189 Politične stvari. Državni zbor. V poslanski zbornici dne 12. t. m. je predložil trgovinski minister Bernski dogovor o železniškem obratu z dotičnim izvrševalnim zakonom. Izvolitev poslanca Schiera v Budejevicah se je potrdila, ob enem pa vlada opomnila, naj v bodoče gledi na to, da se bode povsod enakomerno postopalo glede vračunjanja izvenrednih doklad k pridobnini pri sestavljanji volilnih imenikov. Isto tako se je potrdila tudi izvolitev grofa Ludovika Belcredija, ki ga je izvolilo fidejkomisno vele-posestvo na Češkem. Za tem je poročal poslanec baron Schwegel v imenu gospodarskega odseka o vladnem predlogu glede pre-vzetja Tržaške proste luke v avstrijsko-ogrsko carinsko področje, da se izvede zakon z dne 30. aprila 1889. Poslanec Burgstaller se je pritoževal, da je vlada pre-kasno predložila svoje predloge, ter opisoval usodne posledice, katere bode imelo to prevzetje za Tržačane, ki bodo izgubili kar mahoma toliko pravic. Priporočal pa je vladi, naj bi resno skrbela, da se odškoduje Trst s tem, da se zgradijo nove železnice, zlasti železnica Lez Karavanke. Poslanec Gomperz je ugovarjal peslancu Burgstallerju, ki je med drugim trdil, da je Tržačane iznenadil vladni predlog, ker so vender uže davno vedeli, da se bo prevzela s 1. julijem 1891. 1. njih prosta luka v splošno avstrijsko-ogrsko področje, priporočal pa je tudi on vladi, naj jako prizanesljivo izvaja nove iiaredbe. Trgovski minister je zagovarjal vladni predlog ter poudarjal, da je vlada pokazala svojo dobrohotnost Trstu uže s tem, da je uvedla diferencijalno carino za razno blago. Obljubil je, da bode na to pazil, da se bodo na-redbe, ki spadajo v njegovo področje, izvrševale s posebno prizauesljivostjo. Finančni minister je zatrjeval, da je v naredbah, ki so izdelane za javnost, vse preskrbljeno, da se ne bodo delale trgovcem Tržaškim kakor tudi drugemu občinstvu pri obdačevanji blaga, ki se bode nahajalo v Trstu 1. julija t. 1., prevelike sitnosti, ampak tudi posebni ukazi in instrukcije, ki so se poslale podložnim finančnim oblastvom, nalagajo njim, naj postopajo s strankami prizanesljivo in kulantno. On poudarja, da to niso navadna zatrdila, izgovorjena le zato, da bi pomirila vzburjenost, ki se nahaja zdaj med Tržaškim prebivalstvom, ampak prav resna, kar bode najbolje pokazala praktična njih izpeljava. Ko sta še poslanca Luzzatto in Stolitz izpregovonla nekaj besed ter je posebno prvi očital vladi, da ni izpolnila nekaj reči> ki jih je obljubila Tržačanom, katerih pa ni navedel — sklenila je zbornica, da se vzprejme vladni predlog za podlogo specijalni debati. Proračunski odsek je potrdil fioančni zakon in poročilo glavnega proračunskega poročevalca, po katerem bode preostanka 3,798.524 gld., vlada pa je proračunila le 2,285.624 gld. Poročilo isonstatuje, da je priostanka prav za prav 7,798 521 gld., če se namreč preračunijo štirje milijoni, kateri se porabijo za poplačilo dolgov, in naglasa potrebo davčne reforme. — Naredba o izjemnem stanji, ki se je izdala leta 1884. za Dunaj in nekatere druge kraje ua Niže-Av-strijskem zaradi nekih grdih činov, ki so jih privzročili anarhisti, odpravila se je te dni. Poslanec dr. Ptener je predlagal v proračunskem odseku, naj se obrtniki, ki imajo le po enega ali pa nobenega pomočnika, oproste pridobnine, potem je predlagal postaven načrt, vsled katerega naj bi najmanjši davkoplačevalci od 1. junija 1892. 1. do vštetega 5 lU gld. ne plačevali izvenrednih doklad, kar jim pa ne bi smelo kratiti volilne pravice. Finančni minister meni, da bi se vsled Plenerjevih predlogov znatno zmanjšali državni dohodki ter da ni še ugoden čas za to pri sedanjem še slabotnem finančnem položaji. Resolucija Plenerjeva se je vzprejela, posvetovali se bodo pa o postavnem načrtu še le takrat, kadar izreko posamezni klubi svoje muenje o njem. Konservativni klub se je uže posvetoval o tej reči ter se izrazil proti obliki Plenerjevih predlogov. Da ni hotel vodja levičarjev s svojim predlogom nič več in nič manj kot sebi in stranki pridobiti zaupanje malih obrtnikov, to je popolnoma jasno. Zato je pa tudi začelo nemško liberalno časopisje ščevati male obrtnike proti konservativcem, ker so se izrekli proti obliki Plenerjevih predlogov. Niso še prav zajahali državnega konja, pa bi užo radi začeli svojemušne skoke uganjati ž njim po potu, katerega je z