PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovim Postale I gruppo - Cena 70 lir Leto XXVI. Št. 182 (7676) TRST, torek, 18. avgusta 1970 IZRAELCI VZTRAJAJO PRI OBTOŽBAH PROTI EGIPTU ZDA za čimprejšnji začetek razgovorov o Bližnjem vzhodu Prvi stiki predstavnika ZAR pri OZN z J arringom in U Tantom - Palestinci za «boj proti Rogersovemu načrtu* fal f 17. — Izraelska vlada še naprej vztraja, da so II.L *nl kršili premirje. Izraelski zunanji minister Abba Eban je na kovni konferenci izjavil, da sta Egipt in Sovjetska zveza kršila Hkrati pa je poudaril, da pti.lfllrie in da ima Izrael gotove dokaze. MKrati pa je poudaril, da j^MtelJske države postavljajo v dvom izraelsko iskrenost. Pri tem ^ m'»lil zlasti na izjave ameriškega obrambnega ministra Lairda, tuJ* včeraj izjavil, da nimajo nobenih dokazov o kršitvi premirja ob nrolconii. kem prekopu. ,u 0 teh izjavah je bil izraelski i *pji minister sicer nekoliko po-o,f 1 V ,e d®ial' da kljub vsemu *® vedno veljaven Rogersov g j’ ®tede imenovanja izraelske-Hn ®**®9a*a Pri veleposlaniku Jar-f ®u-, je Eban izjavil, da je to lir, na 2ad®va> zlasti še, ker u *l nima nobenih težav sporoči-Bri arr'ngu svoje stališče, kot na Vrj?*r> da bi se morali prvi stiki na ravni zunanjih ministrov. flow likovni konferenci je Eban 0fi| tudi o dveh Alžircih, ki ° iu ustavili v Tel Avivu, ko sta ®vala x britanskim letalom. Eban """•'Mlini je dal razumeti, da ju bodo osvobodili, ni pa povedal kdaj. Dejal je, da proučuje to zadevo v okviru mednarodnih načel. Iz New Yorka poročajo, da je alžirska vlada posredovala pri glavnem tajniku OZN U Tantu glede svojih dveh funkcionarjev, ki so ju pridržali Izraelci v Tel Avivu. U Tant se je danes zanimal, da bi ju Izraelci izpustili. Iz Kaira poročajo, da bo prispel jutri v egiptovsko glavno mesto poveljnik opazovalcev OZN na Bližnjem vzhodu general Siilasvuo, v ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiii HIŠNI RASNI IZGREDI V ZDA Bombni atentati in odločne demonstracije Globji razlog v valu brezposelnosti, ki je zajel predvsem trnce ^EjV YORK, 17. - Med sobotnim fiedeijskim odmorom je v šte-ameriških mestih prišlo do ostrih rasističnih izgredov, .katerimi je enega policijskega *®nta raztrgala bomba, sedem ie fes 18 raztrSala bomba, sedem .ie mJ!0 ranjenih, nekega črnca so jJj*1 prišlo je do streljanja in jj^ja «molotovih bomb*, jeNaJp°lj dramatičen dogodek se v včeraj nekaj po polnoči k ^toahi v Nebraski. Že v soboto UjA črnskem predelu mesta bilo tijTpO vzdušje, ker je policija are-^aneko žensko. Včeraj zvečer prišlo do prvih incidentov in je r8la streljala v zrak ter aretira;. črncev. Končno se je po- Pomiril. Nekaj ur kasneje so sjjj apci poklicali policijo in prosu 2a pomoč, češ da je neko žen-Sem ^Padla skupina zločincev. C-' n4a Policistov se je odpeljalo na iskani naslov, pri čemer se je zvezo in Zahodno Nemčijo ter mir v Evropi*. u ^alo, da gre za neko opuščala ^avbo. Policisti so šli noter čin.nasU kovček, ki je eksplodiral, til t? •ga ’e nelti policisti dotak-li0i “ri eksploziji je bil en po-hjjj takoj mrtev, ostali pa so Ves. resneje ranjeni. Po policijskih last ,na-i bi šlo za past, ki so .io Davili člani skrajnih črnskih sku-Ijeri ■ nes je črnski predel obkoli ln na stotine policijskih agen-j, breiskuje vse hiše. ,° stanje so proglasili tudi ''tvv?S^h Pompano Beach, v Holl v-tfjba in Daniji na Floridi, kjer že cj '•P' trajajo resni izgredi. Črn-tfU0 obupani zaradi resnega vala ^Peselnosti. ker se je zmanjšal ih, * turistov in ko brezposelnost 2vege-i Prizadene nje. V petek ih 5r, s.° napadli trgovine in so Mii, tle*taj oropali. Prišlo je do res-U.: ^Popadov s policijo, med ka-y"lt je bil neki mladi črnec ubit. f^boto se je val nezadovoljstva (kJ1"1 še na druge kraje in so kl^v^lranti uporabili vžigalne ste hh *?6 in so v nekaterih prime’ hari b*di streljali proti policistom, 'kiia -'e intervenirala državna po' Ni ' Pa je osemnajst, med kavi®1. tr'-’e Policisti. Prišlo ie do IgJpStih požarov, ki pa so jih po-V^brez resnejše škode. rj'a in je prišlo do vzpostavitve Aretirali so petnajst oseb, 4V| «wr........... _ Nh' nneapo'su so izvedb dina-v , 1 napad na neki zvezni urad ruskem centru. Bomba ie bila n»u?a in je bila pripravljena iz ^-"nanj 24 zavojev dinamita ter n° Poškodovala pročelje po-fc, ; razhile pa so se šipe v raft hi og 300 metrov. Lažje ranjen rujij.11 neki agent. Škoda znaša do! Tna8® dolarjev. . k u5! v mestu Beloit (Wisconsin) ij^jbrišlo (jg incidentov in je po-bo,3 včeraj streljala s _ solzilnipii So , proti množici črncev, ki It) ,'^ah kamenje in steklenice in hhp hoteli osvoboditi nekega mla-tofk®’,,hi ga dolže tatvine. V Wa-PtwUri-iu so aretirali 85 črncev in hov ulancev Po celi vrsti spopadaj • so se vršili v črnskem pre-tijgL,111 med katerimi je bilo ra- Čuenlaj obišče Tanzanijo in Zambijo DAR ES SALAM, 17. - Po vesteh iz diplomatskih virov bo še letos obiskal Tanzanijo i in Zambijo kitajski ministrski predsednik čueglaj, ko bodo pričeli graditi železniško progo, ki bo dolga 1900 km in ki bo povezovala obe afriški državi. Železniško progo bodo pričeli graditi oktobra in to na osnovi sporazuma s Kitajsko, ki se je obvezala, da bo finansirala gradnjo. Izdatki za gradnjo proge bodo znašali po predvidevanjih 169 milijonov funtov (okrog 253 milijard 'ir) in bo kitajsko posojilo brezobrestno ter ga bodo pričeli vračati šele po letu 1983. Po vesteh iz Pekinga bo čuenlaj v kratkem obiskal Jemen. sredo pa bo odpotoval v Jeruzalem. Egiptovska tiskovna agencija je sporočila, da se bo Siilasvuo razgo-zarjal z egiptovskimi voditelji o vprašanjih mednarodnih opazovalcev in o opazovalnicah na fronti vzdolž Sueškega prekopa. Palestinski gverilci, kot smo že poročali, ne priznavajo premirja med Egiptom, Jordani .jo in Izraelom. Predsednik centralnega odbora palestinskega odponvškega gibanja in voditelj »Al Fataha* Yas-ser Arafat je prispel preteklo noč v Bagdad. Na letališču ga je sprejel iraški obrambni minister. Kmalu nato se je Arafat sestal z glavnim tajnikom medarabskega poveljstva iraške stranke Baath. Bagdadski rad:o je danes sporočil, da se bo Arafat pogovarjal z iraškimi voditelji o «resnem položaju na Bližnjem vzhodu.* V zvezi s premirjem, ki traja že nekaj dni ob Sueškem prekopu, se bo 27. avgusta sestal v Amanu Palestinski narodni svet. ki bo razpravljal o ukrepih proti Rogersove mu načrtu. Palestinski narodni svet se je do sedaj vedno sestajal v Kairu. Toda v zadnjih časih .je prišlo do spora med organizacijami palestinskega odporniškega gibanja zaradi ameriškega načrta o miru na Bližnjem vzhodu. Bagdadski radio je danes sporočil, da so egiptovske oblasti aretirale številne arabske študente in nekatere druge iraške državljane, ter da so izgnale iz Egipta 40 arabskih gverilcev. Radio je povedal, da je iraška ambasada v Kairu protestirala proti tem ukrepom- Iz Washingtona poročajo, da je glasnik ameriškega zunanjega ministrstva naslovil danes na vse prizadete stranke poziv, za čimprejšnji začetek razgovorov o miru med Arabca' in Izraelci. Poudaril je, da izraelske obtožbe proti E-giptu ne smejo ovirati diplomatskih naporov za rešitev spopada na Bližnjem vzhodu. Predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je dejal, da ZDA še niso prišle do nobenega zaključka glede izraelskih obtožb, da je Egipt kršil premirje s premaknitvijo raketnih izstrelišč proti Sueškemu prekopu. Izjavil je, da Washington «proučuje to vprašanje in da bo baje že tekom tedna objavljena posebna izjava.* Hkrati pa ni hotel komentirati včerajšnjih izjav c-brambnega ministra in je izjavil, da se nadaljujejo razgovori z izve elsko vlado. Prav tako ni ničesar izjavil glede tiskovne konference Ebana. V okviru OZN pa se nadaljujejo napori za dosego konkretnih rezultatov glede miru na Bližnjem vzhodu. Egiptovski predstavnik Al Zayyat se je danes sestal z veleposlanikom Jarringom in z glavnim tajnikom OZN U Tantom. Nocoj bi se moral sestati tudi s predstavnikoma ZDA, in Sovjetske zveze. Po razgovoru z Jarringom je e-giptovski predstavnik izjavil časnikarjem, da je Jarring optimist glede bodočega izida pogajanj za mir na Bližnjem vzhodu. Zayyat ni hotel govoriti o izraelskih obtožbah proti Egiptu in je dejal: «Ne na-meravfam storiti ali reči kaj takega, kar bi ne bilo konstruktivno*. Poleg tega je izjavil, da je tako z Jarringom kot z U Tantom govoril o splošnem položaju na Bližnjem vzhodu, ter poudaril da je pripravljen storiti vse za dosego mdru in pravice. Kmečki tabor na Opčinah Kmečki tabor, ki ga Kmetijska zadruga v Trstu prireja že mnogo let na Opčinah, je postal tradicionalni praznik velikega šmarna za okoliško prebivalstvo in meščane. (Članek o taboru berite na 3. strani) ................... m..........................i m,,,.*, NOVA VLADA BO LE MALO ČASA NA DOPUSTU Še ta teden bodo finančni ministri izdelali dekrete o gospodarstvu Predvideva se nov davčni pritisk v višini 300-350 milijard lir za kritje primanjkljaja socialnega zavarovanja Napoved čudnega zborovanja v Reggio Calabrii REGGIO CALABRIA, 17. - Akcijski odbor za proglasitev Reggio Calabrie za glavno mesto dežele je sklical za jutri zvečer ljudsko zborovanje v čast škofa Ferra. proti kateremu se menda «vrši sramotilna kampanja*. V proglasu odbora je nadalje rečeno, da je škofa napadel celo v parlamentu tajnik PSI Mancini. Gre za dokaj čudno zadržanje škofa in duhovščine na splošno med zadnjimi demonstracijami, ko so podpirali in podpihovali demonstrante in tako prilivali olje na že dovolj razbeljeno žerjavico. Tajnik PSI Mancini pa je tarča napadov iz povsem razumljivih razlogov, saj pripada konkurenčnemu mestu. V kraju Gioia Tauro, ki je v bližini Reggio Calabrie so preteklo noč položili neznanci močan dina-mitni naboj pred vrata socialističnega občinskega svetovalca 42-let-nega Rosaria Sette. Eksplozija je poškodovala zid njegovega stanovanja in razbila železna vrata v garažo. Demonstracij« v Riccionu RICCIONE (Forli), 17. — Okrog petsto pripadnikov skrajno levičarske skupine «lotta continua* je preteklo noč demonstriralo proti hotelirjem Im proti večjimi turističnim podjetnikom. 2e prej so deliti med osebjem hotelov letake, nato pa so se zbrati pred »Grand hotelom* ln so od tam odšli proti ont-tru v povorki ter kričali rasne slogane proti gospodarjem. Zeto ostro so intervenirali karabinjerji, ki so demonstrante razpršili ter jih pridržali in kasneje izpustili. Po uradnih vesteh naj bi turisti ploskali karabinjerjem. Podobna manifestacija je bila v istem mestu že pred dvema letoma, ko je skupina demonstrantov ustavila promet ta se Je polegla po tleh. RIM, 17. —- Nova vlada bo zelo malo časa na poletnem dopustu in ie manj finančni ministri, ki so delno že izdelali predloge za sprejem cele vrste ukrepov, ki naj oblaže grozečo gospodarsko krizo. Predsednik vlade Colombo se bo vrnil v Rim že v sredo in so bo sestal s finančnimi ministri: za proračun Giolittijem, za zaklad Ferrarijem Agradijem in za finance Pretijem, s katerimi bo izdelal predloge za ukrepe, o katerih so že v glavnih linijah razpravljali v preteklih dneh na medministrskih sestankih. Po vsej verjetnosti bo vlada izbrala način zakonskih dekretov, ki jih bodo sprejeli na seji, ki je 26. ali 27. avgusta. predvidena Tako bo šlo za vrsto sicer ločenih dekretov, ki pa so seveda tesno med seboj povezani. O vsebini teh dekretov se sedaj zelo mnogo ugiba, zelo malo pa se točnega ve. Znano je, da mora dobiti vlada okrog 300-350 milijard lir, da zamaši vrzeli v zdravstvenem zavarovanju in s tem tudi reši položaj v bolnišnicah, ki so pred stečajem. Seveda pa gre istočasno tudi za druga vprašanja, ki so ne-posredneje povezana z gospodarsko konjunkturo, tako da gre za zapleten in obsežen gospodarski ukrep, demonstrantov in en ^ndtovo pismo Kosiginu o&^Kva, 17. — Agencija TASS l&j. 5^a, da je zahodnonemški kančku ž!randt poslal danes predsedni-SovMske zveze Kosiginu ''Org0* v katerem ocenjuje razgo- bred podpisom pogodbe 12. za ze'° koristne. «Ta po- ~~ poudarja Brandt — pred-*U Ja Pomemben doprinos v okvi-a*voja odnosov med Sovjetsko Vsakodnevna slika v Montevideu: Oboroženi vojaki