljstva med občani.
Zaradi številnih pritožb je
ministrstvo za notranje zade-
ve spremenilo pravilnik. Ta-
ko bodo stranke, ki bodo
opravile tehnični pregled vo-
zila, plačale nadomestilo za
uporabo cest in zavarovanje
za avtomobilsko odgovor-
nost, lahko same prilepile na-
lepko, seveda če bodo to že-
lele. Doslej je nalepko lah-
ko prilepila samo pooblaš-
čena oseba, kar je bistveno
podaljšalo čakalne vrste za
registracijo vozil. Nalepko
bodo poslej lahko lepili tudi
v zgornji desni kot vetrobran-
skega stekla. Pravilnik je spre-
menjen tudi v tem, da bodo
s 1. avgustom nalepke za no-
va vozila, ki so jih doslej iz-
dajali le pooblaščeni servi-
si, lahko stranke dobile tudi
v upravnih enotah.
Informacijske
pisarne za
boljše delo
Druga novost, ki naj bi vsaj
malo razbremenila delo v UE
Žalec, je pobuda za odprtje
informacijskih pisarn na se-
dežih občin Tabor, Prebold,
Braslovče in Polzela. S temi
občinami (informacijska pi-
sarna na Vranskem že delu-
je) so v UE Žalec že podpisa-
U posebno pobudo in jo po-
sredovali ministrstvu za no-
tranje zadeve. Ministrstvo je
doslej odgovorilo na pobu-
do občine Polzela, kjer se stri-
nja z odprtjem informacijske
pisarne. Po dogovoru bodo
opremo in prostore za pisar-
ne zagotovili v posameznih
občinah, žalska upravna eno-
ta pa bo poskrbela za zapo-
slenega delavca in vzposta-
vitev informacijskega siste-
ma. V pisarnah bodo spreje-
mali različne vloge, obrazce
in tiskovine, posredovali raz-
lične informacije ter poma-
gali strankam pri izpolnjeva-
nju vlog, prenašali vloge v žal-
sko upravno enoto ter vro-
čali različne dokumente. In-
formacijske pisarne naj bi na
sedežih občin poslovale en-
krat tedensko.
URŠKA SELIŠNIK
NA
KRATKO
TICV
Preboldu
v prostorih preboldske
graščine je pričel delovati tu-
ristično informacijski center
(TIC), v katerem so na voljo
različne informacije o doga-
janju in turistični ponudbi v
celotni Savinjski dolini. V
centru so po približno tednu
dni delovanja zadovoljni z
obiskom. TIC deluje vsak dan
od 9. do 13. in od 14. do 18.
ure. V tem času je možen og-
led zanimive razstave Prebold
skozi čas, na kateri so pose-
bej predstavljene nekdanje
obrti v občini, kmetijstvo ter
zgodovina društev, urejena pa
je tudi posebna spominska so-
ba Antona Schwaba in Jane-
za Kača.
Za cerkev sv.
Martina
Cerkev sv. Martina, ki sto-
ji v močvirju na lesenih pilo-
tih, v Podvrhu blizu Žovneš-
kega gradu, spada v vransko
župnijo. Zob časa jo je moč-
no načel, zato so se odločili
za obnovo, ki je ocenjena na
35 milijonov tolarjev. Prebi-
valci Podvrha, po domače
Šmartnega, so del potrebne-
ga denarja, 150 tisoč tolar-
jev, zbrali na prireditvi Pod-
vrh se predstavlja. Na prire-
ditvi na Žovneškem gradu je
vranski župnik Jože Turinek
povedal, da je cerkev edins-
tvena v Savinjski dolini, pr-
vič pa je omenjena leta 1461.
Kot je obljubil braslovški žu-
pan Dušan Goričar, bo pri ob-
novi pomagala tudi občina
Braslovče.
Več kot sto
vrst gob
Gobarsko društvo Biserni-
ca iz Celja, ki ima sekcijo
na Polzeli, je pripravila go-
barsko ekskurzijo po bliž-
njih gozdovih. Nabrane go-
be je razvrstil Anton Polar
iz Maribora, na popoldan-
skem predavanju pa so tudi
že nekoliko bolj izkušeni go-
barji slišali marsikaj zani-
mivega. Srečanje gobarjev na
Polzeli ne mine brez kuli-
naričnih gobarskih dobrot,
ki jo jih gobarji pripravili v
gostilni Matjaž. Že leta je
glavni organizator tega sre-
čanja Franci Uratnik z ženo
Marto in drugimi pomočni-
ki, po mnenju predsednika
Gobarske zveze Slovenije
Amadea Dolenca pa je več
kot sto različnih vrst nabra-
nih gob odlična bera za le-
tošnjo sušno sezono.
Pogovor s
Plemenitim
Jutri, v petek, bo v prebold-
ski kinodvorani pogovor s
kandidatom za predsednika
RS Zmagom Jelinčičem-Ple-
menitim, ki bo govoril o ak-
tualnih razmerah v Sloveni-
ji in v svetu ter odgovarjal na
vprašanja. Pred volitvami se
bodo v Preboldu predstavili
tudi drugi kandidati za slo-
venskega predsednika.
T. T, U. S.
Novi prostori župnijske Karitas
Tudi minuli konec tedna
so na Polzeli zaznamova-
le prireditve v okviru Mal-
teških dnevov. V petek so
v župnijski cerkvi sv. Mar-
jete nastopili mladi orga-
nisti in pritrkovalci, v so-
boto pa so odprli nove pro-
store župnijske Karitas in
slovenske malteške bolniš-
ke pomoči.
Župnijska Karitas na Pol-
zeli že vrsto let uspešno de-
luje, njena dejavnost se je
tako razširila, da so postali
dosedanji prostori pod no-
vo cerkvijo pretesni, zato so
dobili v uporabo prostore
opuščenih trgovin v gospo-
darskem poslopju starega
župnišča. Te prostore so čla-
ni župnijske Karitas ob so-
delovanju nastajajoče slo-
venske malteške pomoči ob-
novili in delno opremili. No-
ve prostore je blagoslovil di-
rektor škofijske Karitas iz
Maribora Branko Maček, o
pomenu karitativne dejav-
nosti pa so govorili domači
župnik in dekan Jože Kova-
čec, predsednik župnijske
Karitas Blaž Jelen ter podžu-
pan in malteški vitez Stan-
ko Novak. V kulturnem pro-
gramu sta nastopili skupi-
na Varitas iz Petrovč in do-
mača vokalna skupina Mar-
gareta.
T TAVČAR
Med govorom predsednika župnijske Karitas Blaža Jelena.
Kontejnerji samo za Preboldčane
v občini Prebold je od petka dalje omogočeno dodatno zbiranje kosovnih odpadkov.
Kontejnerje za ločeno zbiranje večjih odpadkov so postavili v Latkovi vasi, odpadke na
posebej urejen prostor pa lahko brezplačno zaenkrat pripeljejo samo občani občine
Prebold, ki se morajo izkazati z enim od veljavnih dokumentov. Kosovne odpadke, ki
jih je treba tudi posebej razvrščati, zbirajo ob petkih od 16. do 20. ure ter ob sobotah od
8. do 14. ure na odlagališču v Latkovi vasi. Zbrane odpadke bodo delavci celjskih javnih
naprav odpeljaU na ustrezna odlagališča.	U. S.
Najboljša ekipa Grmovja
Pred kratkim so v Lipici pripravili športno srečanje delavcev, zaposlenih v 31 slovenskih
socialnih zavodih. Srečanja se je udeležila tudi ekipa iz Doma Nine Pokom Grmovje iz
Pernovega, ki je do dobrih rezultatih v odbojki na mivki, plavanju na 50 metrov in teku na
kilometer v skupnem seštevku osvojila prvo mesto.	US
Pavla in Anton ob sončnici, ki sega čez streho hiše.
Sončnica velikanka
Pavli in Antonu Venetu iz Latkove vasi se je dobrota, ki sta
jo v zimskem času izkazovala ptičjemu drobižu na doma-
čem vrtu s tem, da sta ga krmila s sončničnimi semeni,
povrnila na poseben način. Nekaj semen se je namreč iz-
muznilo iz ptičjega kljuna in preživelo zimo, spomladi pa
vzkalilo. Zrasla je sončnica velikanka, ki meri v višino kar
4,30 metra. Do jeseni se bo na njej razvilo in dozorelo pre-
cej klobukov, polnih semen, ki bodo lahko zopet hrana za
lačne ptičke.	TT
Št. 30 - 25. julij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
13
Glasbeniki - slikarji
so narisali Dobje
Dolgoletna želja župana
Dobja Francija Salobirja je
uresničena. Pet glasbeni-
kov slikarjev je na veliko
platno narisalo podobo cen-
tra Dobja, ki bo krasila vse
večje kulturne in druge pri-
reditve v kraju.
Idejo je župan zaupal Jo-
žetu Žlausu, znanemu glas-
beniku in slikarju iz Globoč
pri Vojniku, ki se je letos, tudi
po zaslugi avtorja tega zapi-
sa, lotil akcije. K sodelova-
nju je povabil glasbenike, ki
se ukvarjajo tudi z risanjem.
Zupan s sodelavci je pripra-
vil platno in vse ostalo za ne-
moteno delo, Jože Žlaus pa
je zbral ekipo ljudi, ki se si-
cer ukvarjajo z narodnoza-
bavno glasbo, v prostem ča-
su pa radi rišejo. »K sodelo-
vanju sem povabil veliko glas-
benikov, tudi Rudija Poljanš-
ka, ki ima svoj ansambel Brat-
je Poljanšek, Rudija Trojner-
ja, pevca v ansamblu Sloven-
ski muzikanti, Alenko Pin-
tarič, Tonija Mohorja, ki je
nazadnje igral pri Ašiču in
še nekatere druge. Ti so bili
zadržani, prišU pa so Ljubi-
ca Mikola, ki poje v ansamblu
moža Stanka Mikole, hčer-
ka Loti Žlaus, ki je članica
Veselih Štajerk, Vlado Ger-
šak, ki je njega dni uspešno
igral harmoniko in pel ter
mlada pevka v ansamblu Uni-
kat Špela Žafran.«
Simpatična ekipa se je zah-
tevnega dela lotila ob dese-
tih dopoldne in ga končala
še isti dan proti večeru. Za
hkof so odložili čopiče in po-
prijeli za instrumente, da je
veselo zadonelo po Dobju.
Ves dan so imeli pri svojem
delu tudi mnogo občudoval-
cev.
Prvič so novo podobo kra-
ja na platnu videli udeležen-
ci osrednje proslave ob praz-
niku občine Dobje, drugič jo
bodo videli obiskovalci 30.
prireditve Pokaži, kaj znaš,
ki bo v nedeljo, 28. julija,
ob 15. uri. Prijavljenih je 34
posameznikov in skupin, med
njimi tudi gostje, ki bodo na-
stopili izven konkurence, Ve-
sele Štajerke, Veseljaki iz
Dobja, Unikat in še nekateri
drugi. Uspelo jim je dobiti
tudi ansambel Vitezi Celjski,
ki so trikratni zmagovalci le-
tošnjih festivalov.
TONE VRABL
Po končanem delu (od leve): Jože Žlaus, Ljubica Mikola, Špela Žafran, Loti Žlaus in Vlado Geršak.
NA KRATKO
Študentski
servis v
Laškem
V Laškem je v petek za-
živel študentski servis, ki
bo v prostorih na Trgu svo-
bode 3, pri železniški po-
staji, dnevno odprt med 8.
in 16. uro, dvig napotnic pa
je mogoč tudi po telefonu,
na številko 734-23-56.
Pobudo za odprtje študent-
skega servisa, ki bi približal
možnosti za priložnostno de-
lo mladim Laščanom, samo
študentov je v občini preko
300, so dali v laškem aka-
demskem klubu in ŠMOCL-
u. Prisluhnili so jim v MS Ser-
vis Posredovanje v Sloven-
skih Konjicah. Pod njihovim
okriljem bo kot podružnica
laški študentski servis, ki ga
vodi Leonida Slapšak, tudi
deloval.
Milijoni V
šolski prostor
v prenovo in ureditev šol-
skega prostora v šentjurski
občini bodo letos vložili 35
milijonov tolarjev.
Približno tretjina denarja
bo namenjena nakupu šolske
opreme, denar pa razdelijo
po ključu, določenim s šte-
vilom oddelkov v posamez-
ni osnovni šoli. Spisek opre-
me, zlasti za posodobitev
učilnic in dokup opreme za
računalniške učilnice, so do-
ločili skupaj z vodstvi vseh
šol. Največja naložba v šol-
ski prostor v občini bo zago-
tovitev pogojev za začetek de-
vetletke v OŠ Gorica pri Sliv-
nici. Za nakup računalniške
opreme, prenovo dveh učil-
nic, ureditev novih sanitarij
ter nakup nekaj dodatne šol-
ske opreme in položitev no-
vih talnih oblog bodo v ob-
čini namenili 11 milijonov
tolarjev.
V Ojstrem
pritekla voda
Sredi julija je iz vodovod-
nih pip 26 gospodinjstev v
naselju Ojstro v laški obči-
ni končno pritekla pitna vo-
da.
Ljudje so vode toliko bolj
veseli, saj so nanjo čakali ne-
kaj let. Zdaj upajo, da bo v
kratkem posodobljene in as-
faltirane še slabe 2 kilome-
tra ceste med Ojstrim in Re-
ko. Kot pravi Luka Picej, ki
je v laški občinski upravi za-
dolžen za komunalno infra-
strukturo, je bila gradnja vo-
dovoda Ojstro po tehnični in
naložbeni plati zajeten zalo-
gaj. Vodo je treba v višjele-
žeče naselje dvakrat prečrpa-
vati, gradnja 1,8 kilometra
dolgega primarnega voda ter
60-kubičnega rezervoarja, ki
so jo zaključili lani, pa je stala
33,5 milijona tolarjev. Letos
so v Ojstrem zgradili še se-
kundarno vodovodno
omrežje, ob 4,6 milijona to-
larjev iz občinskega proraču-
na pa so za priključke pris-
pevali tudi krajani, vsako gos-
podinjstvo po 150 tisoč to-
larjev.	^ ^^
Novo vozilo za
usposabljanje
v PCD Lokarje so od kon-
ca tedna bogatejši za novo
vozilo Mercedes GV 1 za
prevoz gasilskega moštva
z najsodobnejšo opremo.
Vozilo bodo imeli zlasti za
usposabljanje gasilcev in
prevoze na tekmovanja,
uporabili pa ga bodo tudi v
morebitnih intervencijah.
Po dveh letih - leta 2000 so
lokarski gasilci praznova-
li 100 letnico - je to že dru-
go novo vozilo v društvu.
Za nakup je največ denarja
prispevalo 54 botrov, dona-
torji in gasilci sami. Velika do-
brotnica Hermina Rančigaj z
možem Francem, ki sta že več
let na delu v Nemčiji in rada
pomagata slovenskim gasil-
cem, je izročila ključe nove-
ga vozila predsedniku PGD Lo-
karje Martinu Trebovcu, ta pa
glavnemu šoferju Jožetu Vreč-
ku s pomočnikoma Ivanom
Bračkom in Bojanom Zupan-
cem. Novo vozilo je blago-
slovil dekan Mirko Zemljič.
Zbranim gasilcem in kra-
janom iz KS Blagovna, ki so
po prevzemu vozila nadalje-
vali s prijetnim družabnim
srečanjem, sta o pomenu vo-
zila v soboto spregovorila tu-
di predsednik GZ Šentjur Jo-
že Zupane in šentjurski žu-
pan Jurij Malovrh. Lokarski
gasilci so hvaležni vsem, ki
so pomagali s prispevki, da
so prišh do vozila in obljub-
ljajo, da ga bodo varovali, ob
požaru ali drugi elementar-
ni nesreči pa hitro in učin-
kovito ukrepali. Prevzem vo-
zila se je nadaljeval s prijet-
nim ljudskim srečanjem.
TONE VRABL
Botri in dobrotniki z gosti ob novem vozilu.
Na devet desetletij je z Jakobom nazdravil tudi laški župan Jože Rajb.
Pogodba za življenje
Ko je pred dnevi Jakob
Plahuta iz Spodnje Rečice
pri Laškem slavil 90. rojst-
ni dan, je dejal: »Še malo,
pa bom sklenil pogodbo z
življenjem. Samo eno leto
mi še manjka, pa bom uži-
val 40 let penzije.«
Jakob je bil rudar in v Hu-
di Jami v Rečici pri Laškem
je kot knap delal polnih 40
let. Ko se je upokojil, je go-
voril, da mora 40 let, koli-
kor je delal, zdaj tudi užiti
življenja oziroma penzije. In
kot vse kaže, mu bo to tudi
uspelo. Pa ne samo na štiri-
desetico, Jakob v življenju
prisega tudi na trojko. »Tri
krat tri je devet, smo rekli
pri poštevanki,« se nasmeje
in doda, da je imel z od lani
žal pokojno ženo Marijo tri
otroke. Za najstarejšim Fran-
cijem sta se rodila še Jože in
kot zadnja hči Milica. Vsi trije
so mu namenili tudi tri vnu-
ke: Sabino, Simono in Ro-
berta. In ker so tudi vnuki že
odrasli in imajo otroke, ima
Jakob trenutno še tri pravnu-
ke.
Domači pravijo, da je še
vedno dobrovoljen, škoda je
le, ker slabše sliši. A včasih
zaradi tega pride tudi do he-
ca, ko h kakšnemu pogovo-
ru, ki ga ujame bolj na pol,
doda kaj svojega. Ob viso-
kem jubileju je Jakoba obi-
skalo veliko ljudi; ob čestit-
kah in številnih dobrih željah
je bil vidno ganjen, prav vsi
obiskovalci pa so mu zaže-
leli, da se ob naslednjem ju-
bileju spet snidejo.
VLADO MAROT
Št. 30 - 25. julij 2002
14
MASI KRAJI IN LJUDJE
Center za obrtnike
v Rogaški Slatini bo zrasel Obrtno-podjetniški center
Minuli konec tedna so v
središču Rogaške Slatine
položili temeljni kamen za
bodoči Obrtno-podjetniški
center, s katerim naj bi pos-
pešili razvoj obrtništva na
tem področju,
Slatinska občina. Območ-
na obrtna zbornica Šmarje pri
Jelšah, Sklad za izobraževa-
nje delavcev Žalec in družba
Svit iz Slovenske Bistrice bo-
do za naložbo prispevali skup-
no 120 milijonov tolarjev, z
deli pa naj bi predvidoma
končali konec tega oziroma
v začetku prihodnjega leta.
Obrtno-podjetniški center
bo zrasel na lokaciji opušče-
ne bencinske črpalke, ki jo
je Območna obrtna zborni-
ca Šmarje pri Jelšah skupaj
z zemljiščem odkupila že leta
1997. Po letih prizadevanj in
usklajevanj so se omenjeni
investitorji dogovorili, da
družba Svit prevzame izgrad-
njo objekta, v katerem bo ime-
la OOZ Šmarje pri Jelšah sku-
paj s Skladom za izobraže-
vanje delavcev v prvem nad-
stropju 120 kvadratnih me-
trov prostorov. Prostori bo-
do namenjeni izobraževanju,
predstavljanju in drugim de-
javnostim obrtnikov in pod-
jetnikov, s pomočjo katerih
se bodo lahko povezali tudi
z drugimi domačimi in tuji-
mi gospodarstveniki.
»V želji za čim boljšimi re-
zultati poslovanja v podjet-
jih bo pred vstopom v Evrop-
sko unijo potrebno mnogo
izobraževanja o poslovanju,
učinkovitosti, zmanjševanju
stroškov, poznavanju tujih je-
zikov, informatike in raču-
nalništva,« je ob tej prilož-
nosti poudaril predsednik
Upravnega odbora OOZ Šmar-
je pri Jelšah Marjan Justin
in hkrati opozoril na neka-
tere razkorake. »Kljub lepim
besedam o malem podjetniš-
tvu se število majhnih pod-
jetij zmanjšuje. Ravno tako
pa se zmanjšuje število za-
poslenih v teh podjetjih. Vse
to kaže na neučinkovitost
spodbujevalne politike drža-
ve oziroma na to, da so za-
vore večje od vspodbud. Naj-
večje zavore so predrag ka-
pital, pretežek dostop do raz-
vojnega denarja in posojil,
previsoki prispevki, slaba pla-
čilna disciplina, preveč ne-
lojalne konkurence...«
Slovesni dogodek naj bi
bil po Justinovih besedah
bistvenega pomena za šmar-
sko območno obrtno zbor-
nico, saj naj bi tako po 22
letih uspešnega delovanja
postavili temelj uspešnega
poslovanja tudi za bodoče
generacije. Z izgradnjo
Obrtno podjetniškega cen-
tra naj bi zbornica pridobi-
Temeljni kamen za novi Obrtno-podjetniški center v Rogaški Slatini.
la še dodatne možnosti pro-	tudi svoje prostore za delo-
mocije in povečanja ugle-	vanje,
da, 323 včlanjenih podjet-	BOJANA JANČIČ
nikov iz slatinske občine pa	Foto: GREGOR KATIČ
Slatinski župan Branko Kidrič je skupaj s pomočnikom direktorja Sta-
novanjskega sklada RS Janezom Vogelnikom prereza! trak in novozgra-
jeni blok predal 16 bodočim najemnikom.
Dom za
občinski praznile
Na Prvomajski ulici v Ro-
gaški Slatini je letos zrasel
nov dvonadstropni stano-
vanjski blok, ki bo poslej
dom šestnajstim družinam
in posameznikom iz slatin-
ske občine. Z dodelitvijo pe-
tih neprofitnih stanovanj je
občina v celoti zadostila to-
vrstnemu povpraševanju,
medtem ko se je število pro-
silcev za socialna stanova-
nja na ta način zmanjšalo
za 40 odstotkov.
Naložbo v vrednosti 120
milijonov tolarjev sta soin-
vestirala Občina Rogaška Sla-
tina in republiški stanovanj-
ski sklad, ki je bil v tem pri-
meru hkrati tudi posojiloda-
jalec. Prizadevanja občine za
rešitev stanovanjskih potreb
so se pričela že pred štirimi
leti. »Projekt smo izpeljali
skupaj z republiškim stano-
vanjskim skladom, obenem
pa smo izkoristili tudi mož-
nost ugodnih kreditov, saj
smo ocenili, da lahko poso-
jilo v višini 25 milijonov to-
larjev na 25 let vračamo brez
večjih težav. Kredit naj bi se
pokrival tudi iz najemnin, os-
tati pa bi moralo tudi še ne-
kaj za vzdrževanje,« je na slo-
vesnosti v sklopu občinske-
ga praznika povedal župan
Branko Kidrič.
Sicer pa je Občina Rogaš-
ka Slatina letos uredila tudi
problem z upravljanjem ob-
činskih nepremičnin, za ka-
tere poslej skrbi celjski Atrij.
Slednji si je v Rogaški Slati-
ni uredil tudi svoje prosto-
re, upravlja pa tudi s stano-
vanji v lasti ostalih obsotelj-
skih in kozjanskih občin.
BOJANA JANČIČ
Foto: ŠJ
Dobra družba za mladino
Obnovljeni prostori Mladinskega centra Dravinjske doline
v Slovenskih Konjicah
so odprli obnovljene prosto-
re Mladinskega centra Dra-
vinjske doline. To je edini
mladinski center v Sloveni-
ji, ki deluje v prostorih druš-
tva upokojencev. »Brez ra-
zumevanja in sodelovanja
med upokojenci in mladi-
mi bi bile Slovenske Konji-
ce prikrajšane za pomem-
ben objekt,« je ob odprtju
poudaril upravnik mladin-
skega centra Tadej Slapnik.