velikimi žrtvami ugladila pre,šnja večina Z Dunaja se poroča, da ne bode predsedoval dr. Smolka pri posvetovanji o državnem proračunu v poslanski zbornici. Dr. Smolka odide baje še te doi na dopust. Predsedoval bo torej prvi podpredsednik Chlu-mecky in, ako bi bil zadržan on, pa dr. Kathrein, drugi podpredsednik. Včeraj se je začelo posvetovanje o državnem proračunu. Prvi govornik dr. Greg r je izrekel v imenu Mladočehov, da bodo glasovali proti proračunu. Vlada je 12 let mamila češke zastopnike z raznimi obljubami samo zato, da so jo prav krepko podpirali, izpolnila pa ni niti ene obljube. Ker se niso hoteli dosedanji zastopniki češkega naroda naveličati vladnega obetanja, naveličal se ga je češki narod ter si izbral druge zastopnike. Dolžnost teh je, zahtevati najodločneje narodna in politična prava češkega naroda in pa češko državno pravo. Njih stališče je narodno-samoupravno. Oni se hočejo potezati za ravnopravnost vseh narodnosti. Kdor se bode boril za to, našel bode v njih krepke podpornike. Dr. Gregr je svaril Poljake pred nameravano zvezo z Nemci. Ugovarjal je očitanju, kakor da bi bili Mladočehi prenapeti. Po njegovem mnenji ni še to prenapetost ako se, nočejo udati na milost in nemilost vladi. Sprava, katero je 190 ¦v nameravala vlada na Češkem, pomeni pravo podjarmljenje Češkega naroda Nemcem na ljubo. Proti vladi, k* hoče to, borili se bodo vedno Čebi. Poljak Javorski je izjavil, da se drži tudi on in njegovi tovariši avtono-mističnega stališča, da pa priznavajo popolnoma vladi, da je treba nekoliko premirja v narodno-političnem pogledu ter pečati se najprej z narodnogospodarskimi rečmi, katere prestolni govor posebno poudarja. Poljak« hočejo podpirati vlado, katerej ne odrekajo dobre volje, za nje kaj koristnega storiti, njim bode dober zaveznik vsakdor, ki jim bode pomagal doseči to, kar želejo. Ciani, zastopnik južnih Tirolcev, se je nekako pritoževal o nenadnem zaključku zadnjega zasedanja tirolskega deželnega zbora, v katerem se je imelo posvetovati o predlogu glede razdelitve uprave med italijansko in nemško Tirolsko. Razdelitev te uprave je neobhodno potrebna, ker so gospodarske in druge razmere obojih delov Tirolske jako različne. Pa priporoča vladi to razdelitev. Poslanec M e ug e r polemizuje v imenu nemške levice proti dr. Gregru. Oporeka, da bi imela njegova stranka ponemčevalne namene. Češko državno pravo v imenuje kar naravnost nesmisel, Ce se je levica približala vladi, storila je to, ker se je levici približala tudi vlada z nekaterimi izjavami, med katerimi je ena najpoglavitnejčih ona iz leta 1889, glede češkega državnega prava. Zbližanje med Nemci in Poljaki zdi se govorniku popolnoma naravno, ker imajo eni in drugi skupnega mogočnega sovražnika v Rusiji. — Naš po-slanec S u k 1 j e konštatuje prevrat državnozborskega položaja. Pravi, da ni bilo finančno stanje v Avstriji nikdar ugodnejše, odkar se je začelo ustanovno življenje. Z vsebino dr. Gregrovega govora se noče pečati ponatančneje, omenja samo, da pozdravlja on, kakor tudi njegovi tovariši nekatere odstavke omenjenega go-vora z veseljem in simpatijo. Slovenci so čutili, s Ceh1* vedno onako. K temu čustvovorju jih sili krvno sorodstvo, pa tudi sličnost interesov. Samo z načinom se ne ujema popolnoma, s katerim mislijo sedanji postavni zastopnik; češkega naroda priti do smotra. Popolnoma opustiti političnih in narodnih vprašanj ne mislijo niti Slovenci, da se pa ^strinjajo z nameni prestolnega govora, da bi se ne tirala narodnostna nasprotstva do skrajnost. Govornik omenja, da je potrebno, da se na Koroškem predrugačijo šolske razmere, česar ne zahteva le narodna ravnopravnost, ampak trd* pedagogični oziri. V Trstu bi bila pa potrebna strokovna šola za kameno-seke iz okolice. Končno pravi Šuklje, da bode postopanje slovenskih zastopnikov nasproti vlad; odvisno od tega, kako se bode ona vedla glede njih želj in zahtev. Češke prejšnje zastopnike je češki narod po krivici obsodil s tem, da jih ni volil več v državni zbor ter jim tsko odvzel zaupanje. Ako bi mi odnehali odločno za-htevaH, da izpolni vlada opravičene želje ter našemu narodu da to, kar mu gre po postavi, storili bi naši volilci popolnoma prav, ako bi nas ne volili več, nje- govo nezaupanje v nas bilo bi opravičeno. On in njegovi tovariši bodo glasovali sicer še za predloženi dr-žavpi proračun.