pregledujejo civiliste med »lovom* na gverilce «Tupamaros» ............................................................. URUGVAJSKA VLADA NOČE OSVOBODITI 183 GVERILCEV «Tupamaros» grozijo z usmrtitvijo ugrabljenega brazilskega konzula MONTEVIDEO, 17. — Urugvajste oblasti še niso pristale na zahteve gverilcev »Tupamaros* o osvobodt-vi 183 zaprtih gverilcev, v zameno z brazilskim konzulom Diasom Go-midejem, ki so ga gverilci svoj čas ugrab']i. Iz Rio de Janeira poročajo, da so pri neki bencinski črpd; ki v Porto Alegre (Brazilija) našli pismo naslovljeno na brazilsko va do, ki naši podpis gverilcev «Tupa-maros* in ki se glasi: «Brazil)ki konzul Dias Gomide bo umorjen čez 72 ur. Ta čas še računa od 4-; ure pretekle sobote*. Pismo »a-dalje pravi, da kljub zanikanjuji-rugvajske policije, je bilo sporoSlo štev. 14, ki so ga našli pretedo soboto prav tako v Porto Ale^e, »avtentično*. »Če brazilska vlada — 1 republike 10. avgusta preklical vse ki bo imel širše posledice. Osnovno vprašanje pa predstavlja, kje bo vlada dobila patrebna sredstva, odnosno katere predmete bodo obdavčili. Govori se, da gre za vrsto različnih ukrepov in to o davku na bencin, na povišanje takse za avtomobile, za nov davek pri nakupu avtomobilov dražjih znamk in to tudi iz tujine (kar pa je zapleteno, kar je potreben pristanek EGS) ter o zvišanju potrošnega davka na alkohol, igralne karte in dragocenosti. V svojem nedeljskem govoru _ je finančni minister Preti praktično izključil možnosti, da bi se zvišala taksa na tobak, ko je dejal, da ukrepe sicer pripravlja finančni minister, da pa so v pristojnosti vlade in da minister prav gotovo ne bo predlagal ukrepa, ki bi pospeševal tihotapstvo. Znano je, da je zaradi velike razlike v cenah cigaret italijanskega monopola in cigaret na svobodnem tržišču prišlo do masovnega tihotapstva, ki odvzema državi že dobršen del sredstev, ki bi jih morali prejemati. Predsednik vlade Colombo je v zadnjih dneh prejel številne čestitke tujih osebnosti. Zlasti je prisrčna čestitka britanskega ministrskega predsednika Heatba, ki je CoJombov osebni prijatelj. Colombu so poleg tega čestitali: predsednik Nigerije Gowon, predsednik Alžira Bou-medienne, predsednik vlade Malte Oliver in predsednik Bolgarije Živkov. pravi nadalje pismo — ni v stanju doseči osvoboditev 183 gverilcev, ki so zaprti v urugvajskih zaporih, bo konzul Dias Gomide umorjen ob preteku omenjenega roka*. Pismo nosi naslov: »Sporočilo štev. 15» in podpis »Narodno osvobodilno gibanje (Tupamaros)*. V policijskih krogih v Montevideu se je zvedelo, da nai bi Raul Sen dic, (ki ga je urugvajska policija aretirala in ga ima za enega od voditeljev gverilcev), predlagal o-svoboditev dveh talcev, ki so v rokah gverilcev, če bi urugvajska vlada vzpostavila ustavne pravice. Kct je znano, je predsednik urugvajske ustavne pravice za 20 dni. kar daje poliaiji in vojaški najširša pooblastila glede aretacij in zasliševanj. Gverilci »Tupamaros* so ugrabili najprej brazilskega konzula in ameriškega policijskega funkcionarja, ki je bal v službi urugvajske policije, Daniela Mitertoneja. Slednjega so umorili, ker urugvajska vlada ni pristala na njegovo zamenjavo s skupino aretiranih gveril cev. Pozneje so »Tupamaros* ugra bil* še ameriškega kmetijskega strokovnjaka v Montevideu Claudeja Flya, ki ga imajo še vedno v rokah skupno z brazilskim konzulom. rota in da bodo njeni organizatorji kaznovani. Predsednik republike je pozval prebivalstvo na budnost »proti nevarnemu pohlepu imperializma po kongoški mladi ljudski republiki*. Zadnji poskus državnega udara v tej afriški ljudski republiki je bil preteklega 23. marca. Pobudnika upora, poročnika Gingango so tedaj ujeli in ubili. Niso ukinili vizumov za ČSSR RIM, 17. — češkoslovaško veleposlaništvo je zanikalo vesti, ki jih je objavil tudi italijanski tisk, da je ukinjena veljavnost vizumov za deset dni in to brez izjeme. Veleposlaništvo pravi, da izdajajo redno turistične vizume za ČSSR. Včeraj je predsednik češke vlade ocenil pogodbo med SZ in Zahodno Nemčijo in v svojem govoru dejal, da podpis te pogodbe ne predstavlja pozitivnega koraka samo v octaosu s SZ temveč tudi z vsemi socialističnimi državami. Predsednik češke vlade Josef Kar-čak je nadaljeval, da je Češkoslovaška večkrat obrazložila svoje stališče glede odnosov z Nemško zvezno republiko in da sedaj ni pozabila na pozitivne elemente nemške politike. Seveda pa obstaja tudi sovražna in revanšistična dejavnost. Zaradi tega je do'žnost nemške vlade, da ustvari pogoje za normalizacijo odnosov s ČSSR. Na grobu Jana Palacha se je pojavila nova velika fotografija. Nagrobni kamen je izginil pred mesecem dnd in ga do sedaj še niso postavili nazaj, oziroma niso postavili drugega nagrobnika. Končani manevri v ČSSR PRAGA, 17. — Agencija »CTK* sporoča, da so se danes končali vojaški manevri, pri katerih so teden dni sodelovali oddelki češkoslovaških in sovjetskih zemeljskih ter letalskih sil. Agencija dodaja, da se je zaključka manevrov udeležil predsednik republike Svoboda in generalni tajnik partije Husak. Na manevrih so skušali preizkustiti taktiko sodelovanja obeh armad in, kot je rečeno v uradnem poročilu, »utrditi njih prijateljstvo.* Novi kitajski veleposlanik v Beogradu BEOGRAD, 17. — Danes popoldne je prispel z letalom v Beograd novi kitajski veleposlanik v Jugoslaviji Tseng Tav. Veleposlanika so na beograjskem letališču pozdravili zastopniki državnega tajni-ištva za zunanje zadeve in osebje I kitajskega veleposlaništva. TITO 0 SPORAZUMU MED SOVJETSKO ZVEZO »N ZRN Pomemben korak pri urejanju povojnih razmer v Evropi Priznanje obstoječih meja - prispevek k trdnosti m miru v Evropi (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 17. — Ob sklenitvi sporazuma med Sovjetsko zvezi in ZRN je predsednik republike Josip Broz Tito na prošnjo diplomatskega urednika Tanjuga dal naslednjo krajšo izjavo: «Sporazum med Sovjetsko zvezo in ZRN je zelo pomemben korak pri urejevanju povojnih razmer v Evropi, ki so kot dediščina druge svetovne vojne ogrožale odnose med evropskimi državami, oteževale širše evropsko sodelovanje in bile nenehna nevarnost za mir in varnost na naši celini. Sporazum priča o realizmu nove vlade v Bonnu in sovjetske vlade ter opozarja, da je treba spoštovati dejansko stanje, nastalo v povojnem evropskem razvoju. Sprejeti sedanje meje v Evropi ih njihovo nedotakljivost pomeni vsekakor pomemben prispevek k trdnosti in miru v Evropi. To je še zlasti pomembno, če gre za mejo Odra • Grški polkovniki izpustili na svobodo 70 političnih jetnikov ATENE, 17. — Tu so sporočili, da je grška polkovniška vlada danes izpustila na svobodo 70 »komunističnih političnih .jetnikov*, ki so bili v zaporu od državnega udara leta 1967, češ »da predstavljajo nevarnost za .javni red*. Kot poroča agencija Ansa, atenska vlada je sklenila izpustiti na svobodo do konca avgusta 500 političnih jetnikov. Ista agencija pravi, da bo potem ostalo v zaporih še 600 jetnikov, ki so obtoženi »protidržavne-ga delovanja*. Grška komunistična partija (ki je seveda v ilegali) »EDA* pa je poslala tuj'm časnikarjem v Atenah pismo, v katerem poziva grški narod na boj proti polkovniškemu režimu za osvoboditev vseh političnih jetnikov v Grčiji. V pismu je tudi rečeno, da »vojaška junta drži v zaporu bolne .jetnike, ki živijo v nečloveških razmerah*. Odkrita zarota v Kongu Brazzaville BRAZZAVILLE. 17. - Predsednik republike Nogouabi je na ljudskem zborovanju v Pointe Noireju ob praznovanju sedme obletnice revolucionarnih dni v Kongu Brazzaville (13., 14. in 15. avgusta 1963) iz ‘ vlade v hegunstvu. Vso imovino javil, da je bila odkrita nova za 17 obsojenih na smrt bodo zaplenili. Nisa, ali mejo med Nemčijama. Sporazum med Sovjetsko zvezo in ZRN tudi potrjuje, da je s potrpežljivimi pogajanji mogoče najti miroljubno rešitev tudi za tako pomembna in zapletena vprašanja, kot so na primer ta iz svorazuma. U-pravičeno je mogoče pričakovati, da bo ta pomemben svorazum med ZRN in SZ pripomogel k nadaljnjemu urejevanju razmer v Evropi, h krepitvi evropskega sodelovanja in varnosti in da lahko postane nasploh preobrat v razvoju odnosov v Evropi in razširitvi evropskega sodelovanja*. Ribičič na Švedskem OSLO, 17. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Mitja Ribičič je končal danes neuradni obisk na Norveškem in je odpotoval z avtomobilom na Švedsko, kjer se bo v mestu Lingsbergu, to je okrog 200 km liiiiiiiiiiiuniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiuinniif 11111111111111111111111(111111111111,11,n„,n„,m PROCES LUTKARSKE VLADE V PHNOM PENHU Sedemnajst obtožencev obsojenih na smrt PHNOM PENH, 17. — Danes se je tu začel in zaključil proces pred sodiščem lutkarske kamboške vlade proti skupini Sihanukovih pristašev (ki so vsi odsotni). Med njim sta tudi žena predsednika Sihanuka in njegova tašča. Sodišče je obsodilo na smrt 17 od 32 obtožencev, med katerimi devet ministrov Sihanukove Sihanukova žena in njegova tašča pa sta bili obsojeni na dosmrtno prisilno delo, zaplembo vse imo-vine in izgubo »državljanstva*. Poleg tega je sodišče obsodilo še 11 obtožencev na 20 let prisilnega dela in na zaplembo imovine. Za dva obtoženca, med katerimi je tudi obrambni minister Sihanukove vlade v begunstvu, pa sodišče še ni izreklo obsodbe. zahodno od Stockholma, srečal ln razgovarjal s predsednikom švedske vlade Palmeom. Končana preiskava o vohunstvu dopisnika «Der Spiegel* Vojaško tožilstvo v Beogradu je končalo preiskavo proti sahodno-nemškemu novinarju Hansu Petni Rulmannu, dopisniku zahodnoneto-škega časopisa »De Spiegel*, jugoslovanskemu novinarju H!mniju Ta-čiju in nameščencu Jovanu Trku-lju, ki so bili pred meseci aretirani v Beogradu pod obtožbo vohunstva. Vojaško tožilstvo obtožuje vse aretirane kazenskih dejanj vohunstva po členu 105-1 kazenskega zakonika, ki predvideva najmanjšo kazen 3 leta strogega zapora in največjo, smrtno kazen. Proces proti omenjenim se bo verjetno pričel šele sredi septembra. Zaradi vsebine podatkov v obtožnici je postopek še vedno tajen. Fanfani v Moskvi MOSKVA, 17. — Predsednik senata Fanfani je danes odpotoval v Moskvo, kjer se bo udeležil 23. mednarodnega kongresa o zgodovinski znanosti. Na letališču v Moskvi se je Fanfani sestal z nekaterimi člani vrhovnega sovjeta SZ, kjer so mu predlagali, da razširi svoj obisk in da bo imel tudi nekatere politične razgovore. Fanfani se je zvečer udeležil večerje v veleposlaništvu, na kateri je bil prisoten tudi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra Kozirjev. Fanfani bo ostal v Moskvi do konca tedna, 1 PO JUNIJSKIH VOLITVAH IN SPORAZUMU KD-PSI-SSL-PRI-PSU OBRAČUN MALIH AVGUSTOVSKIH POČITNIC Danes prva seja Rekorden promet za praznike: pokrajinskega sveta nad milijon prehodov meje Na dnevnem redu je izvolitev predsednika, štirih odbornikov in dveh namestnikov Danes ob 19. uri se bo končno sestal pokrajinska svet, ki bo izvolil predsednika, Štiri odbornike In diva. namestnika odbornikov. Po junijskih volitvah so se stranke levega oentra začele pogajati za sestavo pokrajinskega odbora. Za dosego večine (13) so potrebni glasovi Izvoljenih svetovalcev na listah KD (Umbesrto Bertolino, Bruno Passo-gnoli, Michele Zametti, Bruno Goz-zi, Gina Badiali, Mario Foschi, Ar-dudno Ootonvbo, Carto Oelli), PSI (Lucijan Voik), SSL (Dragomir Legi**), FBI (Sergio Paoor) in PSU (SiAvano Miani in Giovanni Bego). Razgovora zmed predstavniki levosredinskih strank so se zavlekli predvsem zaradi zahtev nekaterih. Socialisti so namreč hoteli podpredsedniško mesto, sodaldemio-krati pa so to mesto zahtevali, rtdioujoč se na svojo «volilno težo«, Zadeva se je premaknila z mrtve točke Sede pred 10 dnevi, ko so se aparaaumem, da bo predsednik pokrajine Zametti (KD), medtem ko bd isti stranki pripadlo še eno od-bomdiško mesto in s tem podpred-sedstvo in mesto enega namestnika. PSI naj bi dobila odlbarniSbvo za javna dela (L. Volk), PSU odborni-štvo za javne zadeve, turizem in osebje, PRI odbomdStvo za socialno skrbstvo in šolstvo, SSL pa mesto namestnika odbornika s pooblastilom za higieno, zdravstvo in kmetijstvo. V pokrajinski