Da so mladi opravili zares
pomembno delo, jim je ob
odprtju priznal tudi konjiški
župan Janez Jazbec. Pohvale
so upravičene, saj so mladi z
ogromno prostovoljnega dela
v celoti obnovili kar 350 kva-
dratnih metrov najetih pro-
storov. Vanje so z opremo
vred vložili 15 milijonov to-
larjev. Že lani jeseni so od-
prli večnamensko dvorano
Patriot, ki zaživi predvsem
ob koncih tedna, prejšnji te-
den pa prostore, ki nosijo zgo-
vorno ime Dobra družba. Od-
prti bodo vse dni v tednu (od
10.-21. ure), razen ob nede-
ljah, v njih pa se bodo mladi
lahko izobraževali, razvijali
svoje sposobnosti in ustvar-
jalnost. V njih ne bo dovo-
ljeno piti alkoholnih pijač niti
kaditi.
V novih prostorih so že ure-
dili računalniški kotiček s še-
stimi računalniki in brezplač-
nim Internetom, sobo z bili-
jardom in namiznim nogo-
metom ter informacijsko toč-
ko, kjer bodo na voljo infor-
macije o mladinskih projek-
tih, mednarodnih izmenja-
vah, prostih študentskih po-
steljah in počitnicah za štu-
dentski žep. Največji prostor
je predavalnica, namenjena
okroglim mizam, tečajem tu-
jih jezikov in sestankom. V
njej ima vaje tudi pevski zbor
društva upokojencev, ki ima
v bližini svojo pisarno.
Predsednica društva upo-
kojencev Marta Šlibar je z
delom Mladinskega centra
izredno zadovoljna, poleg
lepih prostorov pa se veseli
tudi vsebin, ki so jih vanje
prinesli mladi. Jeseni se na-
meravajo vanje vključiti
tudi upokojenci. Najbolj se
zanimajo za računalniško
in jezikovne delavnice.
Ureditev prostorov in zao-
krožitev ponudbe v Mladin-
skem centru pa še ni vse, kar
so si mladi želeli. »Čimprej
želimo ustanoviti javni za-
vod, v katerem bi mladi lah-
ko uresničevali svoje intere-
se. Občinski svet v prvem po-
skusu naše zamisli ni podpri,
upam pa, da bo imel v pri-
hodnje več posluha,« je ob
odprtju novih prostorov pou-
daril Tadej Slapnik. Župan
Janez Jazbec je ob tem zago-
tovil, da bodo o ustanovitvi
novega zavoda znova teme-
ljito premislih.
Predsednica konjiškega društva upokojencev Marta Šlibar in upravnik
mladinskega centra Tadej Slapnik. Sodelovanje koristi obojim, saj upo-
kojenci sami prostorov ne bi mogli urediti, mladi pa zlepa ne bi našli
primernejših.
Programski vodja MCDD Karlo Opravs: »Ob ponedelj-
kih smo pripravili filmsko-televizijsko delavnico, ob tor-
kih in četrtkih delavnice angleščine in nemščine, ob četrt-
kih bo novinarska delavnica, ob petkih glasbena. Srede
so rezervirane za likovne delavnice, ob ponedeljkih in
petkih bo zaživela računalniška delavnica, ob četrtkih
pa se bodo udeleženci odpravili spoznavat vodne športe.«
Igor Gošnjak, predsednik
Kluba študentov Dravinjske
doline, ki je pred tremi leti
ustanovil mladinski center,
pa upa, da bo Dobro družbo
poiskalo čimveč mladih in se
samih prepričalo o kakovo-
sti opravljenega dela in po-
nudbe.
MILENA B. POKLIČ
Na Dobrni bi
radi vrtali
Delniška družba Toplice
Dobrna se pripravlja, da bo
za zdraviliške potrebe na-
ročila raziskovalno vrtino
za termalno vodo. Po podat-
kih iz občinske uprave je
to nujno, ker obstoječo vr-
tino načenjajo tektonski
premiki.
Tako se je Občina Dobrna
aprila že prijavila na držav-
ni razpis za sofinanciranje iz-
vedbenih delov regionalnih
razvojnih programov za leti
2002 in 2003. Kot so pove-
dali na zadnji seji občinske-
ga sveta, se delniška družba
sama ne more prijaviti, zato
se je morala občina.
Zaradi tega je občinska
uprava pripravila tudi reba-
lans letošnjega občinskega
proračuna, ki predvideva za-
radi vrtine za blizu 63 mili-
jonov tolarjev višje prihod-
ke. Svetniki so ga sprejeli ob
zagotovilu občinske uprave,
da občino predvidena vrtina
ne bo nič stala.
Za vrtino bo namreč v pri-
meru, da bo občina na razpi-
su uspela, prispevalo ministrs-
tvo za gospodarstvo 60 odstot-
kov potrebnega denarja, preo-
stanek pa v celoti Toplice Do-
brna. Vrtali bi v neposredni
bližini obstoječe vrtine, na ob-
činski zemlji.	BJ
Parcele u Vojniku za korak bližje
v novi številki uradnega lista je objavljen razpis za prodajo nezazidanih stavbnih zem-
ljišč v okviru zazidalnega načrta za novo nastajajoče naselje Konjsko v Vojniku. Tam je
namreč predvidena v prvi fazi gradnja 25 enodružinskih hiš. Občina Vojnik namerava z
razpisom prodati vsa zemljišča skupaj, po vsej verjetnosti kakšnemu od podjetij, ki jih bo
komunalno opremilo ter prodajalo bodočim graditeljem. Za parcele, ki so na pragu Celja
ter na lepi legi, je precejšnje zanimanje. Sicer pa je na Konjskem v celoti predvidena
gradnja 72 hiš.
BJ
Št. 30 - 25. julij 2002
NASI KRAJI IN LJUDJE
15
Za vsakega vsaj
drobtinica dobrote
Zaživelo je Humanitarno društvo Drobtinica - Dobrodelna dražba slik Vilme Mavrič v soboto na Vranskem
Vilma Mavrič je ženska, iz ka-
tere kipi pozitivna energija. Je
zdravstvena delavka, slikarka in
pobudnica ustanovitve Humani-
tarnega društva Drobtinica, ki želi
pomagati otrokom s posebnimi
potrebami in njihovim staršem.
Ideja za Drobtinico se je rodila
pred štirimi leti ob rojstvu Vilmi-
ne vnukinje Sanje, ki jo je babica
ljubkovalno klicala »drobtinče«. Po-
budo za humanitarno društvo so to-
plo sprejeh Vilmini prijatelji ter
znanci in kmalu se je rodilo druš-
tvo, ki šteje danes že nekaj deset
članov. »Članstvo pa se še vedno po-
večuje,« zadovoljno pripomni Ma-
vričeva. »Tudi, če danes preneham
delati, bo društvo živelo in delova-
lo naprej, saj je v njem veliko ljudi
z zelo različnimi idejami in ple-
menitimi cilji.« Predsednica druš-
tva je zgodovinarka, mag. Ivanka
Zaje Cizelj, podpredsednica pa
Marlen Premšak. Društvo deluje
kot sklad za pomoč otrokom in star-
šem s posebnimi potrebami. Zakaj
ravno njim?
»Delamo s slabovidnimi in sle-
pimi otroki, vendar se na žalost vsem
ne da pomagati. S sedanjo medi-
cinsko tehniko in metodami lahko
pomagamo precejšnjemu številu
otrok, toda še vedno ostane odsto-
tek otrok, ki jih ne moremo poz-
draviti. Lahko pa jim na kak drug
način olajšamo življenje. Veliko raz-
mišljam o tem, da bi začeli zbirati
denar za šolanje psov, ki bi poma-
gali slabovidnim in slepim. V tako
šolanje je potrebno vključiti veli-
ko ljudi, potrebno je veliko denar-
ja, kajti tako usposobljenega psa si
lahko privošči le redko kdo,« po-
jasnjuje Mavričeva. Ideje, komu vse
bi lahko pomagali, kar vrejo na
plan.
Mavričeva pa ni brezglavo zale-
tava, meni, da vse pride ob svojem
času, zato tudi ni preveč razočara-
na, če se katera izmed njenih idej
ne uresniči takoj. »Nekoč se vse ure-
sniči. Včasih nekaj hočemo, se za
nečim ženemo, pa za to še ni pravi
čas, stvari namreč potrebujejo čas.
da dozorijo. Edina stvar, ki je res
pomembna na tem svetu, je brez-
pogojna ljubezen.«
Tako je tudi Drobtinica zorela kar
nekaj let, preden je lansko zimo po-
stala registrirano humanitarno druš-
tvo. Sredstva za ustanovitev so pri-
dobili s prodajo Vilminih slik na ste-
klo. Nek prijatelj mi je rekel: »Po-
glej, tvoje stanovanje je polno umet-
nij, ne vem, zakaj jih ne bi prodala.
In res smo na dobrodelni avkciji pro-
dali slike in Drobtinica je zažive-
la,« se spominja Mavričeva.
Motorji in
horoskop
Motivi njenih slik na steklo in ur
so prav zanimivi, nekateri na prvi
pogled morda celo nenavadni za
ženski čopič: zdravilne rastline, zo-
diakalna znamenja, prevozna sreds-
tva, kot so motorji, kolesa, letala...
»Ko sem bila majhna, je imel moj
oče motor, starega triumfa, s kate-
rim nas je vsako nedeljo vozil na
Drobtinica
je prišla
in začela sem se prebujati -
sanje so postale resničnost...
in
začela sem iskati bistvo -
človeškega življenja -
splet energij, ki
se pretakajo
v nas in
izgubljajo v vesolju -
zdravje duše in telesa
se je prelilo v barve - in
našlo svoj splet v
simfoniji barv, ki
povezujejo astrološka znamenja
in zdravilne rastline...
VILMA MAVRIČ
nedeljske izlete v hribe. Oče in mati
sta sedela na sedežu motorja, mid-
va z bratrancem pa zadaj v prikoli-
ci. Tako hribi kot tudi motorji so
se mi v mladosti zelo zamerili. To-
da, kar se ti v otroštvu zameri, se ti
na stara leta priljubi, zato danes
obožujem tako hribe kot tudi mo-
torje,« pojasnjuje Mavričeva.
Vilma Mavrič na svojem delovnem mestu v očesni ambulanti.
Za motorje in ostala prevozna
sredstva, ki jih upodobi na steklu,
je predvsem pomembno, kdaj so
bili izdelani. »Leto izdelave nave-
žem na kitajski horoskop, mesec
pa na našega in tako v sliko vklju-
čim tako kitajsko kot tudi naše zo-
diakalno znamenje.«
Povezave so zanjo zelo pomem-
bne in jo vedno znova fascinirajo.
»Nekaj mora biti na tem. Meni so
že od nekdaj všeč borovnice in na-
geljnove žbice. Pogledala sem v en-
ciklopedijo in videla, da to dvoje
pripada znamenju strelca, torej mo-
jemu znamenju. Ne berem dnev-
nih horoskopov niti jim ne verja-
mem, verjamem pa, da obstajajo
osnovne zakonitosti in povezave pri
datumu rojstva ali letu izdelave in
to skušam navezati na motiv slike.
Denimo število dvanajst, okrog ka-
terega se vrti toliko stvari. Nekaj
je zagotovo na tem.«
Zdravilne rastline
in steklo
Podobno kot motorji in zodiak
jo navdušujejo tudi zdravilne rast-
line. »Te so zelo pomembne. Vede-
nje o njih so razvili že naši predni-
ki pred stoletji in če so si oni lahko
pomagali z zelišči in rastlinami, ne
vem, zakaj bi jih mi danes odkla-
njali. Po nekih starih podatkih so
za šesto rožic na Slovenskem do-
kazali, da vsebujejo zdravilne učin-
kovine, kar se mi zdi izjemno za-
nimivo.«
Mavričeva najraje riše po naro-
čilu. »Naročnik mi pove, kaj rad
počne v življenju, kaj ga zanima in
kdaj je rojen in med pogovorom
že kar vidim sliko.« Slikala in risa-
la je tudi na platno, na papir in les,
toda slednjič je ostala pri steklu.
»Steklo je zame stih, nanj lahko na-
rišem vse, kar si zamislim.«
Mavričeva je razstavljala že sko-
raj na vseh koncih Slovenije, tre-
nutno pa se zavzeto pripravlja na
dobrodelno dražbo, ki bo na Vran-
skem v okviru Mednarodnega In-
dian Rally Slovenija v soboto od
17. ure naprej in jo bo vodil Mitja
Meršol. Razstavljenih bo približ-
no 44 slik, dražilo pa se jih bo kak-
šnih trideset. Sicer pa bo do konca
leta razstavljala tudi v Mozirskem
gaju, na Vrhovnem poveljstvu Slo-
venske vojske, v celjskem hotelu
Merx in v Strunjanu.
NATAŠA PEUNIK
Foto: GK
Pika z lanskega festivala.
Že sedaj o festivalu
v Velenju septembra 13. Pikin festival - Letos bo
pokroviteljica igralka Štefka Drolc
v Velenju se bo 22. sep-
tembra začel 13. Pikin fe-
stival, največji otroški fe-
stival v Sloveniji. Po bese-
dah vodje prireditve Matja-
ža Černovška, bo tema le-
tošnjega festivala, ki bo po-
tekal do 28. septembra. Na
potepu po svetu. Častna po-
kroviteljica festivala bo gle-
dališka in filmska igralka
Štefka Drolc.
Osrednji del festivala bo-
do Pikine ustvarjalne delav-
nice. Otroci se bodo na njih
igrali, ustvarjali, spoznavali
nove materiale in se naučili
njihove uporabe. Tako bodo
ustvarjalni, hkrati pa bodo
lahko svoje znanje posredo-
vali prijateljem. Izdelke bo-
do ustvarjali pod vodstvom
Pike Nogavičke, nato jih bo-
do lahko odnesli domov.
V času festivala se bodo zvr-
stile številne Pikine gledališ-
ke predstave, na prazničnem
odru bodo nastopili pevci in
plesalci. Za Pikin dan - zad-
nji dan festivala. Pika, ki je
prijazna, vesela in nagajiva
deklica in ki želi, da bi bili
vsi otroci na svetu srečni, ve-
seli, včasih tudi nagajivi ter
da bi preživljali svoje otroš-
tvo in mladost v prijaznem
okolju, pripravlja kopico pre-
senečenj.
Po Černovškovih besedah
številnim otrokom po svetu
vsakodnevna dogajanja, na
katera sami nimajo vpliva, s
temnimi in grozečimi obla-
ki prekrivajo sonce. Zato tu-
di letošnji Pikin festival na-
daljuje svoje humanitarno
poslanstvo, zbrana sredstva
iz Pikinega šparovčka pa bo-
do prižgala sonce upanja
nubskim otrokom, ki si že-
lijo obnovitev uničene šole
Sarafat Džamu.
PR
Foto: GK
■ MODRI
TELEFON
Do prihodnjega četrtka bo vaše
klice na Modrem telefonu spreje-
mal novinar Branko Stamejčič. Na
telefonsko številko 031/569-581
ga lahko pokličete vsak dan med
10. in 17. uro. Svoja vprašanja za
Modri telefon lahko med ponedelj-
kom in petkom zastavite tudi po
telefonu 42-25-190.
Št. 30 - 25. julij 2002
16
KULTURA
Pogled skozi rešetke
Druga fotografska delavnica v celjskem zaporu - Nova priložnost za zapornike
v Zavodu za prestajanje
mladoletniškega zapora in
kazni zapora Celje so v po-
nedeljek odprli razstavo fo-
tografij, ki so jih naredili kaz-
njenci in uveljavljeni fran-
coski fotograf slovenskega
rodu Klavdij Sluban. Pripra-
vili so jo v sodelovanju s
francosMm inštitutom Char-
les Nodier in fotoateljejem
Manjana iz Ljubljane.
Gre za umetniški projekt,
ki ga Sluban pripravlja že od
leta 1995, ko je takšno de-
lavnico pripravil v pariškem
zaporu za mladoletnike. Od
takrat je delal še v nekaterih
francoskih zaporih, pa tudi
v deželah bivše Sovjetske zve-
ze. Sedaj takšen projekt vo-
di pri nas, v deželi svojih star-
šev. Letošnji je bil že drugi,
ko pa bo naslednje leto na-
redil še tretjega, misli vse do-
sežke razstaviti v celjski Ga-
leriji sodobne umetnosti.
Sluban pravi, da z zapor-
niki rad sodeluje, saj se mu
zdijo podobni umetnikom.
Oboji ne priznavajo družbe-
nih norm. Razlikujejo se le
v enem, to je, da zaporniki
svojo energijo usmerjajo v
uničevanje namesto v ustvar-
janje. Zato skuša Sluban to
energijo kanalizirati na nov
način. Ideja za ustvarjanje v
zaporu pa je prišla kot logič-
ni rezultat razmisleka o fo-
tografiji - ta se ukvarja z ok-
virjem, z zaprtim prostorom.
Zapor torej.
Tudi enajst obsojencev, ki
so sodelovali v fotografski de-
lavnici, je fotografa zelo hi-
tro sprejelo. Kmalu so uvi-
deli, da Sluban z administra-
cijo sicer mora sodelovati,
vendar ni na njeni strani, tem-
več na njihovi. Tako so po
hitrem tečaju fotografiranja
radi izrazili svoje videnje za-
pora, svoj pogled skozi re-
šetke.
GREGOR STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIČ
Klavdij Sluban sprejema zahvalo zapornikov.
Nekaj udeležencev fotografske delavnice pod svojimi izdelki.
Koncert
dua Lorenz
Nocoj ob 20. uri v celj-
skem Narodnem domu v
okviru prireditev Poletje v
Celju, Knežjem mestu
koncert violinista Toma-
ža Lorenza in pianistke
Alenke Šček Lorenz.
Duo Lorenz - Šček delu-
je že dobrih dvajset let. Z
bogatim repertoarjem od
baročnih do najsodobnej-
ših del nastopa z velikimi
uspehi doma in v tujini.
Med največje dosežke pa
spada izvedba Antologije
slovenske violinske glasbe,
ko sta predstavila 34 del na
petih večerih, za kar sta pre-
jela tudi nagrado Prešerno-
vega sklada.
Na koncertu bosta zaigra-
la Tartinijevo Sonato za vio-
hno in continuo, Griegovo
Sonato za violino in klavir
št. 1, Srebotnjakovo Prvo so-
natino za violino in klavir
ter Prokofjevo Sonato za
violino in klavir št. 2.
Vstopnine ni.
N. P.
Olkras v
Likovnem
salonu
Jutri bo v Likovnem sa-
lonu v Celju v okviru pro-
jekta Poletje v Celju, Knež-
jem mestu ob 19. uri otvo-
ritev razstave Olkras umet-
nice Janje Urbane.
Na razstavi bcrumetnica
predstavila svoje raziskave
na področju eksperimenti-
ranja z novimi videzi tka-
nin in sicer v kombinaciji s
serijo računalniških grafik
in intimnih fotografij kraš-
ke pokrajine. Kras je na-
mreč temeljna inspiracija
njenega dela.
N. P.
Celjani prebrali
milijon knjig
Nekaj nad 24 tisoč članov
celjske Osrednje knjižnice
je lani prebralo več kot mi-
lijon knjig. Tudi ta podatek
priča o izjemnem pomenu
knjižnice za prostor, v ka-
terem deluje.
V knjižnici so s skoraj 285
tisoč obiski njihovih članov
zadovoljni. Veseli jih količi-
na izposojenih knjig in pa po-
datek, da obisk knjižnice ra-
ste. Posebej se je povečal na
Dobrni, v Štorah in Vojniku,
kar potrjuje pomen disloci-
ranih oddelkov Osrednje
knjižnice.
Tik pred počitnicami so v
osrednji knjižnici izdah pri-
ročno brošuro, ki so jo med
bralce pospremili s sloga-
nom, da nihče ni premlad ali
prestar, in da nihče ni pre-
več ali premalo učen. V bro-
šuri predstavljajo svoje eno-
te in oddelke ter krajevne
knjižnice. Posebej poudarja-
jo, da knjižriica niso samo
knjige in opozarjajo na šte-
vilne dejavnosti, ki jih v svo-
jih prostorih skrbno neguje-
jo. Tu gre za ure pravljic, kvi-
ze, srečanja z literati. Uni-
verzo za III. življenjsko ob-
dobje, ponudbo elektronskih
informacij preko interneta,
razstave, predstavitev podat-
kovnih zbirk in akcije, kot
so Vprašajte knjižničarja.
Celjski biografski leksikon in
podobno.
Knjižnični oddelki bodo
med počitnicami poslovali po
spremenjenem delovnem ča-
su. V Celju ob ponedeljkih,
sredah in petkih od 8. do 15.
ure, ob torkih od 8. do 19.
ure in v četrtek od 12. do 19.
ure. Na Dobrni bo knjižnica
odprta ob torkih od 11. do
13., petkih od 16. do 18. ure
in sobotah od 9. do 12. ure.
V Štorah bo knjižnica odpr-
ta ob torkih od 10. do 13. ure
in ob sredah od 14. do 18.
ure, v Vojniku ob ponedelj-
kih od 13. do 18. ure, ob tor-
kih, četrtkih in petkih pa od
10. do 14. ure. Oddelek v
Šmartnem v Rožni dolini bo
odprt ob nedeljah od 8. do
10. ure.	BS
Oljenka, ki kaže pot
30-letnica Kulturnega društva konjiških likovnikov
»Likovno izražanje je si-
la, ki ljudi združuje, osmiš-
Ijuje, je kot oljenka, ki da-
je luč in nam kaže pot,« je
ob 30-letnici Kulturnega
društva konjiških likovni-
kov dejal mentor 22 članov,
Milan Lamovec Didi.
»Skupna moč je v razume-
vanju vseh članov, v skupni
težnji, da naredimo še bolj-
še, da dosežemo še več,« pravi
sedanji predsednik društva
Zlatko Prah. Franci Ratej, ki
je društvo vodil kar 28 let,
pa: »Prijetno je delati z do-
brimi, delavoljnimi ljudmi.«
V teh mislih je zajeto bistvo
uspešnega delovanja društva,
ki je svojo 30-letnico poča-
stilo v okviru konjiškega ted-
na z razstavami na treh loka-
cijah: v Mestni galeriji Rie-
mer, kjer so se predstavili li-
kovni prijatelji iz Izole, v Vi-
noteki Stari trg in v avli Kul-
turnega doma.
Likovno sekcijo so v Slo-
venskih Konjicah ustanovili
maja 1971 na pobudo Konra-
da Sodina. Prvi predsednik
je bil Slavko Slapnik, od le-
ta 1975 pa Franci Ratej. Lani
ga je zamenjal Zlatko Prah.
Za Petrom Krivcem iz Vojni-
ka je postal mentor sekcije
domačin Milan Lamovec. Še
kot sekcija DPD Svoboda Slo-
venske Konjice so ob 25-let-
nici prejeli občinsko kultur-
no nagrado. Leta 1997 so čla-
ni sekcije ustanovili samo-
stojno kulturno društvo, ki
se povezuje v Zvezo likovnih
društev Slovenije.
Povezovanje z drugimi
društvi v okviru zveze je v
zadnjem letu stalnica njiho-
vega delovanja. Izkušnje in
razstave izmenjujejo pred-
vsem z likovniki iz Izole, Tr-
bovelj in Oplotnice. Ob tem
pa jim ne zmanjka volje za
pripravo otroških likovnih
delavnic, likovnih kolonij,
samostojnih in skupinskih
razstav ter za dodatno izo-
braževanje. Društvu se pri-
družujejo tudi mladi člani,
ki dajejo upanje v ustvarjal-
no prihodnost.