svet so bdld izvoljeni še na Usti KPI Gino Fomtamot, Mario Colili, Roberto Gosta, Stanka Hrovatn, Slavoijub Stoka in Piero Panizzon, na listi PLI Aldo Pampa-nln in Sergio Trauner, na Usti MSI pa Gemesio Busa, Leontoo Monitar gnari in Luigi Chiandussl, kd bo bot najstarejšl svetovalec predsedoval današnji otvoritveni seji. Dnevni red današnje seje je naslednji: potrditev izvoljenih svetovalcev, izvolitev predsednika pokrajinskega odbora, Izvolitev štirih odbornikov in izvolitev dveh namestnikov. Od petka do nedelje je potovalo v obeh smereh kar 300.000 avtomobilov Kot že več let so tudi letos Trža-žani za svoj običajni velikošmarn-ski »eksodus* izbirali bližnje in daljše kraje, tu in onstran meje Vreme je bilo še kar ugodno (skoraj 30 stopinj) tako da so se meščani že v zgodnjih sobotnih jutranjih urah (mnogi pa že v petek) odpravili s svojimi vozib' proti obmejnim prehodom, kjer so se vile dolge kolone avtomobilov. Kam so odšli Tržačani? Tistemu, ki so mu bili domači kraji, Opčine, Repentabor in Stare Milje kjer sta bila vaška praznika in borovi gozdički na Krasu preblizu, so si izbrali bolj oddaljene in že tradicionalne kraje kot Ukve, Žabnice, Trbiž in druge kraje v Kanalski dolini. Mnogi pa so odpotovali tudi na Goriško ter v Furlanijo, pa še kam dlje proti zahodu. Računajo, da je od petka do nedelje zapustilo naše mesto o-krog 35.000 ljudi. Te številke seveda niso točne, kajti pri tem lahko ugotovimo številčno samo tiste ljudi, ki so odšli z vlakom ali pa z avtobusom. Ne mpremo pa ugotoviti številnih izletnikov, ki so odšli z oseb- IHiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiimiiiimimiiiiiiiimnimiinimiiiiiiiriiiiiiiiiiiminmiiiiimiirTiiiiiiiiiiiiiiimmmmimimiiiiuniiiimiiiinmiiiiu VČERAJ DOPOLDNE NA TRŽAŠKI UNIVERII Predsednik prometnega odbora v parlamentu odprl mednarodni tečaj o prevozih v EGS Tečaj se bo zaključil 4. septembra - Sprejem pri podžupanu prof. Lonzi - Danes na sporedu prvo strokovno predavanje Predsednik odbora za promet pri poslanski zbornici Giorgio Guerrini je včeraj dopoldne v glavni dvorani tržaške univerze slovesno odprl XI. mednarodni tečaj o organizaciji prevozov v Evropski gospodarski skupnosti. Tečaj, ki zadeva letos predvsem organizacijo prevozov v okviru takoimenovane regionalne politike EGS, poseča kakih 90 kvalificirani) slušateljev iz dežel članic Evropske gospodarske skupnosti ter iz nekaterih vzhodnoevropskih in afriških držav. Trajal bo dobra dva tedna ter se bo zaključi 4. septembra. Z vrsto predavanj bodo nastopili številni izvedenci iz Italije in iz drugih članic evropske šesterice. Dr. Guerrini se je v svojem nastopu dotaknil nekaterih vprašanj, Id jih na področju kopenskih, po morskih in letalskih prevozov morajo postopoma reševati tako Italija, kakor tudi druge članice EGS in tretje dežele. Dejstvo je, je naglasi! govornik, da ni mogoče govoriti o gospodarskem socialnem ali političnem razvoju, če se predhodno ne režijo vsaj osnovni problemi v zvezi s prometom, če se pomudimo ob sedanjem stanju na italijanskem prevoznem sistemu, bomo n. pr. sprevideli, da smo zlasti glede osebnih prevozov dosegli že skrajno mejo in da bomo zašli v prav hudo krizo, če ne bomo pravočasno rešili odprtih vprašanj. Same sindikalne organizacije postavljajo med prvimi zahtevami prav potrebo po ureditvi prevozov. Tudi predsednik ministrskega sveta Co lotnbo je v svoji nedavni programski izjavi poudaril prednost tega problema v vsedržavnem merilu. Predvsem pa bo treba rešiti pro-ble« prometa na nekaterih metropolitanskih področjih po Italiji. Posebna anketa, ki jo je odbor pri poslanski zbornici pred kratkim o-pravil na Jugu države in na otokih je namreč pokazala, da je prav prometni problem tisti, ki lahko najbolj pospeši ali pa nasprotno zavre u-ravnovešen razvoj domačega gospodarstva. Danes pa se na nekaterih področjih dogaja, da neurejene prometne razmere tako močno zavirajo napredek, da postaja razvoj kar širših ozemelj problematičen. Pred dr. Guerrinijem je kratko spregovoril rektor tržaške univerze prof. Origone, ki je pozdravil domače in tuje strokovnjake ter predstavnike oblasti, nato pa naglasil, da si Institut za proučevanje prometa v evropski gospodarski skupnosti, ki so ga ustanovili lani na tržaški univerzi, prizadeva, da bi ga pristojne oblasti uradno priznale. K institutu je med tem časom pristopila kot članica grupa državnih železnic šestih dežel EGS. Opoldne je predavatelje in sluša- Blagovni promet po cesti iz tržaške luke je v prvih petih mesecih letošnjega leta dosegel 993.771 ton, medtem ko je znašal v ustreznem razdobju lan5 890.855 ton. Letos se je okrepil promet v smeri proti notranjosti Italije, v Avstrijo, Češkoslovaško in zlasti v smeri proti Jugoslaviji, medtem ko se je promet z Zahodno Nemčijo občutno srčil. Največji delež prometa odpade na bencrn in druga tekoča goriva, znatne pa so tudi pošilike kosovnega blaga za Trst in iz njegovega zaledja. • Zdravstveni funkcionar tržaške občine je sporočil stanje nalezljivih bolezni od 3. do 9. avgusta 1970: škrlaitinka. 1 primer, tifusna mrzlica 1, nalezljivo vnetje veznice 1, ošpice 9, norice 7, oslovski kašelj, nalezljivo vnetje ušesa 7, nalezljivo vnetje jeter 3, akutni sklepni revmatizem 2 primera. MfiiiiiiiiHumiiliMiitiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiHiiitiiiiniiimiMJiiiiiiiiiiiHmHiiiiiHiimmiiiimtiiiiiiiiiiiHH OBVESTILO OBČINSKEGA HIGIENSKEGA URADA V Trstu ni nobene nevarnosti kolere Pogled v glavno dvorano tržaške univerze med govorom rektorja prof. Origona telje tečaja sprejel v občinski hiši podžupan prof. Lonza. V krajšem pozdravnem nagovoru je podžupan naglasil, da si Trst tudi s prirejanjem vsakoletnih med narodnih tečajev o organizaciji prevozov v EGS utrjuje sloves in poslanstvo važnega prometnega žarišča v Evropi. Prof. Lonza je nadalje naglasil, da je za Trst problem prometnih zvez z balkanskim in srednjeevropskim zaledjem življenjsko važen, pa naj gre za zveze po kopnem, kakor tudi za zveze po zraku in vodnih poteh. Prvo predavanje v okviru XI. tečaja bo danes dopoldne v avli «Ve-nezian* na gospodarski fakulteti. Nastopil bo glavni ravnatelj za promet pri EGS prof. P. Rho, ki bo razvil temo o najnovejšem razvoju prometne politike v šesterici. Zvečer bodo udeležencem tečaja priredili sprejem na tržaški trgovinski zbornici. nimi avtomobili. Tudi mesto je v teh dneh dobivalo skorajda mrtvaško turobno podobo. Bolj prazni bari in običajna shajališča meščanov, čeprav je bilo opaziti proti večeru v Drevoredu XX. septembra veliko ljudi, ki so posedali in si gasili žejo s sladoledom. Kdor pa se ni odločil za kam dlje, se je podal kar na Kras, med borovce, kjer se je hladil v senci dreves. Tako je bito posebno živo na travnikih od Opčin do Repentabra, v Colu, Velikem Repnu pa tudi tja proti Zabrežcu do Drage. Tudi v Istri je bilo vse natrpano. V javnih lokalih, hotelih, kopali ščih in plažah je kar mrgolelo ljudi. Velika gneča je bila v Piranu, Izoli, Kopru, Ankaranu ter v Savudriji. Rekordno število Tržačanov so zabeležili tudi na Bledu in v Bohinju, ter sploh na Gorenjskem in okrog Ljubljane. Skratka povsod tam, kjer sta si narava in avtomobilski vrvež lahko podala roke za krajši oddih in osvežitev. Mnogi so seveda bili tudi po vsej Soški dolini, zlasti pa v Bovcu, Logu pod Mangartom, Trenti, marsikdo pa se je zapeljal tudi čez Vršič. Pri vsem tem je treba res reči, da ni bilo, tako na Primorskem kot na Gorenjskem ali Notranjskem, kotička, kjer se ne bi srečalo avtomobila s tržaško registracijo. Kot že rečeno, se je po vseh cestah tostran in onstran meje valila reka motornih vozil, ki je v treh dneh velikošmarnskih praznikov (od petka do nedelje) dosegla 318.360 avtomobilov. Kar zadeva o-sebe, ki so v teh dneh prešle meje, lahko rečemo, da smo nad t-nim milijonom prehodov (točno l milijon 3.890). Z dokončnimi podatki trenutno še ne razpolagam", ker jih pristojni organi za včerajš nji dan še niso sporočili. Glede obmejnega prometa v dneh 14., 15. in 16. avgusta pa nam je poveljstvo obmejne policije posredovalo naslednje podatke, skupne za vse glavne mednarodne obmejne prehode (blok pri Fernetičih. Pesku, Škofijah, Šentjernejski b'"k ter železniški blok na Opčinah). Prva številka velja za 14., ostali dve v oklepaju pa za 15. in 16. avgust Italijanski državljani ob vhodu: 82 240 (85.877, 92.105). Italijanski državljani ob izhodu: 88 402 (84.744. 71.710). Tuji državliani ob vhodu: 85.576 (69 147, 102.057). Tuji državi lani ob izhodu: 90 920 (73 661, 77.461). Pa še podatek o prehodu oseh nih avtomobilov. V Italijo jih je prišlo 52.181 (51.911, 62.605), iz Italije pa 53.638 (52.369, 45.6.56). V vseh teh dneh je bil promet povsod zelo živahen, toda z uradnimi številkami še ne razpolagamo. Posebno živahen promet se je odvijal zlasti na bloku pri Škofijah, kjer je tudi ojačeno število obmejnih organov poskrbelo za to, da so bile carinske formalnosti kar najhitreje opravljene. Tudi na ostalih blokih so se vile dolge vrste vozili, čeprav moramo, žal, še enkrat zabeležiti, da se je promet na obmejnem prehodu pri Pesku odvijal prepočasi in da je prišlo do daljših zastojev in dolgih, nepotrebnih kolon vozil. Vzneroirjdve vesti, ki prihajajo iz i širjenja epidemije kolere po vsej in I državi. Razumljivo pa je, da se vsakdo, ki to želi, lahko cepi proti koleri. južnega dela Sovjetske zveze Egipta o epidemiji kolere, so razburile tudi tržaško javnost taiko, da so se mnogi meščani javili na ob-čnnskem zdravstvenem uradu in zahtevali, da jih cepijo proti tej bolezni. S tem v zvezi pa zdravstveno higienski urad tržaške občine obvešča, da ni nobene nevarnosti, da bi M ta epidemija razpasla tudi v na šem mestu. Na podlagi mednarodnega zdravstvenega nadzorstva je *ndi Italija sprejela in se loteva Učinkovitih ukrepov za preprečitev Drugačni ukrepi pa veljajo za vse tiste, ki nameravajo odpotovati v okužene kraje, to se pravi v Egipt ali pa v južne predele Sovjetske zveze. V ta namen občinski higienski urad opozarja, da bo tudi v bodoče ugodil vsem željam posameznih meščanov in pomorskih poslovalnic tako, da bo zdravstveno o-sebje cepilo vse člane ladijskih posadk, ki so namenjeni v okužene kraje. OD PETKA DO VČERAJ NA NAŠIH CESTAH Med velikošmarnskimi prazniki ni bilo hujših prometnih nesreč Tragična smrt med zamenjavo avtomobilskega kolesa Na večer pred vetikošmarnskimi i vozniško dovoljenje, hkrati pa je počitnicami smo, žal. zabeležiti na pomagala 18 avtomobilistom, ki so naših cestah eno smrtno nesrečo.' se znašli v težavah na cesti. Žrtev je komaj 23-letni Gianfran-oo Matejčič iz Ul. della Guardia 35, ki je v petek zvečer, nekaj po 21. uri vozil z ženo in 3-letnim sinčkom s svojim fiatom 500 po obalni cesti proti mestu. Ko je Matejčič privozil do blagega ovinka pri Ses-Ijanu pa ga je začelo malce zanašati proti levi tako, da se je odlo čil ustaviti vozilo. Zavozil ie na skrajni rob ceste, izstopil in ugo tovil, da mu .je počila zračnica levega kolesa. Nič hudega, si je mislil in takoj pripravil vse potrebno za zamenjavo kolesa. Sklonil se je ob avtomobilu, žena in sinček pa sta ga nekoliko vstran opazovala. Nenadoma pa grozna tragedija Iz iste smeri je prav tedaj privozil simca 1000 s tržaško registracijo, za volanom katerega je sedel 42-letni Franco Bertoni iz Ul. Bat tisti 10 in zavozil tako na desno, da je v hipu zbil Matejčiča. Sunek je bil tako silovit, da je zagnal truplo nesrečneža kakih dvanajst metrov daleč. Zaradi prebitja lobanje in hudih notranjih poškodb je bil Matejčič na mestu mrtev, Bertonija pa so pozneje, po nalogu državnega pravdnika dr. Pasco-lija, aretirali. Ta je na prvem zaslišanju trdil, da pred ustavljenim avtom nii bilo rdečega opozorilnega trikotnika in končno, da Mate.jčiče-vo vozilo ni imelo prižganih parkirnih luči. Nadalje je tudi odločno zavrnil trditev, da naj bi bil v trenutku nesreče rahlo vinjen. Drugih večjih nesreč v treh dneh malih avgustovih počitnic ni bilo in vse kaže, da so se tržaški in drugi avtomobilisti strogo držali pravil cestnega zakonika ter tudi prisluhnili navodilom ministrstva za javna dela, ki je organiziralo veliko