MILENA B. POKLIČ
Franci Ratej in Zlatko Prah
Št. 30 - 25. julij 2002
KRONIKA
17
Tekočih 1400
stopinj
Steklo kar dvajset ton steklene mase, ki bi lahko bila za marsikoga usodna -
Škode za milijon evrov
Točno opoldne je minulo
sredo iz talilnega agregata
ene izmed elektro peči v Ste-
klarni Rogaška nenadzoro-
vano izteklo okrog dvajset
ton steklene mase. Tempe-
ratura nevarnega tekočega
stekla je bila 1400 stopinj
Celzija. Hitro posredovanje
gasilcev slatinske steklar-
ne in zaposlenih je prepre-
čilo najhujše. Maso so mo-
rali ohladiti in je toliko, ko-
likor je je ostalo v peči, iz-
pustiti na prosto ter jo oh-
lajati s peskom. V nesreči
in pri ohlajanju taline ni bil
nihče ranjen.
Istega dne se je sestal tudi
krizni štab steklarne, ki je ok-
virno ocenil škodo, predvsem
pa pripravil načrt nadaljnjih
dejavnosti, kako bo Steklar-
na Rogaška premostila izpad
proizvodnje in zagotovila iz-
dobavo že naročenih izdel-
kov. »V elektro peči EP 1 smo
dnevno pripravili 16 ton ste-
klene taline. 31. avgusta smo
jo nameravali ugasniti po šti-
rih letih in pol delovanja, do
takrat pa smo v njej načrto-
vali le proizvodnjo večje se-
rije naročil. Januarja prihod-
njega leta bo namreč začela
delovati nova in sodobnejša
peč,« je povedal Jože Žnida-
rec iz Steklarne Rogaška.
Kot možen vzrok za nesre-
čo v steklarni omenjajo več-
kratni izpad elektrike dan
prej, torej v torek. Tudi peč
naj bi bila že v izredno sla-
bem stanju zaradi obrablje-
nega ognjeodpornega mate-
riala.
V sredo so poleg izpusta in
ohlajanja steklene mase de-
montirali posamezne delovne
linije, ki jih bodo uporabili na
kadni peči. Ta bo vsaj nekoli-
ko nadomestila okvarjeno elek-
tro peč. »Navezali smo stik s
sorodnimi steklarnami na Češ-
kem, kjer bodo do predvide-
nih rokov lahko izdelali vsa
naročila, ki jih zaradi okvare
v Rogaški ne bomo mogli,« do-
daja Žnidarec. Slatinski ste-
klarni pa so svojo pomoč po-
nudila tudi druga podjetja.
Imeli so pripravljene tudi ka-
drovske rešitve v primeru, da
bi avgusta peč ugasnili, le-te
bodo morali sedaj izvesti do-
ber mesec prej. »Na tej elek-
tro peči je delalo 45 oseb. Tri-
najstim iconec julija poteče de-
lovno razmerje za določen čas,
deset delavcev bomo razpore-
dili v druga podjetja in druž-
be znotraj sistema Rogaška
Crystal skladno s kadrovski-
mi načrti teh podjetij, deset
delavcev bo delalo na plinski
peči. Deveterico pa bomo po-
trebovali za čiščenje in izved-
bo načrtovane obnove elektro
peči, oziroma bomo zanje naš-
li možnost prerazporeditve na
drugih delih v okviru steklar-
ne,« razlaga direktor Steklar-
ne Rogaška Davorin Škrinja-
rič, ki pravi, da natančno viši-
no neposredne škode še ni mož-
no oceniti, saj bo le-ta odvi-
sna tudi od cene, ki jo bodo za
dokončanje vseh naročil po-
nudile češke steklarne. Posred-
na škoda pa naj bi znašala
okrog milijona evrov.
SIMONA ŠOLINIČ
Elektro peč, ki naj bi jo ugasnili 31. avgusta. Iz nje je steklo 20 ton
steklene mase.
Laška ribja
tragedija
v Laškem znova pogin rib - Škode za
okrog milijon tolarjev
v Laškem so minulo so-
boto, nekaj minut po 19. uri,
v Savinji našli večjo koli-
čino poginulih rib. Zakaj so
poginile še ni znano, saj bo
na rezultate analize odvze-
tih vzorcev vode na tistem
območju potrebno počaka-
ti še kar nekaj časa.
Škode naj bi bilo za okrog
milijon tolarjev, pravi pred-
sednik Ribiške družine Laš-
ko Roman Matek, gre pa za
različne vrste rib. Matek me-
ni, da bi tokratni pogin lahko
povzročila nizek vodostaj re-
ke in višje temperature vode,
količina odplak pa je ostala
enaka. V vodi zato primanj-
kuje kisika, kar pogosto pov-
zroči pogin rib, pravi Matek.
Natanko pred letom dni
so bili v Laškem priča po-
dobni ribji tragediji. Takrat
je poginilo več kot tri tone
rib, največ mren, podusti in
klenov. Škodo so, kot se spo-
minja Roman Matek, takrat
ocenjevali na kar 29 milijo-
nov tolarjev. Lani so ugotav-
ljali tudi možnega krivca za
pogin, toda kazenske ovad-
be ni vložil nihče. Ena izmed
težav, ki se pojavlja pri po-
ginih naj bi bila tudi ta, da
so policisti in inšpekcijske
službe o tem obveščeni pre-
pozno. Zaradi tega vzorcev
vode ne morejo vzeti pravo-
časno, ko pa jih, je voda že
neoporečna.
SIMONA ŠOLINČ
Umrl pri delu
v soboto, 20. julija, se je na Babnem pri spravilu slam-
natih bal smrtno ponesrečil 57-letm A. B., ki je skupaj s
sinom in zetom s pomočjo škripca in traktorja spravljal
slamnate bale na zgornji del kozolca. Med spravljanjem
je popustila pletena vrv, s katero je bila privezana bala, pri
tem pa je 57-letnik izgubil ravnotežje in padel tri metre v
globino ter udaril z glavo na betonska tla. Omenjeni je
umrl na kraju nesreče.
Istega dne se je pri pozidavanju dimnika na lastnem
vikendu v Tinskem hudo ranil 60-ietni F. K. iz Cmereške
Gorce, ki je pri delu izgubil ravnotežje ter omahnil v glo-
bino 2,5 metra.
Lani je bilo na Celjskem 65 delovnih nesreč, v katerih so
umrle štiri osebe, 34 pa jih je bilo huje ranjenih. Največ
nesreč se je zgodilo pri delu z delovnim strojem, delu s
traktorjem, na gradbišču in pri delu v gozdu. Najpogostejši
vzroki pa so bili neupoštevanje predpisov, neuporaba zaš-
čitnih sredstev, tehnična neizpravnost stroja ter alkohol.
SIMONA ŠOLINIČ
Petmilijonska strela
V mizarski delavnici na Hudinji zagorelo zaradi udara strele
Neurje, ki je na Celjskem
divjalo v noči na ponede-
ljek, 22. julija, je spet pov-
zročilo nekaj nevšečnosti.
Do večkratnega izpada
elektrike sicer ni prihaja-
lo, je pa že v nedeljskem
popoldnevu prišlo do na-
pake na daljnovodih na Vr-
hu nad Laškim in na ob-
močju Podloga. Vzrok je bil
močan veter.
V Celju je zaradi neurja tu-
di zagorelo, saj je v prostore
skladišča mizarstva Andreja
Planinšca na Mariborski ce-
sti 153 udarila strela. Gre že
za sedmi udar strele v tednu
dni. Požari zaradi strele so
namreč minuli teden v Do-
briši vasi, Zabukovici, Loči-
ci ob Savinji, Šentjurju in v
Slovenskih Konjicah povzro-
čili skoraj za dva milijona to-
larjev gmotne škode.
Pri Planinščevih je strela
povzročila za pet milijonov
tolarjev škode. Kot so nam
Povedali, naj bi zagorelo
okrog polnoči, strela pa naj
bi udarila v eno od skladišč
mizarske delavnice. Gre za
dve skladišči, ki sta pogoreli
skoraj v celoti. Jože Planin-
šec pravi: »To sta starejša ob-
jekta, ki sta med seboj pove-
zana, v bližini pa je tudi no-
vejša stanovanjska hiša, ki k
sreči ni bila poškodovana.«
V ognju je končalo kar 25
m^ lesa, starega tudi do tri-
deset let, so še dodali pri Pla-
ninščevih. V skladiščih so bili
spravljeni tudi polizdelki.
Ogenj je uničil tudi te. Blizu
pogorelih objektov stoji de-
lavnica, ki se je požar ni do-
taknil, tako da bodo s proi-
zvodnjo nadaljevali brez za-
stojev, les pa bodo morali na-
ročati sproti. V nočnem ga-
šenju je sodelovalo več ga-
silskih avtomobilov štirih ga-
silskih brigad, gasiti pa so mo-
rali tudi osebni avtomobil
Ford Mondeo, ki je bil par-
kiran pred skladiščema. Tu-
di avto je zgorel v celoti.
SIMONA ŠOLINIČ
Foto: SHERPA
CVETKE
•	Nevsakdanja peripetija nas vodi na obrobje Celja, kjer
se je minuli teden neka prebivalka zbudila in si rekla, da
»tukaj nekaj ne štima«, saj je v svoji postelji opazila spečo
neznanko. Temu neljubemu presenečenju je seveda sledilo
začudenje in klic na pohcijo. Kot so nam sporočili skriti
viri, gre za žensko, ki ga je preveč srknila, nato pa so jo
maligani očitno zanesli v nepravo hišo v nepravo posteljo.
Škoda, da v žensko...
' • V levo je zanašalo tudi Celjana, ki mu nikakor ni uspelo
hoditi po pločniku. Preglavice so mu povzročali tudi avto-
mobili, ki so ga ovirali pri hoji po vozišču. Prvič so ga na to
opozorili modri možje, drugič pa so zanašajočega pešca
pribeležili v svoj zapisnik.
•	Neki Celjanki je pretekli teden drzni tatič iz rok izpulil
torbico z denarjem in izginil kot kafra. Priporočilo vsem,
da zamenjajo torbice s cekarji in v primeru nuje ravnajo,
kot starejša ženska pred časom v Celju. Ko ji je smrkavec
sredi ulice želel ukrasti cekar, ga je z njim raje namahala po
betici in mu povzročila kar nekaj bušk. Nam bi bilo nerod-
no, če bi bili na njegovem mestu...
Radarske kontrole bodo...
•	jutri, 26. julija, dopoldne na območju Rogaške Slati-
ne, popoldne pa na območju Velenja;
•	v soboto, 27. julija, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v nedeljo, 28. julija, dopoldne na območju celotne
celjske regije, popoldne pa na območju Žalca;
•	v ponedeljek, 29. julija, dopoldne na območju Vele-
nja, popoldne pa na območju Šentjurja;
•	v torek, 30. julija, dopoldne na območju Celja, po-
poldne pa na območju Šmarja pri Jelšah;
•	v sredo, 31. julija, dopoldne na območju Žalca, po-
poldne pa na območju Velenja.
Št. 30 - 25. julij 2002
18
ŠPORT
Enak rezultata a drugačno vzdušje
Trikrat 1:1 - Zadovoljni le v Velenju - Publikum razočaral z rezultatom, Era z igro - Poškodba Andreja Kvasa
Kopru je v Ljudskem vr-
tu uspelo kar ni Celjanom
na Skalni kleti - porazili so
državne prvake. Vse prvo-
ligaške ekipe s Celjskega so
v drugem krogu lige Simo-
bil iztržile remije, vzdušje
v taborih pa je kljub temu
povsem različno. Celjani bi
si na gostovanju pri novem
prvoligašu v Ljubljani za-
služili zmago, blizu pa ji
je bila tudi Era v Šmartnem
ob Paki, ki je kljub slabi igri
dve točki izgubila v zadnji
minuti sodnikovega po-
daljška. Z uspešnimi pred-
stavami nadaljujejo Velenj-
čani, ki so se z osvojeno toč-
ko zadovoljni vrnili z No-
ve Gorice.
V minulem krogu smo večji
izkupiček pričakovali pred-
vsem zaradi CMC Publikuma,
ki bi moral gladko odpraviti
Ljubljano, točki Rudarja in
Ere nista presenečenji.
Zgrešili
nemogoče in
izgubili Kvasa
Andrej Kvas, ki je med
navijače celjskega Publiku-
ma zvabil kar nekaj Maribor-
čanov, bo z nogometnih igrišč
odsoten vsaj tri tedne. »Poš-
kodba ni tako huda kot je spr-
va kazalo. Kvas takoj po udar-
cu žoge v oko ni videl niče-
sar,« je poškodbo celjskega
napadalca pojasnil tehnični
vodja CMC Publikuma Am-
brož Krajnc. Simpatičnega
Mariborčana, ki je bil v Ljub-
ljani najboljši mož v celjskem
moštvu, so takoj po tekmi od-
peljali v ljubljanski klinični
center, kjer so ugotovili, da
gre za poškodbo zenice in dela
mrežnice. Nesrečni dogodek
se je zgodil v najbolj nepri-
mernem trenutku, saj Kvas
trenutno igra v izvrstni for-
mi in je lačen zadetkov, ki bi
jih Celjani v soboto na Skal-
ni kleti še kako potrebovali.
Trener Publikuma Mari-
jan Pušnik je bil po tekmi v
Ljubljani razumljivo slabe vo-
lje, saj je težko ostati ravno-
dušen ko njegovi varovanci
zapravljajo priložnosti, ki jih
je težje zgrešiti kot zadeti.
Vsaj šest zadetkov bi zanes-
ljivo lahko končalo v ljub-
ljanski mreži, če bi Čadikov-
ski, Sulejmanovič, Beršnjak,
Koren, Maletič in Kvas izra-
bili lepe priložnosti. Izjava
domačega trenerja Mihe Ke-
beta takoj po tekmi je bila
tako precej nesmiselna: »Na
tekmo s Publikumom smo se
dobro pripravili, saj smo od
njih pričakovan več kot so
danes pokazali. Celjani si v
igri niso pripravili nobene
prave priložnosti, vse so bi-
le le posledice naših napak.«
Celjski strateg se je ob tej iz-
javi samo nasmihal, na kon-
cu pa dejal, da naj si njegov
mlajši kolega raje prebere
častni kodeks trenerjev in
ocenjuje svojo ekipo in ne
druge.
Mesto v prvi enajsterici ru-
menomodrih sta tokrat do-
bila Simon Sešlar in Domen
Beršnjak, ki pa tokrat nista
bila tisti udarni dvojec, ki je
prinesel preobrat na Skalni
kleti. Poleg nezanesljivih na-
padalcev je Pušnika razoča-
rala tudi obrambna linija, ki
je predvsem v prvem polča-
su igrala zelo slabo: »Primož
Brumen je odigral nekoliko
bolje v drugem delu, Almir
Sulejmanovič pa še vedno
igra zelo slabo. Veliko dela
je v zadnji liniji opravil Mit-
ja Brulc, neopazen je bil Be-
bast jan Gobec.«
Celjani pa bodo imeh tudi
v novi sezoni očitno velike
težave s sodniki. Damjan Mi-
halič bi lahko dvakrat doso-
dil najstrožjo kazen v njiho-
vo korist, vendar je njegova
piščalka ostala nema, kar šti-
rinajst dosojenih prepoveda-
nih položajev (Ljubljana se
je v njem znašla le dvakrat),
pa priča o tem, da so bili več-
krat povsem neupravičeni.
»Očitno igramo prehitro za
njih,« je sodnike pokomen-
tiral Korošec na celjski klo-
pi. Vendar so za neuspeh Ce-
ljani krivi povsem sami in te-
ga se tudi zavedajo. Če bi za-
deli vsaj nekaj priložnosti, ki
so jih imeli, jim tudi sodnik
ne bi mogel preprečiti zma-
ge, ki jo bodo sedaj morali
doseči na Skalni kleti proti
Hitu Gorici. Spodrsljaja si
kljub odsotnosti Kvasa ne sme
jo več privoščid.
Nova točka
Rudarja
Trener Marjan Marjano-
vič se je iz Nove Gorice vr-
nil dobro razpoložen. S toč-
ko na gostovanju so njegovi
varovanci dokazali, da so se
sposobni kosati z vsemi pr-
voligaškimi ekipami. Ponov-
no je zadel Josip Ribič in do-
kazal, da je prava okrepitev
za moštvo Rudarja. Uspešen
začetek prvenstva z domači-
mi nogometaši Velenjčanom
zavidajo tudi njihovi prvoli-
gaški sosedi. Marjanoviču
zaenkrat še ni spodletelo in
uspešno uresničuje zastavlje-
ne načrte. Oba zadetka sta
padla v prvem polčasu, do-
mače je najprej razveselil Is-
met Ekmečič, izenačenje Ru-
darja pa je bilo povsem za-
služeno, saj je pred Ribiče-
vim zadetkom Mirnes Ibra-
himovič zatresel prečnik. Ve-
liko dela na sredini igrišča
sta v Novi Gorici opravila
Željko Spasojevič in Dam-
jan Jeseničnik. Ponovno se
je izkazal Peter Mernik, ki
mu velenjska igra očitno le-
ži, Janko Šribar pa je z do-
brimi obrambami v zaključ-
ku tekme Knape rešil pora-
za. V soboto ob jezero pri-
haja Dravograd, ki je eksplo-
diral na tekmi s Primorjem.
Ljubitelji nogometa si obe-
tajo pravi nogometni derbi,
ki bo v tretjem krogu lige Si-
mobil sicer v senci večnega
rivalstva med Olimpijo in Ma-
riborom.
Dobra igra Mitje Brulca je bila premalo za veselje.
Ob zmago v
zadnjih
sekundah
Nezanimivo predstavo v
Šmartnem ob Paki je v vro-
čem nedeljskem popoldne-
vu spremljalo 800 ljubiteljev
nogometa, ki so tolažbo po
slabi predstavi njihovega moš-
tva verjetno poiskali na tam-
kajšnji krajevni veselici. Za-
četek srečanja je bil obeta-
ven, saj so nogometaši obeh
ekip začeU izredno podjet-
no in si pripravili nekaj zre-
lih priložnosti (strel Husiča
je zaustavila vratnica). V na-
daljevanju se je obojim poz-
nala neuigranost zaradi pre-
cejšnjih sprememb v moštvu
pred letošnjo sezono.
V vijoličastem dresu so pr-
vič zaigrali Ramiz Husič (Ru-
dar, BiH), SamirBala^č (Ma-
ribor Pivovama Laško) in Špiro
Stoisavljevič (VVolfsberger,
Avstrija), kot je dejal direktor
kluba Jože Krajnc pa moštvo
še ni dokončno sestavljeno in
lahko še vedno pričakujemo
spremembe v igralskem ka-
dru. Trener Marijan Bloudek,
ki je na začudenje vseh, hvalil
igro svoje ekipe, si želi še dva
kvalitetna igralca, ki bi okre-
pila skromno igralsko zased-
bo in pripomogla k uresniči-
tvi željenega petega mesta v dr-
žavnem prvenstvu.
Bloudek, ki praktično ni-
ma več privrženca v Šmart-
nem ob Paki, je bil po tekmi
deležen številnih kritik z vseh
strani. Če bi Šmarčani uspe-
li zadržati vodstvo (po pre-
kršku Križana nad Šimundžo
v 83. minuti je bil zanesljivi
izvajalec z 11-ih metrov Mat-
jaž Štancar), bi Bloudku tudi
tokrat rešili kožo. Razočara-
V nogometnem klubu
Era Šmartno so prekinili
sodelovanje s trenerjem
Marijanom Bloudkom.
Do prihoda novega tre-
nerja, ki bo ekipo že vodil
na gostovanju v Ajdovšči-
ni, bo ekipo treniral po-
močnik Rajko Rudnik.
nje po prejetem zadetku ob
izteku sodnikovega podaljš-;
ka pa je pripomoglo k spoz-
nanju, da igra Ere ni na tak- i
šni ravni, kot si jo v klubu
želijo.
Šmarčanom se je poznala
odsotnost kaznovanega kape-
tana Danija Repovža, njegov
namestnik Ramiz Smajlovič
je igral pod svojimi zmožnost-
mi, Damjan Romih še ved-
no ni saniral poškodbe glež-
nja, na sredini se je izkazal
novinec Ramiz Husič, ki pa
se bo še moral vklopiti v eki-
po. Razveseljiva je dobra for-
ma Celjana Gregorja Blatni-
ka, ki je bil lansko sezono od-
soten z nogometnih igrišč,
Ante Šimundža pa bo v na-
daljevanju moral pokazati več.
V Šmartnem se bodo morali
hitro dokončno sestaviti, saj
jih v nadaljevanju čakajo tri
zaporedna gostovanja (Ajdovš-
čina, pokalno srečanje v Ivanč-
ni Gorici, Dravograd) in ne-
smiselno bi bilo še naprej po
nepotrebnem izgubljati točke.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIČ
Kako se bo poznala odsotnost napadalca Andreja Matjaž Štancar je bil tudi na drugi tekmi zanesljiv z
Kvasa?	11-ih metrov.
Št. 30 - 25. julij 2002
ŠPORT
19
Morski ribolov
za športnike
Celjski ribiči zelo uspešni - Jadran je primerno lovišče
športno ribiško društvo
za morski ribolov Aero Ce-
lje je deset navdušencev us-
tanovilo že leta 1989. Klub
ima svoje prostore v uprav-
ni stavbi Aera Celje in tre-
nutno šteje 45 članov, želi-
jo pa si tudi čimveč novih.
Športni ribolov je podrob-
neje predstavil podpredsed-
nik društva in kapetan slo-
venske mladinske reprezen-
tance Bojan Šalamon, ki je
izkušen ribič, s številnimi od-
ličji z različnih tekmovanj:
»Morski ribolov se od običaj-
nega, sladkovodnega razliku-
je predvsem v disciplinah.
Mladinci se merijo pretežno
v lovljenju z obale (s plov-
cem ali na roko z občutenjem
ulova na laksu), člani pa tek-
mujejo tudi v >surf castingu< -
ribolovu v valovih na polož-
nih, peščenih obalah, ter lov-
ljenju iz čolna, v redkih pri-
merih pa celo v tako imeno-
vanem >big game fishing< - lovu
na veliko ribo (morske liste,
zobatce in tuno). Takšen ri-
bolov poteka daleč na odpr-
tem morju, vendar pa je ta
disciplina precej draga, saj
že osnovna oprema stane
2500 evrov in se je zato red-
keje lotevamo.«
Razen te oblike pa športni
ribolov ni pretirano drag. Čla-
narina v celjskem društvu
znaša le deset tisočakov, kar
je razmeroma malo v primer-
javi s sladkovodnim ribiš-
tvom. Zanjo pa tekmovalci
dobijo licenco za morski ri-
bolov s čolna in obale, ter vse
ugodnosti članov društva. Za
mladince je članarina zgolj
simbolična, saj jim za tiso-
čaka društvo nudi treninge,
udeležbo na seminarjih, čol-
ne za ribolov, prevoze in pre-
nočišča.
Morski ribiči iz Celja so po-
želi že veliko uspehov na tek-
movanjih doma in v tujini.
Žiga Letonja je evropski pr-
vak med mlajšimi mladinci,
skupaj z Maticem Hajmer-
letom pa sta osvojila še ekipno
tretje mesto. Člani mladin-
ske selekcije so bili že več-
krat državni prvaki, lani na
primer Matic Hajmerle med
mlajšimi in Jure Draksler
med starejšimi mladinci.
Slednji je bil z Alešem Man-
fredo tudi dvakrat srebrn na
svetovnih pokalih.
Poseben izziv v tem špor-
tu je ribarjenje v Italiji. Ta
dežela sicer vsaj na jadran-
ski strani nima posebej do-
brih lovišč, zato pa je kon-
kurenca na Sardiniji zelo hu-
da. Običajno na ribiških tek-
movanjih sodeluje približno
osemdeset ribičev, tam pa je
ta številka bližje dvesto pet-
desetim. Vendar pa so se tu-
di v močni konkurenci pri na-
ših zahodnih sosedih člani
celjskega društva dobro odre-
zali. Na pokalu Magrini je bil
Bojan Šalamon drugi najbolj-
ši tujec, kar je v absolutni ka-
tegoriji zadostovalo za 16.
mesto. Šalamon je tudi pou-
daril, da je v Jadranu ribo-
lov odUčen. Že na slovenski
obali je nekaj dobrih lovišč,
predvsem na rtih okrog Pi-
rana in Izole, čeprav je naj-
več tekmovanj zaradi dobre-
ga ulova na hrvaški Istri. Naj-
boljši ribolov v okolici pa
lahko morski ribiči izkusijo
na zunanjem pasu jadranskih
otokov.
GREGOR STAMEJČIČ
Bojan Šalamon in njegov ulov.
NA KRATKO
Izjemni dosežek Čepiakove
Zolder: Velenjčanka Jolanda Čeplak, svetovna dvoran-
ska rekorderka in evropska dvoranska prvakinja, je na at-
letskem mitingu v Belgiji zmagala v teku na 800 metrov. Z
uradnim časom 1:55,19 je kljub slabim vremenskim raz-
meram dosegla najboljši letošnji rezultat na svetu, ki je
trinajsti najboljši rezultat vseh časov in najboljši v zad-
njem desetletju. Čeplakova, ki se bo do začetka evropske-
ga prvenstva (6. avgusta) pripravljala v Velenju, se je prib-
ližala svetovnemu rekordu na prostem (1:53,28), ki ga je
leta 1983 v Munchnu dosegla Čehinja Jarmila Kratochvi-
lova.
Za dve stotinki ob finale
Kingston: Atletinja celjskega Kladivarja Marina Tomič
je na mladinskem svetovnem prvenstvu v teku na 110 me-
trov z ovirami za las zgrešila nastop v finalu. V drugi pred-
tekmovalni skupini je z novim osebnim rekordom (13,47
sekunde) osvojila četrto mesto, kar je v konkurenci 24 atle-
tinj zadoščalo za deveto mesto. Med prvimi je na Jamajki
nastopila tudi Celjanka Petra Novak, ki je kopje vrgla 41,51
metra daleč in se uvrstila na 23. mesto.
Rekorda IMaraksove in Buča
Ljubljana: Na državnem atletskem prvenstvu je Taja Na-
raks (Kladivar Cetis) v teku na 2000 metrov z zaprekami s
časom 6:52,75 dosegla nov državni rekord. Zmagala sta
tudi njena moštvena kolega Živa Majcen v metu diska (46,44
metra) in Robi Teršek v metu kopja (74,25 metra). Državni
rekord je dosegel tudi Velenjčan Boštjan Buč v teku na 3000
m z zaprekami. Nov rekord znaša 8:28,53, Sergej Šalamon
(Velenje) pa je zmagal v teku na 400 metrov z ovirami.
Mladi motokrosisti
Slovenske Konjice: Na četrti dirki letošnjega evropske-
ga prvenstva v motokrosu v kategoriji do 125 ccm za vozni-
ke do 19 let je na dirkališču Škedenj zmagal slovenski dr-
žavni prvak Jaka Može iz Novega mesta, pred Litvancem
Galažninkasom in Mariborčanom Sebastijanom Ederjem.
1500 gledalcev si je med obema vožnjama lahko ogledalo
tudi tekmo za državno prvenstvo obeh razredov slovenske-
ga podmladka. Na njej sta zmagala Matjaž Vidmar in Peter
Tadič.
Državni prvak in trenutno drugouvrščeni tekmovalec v pokalu Slovenije
Gašper Kolar (KK Velenje) je na domačem turnirju v preskakovanju ovir
na Classikerju dvakrat zmagal izven konkurence. (Foto: Gregor Katič)
Triatlonska nedelja
Klub Triatlon Celeia je konec ted-
na organiziral Odprto državno pr-
venstvo Slovenije v olimpijskem
triatlonu za vse kategorije. Tekmo-
valci so na Šmartinskem jezeru pre-
plavali 1500 metrov, nato za 42 ki-
lometrov sedli na kolo in nazadnje
pretekli še 11 kilometrov.
Letošnjega tekmovanja se je zaradi
istočasnega svetovnega vojaškega prvens-
tva udeležilo manj triatloncev od pri-
čakovanj. Organizatorji so zabeležili 58
prijav, vendar so bili s konkurenco kljub
temu zadovoljni. V odsotnosti najbolj-
ših je Damjan Žepič (TK Ribnica) s ča-
som 2:11,33 že tretjič zapored osvojil
naslov državnega prvaka, za njim sta
se uvrstila Mirko Tišljar (2:15,11) in
Grega Hočevar (2:16,51). Pri ženskah
pa je v odsotnosti Mateje Šimic slavila
Ljubljančanka Anja Cerut s časom
2:33,05. Najboljši Celjan je bil na os-
mem mestu Nino Cokan, med štirimi
ekipami pa so se najbolje odrezali čla-
ni Triatlon kluba Ribnica.
Predsednik društva Jože Tanko je dejal,
da je tekmovanje potekalo brezhibno, po-
magalo jim je tudi lepo vreme. V prihod-
nje želijo še izboljšati pogoje in si zagoto-
viti tudi kakšno tekmo na evropski ravni,
ki bo privabila več tujih tekmovalcev.
J.K., P.Š
Foto: GREGOR KATK
Začelo se je v primerno topli vodi Šmartinskega jezera.
giHNORAMA
NOGOMET
1.SNL
2. krog: Era Šmartno - Ko-
rotan 1:1 (0:0); Štancar (83,
II-m); Grizold (93). Ljublja-
na-CMC Publikumhl (1:1);
Čadikovski (19); Vulič (37).
Hit Gorica - Rudar 1:1 (1:1);
Ekmečič (20); Ribič (43). Vrst-
ni red: Koper 6, Dravograd,
Rudar, Olimpija 4, Primorje
3, CMC Publikum, Era Šmart-
no, Hit Gorica 2, Maribor Pi-
vovarna Laško, Korotan, Ljub-
ljana 1, Mura 0.
ŠPORTNI
HOLEDAR
Št. 30 - 25. julij 2002
S0B0TA27.7.
NOGOMET
l.SNL,3.krog, Celje: CMC
Publikum - Hit Gorica (18),
Velenje: Rudar - Dravograd
(20).
NEDEUA28.7.
NOGOMET
1. SNL, 3. krog, Ajdovšči-
na: Primorje - Era Šmartno
(17).
20
REPORTAŽA
Kmečka hiša iz lesa, pokrita z živo streho.
Vodja skupine iz Flandrije Luk Vanagan-
sebke ob maketi ekološke vasi.
Stojan Habjanič pred idejnimi osnutki bo-
dočih stavb na kompleksu Trebnik.
Prva ekološka vas v Sloveniji
Po načelih sonaravne gradnje bodo ob dvorcu Trebnik v Slovenskih Konjicah zgradili ekološko vas - Vzgled za
uresničitev podobnih projektov
Gradnja zdravih, energet-
sko varčnih, do okolja in
ljudi prijaznih bivališč se
v svetu hitro razvija. Ibdi
v Sloveniji je zanimanje za
sonaravno gradnjo vedno
močnejše, a doslej pri nas
ljudem, ki bi se zanjo odlo-
čili, tega ni bilo mogoče po-
nuditi. Vsaj ne tako, da bi
si »svojo« hišo prihodnosti
lahko izbrali z ogledom že
zgrajenih. Če bo vse po sre-
či, pa si bodo že čez dobro
leto lahko ogledali ne le eno,
temveč več možnosti za dru-
gačno bivanje. Bivanje pri-
hodnosti.
V okviru razvojnega pro-
jekta dvorca Trebnik v Slo-
venskih Konjicah namreč
razvijajo pilotni projekt Eko-
loška vas. Projekt je vklju-
čen tudi v Razvojni program
Savinjske regije in kot je na
prvi predstavitvi projekta
javnosti dejal direktor Re-
gionalne razvojne agencije
Celje Boris Klančnik, želi-
jo v tem pilotnem projektu
združiti privatni, državni in
evropski kapital: »Če bomo
uspeli projekt uresničiti, bo
to primer sinergije, pozitivne
prakse, da bodo zaživeli tu-
di drugi podobni projekti v
Sloveniji«.
Turistični in
ekološki
center
Dvorec Trebnik je lani obi-
skalo 20 tisoč obiskovalcev.
Ob njem bi naj po načrtih
zrasel turistični in ekološki
center Dravinjske doline. Sa-
ma graščina bo jedro celot-
nega kompleksa, ki je rezer-
viran tudi v ureditvenih na-
črtih občine Slovenske Ko-
njice. Ekološka vas se v pro-
storskem smislu navezuje na
samo graščino, vendar ne bo
posegla v že urejen park, dre-
vored, zehščne vrtove in po-
lja za biološko pridelovanje
žit. V Trebniku namreč pri-
delujejo stara žita, zlasti pi-
ro in zdravilna zelišča, iz njih
pa izdelujejo različne pija-
če, čajne mešanice in eko-
loške izdelke.
»V prvi razvojni fazi na-
črtujemo sanacijo in revi-
talizacijo degradiranega ob-
močja tovarne Unior v ne-
posredni bližini graščine. Iz
teh zapuščenih dvoran bo
nastalo središče vasi z osred-
njim trgom. V drugi fazi na-
črtujemo širitev ekološke
vasi po pobočju proti jugu.
Iz strjenega vaškega jedra se
bodo nadaljevale hiške, 12
do 17 jih bo, ki tipološko
predstavljajo izbor arhetip-
skih arhitekturnih oblik,
prilagojenih regionalnim
značilnostim in gradivom,«
opisujejo avtorji projekta.
Hiške bodo predvidoma
malce podobne stolpičem,
torej ozke in visoke, da bo-
do imeli prebivalci »pogled
preko parka na mesto, kot
bi bili v ptičjem gnezdu«.
Menda so podobne hiške ne-
koč v teh krajih že bile. V
njih naj bi stanovali aktiv-
ni prebivalci eko vasi, ve-
činoma pa bi jih oddajali v
najem.
V načrtih dvorca Trebnik
je namreč poleg ekološke va-
si in ponudbe samega dvor-
ca še center za predelavo in
trženje kmetijskih in bio
produktov, center za alter-
nativno medicino, ekološki
poligon in zeliščni vrt, ži-
valski vrt in gozdna učna pot
ter izobraževalni center za
Savinjsko regijo. Prenočiš-
ča bodo torej potrebna. Ka-
rel Lipič, predsednik Slo-
venskega ekološkega giba-
nja, ki je sodeloval ob rojs-
tvu ideje, ob tem poudarja,
da je to območje dolgoroč-
no zavarovano tudi v nacio-
nalnem programu varstva
okolja za ohranjanje biot-
ske raznovrstnosti. Tu je po
njegovem pravo mesto za
eko šole, za srečanja in de-
lo zdravilcev... »V bližnji
okolici dvorca Trebnik je tu-
di Žička kartuzija in nekaj
kmetij tako v konjiški kot
v šentjurski občini, ki se uk-
varjajo z zelišči. Lahko bi
jih povezali s posebno eko-
loško potjo...,« mu ne manj-
ka zamisli.
Nosilec projekta je Teh-
nološko inovacijski zavod
Dravinjske doline, vodja
projekta pa je Urša Dorn.
V projektni skupini so še
arhitekti Aleksander S. Os-
tan, Janko Rožič in Ira
Zorko (vsi Odprti krog),
strokovnjak za sonarav-
no gradnjo Stojan Habja-
nič in Gabriela Kunst (Teh-
nološko inovacijski zavod
Dravinjske doline). V pro-
jektu sodelujejo tudi zu-
nanji strokovni sodelavci
iz regije Flandrija (Belgi-
ja), ki so v okviru spora-
zuma Slovenije z regijo
Flandrijo sooblikovali
marketinško in finančno
strategijo.
Nova zavest za
boljši jutri
Kot pravijo avtorji projek-
ta, želijo z ekološko vasjo
vzpostaviti celovito bivalno
okolje, ki spoštuje vse vidike
človekovega bitja in njego-
vega odnosa s soljudmi, na-
ravo in samim seboj. Zato
bodo pri gradnji uporabili
sonaravne tehnologije, ta-
ko tradicionalne kot tudi so-
dobne. Slamnate bale kot zi-
daki bodočnosd, leseni ske-
leti, kamen, skodle, pole-
na in ilovica za predelne ste-
ne, žive strehe - to so mate-
riali, ki zagotavljajo izred-
no udobno, zdravo bivanje,
povrhu pa so tudi energet-
sko varčni (za ogrevanje za-
došča le tretjina energije, ki
jo porabimo za ogrevanje
hiše, zgrajene iz danes obi-
čajnih gradbenih materia-
lov).
Kot pravi Stojan Habjanič,
nameravajo v ekološki vasi
razviti vsaj 4 tipe različnih
gradenj iz teh materialov, ar-
hitekt Aleksander S. Ostan
pa zagotavlja, da pri njihovi
obliki ne bodo šli v namerne
provokacije, saj se zavedajo
precejšnje konzervativnosti
Slovencev.
Resničnost ali
utopija?
Uresničitev zanimivih na-
črtov je seveda odvisna od de-
narja. Projekt, vreden 2,2
milijona evrov, je med sed-
mimi najvišje uvrščenimi v
Razvojnem programu Savinj-
ske regije: »Verjamem, da se
bo gradnja prihodnje leto lah-
ko pričela, saj je program ino-
vativen in razvojno naravnan.
Ob njem skušamo narediti
podporni sistem, ki bi ga lah-
ko uporabili kasneje tudi za
uresničitev drugih podobnih
modelov v Sloveniji. Kako us-
pešni smo, bomo izvedeli
kmalu, saj smo projekt že pri-
javili na razpise za pridobi-
tev državnih in evropskih
sredstev,« zatrjuje Boris
Klančnik.
Vodja skupine iz Flandri-
je, kjer je vlada ustanovila
posebno fundacijo za njeno
delo, Luk Vanagansebke, pa
poudarja, da so ciljna skupi-
na ljudje, ki imajo svoj po-
slovni interes za vlaganje v
projekt. »Prepričan sem, da
bo projekt uspel in s tem po-
trdil tudi dobro mednarod-
no sodelovanje,« pravi.
Vsekakor projekt ponuja
nekaj novega, drugačnega in
predstavlja korak naprej pri
skrbi za okolje, predvsem pa
za obhkovanje nove zavesti
med prebivalci Slovenije.
Vprašanje je samo, če smo
za takšne spremembe že pri-
pravljeni. O tem se bomo lah-
ko kmalu prepričali. Če bo
ta zamisel zaživela, bo vsem
prihodnjim načrtovalcem (in
uporabnikom) drugačne kul-
ture bivanja veliko lažje. Na-
vsezadnje gre za pomemben
razvojni korak Slovenije pri
skrbi za okolje ter ekološko
prihodnost države, ne le
dvorca Trebnik.
MILENA B. POKLIČ
Gradnja hiše iz slamnatih bal, zidakov bodočnosti.
Št. 30 - 25. julij 2002
REPORTAŽA
21
Ko se zaifeš korenin
Franc Žurej že več desetletij išče izginulega očeta - Sestavljanje rodovnika Žurejevega in Mastnakovega rodu
Ljudje se različno zave-
damo svojih korenin. Franc
Žurej iz Javorja pri Gorici
pri Slivnici je večni iskalec
svojega izginulega očeta ter
raziskovalec svojega rodu.
Rodovnik je ugotovil za tri-
sto let nazaj. Na Kozjan-
skem ga najbolj poznajo
kot lastnika turistične kme-
tije, vinogradnika in konje-
rejca.
Žurejeva kmetija, na pol
poti med Slivniškim jezerom
in Dobrino, je zanimivost že
sama po sebi. Njeno hišno
ime je že od vekomaj Ječo-
vo, to je po ječi, ki so jo ime-
li graščaki z Žusma na Žure-
jevem svetu, skupaj z mli-
nom, kovačijo in konjušni-
co. Verjetno se je prav ječa
ljudem tako zelo vtisnila v
spomin, da se kmetiji še da-
nes reče Ječovo. Danes služi
Žurejevim kot odlična klet,
skoraj vsa pod bližnjo strmi-
no.
Franc Žurej pozna veliko
legend o žusemskih gospo-
dih, med drugim o prvem
krompirju v teh krajih, ki je
bil na Žurejevi njivi. »Grofje
so ga dali posadid, ko je ra-
sel in cvetel, pa so menili,
da je navadna zel, zato so ga
deloma populili iz zemlje.
Preostanek je jeseni našel os-
krbnik, ki je krompir ves nav-
dušen odnesel gospodi.« Ko-
nec te legende je dobro znan.
Sin išče očeta
Najbolj pretresljiva Žure-
jeva zgodba, povsem resnič-
na, je o iskanju njegovega iz-
ginulega očeta. Očeta, prav
tako Franca, se osebno ne
spominja, saj je bil, ko je iz-
ginil, star komaj dve leti.
Bil je čas druge svetovne
vojne, ko so nekateri očeta
osumili, da je izdal partiza-
ne. Bili so časi, ko je zado-
stoval sum, zato so ga parti-
zani ujeli ter odpeljali v oko-
lico Dramelj, kjer je prišlo
do spopada z nemško vojaš-
ko enoto. Medtem naj bi očetu
uspelo pobegniti, njegova na-
daljnja usoda pa je plod si-
novega raziskovanja.
Vojna je minila. Doma na
24 hektarjev veliki kmetiji je
ostala mama z dvema pred-
šolskima otrokoma. Kmeti-
jQ so ji zaplenili, jo čez ne-
kaj let spet vrnili, nato pa zno-
va vzeli devet hektarjev goz-
da. Sedanjemu gospodarju so
ga med denacionalizacijo vr-
nili. Mama je bila za delo na
veliki kmetiji dolgo časa sa-
ma, naslednika, ki je odraš-
čal, pa je vse bolj zanimala
usoda izginulega očeta.
Najprej ga je presenetila
očetova sošolka, ki je obiskala
soproga, zaposlenega v Av-
striji, v okolici Linza. Bilo
je nekaj desetletij po vojni,
ko jo je na tamkajšnji avto-
busni postaji ogovoril nihče
drug kot Žurejev izginuli oče.
»Kaj me ne poznaš?« ji je re-
kel. Ko se je vrnila, je vse to
povedala na Ječovem, za na-
slov izginulega pa se ni po-
zanimala. Po vsej verjetno-
sti ga ne bi niti dobila.
Celotna zgodba je komaj
verjetna, vendar je podobno
pripovedovalo več ljudi. Ne-
kaj let pozneje je šentjurski
kombinat pripravil izlet na
Madžarsko. Sedanji gospo-
dar Ječovega še danes obža-
luje, ker se ni odpravil na pot,
odšel pa je sosed. Kozjanci
so nato sedeli na nekem vr-
tu, kjer je bila pri sosednjem
omizju skupina Avstrijcev.
Nekdo od severnih sosedov
je pozorno prisluhnil kozjan-
skemu narečju ter jih ogovo-
ril v našem jeziku. Bil je Žu-
rejev izginuli oče, je pove-
dal sosed. Tudi sosed ni pri-
nesel naslova pogrešanega
očeta.
Vse to je spodbudilo gos-
podarja z Ječovega, da se je
kar štirikrat odpravil v
Marchtrink pri Linzu, kjer
naj bi oče živel. Nekoč je poi-
zvedoval tam s prijateljem,
ki je odlično govoril nemš-
ko. V gostilnah, kjer pona-
vadi vse vedo, sta pokazala
gostilničarju očetovo sliko.
Najprej jima je dejal, da ga
pozna, ko sta ga neznanca
vprašala za naslov, pa ga naen-
krat ni več poznal. Nazadnje
je bil v okolici Linza pred ne-
kaj leti. »Menim, da je oče
danes že mrtev. Ne zamerim
mu, če se ni javil, saj so bili
težki časi. Vseeno bi bil ve-
sel, če bi mi nekdo povedal,
kje je njegov grob.«
Isicanje
rodovniica
Morda izvira zanimanje za
raziskovanje Žurejevega ro-
du prav iz večnega iskanja iz-
ginulega očeta. Sedanji gos-
podar Franc Žurej, tretji rod
s tem priimkom na Ječovem,
ga je raziskal do potankosd.
To je počel v zadnjem de-
sedetju, lani je začel iskati
še podatke za Mastnakove, kot
so se pisali na Ječovem pred
letom 1885. Podatke je do-
bil deloma iz ohranjenih sta-
rih listin ter s povpraševa-
njem pri bližnjih, daljnih in
zelo daljnih sorodnikih.
Tako so pripravili na Žu-
rejevi turistični kmetiji pred
tremi leti veliko srečanje Žu-
rejeve veje s Kozjanskega,
pred tem pa srečanje njiho-
ve rodbinske veje iz okolice
Slovenske Bistrice. Trenutno
se vneto pripravlja na sreča-
nje Mastnakove rodbine, ka-
tere potomci živijo predvsem
v Zibiki, Šentvidu pri Gro-
belnem, Svetem Štefanu in
Prevorju, sicer pa po različ-
nih krajih Slovenije.'Sreča-
nje bo v predvidoma pred
koncem poletja.
Franc Žurej, sedanji gos-
podar, je že upokojenec, ki
si je prislužil pokojnino na
domači kmetiji. Upokojen-
ka je prav tako njegova so-
proga Anica, ki je bila trgov-
ka, nazadnje v domači trgo-
vini. Če mestni upokojenci
nimajo nikoli časa, to še po-
sebej velja za kmečke. Nič
čudnega, Žurejevi imajo na-
mreč skupaj z gozdom kar
šestnajst hektarjev zemlje. Le-
tos mineva dvajset let, odkar
je Ječovo turistična kmetija,
zato skrbijo tudi za goste, ki
prihajajo celo z Gorenjske in
Dolenjske.
Pri Žurejevih imajo na-
slednika, dvajsetletnega si-
na Francija, že četrti rod s
tem osebnim imenom. Dvaj-
setletni Franci je končal go-
stinsko šolo ter ima z gostins-
tvom in kmetovanjem veli-
ko veselje. Franci in Anica
sta starša kar štirih otrok.
Franc in Anica Žurej iz Javorja na Kozjanskem med prebiranjem zbranih podatkov o Žurejevem in Mastnako-
vem rodu. Sin Franci je na Ječovem že četrti rod s tem osebnim imenom.
poročenih na Trojanah, Po-
nikvi pri Grobelnem ter v Ko-
strivnici. Posebno veselje
imajo z novimi nasadi vino-
grada na hribu Sv. Helene,
od koder je čudovit razgled.
Vino, med katerim prevla-
duje laški rizling, delno ste-
kleničijo.
Posebno zanimanje name-
nja sedanji gospodar konje-
reji. Pred petimi led je bil
med pobudniki ustanovitve
Konjerejskega društva Šent-
jur ter njegov prvi predsed-
nik (v novem mandatu je
podpredsednik). Na Ječo-
vem imajo konje odkar pom-
nijo, imajo tudi zapravljiv-
ček, ki so mu pravili pred-
niki »flajšvagn«. Včasih po-
peljejo z njim goste vse do
Slivniškega jezera. Žureje-
vi živijo resnično v lepi oko-
lici, z nevsakdanjimi spo-
mini.
BRANE JERANKO
Pri domačiji s hišnim imenom Ječovo je bila med drugim ječa žusemskih
graščakov. Francu Žureju in njegovi družini, ki ima turistično kmetijo,
služi dandanašnji kot odlična klet ter turistična zanimivost.
Št. 30 - 25. julij 2002
22
pisma bralcev
odmevi
Pomagaj si
sam in bog
ti bo
pomagal
V	Novem tedniku številka 29
z dne 18.07.2002 smo v rubriki
Pisma bralcev zasledili pismo
z naslovom Pomagaj si sam in
bog ti bo pomagal.
Navedbe avtorice pisma smo
preverili in ugotovili, da smo
za omenjeni dogodek prejeli
več klicev občanov in tudi na-
potili policijsko patruljo na kraj,
hkrati pa je dežurni policist v
želji, da bi preprečili hujšo po-
sledico, klicateljem tudi dejal,
da lahko vinjenemu vozniku
odvzamejo ključe vozila in mu
preprečijo nadaljnjo vožnjo, saj
se je zavedal, da policijska pa-
trulja potrebuje določen čas,
da lahko pride na kraj.