poletno kampanjo za cestno varnost. Poveljstvo cestne potici.ie je tudi napravilo obračun cestnega prometa na naših cestah (v glavnem gre za obalno in trbiško cesto) od 14, do vključno 16. avgusta. Ugotovljeno je bilo, da je v ome-n.jenih_ dneh vozilo na teh cestah poprečno 159.000 avtomobilov ter da je prišlo do 8 nesreč (od teh so bili trije laže ranjeni, eden pa mrtev). V dneh velikošmarnskih počitnic je po tržaških pokrajinskih cestah vozilo 62 policijskih patrulj, ki so nadzorovale promet in ki so prevozile skupno 9.432 km. Policija je naložila kmteljem cestnega zakonika 254 glob, enemu je odvzela Za gradnjo 1700 stanovanj v tržaški občini Tržaška hranilnica in RAS zagotovili 2.350 mil. lir Tržaška hranilnica in zavarovalnica Riunione Adriatica di Sicurta (RAS) sta zagotovili deželni upravi razpoložljivost 2.350 milijonov lir za gradnjo ljudskih stanovanj na področju tržaške občine. Svoj čas je namreč deželni odbornik za javna dela Masutto napovedal, da bo deželna uprava v najkrajšem času poskrbela za gradnjo 1.700 novih stanovanj v režiji Neodvisnih zavodov za ljudske gradnje (Istituti Autonomi Čase Popolari • IACP). Odbornik se je v tej zvezi obrnil na deželne hranilnice in druge fi-načne ustanove s prošnjo, naj bi te sodelovale pri uresničevanju načrta, in sicer tako, da bi dale na razpolago potrebna finančna sredstva po čim nižji obrestni meri. V zvezi z gradnjo ljudskih stanovanj v tržaški občini sta kakor rečeno Tržaška hranilnica in RAS zagotovili vsoto 2 milijardi 350 milijonov tir, in to tudi prek zavoda Credito Fondiario delle Venezie. Posojila iz teh sredstev se bodo izdajala za dobo 35 let, tako da bodo najemnine, ki jih bodo plačevali najemniki za nova stanovanja, lahko sorazmerno nizka. Pritožbe prebivalcev Lonjerja in Podlonjerja Skupina prebivalcev Lonjerja in Podlonjerja/je prejšnji teden šla v delegaciji k odbornikoma Vascottu im Mocchlju. Z njimi je bil občinski svetovalec KPI Rossebti. Delegacija je izročila odborniku Vase ottu pismo s 1.000 podpisi, v katerem prosijo, naj občinska uprava prevzame avtobusno progo «L», ker sedanja zasebna uprava nikakor ne zadovoljuje prebivalstva. To zaradi previsoke cene, kot zaradi same avtobusne službe, Iti je preredka, neenakomerna ter zamudna. Odb. Vascctto je odvrnil, da to vprašanje spada pod odgovornost nekega drugega oddelka, odrov-omi odbornik pa je sedaj na dopustu. Odb. Mocchdju pa so naslovili pismo, v katerem so mu prikazali stanje nekaterih lonjerskih, tn pod-lonterskiih cest, ki so zaradi lukenj in nomamilkamja razsvetljave neprehodne. Odbornik ,jim le zagotovil, da bo v krotkem občinska uprava uredila zadevo. Delovanje nadzorstvene službe tržaške občine V juliju je nadzorstvena služba komisariata za higieno pri oddelku za zdravstvo in higieno tržaške občine pregledala 53 stanovanj in izdala dovoljenja za bivanje v njih. Poleg redne službe nadzorovanja industrij in skladišč, kjer se proizvajajo in hranijo Mvila, je komisariat Izvedel tudi izredno kontrolo lahko pokvarljivih živil in pijač. Skupno so izvedli 3.820 pregledov in vreli 153 vzorcev ždvii in pijač, ki so jih pregledali v kemijskem oddelku pokrajinskega higienskega in profilafctičnega laboratorija. En vzorec so ooslali državni ustanovi za riž, 232 pa zdravntško-mikro-grafskemn oddelku pokrajinskega laboratorija. Bogat plen vlomilcev Neznani vlomilci so v soboto do poldne izrabili »velikošmarnsko* od sotnost lastnika vile v Konkonelski ulici 475, in izmaknili iz omare v spalnici 860 tisoč lir, zlato zapestnico, tri pokojninske knjižice ter hranilno knjižico za 1 milijon 245.000 lir. Francesca Rotar por Mattiassi, ki se je prva zavedla tatvine, je utrpela okrog 2 milijona in pol lir škode. Darovi in prispevki Ob 7. obletnici smrti moža in oCe-ta Janka Obada darujeta Mila m Savica Obad 3000 lir za Dijaško ma-tleo, Ob 4. obletnici smrti dragega očeta Josipa Albertija daruje družina Alber. tl 2000 Ur za Dijaško matico. V počastitev spomina pred nekaj dnevi v Splitu preminule drage sestre Darinke Godina vd. Paut daruje Sofija Prlmosl - Primožič v Trstu 5000 lir za Dijaško matico. .................»■"■■■HHI|||.l|l||||aN||„||||||„|lf Kvl5 CE BO LEPO VREME KASTA organizira v soboto, 22. t. m. »pedoftado« v CanoveM de Zoppoli Pričetek ob 20.30. Pred tem pa vsi na igrišče na Padiričah na tekmo v »žogobrcu« med Borom ln KASTA I Pričetek ob 18. uri. Vabljeni člani ta prijatelji! Včeraj-danes Danes, TOREK, 11 avgusta HELENA Sonce vzide ob 6.08 in zatone ob 20.09 — Dolžina dneva 14.01 — Lu-na vzide ob 20.48 ln zatone ob 7.37 Jutri, SREDA, IS avgusta LJUDEVIT Vreme včeraj: Najvišja temperatura 27,6, najnižja 21,7, ob 19. uri 22,2 sto. plnje, zračni tlak 1007,5 nestanoviten veter 28 km/h Jug, jugozahodnik, vla’ ga 87 odst., padavine 6 mm, nebo po-oblačeno, morje rahlo razgibano, tem-peratura morja 24,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 17. avgusta 1970 se Je v Trstu rodilo 10 otrok, umrlo pa Je 20 oseb UMiRLI SO: 87-letna Andrelna Vab li vd. Consoli, 85-letna Paola de Lei tenburg vd. Gianni, 81-letni Cesare d'Henry, 73-letnl Galliano Perissan 57-letnl Giuseppe Karls, 64-letna Alpina Metljak por. Godina 71-letna Maria Coderin, 55-letnl Mario Tom-masini, 68-letna Giorgina Scoclai por Umek, 82-letna Concetta Monfalcon vd. Mascagnl, 54-letna Albina Emili por. Trampuš, 55-letna Giorgina Ra-valico, 81-letna Elisabetta Pinzan vd. Sirianl, 47-letni Bruno Dudlne, 82! letna Maria Brana vd. Leopoldi, 67-letni Michele Morrone, 88-letna Rosa Comel vd. Simeoni, 73-letna Paola Pangos vd. Antonelli, 56-letna Ful. via Cevi por. Spiegel, 65-letnl Guldo Šerpo. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Croce Azzurra, Ul Commerclale 26; Rossettl • Emili, Ul. Combl 19; Al Samaritano, Trg Ospedale 8; Ta! maro A Neri. Ul Dante 7 NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 19.31 do 1.30) Godina. Trg Sv. Jakoba 1; Grlgo-lon, Trg V Giotti 1; Ai due mori. Trg UnitA 4; Al S. Lorenzo, Ulica Soncini 179 (Skedenj), MIRAMA RSKI PARK Danes tedenski počitek. Nazionaie 16.00 «1 bucanleri«. Yul Brynner, Claire Bloom, Charles Boyer, Charlton Heston. Eden 16.30 »L’astragallo». Marlen Jo-bert, Horst Bucholtz, Prepovedano mladini pod 18. letom. Fenice 16.00 «E1 Cid». Sofia Loren, Charlton Heston. Grattacielo 16.00 ((Tarzan nella valle deiroro«. Mike Henry, Nancy Novak. Excelsior 16.00 «Tropis uomo o sclm-mia»? Technicolor. Ritz 16.30 «Gli sciacalll del coman-dante Strasser«. Technicolor. Alabarda 16.30 «Billy Kid» (Furla selvaggia), Paul Nevvman. Filodrammatico 16.00 »Cuorl sollta-ri», Senta Berger, Ugo Tognazzl, technicolor. Prepovedano mladini pod 14. letom. Aurora 16.00 »Caso di cosclenza«, L. Buzzanca. Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. Cristallo 16.00 «1 magnificl setteo. Capitol 16.30 «L,a fredda alba del com missarlo Goss». Jean Gabin, Dany Carel. Prepovedano mladini pod 14. letom. Moderno — Zaprto zaradi počitnic. Impero 16.30 »Addio mister Cipps«. Peter 0’Toole Technicolor. Vlttorio Veneto 17.00 (fL’uccello dall.e piume di cristallo«, Tony Musante, E. M Salerno, Susy Kendall. Pre-povedano mladini pod 14. letom. Ideale 16.30 «Fiamme a Calcutta«. Patrick Knovvles, Denise parcel. Te chnicolor. Sledijo slikanice. Astra 16.30 «11 pianeta delle sclcm-mie«. Charlton Heston. Technicolor. Abbazia 16.30 «Quelia carogna del-1’ispettorer Sterling«, Henry Silva, Hal Brady. Prepovedano mladini pod 14. letom. KINO NA OPČINAH Danes ob 18. uri komični film I NOSTRI MARITI Igrajo: Michele Mercier, Al- berto Sordi, Ugo Tognazzl. V sredo barvni fiilm ZAN RE DELLA GIUNGLA Igrajo: Steve Hawkes, Kltty Kitity Swan. KINO «1RIS» PROSEK Danes ob 19.30 barvni film I TRAFFICANTI DI MANILA Igrajo: Burt Reynolds, Anne Francis. Šolske vesti , ^ - IZREDNI ROK ZA IZPIT IZ LA TINSCINE. Ravnateljstvo nižje srednje Sole ■Ivan Cankar« sporoča, da bo 15 septembra izpit iz latinščine. K Izpitu se lahko predstavijo: a) dijaki, ki so uspešno opravili zaljučni Izpit letos ali v prejšnjih letih In želijo dopolniti z latinščino zaključno spričevalo: b) dijaki, ki so se predstavili k iz pltu iz latinščine v poletnem roku pa ga niso izdelali. Prošnjo na nekolkovariem papirju Je treba nasloviti na ravnateljstvo in Jo vložiti do 5 septembra. Popravni izpiti se bodo pričeli v ponedeljek. 7 septembra 1970. Havnateltstvo državnega znanstve »ega liceja »France Prešeren* v Tr stu javlja, da se pričnejo vsi poprav, ni Izpiti v Jesenskem izpitnem roku Šolskega leta 1969/1970 na znanstve nem liceju višji gimnaziji ln kla. sičnem liceju 7 septembra 1970 ob 0.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih pismenih in ust nih Izpitov bo pravočasno objavljen na oglasni deski Sole Havnatellstvo slovenske drž. srednje Sole »Fran Levstik« na Proseku z od deljenimi razredi v Sv Križu sporoča. da se bodo prični vsi popravni izpiti v Jesenskem roku Šolskega le ta 1969/1970 7 septembra 1970 Ravnateljstvo državne srednje Sole »Srečko Kosovel« na Opčinah sporoča da se začnejo letošnji popravni Izpiti v ponedeljek. 7 septembra 1970, ob 8.30 Razpored pismenih In ustnih izpitov bo objavljen na oglas-m deski v šoli Ravnateljstvo državnega učiteljišča «A. M. Slomšek« v Trstu sporoča, da Je začetek popravnih In vstopnih tz-pltov v jesenskem roku 7. septembra 1970 ob 8.30 s pismeno nalogo iz slovenščine. Razpored ostalih plsme. nih In ustnih Izpitov le objavljen ne oglasni deski šole Šolski skrbnik sporoča da je na oglasni deski šolskega skrbništva objavljena prednostna lestvica kandidatov za poverjena mesta profesorjev telovadbe (ženske in moški) na srednjih in višjih šolah. Razna obvestila Pokrajinsko kmetijsko nadzorni-štvo pripravlja za prvi oz5roma drugi teden v septembru študijsko potovanje, ki je namenjeno samo cvetličarjevo in vrtnarjem (za živinorejce je študijsko potovanje, v načrtu nekoliko pozneje). Predviden je ogled cvetličarskih in vrtnarskih obratov v pokrajinah Mantova, Pistofa, Lucca in Siena. Študijsko potovanje bo trajalo šest dni. Kot po navadi5 bo nadzomištvo krilo stroške za prevoz in prenočitev. Za hrano ooskrbijo udeleženci sami. Prijave se sprejemajo na sede žu nadzomištva do zasedbe razpoložljivih mest v avtobusu (40). Naknadno bo nadzomištvo. ko bo vedelo za vse podrobnosti, sporočilo vsem udeležencem program potovanja s točnrmi datumi in umikom. Razstave V občinski umetnostni galeriji je razstava najnovejših del mladega tržaškega slikarja Pina Gluffrlde. Razstava bo odprta do 25. avgusta. Ljudska prosveta Prosvetno druStvo Prosek - Kontovel obvešča, da bo danes ob 21. uri redna društvena seja. Vabimo na polnoštevilno udeležbo. Objava in vpogled sprememb sploši# občinskega regulacijskega načrta Trst, 31. julija 1970 OBČINA TRST Oddelek XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. XII./P.R. - 778/6 - 68 Obvestilo Sprememba v občinskem generalnem regulacijskem načrtu, ki je bil odobren z dekretom predsednika deželnega odbora dežele Furlanije - Julijske krajine štev. 179/URB od 16.12.1969, v kraju Čarbola med Ul. Ba5amontd in Ul. Capodistria, sprejeta s sklepom občinskega odbora štev. 1705 od 22. julija 1970 v smislu čl. 140 občinskega in pokrajinskega zakona štev. 148 od 4. februarja 1915. — Deponirano na občinskem taj-nrštvu z možnostjo, da si ga vsakdo ogleda. Župan upoštevajoč prošnjo tržaške občinske uprave, ki je bila 29. julija 1970 predložena predsedniku deželnega odbora dežele Furlanija-Juldjska krajina za odobritev spremembe v generalnem občinskem regulacijskem načrtu v kraju Čarbola med Ul. Baiamonti in Ul. Capodistria, sprejeto s strani občinskega odbora na osnovi oblasti ob-čiaskega sveta v smislu člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona štev. 148 na dan 22. julija 1970 s sklepom štev. 1705; v smislu in na osnovi člena 9 zakona štev. 1150 — Urbanistika od 17. avgusta 1942, popravljenega in dopolnjenega z zakonom štev. 765 od 6. avgusta 1967; sporoča 1. da bo 30 dni, začenši s 17. avgustom 1970, in sicer vse do 16. septembra 1970, omenjena sprememba na vpogled na občinskem tajništvu, soba štev. 510/b na od delku XII. — Javna dela — Passo Costanzi štev. 2, peto nadstropje: 2. da bo v tem času imel vsakdo možnost, ogledati si jo in sicer v urah, ko ima občinstvo dostop v urade ter o prazničnih dneh od 10. do 12. ure: 3. da imajo v teku 30 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave, in sicer do vštevši 16. oktobra 1970. tako ustanove kot zasebniki, pravico predložiti «prpombe». napisane na kolkovanem papirju, «pripombe», katerih namen naj bi bil sodelovanje meščanov k izpopolnitvi iste spremembe. Generalni tajnik Dr. R'ccardo Vucusa Župan Dr. ing. Marcello Spaccini Trst, 31. julija 1970 OBČINA TRST Oddelek XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. XII./P.R. - 460/4 - 70 Obvestilo Sprememba k urbanistično — gradbenim normam za cone javnih poslopij in služb ter naprav splošnega interesa občinskega ge neralnega regulacijskega načrta, odobrenega z dekretom nredsednS ka deželnega odbora štev. 179/URB z dne 16.12.1969, sprejeta s sklepom odbora štev. 1708 od 22. julija 1970 v smislu člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona štev. 148 od 4.2.1915. — Deponirano na občinskem tajništvu z možnostjo, da si ga vsakdo ogleda. Župan upoštevajoč prošnjo tržaške občinske uprave od 29. julija 1970, naslovljeno na predsednika deželnega odbora dežele Furlani.je-Ju lijske kra.rne za odobritev spre membe k členu 16 urbanističnih gradbenih norm za izvedbo občinskega splošnega regulacijskega načrta, spremembe, ki jo je ob činski odbor na osnovi oblasti občinskega sveta v srrislu člena 140 občinskega in pokrajinskega zakona štev. 148 od 4.2.1915 sprejel. 