Kot kaže, pa ta dobroname-
ren nasvet ni bil izrečen dovolj
jasno niti ni bil razumljen tako.
V	Policijski upravi Celje si
prizadevamo za izboljšanje ko-
municiranja z občani in temu
segmentu dela posvečamo
vedno več pozornosti. Že vr-
sto let imamo organiziran tako
imenovani Odprti telefon, kjer
občanom posredujemo odgo-
vore na vprašanje in nasvete,
kaj storiti v določenem prime-
ru. Sprejemamo in resno vza-
memo tudi dobronamerne kri-
tike in opozorila občanov, kje
so naše pomanjkljivosti, saj že-
limo le-te odpraviti oziroma jih
zmanjšati. Tudi omenjeno pi-
smo smo vzeli kot opozorilo ob-
čanke, ki je bila v opisanem pri-
mem razočarana nad našim de-
lom, saj so tako ona kot ostali
klicatelji pričakovali takojšnje po-
sredovanje policije, kljub zago-
tovilu, da bodo policisti prišli.
Policisti si prizadevamo za
dobro sodelovanje z občani in
jih tudi prosimo za sodelova-
nje predvsem v smislu preven-
tivnega delovanja, torej da pre-
prečimo hujše posledice, in si
bomo za takšno sodelovanje tu-
di v bodoče prizadevali. Zave-
damo se, da varnost ni odvi-
sna samo od policistov niti sa-
mo od občanov. Le skupaj smo
lahko uspešni.
IRENA GORENAK,
pooblaščenka za odnose z
iavnostmi
Nikoli več
v Salon
pohištva
Celies
Gospa Valerija Golob s
Podjavorškove 9 v Celju, že-
lim vam in vaši materi v ime-
nu kolektiva Celies javno od-
govoriti na vašo kritiko v No-
vem tedniku z dne 18. 7.2002
glede nakupa bele tehnike in
kuhinje Nada.
Nanizal in pojasnil bi vam
rad nekatera dejstva.
Ko ste prišli v spremstvu ma-
tere v trgovino po informacije
o nakupu kuhinje, vam je naš
prodajalec natančno razložil,
kakšni so pogoji za nakup, na-
redili smo vam tudi skico se-
stave, posebej za vaš prostor.
Prodajalec vam je razložil,
da pri nakupu za gotovino ob-
staja popust, na obročno od-
plačevanje oz. plačilo s čeki pa
popusta ni. Prav tako vam je
povedal, da je za dostavo in
montažo kuhinje izdelovalca
Gorenje Velenje potrebno po-
sebej plačati, ne pa kakor trdi-
te vi, ga. Golob, da je vse za-
stonj.
Po vaši izjavi, da se boste
prepričali o konkurenčnih ce-
nah pri drugih prodajalcih po-
hištva, ste se po nekaj dneh
vrnili k nam in podpisaU po-
godbo o nakupu na obročno
odplačevanje s čeki na šest me-
secev.
Na vašo željo smo vam odo-
brili plačilo celo na devet me-
secev.
Preden pa ste pristali na na-
kup, vam je prodajalec najmanj
trikrat razložil vse podrobno-
sti prodajnih pogojev, ki se na-
našajo na vaš nakup, na kar
ste pristali brez kakršnihkoli pri-
pomb.
Trdite, da ste v Celjskem og-
lasniku zasledili oglas, da sta
dostava in montaža kuhinje
brezplačni, vendar pa je bil og-
las objavljen šele en mesec po
nakupu vaše kuhinje in v og-
lasu je bilo tudi nazorno pri-
kazano, za katero vrsto kuhi-
nje sta dostava in montaža
brezplačni.
Ko je kuhinja prispela, smo
vas po telefonu obvestili, da
model štedilnika, ki ste ga na-
ročili, še ni prispel, ker je imel
izdelovalec Gorenje iz Velenja
kolektivni dopust. Zato smo
vam ponudili drug model iz za-
loge grosista po zelo ugodni ce-
ni, vendar z minimalnim do-
plačilom, kar ste z veseljem
sprejeli.
Ko smo vaši materi po tele-
fonu sporočili, da je nov mo-
del štedilnika dobavljiv v treh
dneh, je bruhnila v histerični
jok, ker ga ni bilo mogoče do-
biti takoj. Zato smo poiskali šte-
dilnik drugega dobavitelja.
Na vašo željo, da želite do-
stavo in montažo takoj, smo to
tudi uredili že naslednji dan.
Pri montaži je monterju res po-
čila stranica na dveh visečih
elementih, ker je na vašo izrec-
no željo montiral elemente v
obstoječi prostor, kjer sta bili
steni iz pravega kota, za kar
pa vas je že prej obvestil, da je
težko.
Na željo, da želite drugega
monterja, smo vam poiskali
pooblaščenega monterja na te-
renu - lesnega tehnika. Ta vam
je korektno sestavil kuhinjo in
rešil reklamacijo točno na do-
govorjeni datum in uro, kar ste
izbrali sami.
Še pred zaključkom monta-
že ste vso dokumentacijo pred-
ložili tržni inšpekciji Republi-
ke Slovenije na enoti Celje in
neupravičeno trdili, da nima-
te predračuna in pogodbe.
Pred rešitvijo vaše reklama-
cije sem bil na razgovoru pri
tržni inšpektorici, kjer je bila na
vpogled predložena vsa doku-
mentacija, ne pa, kot trdite vi,
gospa Valerija Golob, da ste se
na tržno inšpekcijo obrnili šele
na koncu.
Vaša mati mi je po telefonu
zatrdila, da jo je tržna inšpek-
torica poučila, da vam ni tre-
ba plačati zadnjega obroka v
znesku 47.320,00 SIT, kar ste
tudi naredili, ček pa je bil neu-
novčljiv. Močno dvomim, da ste
te informacije dobili pri tržni
inšpektorici, kajti, kot mi je zna-
no, njim kodeks profesionalno-
sti prepoveduje takšne izjave
ali kakršne koli druge v zvezi s
prekrški.
Po telefonu ste me obvesti-
li, da boste plačilo petega obro-
ka in vse ostale prestavili za
deset dni, ker niste več v de-
lovnem razmerju.
To dejstvo pa, izgleda, da ne
drži, kajti v tem času sem vas
po naključju srečal v bistroju
Club Rok na Trgu celjskih kne-
zov 7, kjer ste opravljali delo
natakarice.
Ker vaš zadnji ček ni bil
unovčljiv, sem obiskal vaše-
ga bivšega delodajalca, da se
dogovorim glede poravnave
nekritega čeka. Ta mi je raz-
ložil, da to ni mogoče, ker je
z vami prekinil delovno raz-
merje, saj ste zlorabili svoj po-
ložaj in tako kršili pravila po-
godbe o delu. Tudi njega ste
brez razloga prijavili delov-
nemu inšpektorju.
Po vsem tem ugotavljam,
gospa Valerija Golob, da vaš
namen ni bil na pošten način
priti do kuhinje v našem salo-
nu, saj ste se poslužiU marsi-
česa, od osebnih žalitev do pri-
jave tržnemu inšpektorju, da
bi za nakup kuhinje izsilili čim
manjši znesek od dogovorje-
nega.
Žal mi je, da niste razumeli
prodajalca in je zato prišlo do
tega na tak način - preko ča-
sopisa, vendar blatenja kolek-
tiva, ki je do sedaj posloval ko-
rektno do strank, ne morem do-
pustiti.
Javno vas pozivam, da po-
ravnate obveznosti, ki jih ima-
te do Salona pohištva Celies, v
nasprotnem primeru jih bom
primoran izterjati po pravni
poti.
ERVIN HRUŠOVAR,
za kolektiv Salona pohištva
Celies
PREJELI
SMO
Je še kje
poštenost?
Pozor! »Delo na domu, vi-
sok zaslužek.. .razgibano delo,
izobrazba ni potrebna...« Vsak
dan se pojavlja na tisoče tak-
šnih in podobnih oglasov. Saj
bi jim človek še verjel, ampak...
Ker sem že kar nekaj mese-
cev na borzi in intenzivno iš-
čem delo, sem se odzvala na
nek oglas. Kajti, ko je človek
obupan, pomisli, da se bo že
nekje nekaj našlo. In res se je.
Kličem na 090 in oglasi se
prijazna gospa. Razumela je
vse moje težave in pogovor je
trajal kar nekaj minut. Kot pr-
vo sem potem podjetju, ki sem
ga klicala, morala nakazati kar
nekaj tisočakov, da so mi po-
slali material za delo na domu.
Za določen izdelek, ki naj bi
bil menda narejen le z malo
napora, sem jaz porabila kar
ves teden, rezultata pa ni in ni
bilo. Pomagala mi je vsa dru-
žina, a vse brez uspeha. Vse
je razpadalo, čeprav smo de-
lali točno po navodilih. Potem
smo vsi skupaj obupali. Nato
pa je prispel še račun za tele-
fon, ki je bil trikrat večji, kot
ponavadi. Seveda se podjetju
splača, da dobijo tiste tisoča-
ke, od okoli tridesetih »obupan-
cev« imajo kar soliden dobiček.
Osel pa je Šel še drugič na
led. Spet mamljiv oglas, spet
prijazna gospa in obljube. De-
lo na terenu. Gospa me je spod-
bujala in mi govorila o bajni
vsoti, ki da jo lahko zaslužim.
Hm, res je bilo sprva zani-
mivo. Delo po vsej Sloveniji,
spoznavala sem takšne in dru-
gačne ljudi, pa vendar se me
je loteval strah. In to iz dneva
v dan bolj.
Pogovor o denarju pa je
naenkrat utihnil, ženska je le
govorila in govorila. Postala sem
nejeverna. In še dobro, da sem,
kajti spoznala sem izkušene-
ga človeka, ki mi je svetoval,
naj se čimprej umaknem. Ni-
sem mogla verjeti, kaj vse je ta
človek doživel v dveh mese-
cih, da ne omenjam »mamlji-
ve« vsote, ki jo je zaslužil. Šlo
mi je na jok in bila sem besna,
saj od tega nisem imela prav
ničesar, le prazno denarnico.
Saj ne mislim, da so vsa pod-
jetja takšna, le jaz sem razo-
čaranje občutila na lastni ko-
ži. Morda sem res pošteno gle-
dala v svet in zaupala takšnim,
ki mlatijo prazno slamo. Pa ven-
dar, še vedno upam, da se mi
bo enkrat posrečilo najti po-
štenega delodajalca, ki ima ti-
sto pravo srce. Če takšne kje
obstaja, naj se mi čimprej og-
lasi.
J.L.,
(naslov je v uredništvu)
Obljubo
smo
izpolnili
Ob nenadni smrti naše dra-
ge Cvetke Jure iz Škofje vasi,
smo v osmrtnici na Radiu Ce-
lje objavili, da bomo namesto
sedmine za pokojno darovali
v dobrodelne namene.
Ker je bila pokojna sladkor-
ni bolnik, smo skoraj novo na-
pravo za brezinjekcijsko vbriz-
gavanje inzulina, Id smo jo sa-
mi nabavili, darovali neznane-
mu sladkornemu bolniki, ki si
je sam ne bi mogel kupiti. To
smo storili v dogovoru s sestro
na diabetičnem dispanzerju
Bolnišnice Celje. Merilec krv-
nega sladkorja smo darovali za-
konskemu paru, ki ga pozna-
mo.
Center za socialno delo Ce-
lje, direktorico gospo Peterma-
novo, smo zaprosili, da nas po-
veže s pomoči potrebno dru-
žino, ki bi ji darovali rabljene
igrače, otroška oblačila, šolske
potrebščine in tudi oblačila za
odrasle ter nekaj prehrambnih
izdelkov.
Uslužbenka Centra nam je
res našla primerno družino s
tremi otroki, starimi od treh do
enajstih let, iz vojniške obči-
ne. Poleg vnukinj pokojne Cvet-
ke, Nine in Alje, so precej igrač
in oblačil za otroke darovali tudi
sosedje Sentočnikovi, za kar se
jim iz srca zahvaljujem.
V avtomobilu sem moral po-
dreti sedeže, da sem lahko vse
zbrano spravil noter, hrano,
predvsem sladkarije za otroke
in nekaj drugih gospodinjskih
potrebščin, pa sem moral zlo-
žiti na sprednji sedež.
Družina, h kateri sem se na-
menil, živi na hribovitem ob-
močju, v lepem, urejenem in
skromnem domu. Oba starša
sta brez službe. Lepo so me
sprejeli, otroci so bili najbolj ve-
seli igrač, ki jih je bila naen-
krat polna dnevna soba, pa
sladkarij, nove šolske torbe, ob-
lačil itd.
Ob slovesu sem stisnil k se-
bi malo triletno deklico s svet-
limi skodranimi lasmi, ki mi je
sama od sebe dala poljubček
na desno lice. Zdelo se mi je,
kot da mi je pokojna žena po-
slala angelčka, da me poljubi
narjjf^to nje. S solznimi očmi,
*t i^ig^nirjen, sem se poslovil
od družine in se odpeljal do-
mov v dolino.
JOŽEJURC,
Škofja vas
PRITOŽNA
IKNJIGA
Neprofe-
sionalni
natakar
Ponedeljek, 1. julij 2002. To-
pel večer. Družba mladih si je
zaželela dobrega zaključka
dne. Obisk pri Gostišču Štor-
man v Šmarju pri Jelšah nam
lahko pri tem pomaga, vsaj ta-
ko smo mislili, dokler ni mlad,
vse prej kot življenja poln na-
takar, takratni šef strežbe, na
našo prošnjo pristopil k mizi
in na naše veliko veselje ven-
darle sprejel naročilo. Težko pri-
čakovani trenutek: dve anama-
riji, banana split in sadna tor-
tica za lačne ter nekaj pijače
za preostalo družbo je priro-
malo na omizje mladih Šmar-
čanov. A glej ga, zlomka - okus
(sicer zajetnega kupa smeta-
ne) je precej odstopal od po-
prej vajenega in hkrati od na-
ših pričakovanj. Čutne zazna-
ve vsaj desetih ljudi sedečih
na terasi, so soglasno potrdile
okvaro smetane . »V redu, se
zgodi,« smo dejali. »Konec kon-
cev smo v času poletnih dni,
ko vročina ne prizanaša člo-
veku, kaj šele hrani.« O tem smo
obvestili natakarja, ta pa je mi-
mo načel dobre strežbe (be-
sednega odziva ne bomo ome-
njali) odnesel sladice in prinesel
nove - verjeli ali ne, s prav ta-
ko vse prej kot sladko smeta-
no in pojasnilom, da je ta »čud-
na« le našemu omizju. Očitno
smo naleteli na gluha ušesa...
a kaj bi tako slabo končali ve-
čer - tiho smo odstranili sme-
tano in preostanek sladic po-
jedli (resda z nekoliko manj-
šim veseljem)... no, resnici na
ljubo - počutili smo se rahlo
prevarane, dobili smo obču-
tek neenakovrednosti z osta-
limi, odraslimi gosti, kar je bo-
trovalo prošnji za knjigo poh-
val in pritožb. Vanjo smo na-
mreč hoteli, za dobro sodelo-
vanje v prihodnje, vpisati ne-
kaj tistih stvari, ki so nas mo-
tile. Sreča nam je ponovno obr-
nila hrbet - knjige pohval in
pritožb Gostišče Štorman v
Šmarju na našo veliko žalost
nima (težko smo verjeli, a smo
se s tem sprijaznili). Natakar-
ju smo dali vedeti, da bi lah-
ko ob zgoraj opisanem dogodku
odreagiral bolj profesionalno,
plačali (vse) in zapustili go-
stišče s sklepom, da bomo ce-
lotno prigodo poslali na nekaj
časopisnih uredniških naslo-
vov in tako kljub naši mlado-
sti zadevi dali zrel pečat.
NEZADOVOUNI GOSTJE
(naslovi so v uredništvu)
UE Žalec -
hiša
strahov
v petek 28. junija 2002, ma-
lo pred poldrugo uro, sem vsto-
pila na oddelek prometa v
zgradbi Občine Žalec. Hotela
sem urediti podaljšanje regi-
stracije za osebno vozilo, ker
je tega dne le-to poteklo. Moj
partner je zaradi tega vzel do-
pust in že ob osmih zjutraj šel
v čakalne vrste, jaz pa sem med
službenim časom »skočila« na
občino.
Uradne ure tega oddelka so
ob petkih do 13.30, jaz pa sem
v prostore vstopila ob 13.24 uri.
Takoj po vstopu sem začutila
negativen sprejem vseh treh
takrat prisotnih uslužbenk (ga.
Mateja Kanovnik, ga. Majda Do-
brič, ga. Zdenka Leber). Odlo-
čile so se, da se je njihov de-
lovni dan že iztekel in da mi
niso pripravljene narediti te-
ga, kar jim delovne obvezno-
sti (po zakonu) narekujejo. To
so mi dale tudi jasno vedeti.
Ga. Majda Dobrič mi je uka-
zala, naj zapustim prostore,
kljub temu, da ura še ni bila
13.30. Ker sem vedela, da mo-
rava stvari urediti tega dne, sem
ostala v pisarni in čakala part-
nerja. Vseskozi so name vršile
psihični pritisk in grozile, da
bodo ob 13.30 uri zaklenile vra-
ta. Ga. Majda Dobrič pa je to
svojo grožnjo tudi izvršila in to
3 minute pred iztekom urad-
nih ur. Zagrozila mi je, da bom
skupaj z njimi zaklenjena vse
do 14. ure, ko končajo »delo«.
V tem času, še vedno pred
iztekom uradnih ur, je pred vrata
pisarne prišel tudi moj partner
in začudeno ugotovil, da so
vrata že zaklenjena, mene pa
ni bilo nikjer. Šele, ko sem ga
poklicala po GSM aparatu in
mu povedala, da me nočejo spu-
stiti ven, je uslužbenka odkle-
nila vrata.
Verjetno ni potrebno pou-
darjati, da sva kljub najini pri-
jazni prošnji odšla, ne da bi ure-
dila podaljšuje registracije. To,
kar se je dogajalo za vrati pi-
sarne je nečloveško in je tudi
kršitev delovnih obveznosti ter
protizakonit odvzem prostosti,
kar je hud prekršek po kazen-
skem zakoniku vsake pravne
države! V primeru, da bi bila v
prostoru prisotna še kakšna
stranka, si uslužbenke takšne-
ga nedopustnega ravnanja ne
bi upale privoščiti. Tako pa so
dobesedno brile norca iz me-
ne in me ponižale.
Drage »gospe«, minute niso
tako pomembne v življenju, am-
pak vse kaj drugega. Upam, da
boste tudi ve to kdaj spoznale.
K. K.
(naslov je v uredništvu)
Iahvale-
lOHVALE
Zadovoljni
pacient
Že več let sem imel boleči-
ne v hrbtenici, pri vsakem de-
lu so me zelo ovirale. Kljub te-
rapijam v domači ambulanti,
se mi stanje ni izboljšalo.
Moja zdravnica, ga. Marga-
reta Selič Amon, dr, med., me
je zaradi neznosnih bolečin na-
potila k ortopedu, za kar sem ji
zelo hvaležen. Po pregledu sem
bil takoj sprejet na ortopedski
oddelek celjske bolnišnice.
10. junija 2002 so se ortope-
di odločili za operativni poseg
ter ga tudi uspešno opravili. Za-
to se iskreno zahvaljujem pred-
stojniku, prim. Vilibaldu Ven-
gustu in celotni ekipi, ki je so-
delovala pri operaciji.
Hvala tudi sestri Nadi, vsem
sestram in fizioterapevtkam za
nesebično pomoč med mojim
okrevanjem na tem zelo pri-
jaznem oddelku.
JOŽEF MRAMOR,
Prožinska vas. Štore
Št. 30 -
Turistom
odicrivajo
sicrite Icotičice
Poletje je čas dopustov.
Zato nas je zanimalo, kam
letos potujemo navadni
smrtniki in kam tisti, ki ima-
jo pod palcem več. Posebej
pa nas je zanimalo, ali si
nemara kakšen tuji turist
ogleda Celje in kaj mu tu-
kaj lahko ponudimo. Zato
smo obiskali nekaj turistič-
nih agencij, ki poslujejo v
našem malem mestu. Za
odgovore na vprašanje v
zvezi s turističnimi obiski
Celja smo se obrnili poleg
agencij še na Turistično in-
formacijski center (TIC). In
kaj smo izvedeli?
Nič posebej novega. Celja-
nom, verjetno pa tudi osta-
lim Slovencem, je še vedno
najbolj po godu Jadran, se-
daj poleg Hrvaške razširjen
še na Črno goro, in Grčija.
Prav tako so popularni cilji
v Sredozemlju - Sicilija, Ro-
dos, Krf in ostafi otoki. Hit
poletja je Bolgarija in njena
črnomorska obala. Veliko tu-
ristov pa ostane kar tukaj, le
nekaj sto kilometrov jugoza-
hodno, na naši obali.
Med dragimi potovanji in
počitnicami so popularna
predvsem križarjenja po Sre-
dozemlju in izleti v tropske
kraje. Res luksuzna potova-
nja, kjer denar ne igra vloge,
oziroma le malo, pa so prav-
zaprav običajno narejena po
meri popotnika, torej ob po-
moči in ne v organizaciji
agencije - razen kakšnih po-
potovanj okrog sveta.
Kaj pa tuji turisti pri nas?
V Turistično informacijskem
centru pravijo, da jih je kar
precej. V poletnih mesecih
kakšnih 2dsoč mesečno. Pri-
hajajo pa predvsem iz sosed-
njih držav in Nemčije, nekaj
pa je tudi Američanov in Ja-
poncev. Agencije skrbijo za
njihov prihod v dogovoru s
tujimi agencijami, zanje pa
do neke mere tudi poskrbi-
jo, vsaj z nastanitvijo in ne-
kaj priporočili za obiske, si-
cer pa delo prepustijo TIC-
u. Turisti v celjski regiji iš-
čejo (in najdejo) bogato zgo-
dovino, kulinarične specia-
litete in počitek v kakšnih to-
plicah ali na kmečkem turiz-
mu. V Celju pa je seveda naj-
pomembnejša atrakcija Sta-
ri grad, poleg tega pa jim sku-
šajo v TIC- u pokazati čim-
več malih, skrivnih kotičkov
Celja, na primer Herkulov
tempelj in starokrščansko kr-
stilnico.
KATJA PETAN
GREGOR STAMEJČIČ
Kakšen dopust pa načrtujejo
sogovornik s celjskih ulic?
Mihca IZ Celja: »Počitnice
bom preživela kar doma. Fi-
nančne razmere so take, da že
nekaj let ne hodim na morje.«
Katja iz Celja: »Teden dni
smo bili na Hrvaškem, ka-
mor bomo šh še za 14 dni.«
David iz Celja: »Letos bo
težka, zaradi denarja. Lansko
leto sem šel v Dalmacijo, le-
tos pa... bolj težko. Upam,
da bom šel.«
Tomaž iz Celja: »Za 14 dni
bom šel na Hrvaško, na otok
Pašman.«
Gašper iz Laškega: »Na do-
pustu sem že bil in sicer v
Izoli.«
Št. 30 - 25. julij 2002
IW
24
GLASBA
Vandrovka Darja Švajger
Ko se zbudiš in ne veš kje si - Štajerka postaja Gorenjka
Darja Švajger, ki sicer še
vedno predstavlja zadnji al-
bum Plameni, si je te dni
privoščila zaslužene počit-
nice in se potepa s prijatelji
po Provansi. Letošnje leto
je bilo zanjo zelo plodno in
delovno. Med drugim je pri-
pravila koncert s simfoni-
ki in Big bendom, za kate-
rega je garala kar dve leti.
Darjo poznamo kot Ma-
riborčanko, Štajerko, zdaj
pa počasi postaja Gorenjka.
Živim na deželi med Žir-
mi in Vrhniko. Imamo veli-
ko gozda, njiv, mimo teče po-
tok, skratka vse je tako zelo
v naravi. Tudi v Mariboru sem
živela na deželi, med vino-
gradi. Navajena sem miru in
umika iz mestnega vrveža.
Človek rabi malo umika in
oddiha.
Se je bilo težko preseliti?
Niti ne. Odvisno je, zakaj
se seliš. Ker sem se selila za-
radi veselih stvari, zaradi lju-
bezni, ni bilo tako mučno.
Je sicer malo smešno in hec-
no, ko se zjutraj zbudiš in ne
veš, kje si. Sem večni van-
drovec. Živela sem od Mari-
bora do Gradca, pa tudi v
Ljubljani.
Nisi še naredila križ čez
Štajersko.
V Mariboru imam še ved-
no zdravnike, zobozdravni-
ke, servis za avto. Pravzaprav
imam še vse v Mariboru. Na-
vajena sem na te ljudi, nave-
zana nanje, zanesem se lah-
ko na njih, saj mi gredo zelo
na roko, ker se mi ponavadi
mudi, karkoli je za opravit.
Mimogrede grem še domov,
pa na kakšen obisk...
Z Nušo sta bili letos vo-
diteljici prvega večera Eme,
kjer sta predstavili tudi Eu-
rosong mix.
Veliko pohval je bilo, kar
naju je blazno razveselilo in
tudi zabavno je bilo delati
skupaj. Čeprav tudi svoje kon-
certe vodiš sam, je bilo vo-
diti takšno prireditev popol-
noma drugače. Tekst ti napi-
šejo in se ga moraš naučit.
Ko so naju poklicali in pove-
dali, kaj želijo od naju, sva
obe z Nušo menda osupnili:
>Kaj, a ja?<. Poskusili sva, se
zabavali in kritike so bile zelo
dobre. Dva dni vaj sva bili
razigrani, noreli sva, čveka-
li. Zadnji dan, ko je bila pri-
reditev, sva bili sumljivo ti-
ho, tudi malo tresoči, ampak
potem, ko se je začelo, stva-
ri stečejo.
Si dobila kakšno ponud-
bo za voditeljsko delo?
Ne. So pa vsi napadli me-
ne in Nušo, da morava nare-
diti duet in nastopiti na Eu-
rosongu.
In?
Obe sva rekli, da ob nasled-
njem izboru ne, mogoče pa
kdaj. Zdi se nama dobra ide-
ja.
Tvoja poletna aktualna
skladba je Rojena v svetlo-
bo, ki je trenutno skladba
tedna Radia Celje.
Tekst sem napisala sama,
glasbo je naredil Matjaž Vla-
šič. V bistvu je pesem, če po-
vem po resnici, posvečena
mojemu soprogu. Iz tega, ka-
ko ga jaz doživljam, je na-
stal tekst. Je tudi ena mojih
ljubših skladb, čeprav je to
zelo težko reči. So namreč
obdobja, ko mi je ena sklad-
ba bližje kot druga.
Je težko napisati dobro
besedilo?
Svoja besedila dam pona-
vadi komu za prebrat. Ivu,
kakšnemu prijatelju, ki se uk-
varja s poezijo ali pisatelje-
vanjem. Tudi slovnično jih
dam preverit, če sem v dvo-
mih. Strašno me moti, kadar
so v pesmih slovnične napa-
ke, čeprav so načeloma do-
puščene. Temu se reče pe-
sniška svoboda, jaz ji pravim
popovska svoboda. Pišem po-
navadi na glasbo, če se mi
kdaj utrne kakšna lepa mi-
sel, si jo zapišem. V bistvu
ni tako preprosto pisat tek-
ste za pop glasbo. Ne smejo
biti ne pretežki, ne prelah-
kotni. Hitro se mi zna zgodi-
ti, da zaidem v pretežke stva-
ri. Morajo biti zvočni, spev-
ni, kar zna biti včasih težav-
no, ne smeš se ponavljati in
uporabljati vedno istih fraz.
Že razmišljaš o novih
skladbah?
Občasno se slišim s kom,
ki pravi, da ima novo sklad-
bo, in mu rečem, naj jo pri-
hrani zame. V svoji knjigici
imam zapisanih nekaj stvari,
ki se jih da razviti v pesem.
Bom videla, kako bom raz-
položena, ko se bo delala no-
va zgoščenka. Vendar se to še
kakšno leto ne bo zgodilo.
Gledališče te še navdu-
šuje?
Z veseljem bi počela kar-
koli v zvezi s teatrom. Zani-
ma me musical. Nikoli se si-
cer nisem učila plesanja, am-
pak za tistih nekaj korakov
upam, da sem se jih sposob-
na naučiti. Vsaj doslej sem
se jih.
SIMONA BRGLEZ
Glasbeni
vrhovi
z vrha angleške lestvice se
je po štiritedenski vladavini
moral posloviti remixani El-
vis Presley. Njegovo mesto
je zavzel »popstar« produkt
Gareth Gates s singlom An-
yone Of Us (Stupid Mistake),
drugo mesto pa je okupirala
nemška kvazi-tehno naveza
Scooter s predelavo uspešnice
The Logical Song skupine Su-
pertramp iz leta 1979. V ZDA
najvišjo mesto še vedno drži
raper Nelly s planetarno us-
pešno Hot In Here, v Nemči-
ji pa se s prvega mesta nika-
kor noče posloviti Eminem
s songom Without Me. Raz-
vpiti raper je pred kratkim
»odpustil« svojo skrivno lju-
bimko Mariah Carey in to
le nekaj dni zatem, ko je že
tako živčno precej razvrvani
bivši prvi dami popastega
R&B-ja umrl oče.
#20 VROČIH RC
EKSPRES, EKSPRES
Vuhubanda, lanski zma-
govalci festivala melodije
morja in sonca, z nemarno
sluzasto poskočnico Sljado-
let najavljajo skorajšnji izid
LP prvenca Gor pa dol. Po-
leg omenjene »mojstrovine«
tipičnega podalpskega popa
bo na plošči še dvanajst pe-
smi.
Od mrtvih vstali pop-me-
talci Šank Ročk, opogum-
ljeni z razprodano come-
back turnejo in zelo dobro
prodajo njihove pred kratkim
objavljene zbirke uspešnic
Od šanka do ročka, grozijo z
novim studijskim albumom,
prvim po letu 1998 v takrat
precej spremenjeni zasedbi
posnetim LP-jem X. Peteri-
ca je tokrat k oblikovanju
zvočne podobe novih stvari-
tev povabila Žareta Paka, pr-
vi single in video pa bo men-
da moč slišati in videti že sep-
tembra.
Šank Ročk
Najslabši slovenski pop šo-
fer Miran Rudan bo v sobo-
to, 27. julija, na velikem odru
Koprske noči snemal svoje
največje uspešnice za kon-
certi album, ki bo še pred
koncem leta izšel pri založ-
bi Nika. Ta je lani objavila
že njegov drugorazredni stu-
dijski album 18701120, s ka-
terega gologlavi Novogoričan
ponuja še zadnji single Naj-
lepša si.
Miran Rudan
Pri taisti založbi pa bo do-
bro leto in pol po izidu sa-
mostojnega prvenca Brez
rdeče niti v začetku jeseni iz-
šel tudi nov album primor-
skega veterana Tulia Furla-
niča. Na plošči bodo poleg
slabega ducata še neobjavlje-
nih songov tudi dve že znani
- Pokaži, kaj znaš z letošnje-
ga MMS-a in Ljubi me naskri-
vaj s slovenske popevke 2002.
Ena fzmed najbolje proda-
janih slovenskih skupin pre-
tekle dekade, kranjska Cali-
fornia, se tri leta po izidu v
več kot 20 tisoč kopij proda-
nega Še 1000 km pripravlja
na izid novega albuma. Tudi
tokrat je večino skladb za
ploščo, katere naslov in da-
tum izida je še skrivnost (?),
prispeval hiperproduktivni
skladatelj, pevec, tekstopisec
in producent Matjaž Zupan.
Callfornia
59-letni mladoporočenec
Paul McCartney je zasedel
prvo mesto lestvice letošnjih
največjih »koncertnih« zasluž-
karjev na oni strani Atlanti-
ka. Čeprav se njegova aktual-
na plošča Driving Rain rela-
tivno slabo prodaja, pa je ta
najbogatejši glasbenik na sve-
tu s turnejo, ki je obsegala le
27 koncertov, zaslužil kar 52
milijonov dolarjev.
Paul McCai1ney
Kralj »delavskega ročka«
Bruce Sprigsteen je inspiri-
ran s tragičnimi dogodki lan-
skega 11. septembra napisal
petnajst pesmi, ki bodo ko-
nec meseca izšle na njegovem
težko pričakovanem novem
studijskem izdelku The Ri-
sing. Oktobra se The Boss od-
pravlja na veliko svetovno tur-
nejo s svojimi spremljevalci
E-Street Band.
Bruce Springsteen
Prejšnji ponedeljek se je v
Novem Sadu končal največji
festival na območju Balkana
Exit Music Festival 2002. V
devetih dneh, kolikor je trajal
festival, se je za zidovi zname-
nite Petrovaradinske trdnjave
izmenjalo kar 350 tisoč ljudi,
sto tisoč več kot lani. Poleg naj-
bolj znanih domačih glasbe-
nikov so Vojvodinci gostili tu-
di številne zvezdnike svetov-
nega formata.	(SŠ)
Št. 30 - 25. julij 2002
glasba
25
27. festivalu Graška
[poje in igra bo v nede-
18. avgusta, nastopilo
get ansamblov. Lahko
opišemo, da bo sreča-
ta Graški gori kvalitet-
l od nekaterih letos že
^enih festivalov. Mno-
dobitnikom nagrad na
Ierku, Števerjanu in
1 pa tudi na Prevaljah
ofji Loki, se bodo na-
pridružili mnogi že
avljeni ansambli, ki se
dh festivalov niso ude-
jčinstvo, ki bo z glaso-
em izbiralo svojega ljub-
ka, bo imelo letos izred-
tžavno nalogo. Med glav-
kandidati so Modrijani
Is so na treh festivalih,
lerk, Števerjan in Ptuj,
ji že sedem nagrad), Na-
ike (dve nagradi na Vur-
u) in lanski zmagovalec
at iz Gorice pri Slivni-
;ein trem in morda še ko-
pa bo štrene mešal od-
ansambel Pogum iz
;jana (na sliki), ki je edi-
u izven celjskega območ-
ipelo osvojiti dve nagra-
a Vurberku in Števerja-
Člani ansambla Pogum iz Škocjana so eni izmed favoritov za nagrade:
(stojijo od leve) Darko Poglajen, Igor Jurečič, Mitja Jurečič, (spredaj
od leve) Andrej Jurečič in Emil Šinkec.
nu. Pogum je priljubljen tu-
di pri poslušalcih Radia Ce-
lje, kjer je z melodijo s ptuj-
skega festivala v tekmovanju
Domačih 5 celo zmagal.
Vodja festivala in predsed-
nik Kulturnega društva
Graška gora Drago Plazi je
napovedal, da bodo izdali
kaseto in zgoščenko za ra-
dijske postaje. Festival bo
posnela ekipa Velenjske te-
levizije in ga kasneje v dveh
oddajah predvajala za slo-
vensko področje. Scena bo
delo Jožeta Napotnika. Ob
lepem vremenu pričakuje-
jo veliko ljudi, ki bodo uži-
vali v dvajsetih ansamblih
od začetnikov do najboljših.
TONE VRABL
Od^vasi do vasi
v Šentrupertu
Na lepo urejenem prosto-
ru pri gostišču Kocman v
Šentrupertu nad Laškim je
Franci Zeme pripravil pred-
stavitev nove kasete in ploš-
če Od vasi do vasi z najlep-
šimi melodijami.
Franci Zeme iz Tomaža
nad Vojnikom ima ansambel
37 let, sam pa se z glasbo uk-
varja že več kot 45 let. Do-
slej je izdal sedem kaset in
tri zgoščenke, napisal je okoli
130 melodij in 60 tekstov. Je
absolutni rekorder po ude-
ležbi na festivalih na Ptuju,
kjer je sodeloval 24-krat in v
Števerjanu, kjer je zaigral
dvajsetkrat. Za svoje uspešno
glasbeno delo je dobil več
priznanj, najpomembnejše
lani, ko mu je občina Vojnik
ob prazniku podelila zlati
vojniški grb.
V Šentrupertu se je zbralo
veliko ljubiteljev domače za-
bavne glasbe, žal pa smo po-
grešali domačine, ki jih tudi
tokrat ni bilo. Zemetovi gostje
so bili ansambli Marjana Dro-
fenika (najboljši trio na letoš-
njem Števerjanu), Vaški ve-
seljaki, Zvončki, Tremarski
dukat z Rečiškimi pevci in Vi-
tezi Celjski, ki so osvojili tri
glavne festivalske nagrade.
Predstavitev je bila odlič-
no pripravljena. Največ za-
slug ima Franci Zeme, ki ni
samo odličen glasbenik, pač
pa z ženo Faniko, Jernejem
Dobrotinškom in mnogimi
drugimi prijatelji tudi dober
organizator.
TONE VRABL
Člani sodelujočih ansamblov, ki so za zaključek družno zaigrali naj vižo stoletja, Avsenikovo Golico.
Zakaj gneča s festivali?
Dejstvo je, da u Sloveniji
vsako leto organiziramo
preveč festivalov domače za-
bavne glasbe. Trenutno
imamo devet tekmovalnih
glasbenih srečanj od Prevalj
na Koroškem, Vurberka,
Škofje Loke, Števerjana, Ptu-
ja, Graške gore, Cerkvenja-
ka, Lenarta do festivala Slo-
venske polke in valčka. Po-
vrh so se trije največji festi-
vali, ki imajo med ansamb-
li tudi največji odziv, letos
zvrstili v manj kot enem me-
secu - festivali na Vurber-
ku, Števerjanu in Ptuju so
bili zgneteni med 15. junij
in 12. julij. V Vurberku in
na Ptuju so izdali festival-
ski kaseti, v Števerjanu ne.
Tisti ansambli, ki so šli na
vse tri festivale, so morali
pripraviti vsaj štiri povsem
nove melodije. Ob tem pa
so se spraševali, kako in kdaj
jih posneti, ker je časa eno-
stavno zmanjkovalo. Poleg
tega je večina glasbenikov
junija končevala šolo in že
z njo imela veliko dela. Ve-
liko je tudi veseličnih in dru-
gih nastopov, tako da so de-
lali brez predaha.
Vse to se pozna tudi na
kvaliteti, ki ni vedno taka,
kot bi si želeli. Zaradi vse
te zgoščenosti imajo težave
tudi v radijskih hišah, saj
so v enem mesecu dobili
ogromno melodij, ki jih
hkrati ne uspejo uvrstiti v
program in predstaviti po-
slušalcem. Menda je za le-
tošnjo festivalsko gnečo kri-
va televizija, ker kasneje ni-
ma razpoložljivih ekip ozi-
roma bodo le-te na dopu-
stih. Kakorkoli že, v prihod-
nje bi kazalo o tem resno
razmisliti in vsaj ptujski fe-
stival vrniti na prejšnji da-
tum v avgust ali začetek sep-
tembra. To, kar se je zgodi-
lo letos, namreč ni dobro.
TONE VRABL
tv oko za odrom
Iz zanesljivih virov smo izvedeli, kaj šepeta večni muzi-
kant Franci Zeme odlični pevki v glasbeni skupini Dan in
noč iz Velenja, Metki Bračko. Sprašuje jo, kako se spomi-
nja dni, ko je kot mlada deklica še pela v njegovem ansamb-
lu in če se mu bo s kartico javila s krajše turneje po Ameri-
ki, kjer bo Dan in noč od 28. avgusta do 10. septembra.
Ostale podrobnosd je tudi tretji človek na fotografiji, odlič-
ni pevec v oktetu Petrol in kvartetu Grmada, Janez Topole
(levo) iz korektnosti in dobrih odnosov zamolčal.
V Ratežu pri Otočcu je bilo zadnje, deveto predtekmo-
vanje za uvrstitev v dve polfinali Zlate harmonike Lju-
bečna 2002. Nastopilo je kar 44 harmonikarjev, v polfi-
nali pa se je uvrstilo 11 tekmovalcev in en veteran.
Tekmovanje si je ogledal tudi eden izmed treh selektorjev
Zlate harmonike Ljubečna 2002, Albert Završnik: »Že 19.
tekmovanje harmonikarjev v Ratežu je bilo odlično organi-
zirano, spremljalo pa jih veliko obiskovalcev. Pojavili so se
tudi mnogi novi harmonikarji, kar še posebej velja za prvo,
najmlajšo starostno kategorijo do 14 let. Največ je bilo učen-
cev iz znane harmonikarske šole Tonija Sotoška, preseneti-
la pa sta tudi dva harmonikarja iz šole Mirka Šlibarja z
Gorenjske.«
Na devetih predtekmovanjih je nastopilo 367 harmoni-
karjev, v dve polfinali in na nastop veteranov pa se je uvrsti-
lo 77 harmonikarjev, polfinali bosta 11. in 17. avgusta v
Postojni in Savinjskem gaju v Mozirju ter finale 7. septem-
bra na Ljubečni.	TV
t*
pRTlLJAKPOLKIN
r VALČKOV
Št. 30 - 25. julij 2002
26
T V VODIC
NE PRESLISITE NA RADIU CELJE
ČETRTEK, 25. JULIJA,
OB 10.10: POPČVEK
Odvisnost od banan - Suli
Bane Ciiija Patroia
Cili Patrol je posnel lahkotne viže, ki jih
je združil na albumu Suli Bane. »Še posebej
bom vesel, če bo kakšna od njih posamezni-
ka opomnila, da hitenje in pehanje ni vse,
da se je potrebno včasih ustavid, se sprostiti
in se ne jemati pretirano resno,« pravi Cili.
Naslovna skladba je priredba stare italijan-
ske uspešnice. Njeno sporočilo je, »da mla-
dim dekletom ni potrebno podrejati se dik-
tatom modnih trendov, da je zdravje pomem-
bnejše od idealne postave, da je boljše, če si
odvisen od banan kot pa od česa, kar ponuja
ulica.« Cili se je odločil tudi za kar nekaj
priredb, kot so Caracas in Guantanamera,
najbolj mu je všeč avtorska skladba Dolgo
poletje, posnel pa je tudi skladbo Slovenija,
za čestitke pa bo zelo primerna skladba Rojst-
ni dan.
TOREK, 30. JULIJA, OB 11.00:
Župnik Dori na obisku
župnik Izidor Pečovnik - Dori, ki je bil
leta 1995 iz Šentruperta nad Laškim prestav-
ljen v župnijo sv. Elizabete v Berlin, bo tudi
med letošnjim enomesečnim dopustom v Slo-
veniji obiskal Radio Celje. Med pogovorom
s Tonetom Vrablom bo odgovarjal tudi na
vprašanja poslušalcev.
TOREK, 30. JULIJA,
OB 23.00: SAUTE SURMADI
VSAK DAN
OB 11.15,14.15 IN 17.15 URI:
Srčeva trojka Radenske
Poletni program Radia Celje je zaznamo-
van tudi s poletno igrico Srčeva trojka Ra-
denske. V igrici lahko sodelujete ob 11.15,
14.15 in 17.15 uri na dva načina. Lahko po-
khčete v oddajo in ugibate, katere so tri šte-
vilke, ki jih izžrebamo na začetku oddaje
Srčeva trojka Radenske, ali pa nam pošljete
kupon, ki je vsak četrtek objavljen v Novem
tedniku in na katerem napišete tri številke.
Vsak dan bomo podelili tri sladolede, tri
pice in tri majice Radia Celje, poleg tega bo-
mo vsak petek podelih še tri nagrade tedna,
knjigo Pelikan Mohorjeve družbe. Na kon-
cu igrice Srčeva trojka Radenske, 9. avgu-
sta, bomo petim srečnežem podelili glavno
nagrado, 50 kilogramov Tropic kave.
Oddajo vodijo Nataša Leskovšek, Simona
Brglez in Simona Šohnič.
Afrika - dežela plesalcev in
glasbenikov
v torkovi oddaji, ki jo vodi Boštjan Leben,
vas čaka afriška plesna avantura, zvoki iz raz-
ličnih delov afriške celine v moderni preoble-
ki. Prisluhnite torej glasbi, ki je v Afriki nepo-
grešljiva sestavina vseh vidikov življenja.
ČETRTEK, 25. julija
5.00 Začetek jutronjega programa, 5.30 Narodno-zabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.10
Med zaprošenimi bukvami, 10.00 Novice, 10.10 Pop čvek,
11.15 Srčeva trojka Radenske (nagradna igra), 12.00 Novi-
ce, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Radenske
(nagradna igra), 14.30 Filmsko platno, 15.00 Šport danes,
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Srčeva
trojka Radenske (nagradna igro), 17.45 Jock pot, 19.00
Novice, 19.10 Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Slovenije
PEHK, 26. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Narodnchzabav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Poročila, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 9.40
Halo, Zdravilišče Dobrna, 10.00 Novice, 10.10 Halo, Terme
Zreče, 11.15 Srčeva trojka Radenske (nagradna Igra), 12.00
Novice, 13.40 Halo, Zdravilišče Laško, 14.00 Regijske novice,
14.15 Srčeva trojka Radenske, 15.00 Šport danes, 15.30
Dogodki In odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.15 Srčeva trojka
Rodenske, 17.45 Jock pot, 18.00 20 vročih, 19.00 Novice,
19.10 Večerni program, 19.30 Študentski servis, 23.00 Dee
Jay Time, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokalnih In
regionalnih radijskih postaj Slovenije
SOBOTA, 27. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodno-zobav-
na melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40 Tečajni-
ca, 8.00 Porodla, 8.45 Jock pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice,
14.00 Regijske novice, 14.30 Izbiramo melodijo popoldne-
va, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo,
17.00 Kroniko, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.10 Večerni
program, 24.00 SNOP - skupni nočni program lokolnih In
regionalnih radijskih postaj Slovenije
NEDEUA, 28. julija
5.00 Začetek jutronjego programa, 5.30 Norodno-zobav-
no melodija tedna, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poročilo OKC,
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranjo kronika RaSlo, 8.(j
la, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Nov«
Domačih 5,12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdro
Večerni program, 24.00 SNOP - skupni nočni
lokalnih In regionalnih radijskih postaj Slovenije
PONEDEUEK, 29. julija
5.00 Zočetek jutronjega programa, 5.30 Norodn
no melodijo tedno, 5.50 Poročilo AMZS, 6.00 Poroi
6.45 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RoSlo, 7.40
co, 8.00 Porodla, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jock pt
Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 11.1]
trojka Radenske, 12.00 Novice, 12.15 BIngo jock, 13.1
jock, 14.00 Regijske novice, 14.15 Srčeva trojka Rq
15.00 Šport dones, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlg
Kronika, 17.15 Srčevo trojko Rodenske, 18.00 Vaše
še, 19.00 Novice, 19.10 Večerni program, 19.15 Vrtiljd
valčkov, 24.00 SNOP - skupni nočni program lol
regionalnih radijskih postaj Slovenije
TOREK, 30. julija
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Norodnoi
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo O
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RoSlo, 7.40 Tečajrij
Porodla, 8.25 Porodlo PU Celje, 8.45 Jock pot, 10.0(1
11.15 Srčevo trojko Rodenske, 12.00 Novice, 14.00!
novice, 14.15 Srčeva trojka Radenske, 15.00 Špori
15.30 Dogodki in odmevi RoSlo, 17.00 Kronika, 17.1]
trojka Radenske, 17.45 Jock pot, 19.00 Novice, 19.10
program, 23.00 Saute Surmodi, 24.00 SNOP - skup
program lokalnih in regionalnih radijskih postaj Sb
SREDA, 31. julija
5.00 Začetek jutranjega progroma, 5.30 Norodno-i
melodija tedna, 5.50 Porodlo AMZS, 6.00 Porodlo (H
Horoskop, 7.00 2. jutranjo kroniko RaSlo, 7.40 Tečajni
Porodki,8.25PoroaloPUCer|e,8.45Jod(pot, lO.OONo«
Srčeva trojko Rodenske, 12.00 Novice, 13.30 Moli O
RegFiske novice, 14.15 Srčevo trojko Radenske, 15.00
nes, 15.30 Dogodki in odmevi RoSk), 17.00 Kronika, 17
trojka Radenske, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.li
program, 23.00 Dobro Godba, 24.00 SNOP - skup
program bkolnih in regionalnih radfiskih postaj Slovei
Št. 30.-25. julij 2002
TV VODIC
27
Št. 30.-25. julij 2002
28
HV VODIČ
Št. 30.-25. julij 2002
T v VODIC
29
Št. 30 - 25. julij 2002
30
NASVETI
Zelenjavne pice iz domače pečice
če vas sama zelenjava ne
nasiti, lahko poskusite s pi-
co, na katero naložite naj-
različnejše vrste dobrot s
tržnice ali z vašega vrta. Pa
tudi pri pripravi testa se lah-
ko odločite za bolj zdravo
varianto z manj običajni-
mi vrstami moke.