22 julija 1970 s sklepom štev. 1708 v smislu ter na osnovi člena 9 zakona štev. 1150 — Urbanistika, od 17. avgusta 1952, ki ie bil po pravljen in dopolnjen z zakonom štev. 765 od 6. avgusta 1967; sporoča 1. da bo 30 dni, začenši s l7. avgustom 1970 m sicer vse do 16 septembra 1970, omenjena spre memba ostala na vpogled na ob-činkem tajništvu, soba štev. 510/b na oddelku XII. — Javna dela Passo Costanzi štev. 2 peto nadstropje; 2. da bo v tem času imel vsak do možnost, ogledati si jo in sicer v urah, ko ima občinstvo do stop v urade ter o prazničnih dneh od 10. do 12. ure. _ I da imajo v teku 30 dni, začenši z dnem po zadnjem dnevu zgoraj omenjene objave in sicer do vštevši 16. oktobra 1970 tako ustanove kot zasebniki pravico predložiti »pripombe* napisane na kolkovanem papirju, »pripombe*, katerih namen naj bo bil so/Telo vanje meščanov k izpopolnitvi iste spremembe. Generalni tajnik Dr. Riccardo Vucusa Župan Dr. ing. Marcello Spaccini Trst, 31. julija 1^° OBČINA TRST Oddelek XII. — Javna dela Urad za regulacijski načrt Prot. XII./P.R. - 404/4 - 711 Obvestilo Sprememba v občinskem špici' nem regulacijskem načrtu brenem z dekretom predsednj deželnega odbora štev. 179/UILp dne 16.12.1970 na področju Sv. da (S. Vito) - Ul. Besenghi, SP\ jeta s sklepom občinskega odW štev. 1703 od 22. julija I970 smislu člena 140 občinskega >nJl( krajinskega zakona štev. 148 * 4. februarja 1915. .j, — Deponirano na občinskem štvu z možnostjo, da si ga vsa*1* ogleda. župan ob* upoštevajoč prošnjo tržaške činske uprave od 29. julija }J. naslovljeno na predsednika nega odbora dežele Furlanije ■ lijske krajine za odobritev S* membe v občinskem splošnem^ banističnem načrtu na P°SX. Sv. Vida (S. Vito) - Ul. ghi, spremembe, ki jo je ski odbor, na osnovi oblasti ^ či riškega sveta v smislu člena občinskega in pokrajinskega za* na štev. 148 od 4.2.1915 sprejel ‘ dan 22. julija 1970 s sklepom W 1703; j v smislu ter na osnovi zakona 1150 — Urbanistika vue avgusta 1942, ki .je bil POPraV1foS in izpopolnjen z zakonom štev. od 6. avgusta 1967; sporoča 1. da bo 30 dm. začenši * ^ avgustom 1970, in sicer vse septembra 1970 omenjena^ memba deponirana na občin5* . tajništvu, soba štev. 510/n oddelku XII. — Javna dela " J. so Costanz) štev. 2, peto stropje; ^ 2. da ima v tem času v jcCt možnost, ogledati si io in .Lpp v urah, ko ima občinstvo ^ v urade, ter o prazničnih dnen 10. do 12. ure; , t 3. da v teku 30 dni. za^e^oraj dnem po zadnjem dnevu omenjene objave, in sicer v a’j„ do vštevši 16. oktobra 1970 tako ustanove kot zasebniki Pra na predložiti «pripombe», napis3/1®-,, kolkovanem papirju, torej «Pf’1.r # be» katerih namen na.i h5 o*.^;. delovanje meščanov k izpoP0 vi iste spremembe. Generalni tajnik Dr. R:ccardo Vucusa Župan inj Dr. ing. Marcello SpacC Trst, 31. julija 191 OBČINA TRST Oddelek XII. — Javna de*8 Urad za regulacijski načrt ^ Prot. XII./P.R. - 493/2 " Obvestila -nloš' Sprememba v občinskem nem regulacijskemu načrtu.'.mP brenem z dekretom pre^^Sg f deželnega odbora štev. 1^/VLtni5 dne 16.12.1969 na področju — Ul. M. Praga, sprejeta s . pom obč. odbora štev. 1710 u? julija 1970 v smislu člena činskega in pokrajinskega .za*| Ql5-štev. 148 z dne 4. februarja ,j,j. —Deponirano na obo;nskem štvu z možnostjo, da si ga vS ogleda. Župan ifi' upoštevajoč prošnjo tržaš^e.gjO, činske uprave od 29. julija Lj-naslovljeno na predsednika nega odbora dežele Furlanija .^-ske krajine za odobritev sDTe a0j-be v občinskem splošnem u stičnem načrtu na področju |,c, n ja — Ul. M. Praga, spr etnL5n(r ki jo je občinski odbor. na ^i' vi oblasti občinskega sveta v poslu člena 140 občinskega 'g o XII. kmečki tabor, ki so ga "tvorih v petek popoldne. L^rji letos je tabor dobro uspel, “°disi glede na organizacijo kot * prisotnost občinstva. Seveda, or-fr™tecija prireditve in število o-“SKovgicev sta povezani in dejstvo, A Je na strani Kmetijske zadruge T^riovalo z vso svojo organizacij-močjo p. d. Tabor, je priporni'0 nemalo k velikemu uspehu dvanajstega tabora. . n>leg vsakoletnih stojnic, godbe "J plesa, ter razstave kmetijskih A°jev in pripomočkov, je bilo le-^ nekaj novosti za obiskovalce. .Predvsem razstava idrijskih kiek 1*aj'*h čipk, ki je prikazovala ves Av°j te edinstvene obrti že od ^■ stoletja. Razstavo čipk je pri-ljubljanski etnografski muzej rje vzbudila precej zanimanja obiskovalci in kupovalci, saj *° Prodanih kar precej čipk. -*■* večer otvoritve pa so tudi rTOvajali na dvorišču pred pro-?*®im domom film »Tetanus* in filmu je občinski zdravstveni Akeionar dr. Fabiani govoril o SJ nevarni bolezni. Prisotnih je A1 precej ljudi, predvsem kme-Valoev, ker je vprašanje tetanu-? Pereče za vse tiste, ki so vsak patl v nevarnosti, da se okužijo. ® Predavanju je bil ob glasbi *estra Lesk iz Divače ples. i v soboto ni bilo na programu ‘‘rednih točk, razen godbe na pi-al* iz Divače, ki je zaigrala o-Perno glasbo in koračnice. Vseeno Pa je bilo zelo dosti ljudi, sai ie r® • •. vino in domači »pršut* zelo plačna točka. . .* nedeljo popoldne je nastopila riklorna skupina Balarins iz Tar-enta, ki je zaplesal v slogu naših rinnotov*. Seveda je bilo dosti na-A® tudii v nedeljo in stojnice so I'ovale «na polno paro*, tako da *večer, ko se je zaključil ples, stalo prav malo vina, klobas in 'Pršuta*. i Mlel raznimi razstavami je opoin-l vredna razstava slovenskih knjig * P'ošč, ki jo je priredilo p. d. abor skupno s Tržaško knjigarno. J? ie res lepa navada kmečkega iJPPfa, ki se ponavlja že štiri leta S W bila vredna, da bi jo mar-posnemali, tako da bi se slo-Jfska knjiga in glasba širila več ^ našim ljudstvom, r Letošnji kmečki tabor je še en-JT« Potrdil pozitivnost te manife-posebno še, ker je prišlo C11, do stika s kmetovalci bližnjih fFajev onstran meje. Namen je, da basoma prišlo do večjega sode-„tyanja in po možnosti tudi do skup-dpi £r'reditev, saj je bil nekoč ta ** Krasa eno samo tržišče. Odvzem vozniških dovoljenj v juliju (k* juliju so v smislu člena 91 u^tPega zakona zaradi povzročitve JPjnetnih nesreč s hudimi ali celo Jerinimi posledicami, odvzeli voz-kf*0 dovoljenje naslednjim ose-Guerrinu De Panfilisu za 24 sAroev, Luigiju Possu za 12, Giu-Llenticeju za 9, Antoniju Dou-tn'lu za 4 in Rudolfu Sternu za 3 hAroe. Zaradi ponovnih kršitev Trtnih predpisov pa so odvzeli dovoljenje Domenicanto-** Adovasiju za dobo 1 meseca. J, Tržaška občina sporoča, da bo jjt8. do 22. avgusta 1970 objav-116 °bčinski oglasni deski lest-(® kandidatov zia službo suplen-»r,, občinskih otroških vrtcev za , leto 1970-71. ^toica je tudi na razpolago pri ft^bskem oddelku II — osebje in oddelku VI — javno šolstvo. BILANCA AVGUSTOVSKIH POČITNIC Gorica je bila v soboto in nedeljo popolnoma prazna in brez avtov 284.000 voiil na cesti za Gradez - V nedeljo pri Rdeči hiši okrog 30 tisoč prehodov ■ Izvidnica cestne policije opravila nad 17.000 km poti Z razstave idrijskih čipk, ki je bila v okviru XII. kmečkega tabora na Opčinah iiiMiiiiiiimuiMiiiiiimMiiiiiiiiiHiiifttiiiiiiiuiiiiiiifiimiiiiiiiiiiniiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuimiimiiiii PO MEDNARODNEM JAHALNEM TURNIRJU Lipica je bila in bo atrakcija Klavdij Maver iz Lipice ponovno jugo-slovanski prvak v dresurnem jahanju Tudi letos je mednarodni jahalni turnir v Lipici privabil na tisoče ljubiteljev konjskega športa, med katerimi je bito kot običajno mnogo gostov iz zamejstva. K temu je nedvomno pripomoglo lepo vreme, kvaliteten program in tudi dobra založenost z jedačaml in pijačo. Spored se je začel že v soboto, ko je bito na sporedu državno prvenstvo v dresurnem jahanju. Tekmovalci so morali v dvanajstih minutah opraviti kar 28 težavnostnih stopenj. To pa je kvalitetno uspelo res samo mojstrom dresurnega Jahanja. Prvo mesto Je tudi tokrat osvojil večkratni državni prvak Klavdij Maver iz Lipice. Preseneča pa drugo mesto Mojce Vončina -Korenove, ki je v zadnjem letu mnogo napredovala. Za njo sta se 'uvrstila Se predstavnika LR Srbije Bajko Deklč in Vlado Mlster. Mar ver Je že štirikrat osvojil nastov državnega prvaka, letos pa se bo prvič pojavil t.udl v mednarodni areni. Nedeljski spored se Je začel z mimohodom vseh udeležencev. Ob toplih ovacijah občinstva so se pojavili člani slovenskih konjeniških klubov lz Maribora, Celja, Ljubljane in Lipice, nadalje zastopnik hrvatsikega konjeniškega kluba Zagreb, srbskega konjeniškega kluba Aleksa Dundiič in 13. maj, vojvodinskega kluba Graničar ter ekipa gostov iz Madžarske. Bila je to prava parada odličnih konjenikov in konj, število udeležencev pa je še en dokaz, da se ta šport v Jugoslaviji sicer počasi, vendar nenehno razvija. V prvi točki so člani lipiškega konjeniškega kluba prikazali osnovno dresuro na mladih konjih. Občinstvo Jih Je nagradilo s pogostimi ovacijami, saj je bilo res neverjetno, kako jim je uspelo v tako kratkem času naučiti konje toliko veščin. V skakanju čez zapreke do višine 120 cm je nastopilo 28 tekmovalcev. Bila je to zelo izenačena borba, v kateri je odločal vsak spo- drsljaj tako pri presekovamju zaprek kakor tudi glede racionalnega trošenja časa. Prvo mesto je osvojil preizkušeni tekmovalec Milan Milutinovič, član KK 13. maj Beograd na konju Vesntk. Drugo in tretje mesto pa sta si razdelila Vlado Ranči gaj iz Celja na Kobri ter Zlatko Kavur Iz Zagreba na Vestalki. Zmagovalec Je prejel nagrado podjetja Jadran Sežana. V vmesni točki je nastopil državni prvak Klavdij Maver, ki je dovršeno prikazal elemente dresure v lažji kategoriji. Takoj zatem pa se Je spet pomerilo 28 konjenikov v skakanju čez zapreke do višine 140 cm. To Je seveda bila zahtevnejša točka od prejšnje in tudi gledalci so jo spremljali z večjim zanimanjem. Zmagal Je Zagrebčan Zlatko Kavur na Vestalki. Drugo mesto Je osvojil Vlado Rančigaj iti Celja na Kobri,medtem ko je btl tretji Milan Milutinovič ie Beograda na Vesniku. Zmagovalec Je prejel nagrado podjetja Preskrba Sežana. V naslednji točki je Še enkrat nastopil Klavdij Maver, tokrat je prikazal elemente dresure lz težje kategorije. Seveda je ponovno požel ovacije občinstva. Spored je zaključila kaskaderska ekipa Iz Po-žarevca s posebnim programom e-lementov iz drždgitovke in prizorov Iz kavbojskih filmov. To je bila vsekakor novost v primerjavi s sporedi lz prejšnjih let in občinstvo je vsekakor prišltama svoj račun. Naj ob koncu omenimo, da Je osvojil pokal najboljšega posameznika na turnirju Milan, Milutinovič iz Beograda. Kot ekipa pa Je bila najuspešnejša Slovenija, ki je prejela dragocen pokal tržaškega konjeniškega MUba «Cavalleri triestl ni» v spomin Antonia Ferrare. Velikošmamske počitnice so pri kraju. Kakor je že v tradiciji, se je že 15. avgusta, v soboto, Gorica že v jutranjih urah izpraznila in računajo, da je odšlo na počitnice najmanj okrog 20 tisoč Goričanov, ali skoro polovica. Večina jih je krenila k morju, saj so očividci o cenili, da je bilo v soboto samo v Gradežu nad 50 tisoč kopalcev, treba je upoštevati tudi druga kopališča kot Marina Julija, Štaran-can, Lignano itd. in tako se število kopalcev dvigne v stotisoče. Mnogo jih je krenilo tudi v hribe in tako so imeli na Lokvah, kjer je bila v nedeljo tudi veselica novogoriških upokojencev, precej gostov. Mnogi so krenili tudi po gornji soški dolini, do Tolmina, Kobarida, Bovca in še dalje do izvira Soče, ali do izvira Vipave pri Vipavi. V mestu so ostali le bolj maloštevilni domačini in mladina je izkoristila prosti čas tudi za kopanje v Soči in deloma v Vipavi. Zadnje čase sta obe reki, kar se kopanja tiče, prišli nekoliko v pozabo, ker je morje sedaj bolj v modi, vendar smo prepričani, da so se kopalci ob Soči dobro počutili in morda celo bolje kot nekateri drugi, ki so se parili v gužvi v kakšnem prenatrpanem obmorskem kopališču. Po mestu smo lahko videli po praznih ulicah in trgih, kjer ni bilo običajnih parkiranih avtomobilov, skupine turistov, povečini tujih, ki so si mimogrede ogledali spomenike, se ustavljali v kakšnem baru ter odhiteli dalje. Kar se prometa na meji tiče se je odvijal v soboto in nedeljo precej redno. Pri Rdeči hiši so imeli v soboto dopoldne precej odhodov in tu in tam so nastale tudi vrste avtomobilov, ki pa so se kmalu razredčile. V nedeljo popoldne so že prevladovali povratki, se pravi prihodi v Gorico. Po prvih podatkih je bilo samo v nedeljo okrog 30 tisoč prehodov v obeh smereh. Tudi včeraj, v ponedeljek, so se vračali izletniki, poleg tega pa je še vedno odhajalo precej ljudi čez mejo v Slovenijo; predvsem so bili med njimi avtomobili iz notranjih pokrajin Italije, ki so odhajali na utrgal kak jermen in podobno; to počitnice v inozemstvo. I se je zgodilo v 60 primerih. Na ..............■■■<■■■ Prometnih nesreč ni bilo veliko javljenih, ker so varnostni organi dobro organizirali prometno službo, kot smo pisali že prejšnji teden. Omenimo naj le prometno nesrečo v soboto pri Tolminu, kjer je trčil fiat 850 z goriško registracijo in pa neko nemško vozilo. Nesreča se je pripetila na ovinku, kjer se stikata cesti iz Tolmina in pa ona od Kobarida proti Volčam. Pri tem so bili štirje potniki ranjeni; ena od njih, 47-letna Eleonora Grusovin iz Gorice, Ul. Aosta 89, si je zlomila levo roko v ramenu ter se bo zdravila v gorički splošni bolnišnici 30 dni. Ostali trije pa bodo o-krevali v nekaj dneh; med njimi sta tudi dva otroka. Nekaj podobnega kot za Gorico velja tudi za Tržič, ki se je v soboto in nedeljo precej izpraznil. Ker so se včeraj delavci vrnili na delo v tovarne, se je življenje in njegov ritem tudi tukaj zopet normaliziral. V Beneški Sloveniji seveda tudi niso hoteli biti nič manj in na cestah je bilo polno avtomobilov, ki so silili proti meji ali k morju. Tako so imeli pri Stupici običajne nedeljske kolone izletnikov proti Kobaridu in Bovcu. Mimo Humina pa so hitele v obe smeri kolone avstrijskih avtomobilistov. Pod Huminom so našteli v 24 urah skoro 100 tisoč avtomobilov ki so šli mimo v obeh smereh, če računamo samo po dva potnika v vozilu, dobimo kar 200 tisoč izletnikov, po Kanalski dolini, ob reki Beli in proti Karniji. Cestna policija na Goriškem pa nam je posredovala naslednje podatke o prometu v treh dneh od petka do vključno v nedeljo: Posredovali so pri 15 prometnih nesrečah na področju celotne pokrajine; v teh nesrečah je bilo 6 ranjenih vendar brez smrtnih žrtev. Za nadzorstvo so uporabili 103 izvidnice, kii so napravile v treh dneh 17.144 km poti. Izvidnice so ugotovile 777 prekrškov za katere so prizadeti plačali ustrezne globe. Seveda je policija v primeru potrebe tudi pomagala, kadar je avtomobilistom zmanjkalo gorivo, ali se je najbolj prometnih točkah so uvedli tudi štetje vozil. Tako so našteli na gradeški pokrajinski cesti pri Bi-strigni v treh dneh 166.000 prehodov vozil; na cesti pri Belvederu pa 118.300. Iz tega je razvidno, da so izletniki za Gradež potovali več po cesti iz Tržiča kot pa od Gradiške in Zagraja. Občinska seja v Foglianu Jutri, v sredo bo Imel novoizvoljeni občinski svet v Foglianu svojo prvo delovno sejo potem, ko je na zadnji seji izvolil župana in odbornike. Na dnevnem redu je nekaj važnih točk tudi glede bodočih občinskih javnih del. V poletni vročini, ko smo dosegli v Gorici tudi do 33 stopinj Celzija, so se tudi otroci i* Gabri] in Rubij kaj radi zatekli na breg Vipave, kjer je bilo še posebno prijetno. Vipava je na tem kraju primerna tudi za kopanje, saj je njena voda precej toplejša od one v Soči, da se lahko brez skrbi potunkaš vanjo VESTI Z ONSTRAN MEJE Letošnja javna dela pri Goriških vodovodih V Novi Gorici in Ajdovščini nameravajo potrošiti za vodo in kanalizacijo okrog 4,5 milijona novih din Uprava goriških vodovodov, kii ima v svoji režiji glavne vodovodne napeljave v novogoriški ki ajdovski občimi in v Novi Gorici tudi pretežni del kanalizacij, so izdelala za tekoče leto načrt, ki predvideva za 4,5 milijona novih investicij na tem področju. V to vsoto je vštet nakup opreme, potrebnega materiala in izdelava načrtov. Ta dela so nujno potrebna zaradi stalnega naraščanja prebivalstva v obeh občinah in sorazmernega naraščanja potreb po javnih služnostih. Od predvidene vsote bodo zbrali v obeh občinah nekaj nad 2,7 milijona ND, okrog 1,7 milijona din pa bodo morali kriti s po-Med najvažnejšimi deli je obno-sojili. va vodovoda Mrzlek na pobočju Skainice, ki dobavlja še vedno vodo tudi Gorici. Za ta ded bodo po- iiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiUHHii NA OSNOVI POGODBE MED «JADRANOM» IN < IMOSOM > Pri Sežani v načrtu postajališče za 1.000.000 ton prometa na leto Priprave za gradnjo postajališča na naši strani pa so v zadnjem času obtičale Tudi v našem uredništvu sprejemamo prispevke za šolo-spomenik v Cerknem Jkratkem bo v Istrski ulici svetlejše; specializirano podjetje I* F* 7* Je prejšnje dni zamenjalo stare svetilke z novimi, ki bodo od-mnogo več luči. Nova razsvetljava bo segala od Trga Sanso-vino do križiSč z Ulloo Marenzi pri Magdaleni Sežansko uvozno-iizvozno podjetje «Jadran» je te dni sklenilo s ljubljanskim združenjem «Imos» pogodbo o medsebojnem tehničnem sodelovanju, ki se posredno tiče tudi tukajšnjega gospodarskega razvoja, saj se deloma nanaša na gradnjo tovornega središča pri Fernetičih na jugoslovanski strani. Imos bo na osnovi nove pogodbe pripravilo načrte za gradnjo središča: gnaidnja bo trajala več let: do leta 1975 nameravajo postavi« vrsto skladišč, ki bodo omogočala povečanje blagovnega prometa z Italijo na 3,300.000 ton na leto. V načrtu Je tudi Izgradnja kontejnerskega terminala. Do leta 1980 naj bi se zmogljivost tovornega središča na Jugoslovanski strani meje povečala na 10 milijonov ton blaga na leto. Med tem časom pa Je vprašanje napovedane gradnje tovornega postajališča na tej strani meje menda obtičalo. V zadnjem času se je zvedelo le, da so finančna sredstva, ki so na razpolago za uresničitev ustreznega načrta, nezadostne. Tudi sam tehnični načrt, ki sta ga kakor znano pripravila ing. Pellis in ing. Amodeo, nameravajo šele izpopolniti In predložiti v razpravo prizadetim poslovnim krogom. Cas pa teče in promet na meji postaja lz dneva v dan težavnejši. Pristojni krogi menda ne upoštevajo dovolj dejstva, da se utegne področje v neposredni bližini Černetičev v nekaj letih razviti v prometno Infrastrukturo evropskih razsežnosti, in sicer tako za blagovni kakor tudi za osebno-tuirističnd promet. Sedaj bi bilo treba napeti vse sile, da se primemo in pravočasno vključimo v ta promet, sicer bomo spet tzamudili ugodno priložnost za uveljavitev tržaškega ((mednarodnega trgovinskega poslanstva*. In takih priložnosti je in še zlasti bo spričo drugih avtoportov v načrtu v deželi ter zlasti spričo napovedane gradnje avtoceste Videm -Trbiž, čedalje manj. trošili okrog 25 milijonov starih dinarjev. Za nadaljevanje ded pri vodovodu od Ajševice proti Šempasu pa nameravajo letos potrošiti skoro 70 milijonov starih dinarjev. V Ajdovščini pa morajo nujno o-jačiti vodovod od Hublja predvsem za potrebe tovarne Fructal, ki pri svojem obratovanju rabi velike količine vode. Letos nameravajo potrošiti v ta namen nekaj nad 8 milijonov starih dinarjev. Med mašo na Višarjah ga je zadela kap Na praznik v soboto je v romarski cerkvi na Višarjah zadela kap 60-letnega duhovnika Stanka Oblaka iz Ljubljane v trenutku, ko je skupaj z nekim drugim duhovnikom maševal. Nenadoma se je zgrudil in obležal pred oltarjem. Duhovnika so takoj prenesli v zakristijo in poklicali zdravnika, ki pa mu ni mogel več pomagati in je lahko ugotovil samo smrt zaradi srčne kapri. Didaktično ravnateljstvo slovenskih osnovnih šol na Goriškem sporoča vsem prizadetim, da se bodo popravni izpiti čez 2. odnosno 5. razred začeli dne 1. septembra. Razpored in umik sita na vpogled na oglasni deski tega ravnateljstva. Enotna zveza industrljcev Furlanije-J. krajine? Industrijske zveze iz štirih pokrajin Furlanije - Julijske krajine se nameravajo združiti v enotno stanovsko organizacijo, katere Pristojnost bo obsegala vso deželo V tem smislu so se vodstva okvirno že sporazumela, sedaj pa pripravljajo statut nove širše organizacije. O tem vprašanju so razpravljali na zadnji seji vodilnega organa tržaške industrijske zveze. Drugo vprašanje, ki so ga načeli na seji, se je nanašalo na pomanjkanja specializirane delovne sile v raznih industrijskih poklicih na našem področju. Mož iz Sovodenj se je ponesrečil v Tržiču Včeraj so v tržaški bolnišnici pridržali za 8 dni na zdravljenju 55-letnega Venceslava Klanščka iz Sovodenj, Ul. Ex Imparo 119, ki so mu zdravniki ugotovili udarec v lobanjo in z;om nekaj reber. Klan-šček je dobil navedene poškodbe pri prometni nesreči, ki se je pripetila na cesti v Tržiču. iiiiiiiiiiiriiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiitiaiiiiiiiiiMiiimiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiimiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiitis 0 GRADNJI NOVEGA SEDEŽA ZK Poslopje je že dograjeno in v jeseni bo vseljivo Gradnjo je omogočila mestna hranilnica s prispevkom 80 milijonov Ur Akcija za izvedbo tega načrta od leta 1961 dalje Zeleni križ v Gorici, katerega rešilne vozove dobro poznajo tudi po okoliških občinah zaradi naglega prevoza bolnikov in ponesrečencev v goriško bolnišnico, bo kmalu dobil svoj nov sedež. Po več mesecih delovanja v začasnih pro štorih v Ul. Morelli, se bo ustanova vrnila na staro mesto, toda v nove in racionalne prostore, v katerih bo življenje in delo mnogo lažjš. Gradbena dela so končana in znotraj so prostori že skoraj vseljivi, z vdelanimi okni in vrati, ter raznimi napeljavami. Potrebno bo še urediti zunanje lice stavbe v Ulici Morelli in Crispi. Računajo, da bodo dela povsem zaključena proti koncu oktobra. Na zadnjem občnem zboru te u-stanove, ko so obravnavali obračun dela za 1969 so podali tudi vso kro-riistorijo o pobudi z» ©rattajo to pove stavbe, ki je izpolnita tudi iz urbanističnega vidika vrni v tem pre- dt ****** ■»StlSŽr S pokretom za gradnjo novega sedeža ZK so pričeli že pred 43 led, ko so izvolili poseben pripravljalni odbor. Iz raznih razlogov, ki so ne posredno povezani tudi z zunanjimi dogodki, ta odbor ni mogel ukreniti ničesar konkretnega. Sele leta 1961 so po posredovanju takratnega župana dr. Bernardisa poverili gori-škemu arhitektu Giordanu Malniju nalogo, naj pripravi okvirni načrt za novi sedež Zelenega križa, ki naj bi ga zgradili na zemljišču v Ul. Morelli, kjer je bil star sedež v hišah št. 26 in 28. Takrat je načrt predvideval gradnjo štirinadstropne stavke, pritličje in prvo nadstropje naj bi služili za potrebe Zelenega križa, ostala tri nadstropja pa za Stanovanja. Ta načrt je že odobril občinski tehnični urad, stroški pa so bili predvideni na 56 milijonov lir. Pobudniki za gradnjo so