Picas
paprikami
Za testo potrebajemo: 250
g bele moke, 100 g ajdove
moke, 50 g moke z otrobi,
sol, 3 dkg kvasa.
Kvas damo v toplo vodo z
malce mleka in sladkorja.
Počakamo, da se speni. Mo-
ko stresemo v skledo, pre-
mešamo in naredimo v sre-
dini jamico. Vanjo vsujemo
sol. Pomešamo in dodamo
kvas. Testo gnetemo, dokler
ne postane gladko. Če je tre-
ba, vmes dolivamo mlačno
vodo. Pustimo, da vzhaja
eno uro v pokriti posodi na
toplem, nato ga raztegnemo
v pooljen pekač, da je v sre-
dini tanjše, ob robovih pa
približno pol centimetra de-
belo.
Nadev: 300 g olupljenih
svežih paradižnikov ali iz plo-
čevinke, 4 žlice paradižniko-
ve mezge, 200 g svežih rde-
čih paprik, 200 g nastrgane-
ga sira (ementalec ali gavda),
1 dl kisle smetane, origano,
sol, žlica olivnega olja.
Paradižnike narežemo,
posolimo in zmešamo z
Piše: MAJDA KLANŠEK
mezgo. Paprike očistimo,
jih malo posolimo in nare-
žemo na trakove. Na testo
naložimo paradižnike in jih
potresemo z origanom. Čez-
nje damo plast sira in nato
narezane paprike. Po vsej
površini naložimo kupčke
kisle smetane. Pico pokap-
Ijamo z olivnim oljem in da-
mo v pečico, segreto na 250
stopinj C. Pečemo približ-
no 20 minut.
Pica z gobami
Za testo potrebujemo: 350
g bele moke, 50 g sojine mo-
ke ali moke z otrobi, 3 dag
kvasa, sol.
Kvas damo v toplo vodo z
malce mleka in sladkorja. Po-
čakamo, da se speni. Moko
stresemo v skledo, premeša-
mo in naredimo v sredini ja-
mico. Vanjo vsujemo sol. Pre-
mešamo in dodamo kvas. Te-
sto gnetemo, dokler ne po-
stane gladko. Če je treba,
vmes dolivamo mlačno vo-
do. Pustimo, da vzhaja'eno
uro v pokriti posodi na to-
plem, nato ga raztegnemo v
pooljen pekač.
Nadev: 300 g svežega pa-
radižnika ali iz pločevinke,
3 žlice mezge, pol srednje ve-
like čebule, 300 g gob, 15 dag
sira, žlico olivnega olja, ori-
gano, poper, sol.
Na olju popražimo čebulo,
dodamo mezgo, paradižnik in
pražimo približno 10 minut.
Dodamo sesekljan peteršilj.
Narezane gobe zmešamo z
olivnim oljem. Sir narežemo
na rezine. Na testo zlijemo
omako, potresemo ga z gobi-
cami in obložimo s sirom. Pe-
čemo v pečici, segreti na 250
stopinj C, približno 20 minut.
Pica z bučicami
Za testo potrebujemo: 200
g bele moke, 200 g koruzne
moke, 3 dag kvasa, sol.
Kvas damo v toplo vodo
in naredimo kot pri prejš-
njem receptu. Obe vrsti mo-
ke zmešamo in stresemo v
skledo. V sredino naredimo
jamic, vanjo vsujemo sol.
Premešamo in dodamo kvas.
Testo gnetemo, da postane
gladko in po potrebi doliva-
mo mlačno vodo. Pustimo,
da pokrito stoji na toplem
eno uro. Nato ga raztegne-
mo v pooljen pekač.
Nadev: 300 g svežega pa-
radižnika ali iz pločevinke,
300 g mladih bučk, 4 žlice
mezge, 150 g sira, 1 dl kisle
smetane, sol, origano, dve žli-
ci olivnega olja.
Paradižnik narežemo na
tanke kolobarje, enako buč-
ke, ne da bi jih lupili. Na
testo namažemo mezgo, ki-
slo smetano in potresemo
z naribanim sirom. Začini-
mo z origanom. Naložimo
paradižnik in nazadnje buč-
ke. Oboje rahlo posohmo.
Preden damo v pečico, po-
kapljamo z dvema žlicama
olivnega olja. Pečemo 20
minut.
Pica je dobra tudi
hladna. Vzamemo jo
lahko na izlet, piknik
ali celo v službo za do-
poldansko malico.
Pico moramo potresti
z origanom, pravi okus
pa bo dobila, če jo, še
preden jo damo v peči-
co, pokapljamo z dve-
ma žličkama olivnega
olja.
Odlična je pica s sve-
žimi gobami, posebno
jurčki. Preden jih upo-
rabimo za nadev, jih oči-
stimo, narežemo na li-
stiče in poparimo z vro-
čo vodo. Pozimi, ko sve-
žih gob ni, jih nadome-
stimo s šampinjoni.
Pekač za pico ni nuj-
no okrogel, dober bo
tudi običajen, v kate-
rem pečemo zvitke in
pecivo.
Št. 30 - 25. julij 2002
IVASVETI
31
Otroške
počitniške
modice
Vprašanje za naše malč-
ke, sredinčke in tiste frko-
line na pragu najbolj pri-
smuknjeno-nerodnih let:
»Kdaj je moda tako dobre
volje, da se ji od nagajive
igrivosti, romantične lah-
kotnosti in ležerne igrivo-
sti kar samo smeje? Ne le
smeje, naravnost razganja
jo od vsega lepega?« Seve-
da, pravilen odgovor je: »V
času poletnih počitnic!«
Tega, da letošnje poletje še
malo bolj naravnost kot v pre-
teklih letih »prepisuje« od
mode za odrasle, ji seveda ne
kaže zameriti. Nasprotno, še
pohvaljena je lahko, saj je tu-
di »tavelika« poletna moda
prava veseloigra ležernih kro-
jev, barvitih vzorcev, duho-
vitih detajlov, romantičnih
vzdušij...
Če še niste opravili vseh na-
kupov počitniških otroških
oblačil ali pa vas bodo v teh
dneh zvabile v trgovine po-
sezonske razprodaje, naj na-
trosimo nekaj novomodnih
idej, da bo izbira lažja.
iWied modnimi
vrsticami
Dominantne so znova bar-
ve in vzorci. Ob črni in beli
kot hitu sezone žarijo odtenki
sončnega zahoda, hladijo tur-
kizno modre barve morske
lagune, grejejo barve step in
savan ter sladkajo bonbona-
sto rožnati odtenki.
Ob svojem osnovnem delu
pa se te barve med sabo tudi
Pripravila:
VLASTA
CAH-ŽEROVNIK
družijo. Denimo ena vrsta ru-
mene, ena modre, pa še tanj-
ša vrsta zelene... vmes pa mod-
no sporočilo! Da je črtast vzo-
rec med najbolj priljubljeni-
mi za lahke brezrokavne ob-
leke iz rahlo elastičnih mate-
rialov, ki dovolijo otroški ko-
ži svobodno dihati.
V pravljičnem
kraljestvu
naborkov
Alica iz Čudežne dežele še
živi! V otroški domišljiji in
v letošnji modi. Z naborki,
volanci na romantičnih ob-
lekah, nadoblekami-predpa-
sniki, ki se lahko nosijo tudi
samostojno; nad kopalkami,
denimo. Z udobnimi balerin-
kami, ljubko nadgrajenimi z
barvastimi trakovi, zavezani-
mi v pentlje.
Srajce s floro
in favno
In mali gospodiči? Platne-
ne hlače, skejterske ali tri-
četrtinske v safari stilu, s pri-
šitim kanalom in vrvico za
reguliranje širine oziroma
dolžine. Platnene srajce brez
ali s kratkimi rokavi. Posli-
kane kot slikanice z domiš-
ljijskimi motivi iz pisanega
sveta flore in favne.
Cel šopek zabavnih domi-
slic se ponuja tudi pri mod-
nih dodatkih. Od platnenih
čepic do velikanskih slamni-
kov za postopanje in igranje
na vročem soncu. Če se vaš
nadobudnež ne bo sam spom-
nil, naj vas mi: letošnje otroš-
ke modice kar ne morejo brez
barvitih pasov, etno in stekla-
stega nakita, duhovitih, ven-
dar kakovostnih sončnih očal
ter mini nahrbtnikov iz iste
barvne in vzorčne zgodbe, kot
je oblačilo.
Št. 30 - 25. julij 2002
]
32
FILM
Sestra
Betty
Poletno filmsko
mrtvilo
»Skozi soap opero do življe-
nja,« bi lahko izklesali slogan
Sestre Betty. Film se začne z gos-
podinjo, ki ji je nezvesti in nas-
ploh tipično tarnajoče nespo-
sobni mož manj pomemben kot
večna zdravniška nadaljevan-
ka. Dokler jo njegova surova
smrt ne premakne - ne klikne
- naravnost v soap opero. Pun-
ca zaživi svoje sanje, pa če se
svet s tem strinja ali ne. Škrlat-
na roža Kaira, bi rekel Woody
Allen. »Hočem do čarovnika
iz Oza,« bi rekla Dorothy, sta-
rinska verzija Betty, Dorothy,
ki še ni vedela, iz česa so stka-
ne in kam vodijo njene sanje.
Čarovnik iz Oza je v tem pri-
meru zdravnik iz nadaljevan-
ke, h kateremu je namenjena
Betty; zlobni čarovnici z zaho-
da pa sta dva poklicna morilca
(ki izgledata kot kavboja, z za-
hoda, jasno), ki Betty prega-
njata, a tudi sama hodita na tan-
ki meji med prepadi imagea,
sanjarjenja in resničnosti. Vse,
kar se tega tiče, v filmu deluje:
nezadovoljstva posameznikov,
načini odmikanja od njih, sploh
pa eksplozivni trenutek Bett-
yinega soočenja z resničnost-
jo. Renee Zehueger zadovolji,
malo manj Morgan Freeman,
najmanj Chris Ročk - tole sploh
ni njegov film, in zato prem-
nogokrat gleda, kot da ne ve,
kje se nahaja in zakaj.
Vseeno film zares pade edi-
no na alternativi: na prikazo-
vanju druge, r-ealne plati živ-
ljenja. Tudi njegovi nasilni pri-
zori - verjetno namenjeni rav-
no temu realnemu šoku - so
namreč povsem filmski in niti
najmanj resnični; so samo pre-
hod iz Esmeralde v Šund. Film
vse svoje dogajanje prikazu-
je kot soap opero. Nihče se
ne domisli, da bi Betty napo-
til k zdravniku, pa čeprav ima-
jo vsi še tako pomembne raz-
loge za to. Bolnišnica, ki za-
posli Betty kot medicinsko
sestro, ne ugotovi, da punca
o medicini nima pojma - pa
čeprav bi vsem moralo biti
to takoj jasno. Televizijci
kljub skeptičnim pogledom
in takojšnjemu prepoznava-
nju Bettyjinih simptomov
znova ne ukrepajo. Načini, s
katerimi zasledovalci izvedo,
kam morajo Betty zasledo-
vati, so na trenutke malo ne-
rodni. Morda je režiser Neil
LaButte želel reči, da Ameri-
ka in tudi svet vedno bolj ži-
vita v sanjah, oziroma dopuš-
čata, da se sanje razživijo in
prevzamejo vso resničnost -
in to je izjemna tematika za
film - toda Sestra Betty pre-
več enostransko, preveč siste-
matično prepričuje v to, da
bi se ji povsem verjelo. Ne
samo to, da drugi strani ne
da dihati, ta zanjo sploh ne
obstaja. In to se vendarle zdi
bolj stvar filma kot Amerike
in sveta. Ali pa ne?
PETER ZUPANC
Ocena: 6/10
Zgornji napis bi sloven-
ski kinematografiji poleti
zlahka dali v medije ali na
svoje prostore za obvesti-
la za javnost. Poletje je na-
mreč, vsaj po programu so-
deč, čas, ko samo še mla-
dina hodi v kino.
Konec šole in Dekleta zgo-
raj {brez). Novi frajer in Fant-
je in dekleta. Sestre in Več
kot dekle. Anja in Viktor in
40 dni & 40 noči. Vmes se
sicer znajde kakšna Vojna
zvezd ali Spider Man ali tu-
di, konec koncev. Časovni
stroj..., kjer pa smo zopet,
vsaj načeloma, pri isri ciljni
publiki... in seveda prgišče
dram, kot sta John Q. ali Moje
ime je Sam, ki pa so malce
otročje (v obeh so otroci po-
gon za dogajanje, da ne zač-
nemo pisati o tematiki in nji-
hovem načinu obdelave).
Krivci za tovrstni program so
bolj distributerji kot kino-
prikazovalci. Prvi so namreč
tisti, ki iz v tujini ponujene-
ga filmskega programa izbe-
rejo tisto, kar potem gleda-
mo. Krivi so tudi tisti, ki iz
njihove ponudbe sestavlja-
jo tentativno listo, torej spi-
sek, ki veli, kdaj se bodo
predvajali kateri filmi.
Res je sicer, da v Sloveni-
ji obstaja »mit«, ki ima real-
ne korenine: da nismo Ame-
rika in da pri nas ni njiho-
vega izjemnega poletnega
filmskega burna. (V Ameri-
ki načeloma največje zasluž-
ke prislužijo poletni hiti.)
Zato se distributerji odloča-
jo za lažji, lahkotnejši, in
predvsem takšen program,
pri katerem ne morejo veli-
ko izgubiti. »Večji« - in tudi
kakšni boljši - filmi so eno-
stavno prihranjeni za poz-
nejši čas, za jesen. A tudi pri
nas so se našla poletja, ki so
privabila gledalce v kina.
Hej, ni res: gledalcev ne pri-
vabi poletje. Ne privabi jih
prosti čas. Ne privabi jih ne-
nadna obilica denarja v že-
pu. Ne privabljajo jih akli-
matizirane dvorane. Privab-
Več kot dekle
Ija jih program. In zaradi
»lahkotnosti« in varčevanja
je ravno program rista toč-
ka, v kateri dejansko stopi-
camo za Ameriko - in ni
stvar samo v blockbusterjih
(čeprav bi Možje v črnem 2
in Minority Report lahko v
Sloveniji startala prej); kje
je Spirited away, manga, ki
je letos pobrala medveda v
Berlinu; kje je Lilo in Stitch,
najnovejša Disneyjeva ri-
sanka, in njen Dreamvvork-
sov konkurent. Špirit: Stal-
lion of the Cimmaronl Kje
je najnovejši film Aiidrey
Tautou, srnice iz Amelie -
A la folie? Ali ne bi bil se-
daj, dokaj kmalu po njenem
precejšnjem slovenskem us-
pehu, tudi dober marketinš-
ki trenutek za plasiranje te-
ga filma? Govorimo torej o
ne samo pestrejšem progra-
mu, temveč tudi o progra-
mu, ki bi predvideval, da ni-
so samo najstniki obiskoval-
ci kina. Ali niso ravno najst-
niki risti, ki gredo v polet-
nem vikendu raje na morje z
zabojem piva kot pa v kinod-
vorano? Kdo se torej zvečer
raje hladi, ne nujno doma, a
tudi ne predaleč od doma?
Seveda ni možnosti, da
bi slovenski kini dosegali
ameriške poletne filmske
rezultate. Toda ti rezultati
so v vsakem primeru izven
našega dosega. Stvar je v
tem, da se poletje enostav-
no ne tretira kot čas, ko bi
morali vsi, če že ne izklo-
piti možganov (na kar na-
miguje par na začetku ome-
njenih filmov), pa vsaj po-
stati mlajši. Oziroma, če je
problem v dopustih: koli-
ko nas pa je na kakšni obali
ali v hribih dalj kot 14 dni?
Kaj pa naj počnemo vmes?
Ah, umiramo od dolgčasa...
PETER ZUPANC
cel jskih 5 prvakov
Tedenski pregled od ponedeljka do nedelje (15. 7. do 21. 7.)
Gremo v kino!
Morali ste našteti vsaj dva filma Denzela Washingtona, naj-
večkrat ste se spomnili na Pelikanovo poročilo. Dan za tre-
ling in Hurikan in Philadelphijo. Izžrebali pa smo Mirana
[Colška iz Lahomška, Francija Tovornika iz Škarnic in Ma-
rijo Vrečko iz Hotunj.
30. nagradno vprašanje: Slobodan Šijan je z Maratonci
Dostavil merila za balkansko urnebesno komedijo. Med le-
gendarne pa se je uvrstil še njegov road movie, ki se dogaja
la avtobusu tik pred izbruhom 2. svetovne vojne. Napišite
larn^njegov naslov.
Odgovore na dopisnici
pošljite na Novi tednik, Pre-
šernova 19, 3000 Celje, do
ponedeljka, 15. julija (do
takrat morajo prispeti!). Ne
pozabite nalepiti kupona in
napisati naslova. Izžrebali
bomo tri dobitnike vstopnic
za ogled filma.
To sladko bitje
The Svveetest Thing
IGRAJO Cameron Diaz, Christina Applegate, Thomas
Jane, Selma Blair
REŽIJA Roger Kumble
SCENARIJ Nancy M. Pimental
ZVRST romantična komedija
DOLŽINA 84 minut
Pri zmenkih se Christina Walters [Cameron Diaz) drži
zlatega pravila: izogibaj se iskanja Pravega in se osredotoči
na tistega, ki je Pravi v tem trenutku. Se pravi, tega se drži
do neke noči, ko v klubu sreča Petra [Thomas Jane), ki
naslednji dan nenadoma izgine. Z najboljšo prijateljico Court-
ney [Christina Applegate) se odločita prekršiti pravila in se
ga odpravita iskat. Na poti doživita cel kup divjih prigod...
prihajata
Sestra Betty
Betty [Renee Zellvuegger)
je natakarica v majhnem me-
stu in obožuje pocukrane te-
lenovele. Njen mož Del [Aa-
ron Eckhart) je zanič soprog
in še slabši preprodajalec av-
tomobilov, ki zabrede v
sumljive posle s Charlijem
[Morgan Freeman) in We-
sleyem [Chris Ročk). Med ba-
rantanjem pri njemu doma
ju užali, tako da ga umori-
ta. Šokirani Betty se zasuče
v glavi in si začne domišlja-
ti da je medicinska sestra
Betty, ljubezen njenega živ-
ljenja pa je dr. Ravell iz nje-
ne najljubše telenovele. Mo-
rilcema ukrade avto, poln
skritih mamil, in se odpra-
vi v Los Angeles na lov za
njenih sanjskim junakom,
kriminalca pa sta ji ves čas
za petami...
Filmi za mlajše od 18 let
Št. 30 - 25. julij 2002
Sestre
Nurse Betty
IGRAJO Renee Zellmeger, Morgan Freeman, Greg Kin-
near, Chris Ročk, Aaron Echart
REŽIJA Neil LaBute
SCENARU John C. Richards, James Flamberg
ZVRST triler
DOLŽINA 110 minut
ZA AVTOMOBILISTE
33
Še naprej
predvsem
v minusu
Prodaja novih avtomobi-
lov pri nas je že dve leti in
pol v upadanju in nič ne ka-
že, da bi se trend spremenil.
Tako je bilo tudi letošnjega
junija, ko je bilo kupcev no-
vih avtomobilov za 12 od-
stotkov manj kot v lanskem
juniju - ki pa po prodaji že
tako ali tako ni bil dober.
Na letni ravni, se pravi v
dosedanjega pol leta, se je
prodaja avtomobilske ploče-
vine zmanjšala za okroglih
osem odstotkov in očitno je,
da nekatere avtomobilske
znamke pri nas tonejo vse
globlje in globlje. Med tisti-
mi, ki jim gre kljub sušnim
letom še naprej kar dobro,
sta predvsem Renault in tudi
Peugeot. Prvi je letos pri nas
prodal 7173 novih avtomo-
bilov, kar je za dobrih devet
odstotkov več kot lani v tem
času. Peugeot je po obsegu
prodaje na tretjem mestu (za
korporacijo Volkswagen),
saj se mu je letos posrečilo
prodati 3332 avtomobilov, pri
čemer je bil dosežek za 15,6
odstotka ugodnejši od lan-
skega.
Volksvvagen, kot že zapi-
sano, zaseda drugo mesto,
vendar je njegov letošnji po-
sel v primerjavi z lanskim za
8,6 odstotka skromnejši.
Med tovarnami, ki so letos
zabeležile največji padec, so
denimo Škoda (minus 49 od-
stotkov v šestih mesecih), pa
Daevvoo, ki je v tem času iz-
gubil za dobrih 65 odstotkov
kupcev, prodaja suzukijev se
je zmanjšala za 40 odstotkov
ipd. Na drugi strani, torej
tam, kjer imajo pluse, je tu-
di še nekaj znamk. Tako se z
boljšim poslom lahko poh-
vali Hyundai (za dobrih 11
odstotkov več), pa Ford, ki
je prodajo povečal za 22 od-
stotkov, tudi Audi beleži plus
(13,7 odstotka) ipd.
Omembe vredno je, da je
med desetimi najbolje proda-
janimi avtomobili kar šest
majhnih: v ospredju je renault
clio, sledi mu peugeot 206 in
na tretjem mestu še vedno pri-
ljubljeni fiat punto. Dokaj str-
mo se povečuje tudi delež av-
tomobilov z dizelskim motor-
jem, saj ji je že 25 odstotkov.
Toda to povečanje ni enako-
merno pri vseh avtomobilskih
znamkah, saj je očitno, da je
volksvvagnov TDI najbolj pri-
ljubljen, precej pa zaostaja si-
cer priznani peugeotov HDI.
Izjemno je velik tudi delež di-
zelskih motorjev pri proda-
nih mercedesih, saj jih je sko-
raj polovica in to v skoraj vseh
razredih.
Saab uradno na
slovenskem trgu
Saab je ena redkih avto-
mobilskih znamk, ki je v
zadnjih letih zamenjala šte-
vilne slovenske zastopnike.
Švedsko avtomobilsko hi-
šo po novem zastopa pod-
jetje KMAG, ki je tudi uvoz-
nik južnokorejske Kie. V
Ljubljani že pripravljajo raz-
stavni salon, pričakujejo
pa, da bodo prihodnje leto
prodali vsaj od 120 do 150
avtomobilov.
Ena najstarejših evropskih
avtomobilskih tovarn je svojo
pot do uspeha zgradila pred-
vsem na račun visoke kvali-
tete ter zanesljivih in zmog-
ljivih motorjev. Leta 1990 je
Saab postal del velikega Ge-
naral Motorsa, sedaj pa je po-
vsem v lasti te ameriške av-
tomobilske tovarne. V zad-
njih letih se Švedi niso mo-
gli pohvaliti s kakšno pose-
bej donosno trgovino, kajti
prodaja ni šla tako, kot so ra-
čunali. Lani je tovarna pro-
dala 126 tisoč avtomobilov,
General Motors pa je vanjo
vložil dodatnih 500 milijo-
nov evrov. Po sedanjih načr-
tih naj bi proizvodnja v pri-
hodnjih letih dosegla števil-
ko 200 tisoč, veliko upanja
pa polagajo predvsem na novi
model 9-3.
Avtomobil so pred nekaj
tedni pokazali v ZDA, kar je
razumljivo, saj so Američa-
ni navdušeni kupci saabov.
Novi 9-3 je nastal na osnovi
prejšnjega modela enake oz-
nake, vendar se od njega do-
kaj razlikuje, saj ima name-
sto petih samo štiri vrata in
je torej po tej definiciji limu-
zina. Kasneje naj bi se na tr-
gu pojavil še kabriolet in
kombi, za njima pa izveden-
ka, ki naj bi združevala last-
nosti različnih modelov.
Avtomobilu bodo namenili
tri motorje z gibnimi prostor-
ninami 1,8-litra (110 kW),
2,0-litra in 129 kW ter na kon-
cu prav tako 2,0-litrski mo-
tor, vendar z močjo 154 kW.
Ker so dizli vse bolj popular-
ni, niso pozabili niti nanj.
Saaba bo tako poganjal 2,2-
litrski motor, ki bo razvijal
92 kW.
Št. 30 - 25. julij 2002
Mercedes C
34
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 30 - 25. julij 2002
MALI OGLASI - INFORMACIJE
35
Št. 30 - 25. julij 2002
36
MALI OGLASI - INFORMACIJE
Št. 30 - 25. julij 2002
INFORMACIJE
37
Št. 30 - 25. julij 2002
38
ŽA RAZVEDRILO
Nagradna križanka
POMOČ: UMIAK-eskimski kožni čoln, ILAM-mesto in pokrajina v zahodnem Iranu, LAZNICA-naselje pri IMariboru, VIOLON-staro ime za kontrabas
Nagradni razpis
1.	nagrada 10.000 tolarjev
2.	nagrada 5.000 tolarjev
3 nagrade po 2.000 tolarjev
Pri žrebanju bomo upošte-
vali vse pravilne rešitve (ge-
slo), ki jih bomo prejeli na
dopisnicah na naslov:
NT&RC, Prešernova 19,3000
Celje, do četrtka, 1. avgu-
sta. Denes objavljamo izid
žrebanja križanke iz Nove-
ga tednika, ki je izšla 11. ju-
lija. Prispelo je 1117 rešitev.
Rešitev nagradne
križanke iz št. 28
Rešitev: STOK, KOPA,
ANET, MARIKA, BRECEU,
ARP, REGAL, AHR, ELISA,
OPOMBA, ANDRONIK, DIN
OLIFANT, DNO, AN, LUS-
KE, IHTIOL, RADAR, OZON,
RANA, ANNAN, MARINI,
BARCELONA, OSAMA, ATI,
ADONAJ, ID, ZET, PRUT,,
NENIJA, ANEKS, LADO,
UPAD, RAVNIK, ARAKS,
SYDNEY, IVO, ARIEL, LAŽ,
LIL, EMONA, ELO, RANER.
Geslo: Prelepa avstralska
velemesta.
Izid žrebanja
1.	nagrado 10.000 tolar-
jev prejme: Saša Vitanc, Pod-
vrh 20, 3314 Braslovče
2.	nagrado 5.000 tolarjev
prejme: Irena Lavbič, Ulica
frankolovskih žrtev 13, 3000
Celje
3 nagrade po 2.000 tolar-
jev prejmejo: Janko Podvor-
nik, Sodinova 10, 3202 Lju-
bečna, Karmen Kačičnik, Na
zelenici 7, 3000 Celje in Te-
ja Zalokar, Krivica 42, 3262
Prevorje.
Vsem izžrebanim iskreno
čestitamo!
Denarno nagrado boste pre-
jeli s poštno nakaznico.
Vljudno vas prosimo, da
kupone pošiljate izključno
nalepljene na dopisnicah in
ne v kuvertah!
Št. 30 - 25. julij 2002
INFORMACIJE
39
VODNIK
Gledališče
Velenjski grad: 25.7. ob 21.
uri predstava Jamski človek.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje - Hermanovo gle-
dališče: 27. 7. ob 10. uri Me-
tuljček in metuljčica, lutkov-
na predstava.
Koncerti
Mladinski center Celje: 27
7. ob 21. uri koncert Vermi-
celli orchestra - Rusija.
Narodni dom Celje: 25. 7.
ob 20. uri koncert Tomaž Lo-
renz, violina in Alenka Šček-
Lorenz, klavir.
Atrij Majolke: 31. 7. ob
20.30 uri Lidija Kodrič in
Emil Glavnik.
Grad Podsreda: 27. julija
ob 21.00 uri koncert orkestra
Greentown Jazz Band.
Razstave
Zdravilišče Olimje Podče-
trtek: razstava likovnih del
Vlada Parežnika iz Mozirja,
do 31. 7.
Razstavni prostor NLB Šo-
štanj: razstava Draga Medve-
da, do konca septembra.
Grad Slovenska Bistrica:
Jure Cekuta pod naslovom
Nove poti, do 1. 9.
Galerija sodobne umet-
nosti: Jože Tisnikar, Zden-
ko Huzjan in Mirsad Begič,
do 3. 8.
Galerija likovnih del mla-
dih - Stari grad Celje: raz-
stava nagrajenih likovnih del
V. mednarodnega razpisa na
temo Konj revije Likovni svet
iz 44 držav sveta, do 31. 7.
Razstavni paviljon zdra-
vilišča Rogaška: razstava li-
kovnih del Darje Cvikl.
Velenjski grad: razstava ob
35-letnici smrti slikarke El-
de Piščanec do 28. 9.
Osrednja knjižnica Celje:
razstava Vedute celjskih kra-
jev v 19.stoletju, do 15. sep-
tembra.
Center Celja in galerija
Volk: 6. 7. ob 11. uri otvori-
tev razstave Celje - knežje me-
sto, do 31. 7.
Likovni salon Celje: 26.
7. ob 19. uri otvoritev razsta-
ve O!KRAS Janje Urbane.
Galerija Mozaik: razstava
likovnih del iz stalne zbirke.
Galerija Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje:
razstava likovnih del slikar-
ske šole Umbra, do 31. 7.
Mladinski center Celje:
razstava del akademske slikar-
ke Damjane Stopar, do 31. 7.
Kulturni center Ivan Na-
potnik Muzej Velenje: raz-
stava Monitorjev muzej raču-
nalništva in informatike, do
sredine septembra.
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: 26. 7. od 10.30 do
11.30 in od 16.30 do 17.30
demonstracija Ivan Krivec -
urar.
Galerija Borovo: Tone
Mohar, do 6. 9.
Stalne
razstave
Muzej novejše zgodovi-
ne Celje: razstava Zjutraj pred
ogledalom, do 20. 9.
Muzej novejše zgodovi-
ne Živeti v Celju in Sloven-
ska zobozdravstvena zbirka.
Hermanov brlog Prometna
pot v Hermanov brlog do 31.
7. Stari pisker Zatirani, a nik-
dar poteptani; atelje Josipa
Pelikana Josip Pelikan v pla-
ninah.
Pokrajinski muzej Celj-
ski strop - razkošje mojstra
Almanacha in etnološka raz-
stava V podobe ujeti indigo.
Delavnice,
seminarji...
Mladinski center Celje:
25. in 26. 7. od 9. do 14. ure
izdelovanje mozaika, od 16.
do 18. ure delavnica stepa;
od 29. do 31. 7 od 10. do 11.30
ure angleška delavnica in od
16. do 17.30 ure nemška de-
lavnica.
Ustvarjalni pristan: od 29.
7. do 2 .8. od 10. do 14. ure
poletna slikarska delavnica.
Dom sv. Jožef: 26.7. lut-
ke iz blaga.
Ostalo
Mladinski center Slovenske
Konjice: 23.7 ob 18. uri ogled
filma Traffic, 27 7 ob 17 uri
nagradni turnir v kartah - šnops.
Vransko: 26. 7. mednarod-
ni zbor Indian motociklov, 27.
7 motoriziran sprevod do Žal-
ca in Celja, ob 17. uri na Vran-
skem razstava in dražba slik
na steklu Vilme Mavrič. Iz-
kupiček bodo namenili Hu-
manitarnemu društvu Drob-
tinica. V nedeljo, 28. 7. ob 11.
uri maša z blagoslovom mo-
tociklov, ki jo bo vodil žup-
nik Izidor Pečovnik-Dori.
Solčava: od 26. do 28. 7.
Dnevi turizma na Solčav-
skem.
Kokarje: od 25. do 27. 7.
festival drugačne glasbe in
drugih umetnosti On The Ed-
ge - dnevni program s števil-
nimi delavnicami in preda-
vanji, nastopi skupin Dark-
wood Dub, The Strudls, Mo-
veknovveldgement, Dalaj
Egol, Srečna mladina...
Šmocl Uško: 25. 7. ob 18.
uri risani film in ob 21. uri glas-
beni film; 26. 7. ob 20. uri Ra-
ve večer; 27. 7. ob 21. uri Ročk
a Billy koncert; 28. 7 ob 13.
uri šah; 29. 7. Tiskovna kon-
ferenca: predstavitev povzet-
kov tabora Na begu.
Jakobovi dnevi na Resni-
ku: 27. 7 ob 17. uri maša, tek-
movanje v igranju na diatonič-
no harmoniko Za pohorsko co-
klo, družabni večer, razglasi-
tev rezultatov in podelitev pri-
zanj; 28. 7 ob 11. uri maša s
procesijo, nastop ljudskih pev-
cev in godcev, družabno po-
poldne z ansamblom Okrogli
muzikantje in hlapci.
Muzej na prostem Roga-
tec: 27. 7. ob 17. uri Likof na
taberhi. V primeru slabega
vremena se prireditev pre-
stavi za en teden, na 3. av-
gust.
Geografski
raziskovalec
Naslov je pravzaprav do-
kaj veren prevod imena splet-
ne strani, ki si jo bomo ogle-
dali tokrat. Imenuje se na-
mreč Geo Explorer (www.ge-
oexplorer.co.uk), torej geo
raziskovalec. Gre za precej
obsežen specializiran portal,
ki bi naj po navedbah uprav-
ljavcev pokrival vse, kar je
povezanega z geografijo. Kot
nalašč za popotnike, ki bo-
do med počitnicami odšli
kam dlje kot zgolj na naše
ali hrvaško morje. Sicer pa
bo prišla prav predvsem ti-
stim, ki jih geografija zani-
ma ljubiteljsko ali poklicno.
Portal je pregledno in oku-
sno oblikovan, zdi se mi ce-
lo, da je bila posebna pozor-
nost namenjena temu, da ne
bi množice podatkov ponu-
dili kar na prvi strani, saj lah-
ko to uporabnike prej zme-
de kot kaj drugega. Kot sem
uspel izslediti iz spremljajo-
čih podatkov, pa naj bi bila
celotna zadeva ideja in delo
enega samega človeka, tako,
da je vtis še toliko bolj im-
presiven. Sicer pa pojdimo
po vrsti. Osrednja stran je na-
menjena kratki predstavitvi,
novostim in ostalim stvarem,
ki utegnejo koristiti novim
in vračajočim se uporabni-
kom. Na levi strani je navi-
gacijski trak z vsemi podpo-
dročji. Žal se ta v.nižjih ni-
vojih ne pojavlja več, vzrok
temu pa ni nikjer viden, ta-
da gre za edino motečo
napako v sami navigaciji. Si-
cer pa je navigacija brezhib-
na.
Najprej je na voljo geograf-
ski imenik, torej imenik po-
vezav z geografsko tematiko.
Imenik je zelo dobro razde-
lan in je razdeljen na smisel-
na podpodročja kot so fizič-
na geografija, človeška geo-
grafija, države in regije, ra-
ziskovalna dejavnost in po-
vezave za učitelje. Te glavne
kategorije se vejijo navzdol
do tako specializiranih po-
javov kot so poplave, begun-
ska problematika, zaščiteni
parki in podobno. Ob ogle-
du imenika sem dobil vtis,
da je bilo opravljeno res ve-
liko dela, saj so povezave
očitno skrbno izbrane. To do-
kazuje tudi rangiranje kvali-
tete vsake povezave.
Poleg teh povezav je na vo-
ljo še vrsta drugih, ki so po-
dane ob poglavjih, namenje-
nih angleškim šolarjem in uči-
teljem. Dejstvo, da gre za an-
gleško usmerjeno stran, ne
moti preveč. Vsakdo, ki ga
geografija zanima, bo na-
mreč našel dovolj zanimivih
in najbrž tudi koristnih in-
formacij, ki ne bodo ozko us-
merjene. Poslastica zase so
satelitske fotografije, ob ka-
terih boste tudi izvedeli, ka-
ko te fotografije nastajajo, po-
jasnjena pa je tudi celotna
metoda pridobivanja podat-
kov o Zemlji na daljavo. Se-
veda ne gre brez zemljevidov,
zračnih fotografij in ostalih
zemljepisnih dobrot, čeprav
bo ostro oko zasledilo, da
med zemljevidi držav manj-
ka naš, slovenski. Morda, bi
bilo treba avtorja obvestiti o
tem spodrsljaju? Kakorkoli
že, gre za bogato in pregled-
no zbirko informacij, ki bo
navdušila vse ljubitelje geo-
grafije.
VASJA OCVIRK
vasja@slowwwenia.com
mANINSKI KOTIČEK
Planinsko društvo Zlatarne Celje vabi 3. avgusta v Av-
strijo na Visoki Hafner 3076 m. Odhod v soboto 3. avgusta
ob 4.uri zjutraj s posebnim prevozom z avtobusnega posta-
jališča ob Glaziji. Prijave do 29. julija.
krvodajalske akcije
v avgustu
Vojnik - Zdravstveni dom 1. 8., Šentjur pri Celju - v OŠ
8., Radeče - v OŠ 16. 8., Rogaška Slatina - Kulturni dom
8., Podčetrtek - Gasilski dom 29. 8.
KINO
Celjski kinematografi si
pridržujejo pravico do spre-
membe programa.
Union: 25. 7. do 31. 7. ob
18.30 in 20.30 romantična
komedija To sladko bitje;
26. 7. in 27. 7. ob 22.30 pred-
premiera, romantična kome-
dija Vse o fantu.
Mali Union: 25. 7. do 31.
7. ob 21. uri romantična ko-
medija Igra usode.
Kino Metropol: 25. 7. do
31. 7. ob 19.30 črna komedi-
ja, Betty in ob 21.30 triler Šte-
vilke za umor.
Kino Šmarje pri Jelšah:
26. 7. in 28. 7. ob 20. uri ZF
akcija Vojna zvezd: epizo-
da 2.
Kino Žalec: 27. 7. ob 19.30
najstniška komična drama
Več kot dekle in ob ob 20.30
drama John Q; 28. 7. ob 18.30
drama John Q in ob 20.30
najstniška komična drama
Več kot dekle.
Kino RTC Unior Zreče:
26. 7. nočni kino ob 21. uri
ZF akcija Vojna zvezd epi-
zoda 11., Napad klonov; 27.
7. ob 17. uri risani film Po-
šasti iz omare; 28. 7 ob 18.in
20. uri ter 29. 7. ob 20. uri
Vojna zvezd epizoda II., Na-
dad klonov.
Št. 30 - 25. julij 2002
40
zanimivosti
Pričetek slavnostne večerje v Kristalni dvorani.
Ob bok Dunajčanom
Anin ples znova privabil zveneča imena - Letošnji izkupiček za žrtve min iz BiH
Kristalna dvorana v Ro-
gaški Slatini je v sobotni no-
či ponovno zasijala v soju
bleščic, nakita in modnih ve-
černih toalet slovenske sme-
tane. Ta je na tradicional-
nem Aninem plesu, katere-
ga zgodovina sega že v čas
habsburške monarhije, zno-
va združila zabavo in do-
brodelnost. Očitno zanima-
nje za ta ples iz leta v leto
narašča, saj so bile letošnje
vstopnice razprodane že tri
tedne pred prireditvijo. Izku-
piček od prodanih vstopnic,
za katere so gostje odšteli
po 26 tisočakov, so organi-
zatorji namenili za rehabi-
litacijo otrok, žrtev min iz
Bosne in Hercegovine, ki so
na zdravljenju v rehabilita-
cijskem centru Soča.
»Medtem je čas plesa že na-
počil. Raznobarvni violinski
in oboini zvoki so družno za-
zveneli. Dame, ozaljšane z na-
kitom in gospodje v črnih fra-
kih so švigali okrog svojih
spletičen in služinčadi in se,
prepuščajoč jim svoja ogri-
njala in vrhnja oblačila, ob-
sijani s sojem sveč, kot lutke
gibali po dvorani. Zbrana
druščina je bila podobna
morju, ki potrebuje šest ur
za dosego najvišje plime...«
pravi odlomek iz novele Jo-
hanna Gabriela Seidla z na-
slovom Anin ples iz leta 1835.
Spektakel pravzaprav še
do danes v svojem bistvu os-
taja nespremenjen. Živahno
dogajanje, izbrana oblačila,
pričeske, eleganca... Čeprav
tokratni Anin ples ni bil oz-
načen kot elitni, je to v svo-
jem bistvu ostal. Prav zato
ga mnogi primerjajo z oper-
nim plesom na Dunaju, ki
pa je za razliko od sladn-
skega precej brezoseben in
rutinski. In še po nečem do-
mači bal prednjači pred na-
šimi severnimi sosedi.
Vztrajno ohranja dobrodel-
no poslanstvo. Kult svete
Ane, priljubljene svetnice,
zaščitnice žena in deklet ter
simbola materinstva, osta-
ja torej živ...
Izvirno in
oicusno
Navsezadnje pa so koristi
obojestranske. Gostje so si v
zameno za darežljivost pri-
služili prestižno zabavo z obi-
lico kulinaričnih in glasbenih
užitkov. Z nostalgičnimi zvo-
ki lajne je dogodek otvoril
Rastko Tepina, ki mu je sle-
dila animativna glasba orke-
stra Akord iz Celja. Na terasi
pred Kristalno dvorano je go-
ste pričakala peneča dobro-
došlica, pol ure kasneje pa se
je pričela poimenska sveča-
na najava gostov, ki so jih pro-
tokolu primerno pospremili
tudi k mizi.
Zvoki fanfar so naznanili
uradni začetek prireditve. Go-
stom je tek vzbudil imenitni
kunčji coctail z melono in
metino omako, ki so ga ša-
ljivo poimenovali V katerem
grmu tiči zajec? Seveda ni
manjkala ustrezna glasbena
podlaga iz časa Avstro-Ogr-
ske monarhije. Svoj delček
v mozaiku so nato pridali še
mladi plesalci Srednje glas-
bene in baletne šole iz Ljub-
ljane, ki so uprizorili Obli-
vion Astorja Piazzole.
Počasi in z užid<om so gostje
pričeli okušati kuharske moj-
strovine državne kuharske re-
prezentance in ekipe kuhinje
Zdraviliškega doma, ki sta jo
vodila Iztok Legat in Danica
Križanec. Koza je zašla v pe-
nušo, se je glasila zelenjavna
terina s kozjim sirom na pe-
nuši ob zvokih iz Dunajskega
gozda. Izvirna imena menijev,
ki jih je prav tako sestavil Iz-
tok Legat, je poimenoval dr.
Janez Bogataj.
Kulinarične dobrote so se ta-
ko izmenjavale z glasbenimi
sladkorčki, ki so jih prispeva-
li priznani solisti: sopranistka
Urška Žižek, baritonist Jože
Vidic, pianistka Olena Bolju-
baš, mladi up, flavtistka Eva
Škrinjarič in nenazadnje Big
band Orkestra Slovenske voj-
ske. Zavito in slastno ali ribji
paupiettes iz morske žabe in
lososa na piri z jurčki in pena-
sto omako. Je še kaj prostora?
ali sorbet iz zelenega čaja, Ani-
ni lovci niso zatajili ali jele-
nov medaljon na ocvrtem ja-
bolku z orehi in vzhajanimi aj-
dovimi štruklji s skuto in bri-
novo omako ter zeliščnim šop-
kom, so se vrsdli v primernih
časovnih presledkih.
Darilo Anam
Izvrstno strežbo iz Zdra-
viliškega doma, hotelov Do-
nat in Sava ter restavracije
Bellevue je vodila Darinka
Mikša, protokol pa je bud-
no nadziral Jože Križan.
Ljubitelji plesa so na svoj ra-
čun prišli po enajsti uri, ko
jih je v ta del prireditve s ce-
sarskim valčkom popeljal
celjski Akord pod vodstvom
Matjaža Brežnika. Okoli pol-
noči je sledil vrhunec večera
s podelitvijo humanitarnega
prispevka predstavniku ljub-
ljanskega zavoda Soča.
Po zdravici iz Traviate in
ognjeni marcipanov! torti je
zbrane obsijal ognjemet. Uro
kasneje so vse Ane v dvora-
ni, kot to veleva običaj, raz-
veselili z zlatim darilom. Za-
bava z Big Bandom pa se je
nadaljevala še dolgo v noč...
Triperesna deteljica organi-
zatorjev v sestavi Franci Kri-
žan, Erna Marine - Gobec
in Lea Ostrožnik - Stegne si
je tako ponovno prislužila ko-
pico pohval. Edini ali pa vsaj
eni redkih, ki se ob tem naj-
verjetneje niso ravno zaba-
vali, so bih vrli varnostniki.
Ali kakor je bilo zapisano v
brošuri o zgodovini Anine-
ga plesa: »Eno je bilo vsem
Aninim plesom v Rogaški Sla-
tini vseh dvesto let skupno:
namrščeni obrazi policijskih
detektivov, ki so skrbeli za
varnost eminentnih udele-
žencev in preprečevali neljub
izid ene največjih neformal-
nih parad dragega kamenja
v državi.« Pa naj še kdo reče,
da se zgodovina ne ponavlja!
BOJANA JANČIČ
Foto: ŠTEFAN JEREBIC
Lepa, mlada, nadarjena: domačin-
ka Eva Škrinjarič, ki je goste oča-
rala z Massenetovo Thais.
Otvoritveni ples Vesne in Aleša Kristančiča.
Med zvenečimi imeni na plesišču so se med drugii
znašli: ravnatelj I. Gimnazije v Celju Jože Zupančič;
soprogo Ano, direktor Zavoda za zdravstveno varstvj
Celje mag. Ivan Eržen, celjski rotaryjec mag. Franc Knii
felc, znani oblikovalec in profesor Vladimir Pezdirc, di
rektorica Kozmetike Afrodita Danica Zorin Mijošek s s(l
progom, sicer priznanim vinarjem Ivanom MijoškoHj
predsednik Organizacijskega odbora šahovske olimp
jade Milan Kneževič, profesor Ljubo Marion, direkto
Casina Portorož Aldo Babič, direktor Hita Nova Goric
Cveto Stantič, Sonja Beseničar Ahčan z ministrstva z
okolje in prostor, generalni direktor Tovarne sladkorf
Ormož Jurij Dogša, upokojeni šef vladnega protokol
Dimitrij Ivanov, lastnik podjetja PLOD in hotelskega ol
jekta Sava Stanislav Pšeničnik...
Predsednik organizacijskega odbora šahovske olimpijade Milan Kn
ževič z ženo Zvonko pri rezanju slastne Anine torte. Levo Iztok Legs
eden od vodij ekipe kuhinje hotela Zdraviliški dom.
Št. 30 - 25. julij 2002