zaprosili pomoč tudi mestno hranilnico v Gorici. Njen upravni svet je pod vod- zadostavalo tudi za notranjo opremo ambulatorijev in drugih potrebščin. Vodstvo ZK je nadaljevalo pogajanja z gariškim županom, da bi občina darovala ustanovi obe že dograjeni stavbi na vogalu Ul. Morelli in Crispi, kar bi omogočilo njihovo porušaije in gradnjo novega sedeža s prispevkom mestne hranilnice. Sklep v tem smislu je končno odobril občinski odbor dne 5. januarja 1968. Občinski svet je la sklep potrdil na seji 31. avgusta 1968. Pot k izvedbi načrta je bila odprta in vodstvo mestne hranilnice je kot finamciator poverilo gradbenemu podjetju Caselgrandi nalogo, da podre obe dotrajani stavbi in zgradi ha istem mestu novi sedež Zelenega križa. Končno so lahko začeli z deli 12. maja lani. Vendar pa je morai arh. Maku svoj prvotni načrt nekoliko spremeniti in znižati stavbo za eno nadstropje, da bi tako zmanjšali gradbene stroške, ker se je medtem material in delovna sila znatno podražila in da bo v skladu s predpisi regulacijskega načrta za ta predel mesta, ki je medtem stopil v veljavo. Kol rečeno, so sedaj gradbena dfcla v zaključni fazi in najkasneje v zadnjih mesecih toga leta bo imela ustanova Zelenega križa svoj novi sedež, v katerem bo gostovala tudi njegova knjižnica in še nekatere druge sorodne ustanove, kot n.pr. Zveza goriških krvodajalcev. gasili ogenj- Kar Je bila stojnica odmaknjena od drugih, tudi ni bil nihče ranjen. Po polurnem nepredvidenem premoru je Gmbretta Colll s svojim ansamblom lahko zopet nadaljevala s predstavo. Kot rečeno pa j« ogenj uničil stojnico ter povzročil preko pol milijona lir škode. Požar na plesni zabavi V sobote zvečer, ko je bila prireditev na- oeprtem v Foglianu v največj-em razmahu, je nastop Om-brette Colli, žene Giorgia Gaberja in njenega ansambla, nenadoma prekinil alarm. Pri neki stojnici, kjer so v velikanska kozici pekli klobase, se je nekaj olja polilo čez stvom svojega predsednika Gilberta rob na žerjavico. Dvignil se je vi- Bamabe v poslovnem letu 1967 določil prvi znesek 30 milijonov lir za realizacijo te pobude. Naslednje leto so dvignili znesek prispevka na skupno 80 milijonov lir, kar naj bi sok plamen, ki je zajel leseno stojnico in ognjeni Jeziki so kmalu dosegli vso stojnico do strehe. Organizatorji In gasilci ter policija so kmalu odstranili nevarnost ter po- OB ZAKLJUČKU <ŠAGRE» V PODTURNU Pretepli so policista in razdejali jetniško celico Vse tri mladeniče so prijavili so. dišču in jih pridržali v zaporu Iz tržlike bolnišnice Včeraj so pridržiali v tržiški bolnišnici za 15 dni na zdravljenju 42-letnega Stefane Russajana iz Tržiča, Ul. Manti 55, ki so mu fdrav-raiki ugotovili poškodbe na udih, ki jiih je dobil pri cestni nezgodi. Za 8 dni so pridržali tudi 38-letnega Valeria Nocenta iz Foglia-na, Doberdobska cesta 19, ki so mu zdravniki ugotovili rane na nogah in otekline. Ugo Cidin iz Starancana pa se bo moral zdraviti 20 dni zaradi u-darca v prsni koš z zlomom nekaj kosti. Tudi on je bil žrtev prometne nesreče. Tri dni bo ostal v bolnišnici na zdravljenju 24-letni Alberto Radiča iz Starancana, Ul. Redipuglia 11, ki so mu zdravniki ugotovili poškodbe na sredincu in prstancu desne roke s prerezom kit. Trije goriški mladeniči, ki imajo vsi po 19 let ter so deloma že znani iz policijske kronike, so bili preteklo soboto ob 1.20 po polnoči protagonisti pretepa, pri katerem so naklestili policista v civilu Giusep pa Carraro, ki so mu morali priskočiti na pomoč še drugi policisti v civilu in uniformi ter ga potem pospremili v goriško splošno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti 8 dni. Trije mladeniči so Gunther Winzi iz Ul. Cappella, Uario Cravos iz Ul. Generale Papa in Mario Torisi iz Ul. Duca d’Aosta. Že ob 22.30 uri je prišlo na veseličnem prostoru do prepira med Winzijem in a-gentom Carraro in takrat se je moral policist legitimirati, da ga je mladenič pustil pri miru. Po zaključku plesa je Winzi izven veseličnega prostora začel prepir z drugimi mladinci in vmes je zopet posegel Carrara. Winzi, ki je že od prej imel piko na policistu, je tedaj pustil druge mladeniče ter se lotil obdelovati s pestmi Carraro in ga brcati. Vrgel ga je po tleh in morali so priti na pomoč še drugi policisti, da so ga rešili. Ko so to videli tisti, ki so se prej pretepali z Winzijem, so priskočili temu na pomoč in policija je poslala nova ojačenja, da so lahko vse tri mladeniče aretirali ter jih odpeljali na kvesturo. Tam pa se ti še niso pomirili in so v zaporu razbili in uničili vse, kar jim je prišlo pod roko. Pridržali so jih v zaporu in prijavili sodišču pod obtožbo, da so žalili in pretepli policista v službi, Winzija poleg tega še. da ga je zasramoval. Iz goriške bolnišnice V nedeljo pod noč so sprejeli v splošno bolnišnico v Gorici za 7 dhi na zdravljenje Metnega Stefana Rupila iz Podigore, Ul. IV. novembra 3, ki so mu zdravniki ugotovili opekline druge stopnje po hrbtu. Maiti je povedala, da je deček sedel na robu kopalne kadi, ko je pritekla vanjo iz pralnega stroja v pogonu vrela voda. Otrok je izgubil ravnotežje, padel vznak in se oparil v tej vodi. Nekaj po 12 uri se je pripetila v Standrežu prometna nesreča, pri kateri te dobil manjše poškodbe Metni Pafcel Pek-jati it Sbutdreža, Ul. Montofesta 2 ki so mu zdravniki v bolnišnici ugotovili poškodbe na levem ramenu. Pridržali so ga za tri dni na zdravljenju. DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dam im ponoči dežurna lekarna SORANZO — Verdijev torzo 57 — tel. 28-79. V TRŽIČU V Tržiču Je dane« ves dan im ponoči dežurna lekarna «AL REDEN-TORE» — Ul. F.lll Roselli, tel. 723.40. Iz goriškega matičnega urada V goriški občini se je od 9, do 14. avguste rodilo 32 otrok, umrlo je 8 oseb, poročila ste se 2 para in 11 so jih oklicali. ROJSTVA : Emiiiano Giareghi, Martina Colautti, Barbara Nuzzo, Massimo Visintin, Viviana Bemar-dis, Nicoletta Conte, Sabrina Pal-mano. Pilar Braggioni, Andrea Vec-chiet, Cristina Malavolti, Adriano Fontana, Alessio Steffe’, Michela Casagrande, Silvia Guerrini, Andrea Monacro, Tiziano Cassani, Maurizio Bogat, Riccardo Ferletic, Massimiliano Germani, Paolo Sabo, Cristina Cossar, Valentina Mo roni, Fabrizio Miani, Beatrice Az-zano, Davide Porteili, Giacomo Si-monetti, VValter Tomažič. Simona Sorato, Fabio Da Ros, Silvia Bran-dolin, Cristina Miniussi, Antonio Andreotti. SMRTI: kmetovalec 87-letni Eu-genio Bressan, gospodinja 70-letna Veglia Forchiassin vd. Vidoz, delavka 80-ietna Maria Zanchetta vd. Fregonese, gospodinja 65-letna Giu-seppina Mengotti vd. de Vescovi, 85-letna Paola Quargnal vd. Zumin, upokojenec 79-letni Nicola Ruffo, upokojenec 78-letni Alberto Antonio Alessandrone - Gambardella, trideset minut star Antonio Andreotti. POROKE: kamionist Gluliano O-kroglic in gospodinja Ornella In-terbartolo; urar Antonio Fabris in uradnica Nevina Petarin. OKLICI: kmetovalec Ermens Cu* dicio in gospodinja Nives Makuc; slaščičarnar Pietro Greatti in prodajalka Gemma Bevilacqua; gruist Livio Minin in otroška negovalka Liana Szolil ; uradnik Ferruccio Moscarda in učiteljica Maddalena Paolillo; slaščičarnar Paolo Greatti in uradnica Evelina Matkovič; uradnik Pietro Pinto in vzgojiteljica Clara Calligaris; oficir Adriano Dugaro in uradnica Eleonora Gra-ziani: študent Alfio Bertom in bolničarka Rosaria Cacciatore; brigadir Renato Terenziani in gospodinja Giannamaria Zenzi: podoficir Salvatore Nacci in prodajalka Giu-seppina Santomartino: Danilo Ska-rabot in Divna Maraž. VERDI 17.36—22: »Lhmlco glooo te oittk», E. Taylor in W. Beettjr; ameriški film v barvah. CORSO 17.06-22.00: «Mk) Mao», Y. Bemeyton in R. Derter; barvni film. MODERNISSIMO 17.30: »Quella sporoa sterla del West», A. Giordana in Gllbert. VITTORIA 17.15: oEUsa, un umore«, B. Arvandtl In C. Carros; ški film. Mladini pod 18. letom prepovedan. CENTRALE 17.00—21.30: «1 S volti delTassasstoo«, K. Douglas in B. Lamcaster; ameriški film v barvah. Tržič AZZURRO Danes zaprto. EXCELSIOR 17.30-22: «1 diue volti detla vendetta«, M. B rondo te K. Malden. Barvni film. PRINCIPE 18—22: »Ondata di calo-re», J. Seeberg. Barvni film. \ova (toriru SOČA ((Obramba obtožuje«, ameriški barvni film — ob 18.15 te 20.15. SVOBODA enij' ljubljanske MVAC formira tu clei* — nukliste, grupe kvest8to nov in karabinjerjev kot ud®1* čete proti partizanom. Bolel me je in me še boli Pjjf slovenski flm »Na svoji ki po zaslugi Cirila Kosmača ^ dobro zadene ljudi, položaj. P* vrže vmes še slike belogardist^. Ni jih bilo! Licentia. poeti ca? s • cevati se na to, ko je položaj ‘ morske vnaprej izključeval Bf JL z italijanskega kot slovensk^ zadržanja, ne! Licentia poetiC®£ tu anahronizem! In ta ni ki se obeša OF - NOB PrinV#5*^ Zopet moram sam stopiti v v, spredije v pojasnitev dogo®8 g Ob našem letaku, ki je Ijublja*1*, desnico imenoval «bele», me prof. čuk vprašal, koga letak ^ ni s temi belimi in odgovoril »jj,. mu jasno z imeni: Natlačen, lich. Rožman, Rupnik i,td- V; štirimi očmi. med štirimi stri* ^ je tekel ta razgovor in... B°., padel dr. Ehrlich, dobim v sv - jem poštnem nabiralniku P1.^-dr. Žebota, podpredsednika j ke zveze v Ljubljani, s bo, da ga je poslal vsem K po liškim skupinam Primorske-dolgi pridigi obrambnega **J padalnega značaja (pismo <*• j bot 17.8.1942) se je končalo «■ugotavlja, da so obrekovale* (j, ših žrtev sokrivi njihove s*Ljci Za preveč gre, da bi mogh grehi iz te dobe preiti v Pr A-1 jen je* (sledi podpis). Torej.JJ, smo samo se sklicuje na m dr. čuka im dr. Kralja. Sleda- j je Janko Kralj, bivši kršenj socialist, čutil potrebo, P0^, se ne samo z Natlačenom i° to.a-ampak tudi z Ehrlichom in žarji*. Pridno je sporočal d**^ osebne sodbe v Ljubljano- (Nadaljevanje ZAKLJUČEK SP V KOLESARSTVU V ANGLIJI Belgijec Monsere svetovni prvak v cestni vožnji za profesionalce Sovjetinje so osvojile tudi zadnjo zlato kolajno za ženske - V vožnji za amaterje je zlato osvojil Danec Schmidt - Za Italijane srebrna in bronasta kolajna ^ElCESTER, 17. — Tudi to sve-. kolajno v ekipni vožnji na sto ki-//J}'0 prvenstvo se je končalo. Na I lometrov na kronometer. Ta skupi-JrnJl6 so bile na sporedu cestne j na sl pribori prednost 24". V na-J^bje. Italijani, ki so upali na! slednjem krogu pa jo glavnina «ato M* kolajno vsaj v teh discipll-50 odpovedali. Tako Je med Jj”***Tj4 bil Italijan Domlnoml ko-{Spl^trti, med profesionalci pa je ^odni zasedel tretje mesto. Najeli uspeh na Italijanske barve je Morena Tartagnl, ki je /♦Pustila prvo mesto v cestni vož- Kjf *"*« 151 h** km Sovjetlnjl Konikini v zadmjdh metrih. Iv.v “haterjev se je pognalo na ■ 'rao km dolgo progo. Za Itali-®° se začele slabe vesti že ta- Fred- SVETOVNI PRVAKI t|| MOŠKI dotneter na kronometer: oorg (Danska) ***ledovalna vožnja za amaterje: Ul^mnann (Švica) Jostna vožnja za amaterje: Vofc?re*0n (P1,8"11*!8) za motorji za amaterje: (Nizozemska) y***ledovalna vožnja za profc-TJJUce: Porter (VB) L**ipiia zasledovalna vožnja: Za-T?'8 Nemčija Zahodna Nemčija ™>rostna vožnja za profesio-Vo» Ce: •Johnson (Avstralija) tnJa za motorji za profesionalcih JJo^olPh ^ah. Nemčija) p »m ekipno na kronometer: SZ taV***na vožnja za amaterje (po-7**nlk)): Schmidt (Danska) vožnja za profesionalec: %®sere (Belgija) ŽENSKE v'®o*tna vožnja: Careva (SZ) Redovalna vožnja: GorkuSina (SZ) ^*stna vožnja: Konkina (SZ) ^0! [J P° prvem krogu, ko je naj-JJJ" Kalljain Parecchimd bil zapleni v skupni padec in zvil obe ko-k ! Ko j«» ddbil dirugo vozilo je u81 več kot tri minute zaostam-hu** Je bdlto pri taki poprečni aanj usodno. Se nekaj krofe J|?.h(ltel za glavnino, potem pa ^odstopji Do devetega kroga je . Poprečna hitrost nad 44 km ftjfo. kar Je bilo sicer v dobršni ^/odvisno od proge, ki je bila brea vzpetin. V petem‘kro-je dirka netooMko razživela. je 11 kolesarjev, izmed ka-ie bil najbolj znan Sovjet kd j« že prej osvojil zlato pa jo ujame. Odločilna akcija za osvojitev svetovnega naslova se razvije v zadnjem krogu. Ceh Matoušek in Danec Schmidt se izločita Iz glavnine. Kilometer pred ciljem ostane Danec sam. Le Belgijec Van der Limden se mu še upira, a tudi njega Schmidt s precejšnjo lahkoto odpravi. Na cdijlu se za njim uvrstijo še Van der Llnden, Belgijec Gakens, Italijan Dominomi, Francoz Duchemim in drugi. V dirki za profesionalce pa je startalo 95 tekmovalcev. Prevoziti so morali 271,960 lem dolgo progo. Prva zanimiva poteza se Je odigrala v tretjem krogu po zaslugi Italijana Adomija. Njemu se v naslednjih krogih pridruži več kolesarjev in v sedmem krogu je tega zanimivega pobega konec. Nato se spustijo v beg Dancelli, Motta in Monsere. V devetem krogu so na čelu dirke naslednji kolesarji: Dance®, Motta, Monsere, Gimandi, Samtaimibrogio, Vasseur 1n VVright. Njihova prednost doseže v enajstem krogu 2.10”, potem pa začne postopoma opadati. Hesnicd na lju- KOLAJNE DIRKALTŠČNE VOŽNJE Moški Z S 3 1 1 1 1 1 1 — 1 -1 — 1 - Zah. Nemčija Vel. Britanija Danska Francija Nizozemska Švica Avstralija Vzh. Nemčija — 2 Italija — 2 Nov. Zelandija — 1 Belgija — 1 SZ - - ČSSR _ _ Španija — — Ženske Vel. Britanija - - CESTNE VOŽNJE Moški Belgija 1 1 Danska 1 I JČSSR - J,, Italija — — Nizozemska — — Ženske SZ 1 — Italija - 1 bo naj povemo, da so k uspehu te akcije pripomogli le Italijani, ki so bili stalno v prvih pozicijah in so pospeševali tempo. Drugi so le pasivno spremljali njih akcijo. Njihov poskus pa se konča v 15. krogu. Ko jih je že glavnina praktično ujela pa se odcepi Gimomdš, kateremu sledijo Vasseur, Morten-sen, Wright, Rouxeil, West' im Monsere. V tem krogu je poprečna hitrost prvič padla pod 41 km na uro. To je obenem odločilna akcija tega svetovnega prvenstva v cestni vožnji za profesionalce. Te skupine glavnina ne bo več ulela. V odločilnem sprintu je na (hitrejši Bafartjiec Monsere, za nirim prispe Mortenseoi, tretji je Gimondl Eddy Merckx, ki je skozi vso kolesarsko sezono vedril po raznih etannlh dirkah se je uvrstil na 29. mesto. KONJSKI ŠPORT V LIPICI Maver osvojil naslov prvaka v dresuri Na jugoslovanskem državnem prv<;nstvu v dresurnem jahanju je zmagal Klavdij Maver (na konju Favorry Dubovina). 2. je bila Mojca Vončina - Koren (na kobili Sojka). Oba sta branila slovenske barve. Maver je osvojil naslov državne ga prvaka v dresurnem jahanju že četrtič. KOŠARKA Saratoga - Bor B 85:35 (39:19) ■ • | , I I j. • , -'.rt-. . . i Včeraj so v, Trstu odigrali dve mednarodni košarkarski tekmi med ameriškimi mornarji ladij Saratoga in Obare in prvo ter drugo ekipo Bora. Mornarji Saratoge so premagali Bor B z visokim izidom 85:35 (39:19), medtem ko so v drugi tekmi borovci iz prve ekipe odpravili ekipo Obare 55:32 (26:19). ODBOJKA PALERMO, 17. — Na mednarodnem moškem odbojkarskem tunirju v Palermu je zmagala Slavija iz Sofije. Končni uspeh si je zagoto vila z zmago nad Italijo «under 21», katero je odpravila s 3:0 (15:9, 15.5, 15:5). V italijanski ekipi je nastopil tudi Veljak, ki je bil med najboljšimi igralci na igrišču. ATLETIKA NA BALKANSKEM PRVENSTVU V BUKAREŠTI Romunija v obeh konkurencah prva Jugoslavija pa na tretjem mestu Jugoslovani so dosegli zlasti v tekih odlične uvrstitve BUKAREŠTA, 17. - Letošnje 29. balkanske atletske igre v Bukarešti so se — kot je bilo pričakovati — zaključile z dvojno zmago Romunije: ta je namreč osvojila prvo mesto tako v moški kot v ženski konkurenci. V obeh konkurencah so bili drugi Bolgari, na tretjem mestu pa so obakrat pristali Jugoslovani. Uvrstitev Jugoslovanov na videz ni zadovoljiva, vendar pa se nad njo ne morejo preveč pritoževati. Morda so nekoliko računali na večji I spodrsljaj Bolgarov, toda do tega IIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIMIIIHIIIIIinillllllllllllllllllllliirlMlIllIllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIimilll PO MOTONAUMI 70 V MARIBORU D. Schulze četrtič najboljši v Evropi V vasi Tres Coracoes v bližini I mesta Belo Horizonte, bodo postavili slovitemu brazilskemu nogometašu Pele ju kip v naravni velikosti. Pele se je v tej vasi rodil. MARIBOR, 17. — Avstrijec Dieter Schulze je v nedeljo v Mariboru že četrtič osvojil naslov evropske- NA DIRKI ZA VELIKO NAGRADO AVSTRIJE Zmaga ferrarija v Zeltwegu Rindt je morul odstopiti po 21 krogih ZELTWEG, 17. - Belgijec Jac-kie Ickx na vozilu znamke ferrari 312B je osvojil pevo-mesto na dirki za Veliko nagrado Avstrije za avtomobile formule 1. Na drugo mesto se je uvrstil švffflf Regazzoni, ki je prav tako,vozil na ferrari 312B. MHMpHI Tudi med dirko vlada na »cesti* gneč a...» To je prvič po dveh letih, da stroju znamke ferrari uspe zasesti prvo mesto na neki dirki za formulo 1. Belgijec je prevozil 60 krogov dirkališča (354,7 km) v 1 uri, 4217” s poprečno-hitrostjo 208 km na uro. Jochen Rindt, ki je bil glavni favorit za osvojitev prvega mesta je moral odstopiti. Njegov lotus 72 se je v 21. krogu pokvaril in Avr strijec ni mogel nadaljevati vožnje. Prav tako sta morala odstopiti Ste-wart in Brabham. Na novem dirkališču v Zeltvvegu je bilo prisotnih 100.000 gledalcev, od katerih so mnogi prišli iz sosednje Jugoslavije. Vrstni red na cilju je bil naslednji : 1. Ickx (ferrari), 2. Regazzoni (ferrari), 3. Stommelen (brabham ford), 4. Rodriguez (BRM), 5. Oliver (BRM), 6. Beltois (matra) Lestvica za svetovni naslov: I ga prvaka v vožnji z motornimi čolni razreda OB za izvenkrmske motorje do 350 ccm. Pred tem je namreč že osvojil ta naslov v letih 1960, 1904 in 1965. Lani pa je v tem razredu postal kontinentalni prvak Avstrijec Zimmermann, ki je letos ostal brez kolajne: osvojil je namreč šele četrto mesto (ker se mu je v drugi vožnji pokvaril motor). Za tekmovanje je vladalo v Mariboru veliko zanimanje. Nastop velikega števila dirkačev v raznih kategarijah, ki so prispeli na Dravo iz Avstrije, Z. Nemčije, Češkoslovaške, Italije, Švice, Norveške, Madžarske in seveda Jugoslavije, si je ogledalo nad 20.000 gledalcev. Prireditev sama je bila zelo zanimiva, posebno v kategoriji OB, v kateri pa je imel eden glavnih favoritov, dvakratni bivši evropski prvgk Mischke (Z. Berlin), precej smole: val mu je namreč razbil čoln in tako ni posegel v bitko za prvo mesto. Tudi Zimmermann bi svojo drzno vožnjo kmalu drago plačal: na določenem delu proge ga je vrglo v zrak, vendar je prisebno umiril čoln in tako preprečil hujše. Končni vrstni red evropskega prvenstva v OB razredu je bil naslednji: 1. 2. 3. 4. 6. 7. 8. Rindt Brabham Hulme Stewart in Ickx Amon Rodriguez Regazzoni 45 točk 25 20 19 14 13 12 NOGOMET V pričakovanju bližnjega začetka državnega prvenstva so jugoslovanski nogometaši odigrali več prijateljskih srečanj, ali pa so nastopili na nekaterih turnirjih. Nekaj izidov Olimpija — Zagreb 0:4 Maribor — Mura 3:0 Malaga (Španija) Dinamo 5:0 Hajduk — Partizan 1:0 Vojvodina — Sarajevo 2:1 Vardar — Bor 3:0 Velež — Željezničar 0:2 Jedinstvo — Rijeka 0:2 !. Schulze (Av.) 1.400 točk 2. Steimvasser (Z. Nem.) 825 3. Richter , zasleduje jih pa še dvanajst, ki naj bi pripravljali «prevratno kampanjo» v Ulsterju LONDON, 17. — Napetost, ki že nekaj časa vlada na Severnem Irskem in ki so jo zadnji neredi samo ojačali, je nekoliko popustila, ko Je področje prizadela močna poplava. Protestanti In katoličani so pozabili na stoletne spore in so skupaj s policisti ter vojaki pomagali pri čiščenju cest, praznjenju hiš, reševanju starih, bolnih in otrok. Poplava, ki jo je povzročila na rastla reka Lagan, je zajela skoraj celo mesto Belfast. Take poplave prebivalci niso pomnili in tudi škoda je ogromna. Zdi se, da gre za milijon funtov šterlingov ali milijardo in pol lir, čeprav ta znesek ni dokončen tn škoda še ni popolnoma ooenjema. Tako so vojaki in policisti, za katere zadnje čase ni bilo varno, če so se sami sprehajali po mestu, postali spet «varuhi» in marsikdo Je pripravljen sprejeti policista v stanovanje ter mu nuditi kozarec tople pijače ali skledo hrane. Zdi se, da so ponekod celo organizirali centre, kjer se lahko reševalci nekoliko okrepčijo in si odpočijejo. Zdi se, da je po nemirnem «weeik-endu« postalo stanje skoraj normalno, čeprav je še večina oest in poti neprevozna, kljub temu da so telefonske zveze prekinjene za kar 5000 številk In se še mnogi prebivalci niso mogli vrniti na svoje domove. Ponekod pokriva pod v stanovanjih približno 30 centimetrov debela plast blata. Vojaki stalno krožijo po mestu in delijo toplo hrano, odeje in zdravila. Uradno poročilo javlja, da so vojaki do sedaj razdelili 600 obrokov tople hrane, 2000 obrokov čaja in obloženih kruhkov, 200 zavojev hrane in da so ob reki postavili približno 2000 vreč peska, ki naj bi varovali mesto pred ponovnimi poplavami. Začelo se je seveda že zbiranje sredstev za pomoč poškodovanim. Časopis «Telegraph Evening« iz Belfasta je že dal na razpolago vsoto približno 3 milijonov lir V začetku smo rekli, da je nar petost nekoliko popustila, vendar #premirje» ne bo dolgo trajalo. Medtem ko se sestaja severnoirska vlada, da bi ugotavljala škodo In odločala o pomoči poplavljencem, se londonski sodnik ukvarja s šestimi osebami, ki so jih aretirali v petek, ko je policija odkrila skladišče orožja, ki naj bi bilo namenjeno v Ulster. Skladišče je bilo v neki južni londonski četrti. Po novicah, ki sedaj krožijo po Severni Irski alt Ulsterju, naj hi se precejšnje število pripadnikov irske katoliške organizacije «IRA« skušalo vrniti v Ulster, kjer naj bi bila njihova naloga široka pre- | banja. Druga dva člana organiizaci-vratna kampanja. Kakor srno orne- je IRA naj bi bila ušla v preteklih nili, je policija do sedaj aretirala šest oseb, zdi se pa tudi, da jd je uspelo odkriti enega od voditeljev gibanja in njegovega glavnega pomočnika. Scotland Yard išče še 12 oseb, ki naj bi pripadale tajni republikanski Irski organizaciji. Najbolj nevaren naj bi bil približno 50-letni moški, Id se je pa do sedaj vedno pravočasno izmuznil skozi policijsko mrežo. Zdi se, da se je pred kratkim vrnil iz Velike Britanije v irsko republiko (Etre) po uspešno izvršenem «delu» na britanskem ozemlju. Njegovo (»skrivališče« ali »»glavni štab« naj bi bil v deželi Midlamds, od koder naj bi vodili delo vseh pristašev tega gi- dneh na Škotsko. »»Speotal Branch« ali posebni oddelek Scotland Varda je zaslišal vrsto oseb, med katerimi je bilo precej redovnikov, in posebni vojaški oddelki zelo pozorno stražijo glavno tovarno orožja za Ulster v kraju Newddgate v Surreyu. Na Severnem Irskem so oblasti podvzele še vrsto varnostnih ukrepov, da bi onemogočile »vstop« pripadnikom organizacije IRA. Nekatere stranke poti so enostavno pokrili z žeblji, na važnejših prometnih zvezah pa so redni bloki. Isti ukrep se je izkazal zelo uspešen med kampanjo proti gibanju IRA že v letih 1956-62. NOVA POBUDA SOVJETSKE VESOLJSKE USTANOVE Včeraj so v Sovjetski zvezi izstrelili sondo «Venus 7» Vztrajni in uspešni napori za spoznavanje najbližjega planeta MOSKVA, 17. — V Sovjetski zvezi so danes izstrelili vesoljsko postajo »Venus 7», ki bo v okviru načrta za raziskovanje zunanjega območja Zemlje in planetov poletela proti Veneri. Ladja »Venus 7» tehta 1180 kilogramov ter predstavlja v primerjavi s prejšnjimi sondami precej izpopolnjeno vesoljsko ladjo te vrste. Sovjetska ustanova za raziskavo vesolja je najprej postavila »Venus 7» na krožni tir okoli Zemlje skupaj z zadnjim delom nosilne rakete. Točno ob 9.59 po moskovskem času (ob 8.59 po legalnem času) so se znova prižgali motorji vesoljske ladje, ki je tako stopila na pot proti Veneri. Smer vožnje je bila zelo blizu smeri, ki so jo strokovnjaki določili vnaprej. uiiMHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiitiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiimMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiia PO DOLCEM POTOVANJU 300 MILJ OD RTA KENNEDY Danes bodo potopili v oceanu smrtonosni tovor «živčnega plina» Ladja tipa Liberty «Lebaron Russel» je predvčerajšnjim odplula iz pristanišča Southport ■ Žolčna polemika glede kraja potopitve NEW YORK, 17,- Stara ladja tipa «Liberty», kateri je namenjeno, da jo potopijo na odprtem morju ob floridskem polotoku skupaj s 67 tonami kemičnega orožja. se počasi približuje k svojemu cilju. Morje je v tem trenutku zelo razburkano in zato je vožnja tudi počasnejša. Kot je znano, ladja «Lebaron Russell* prevaža smrtni tovor tako imenovanega »živčnega^ plina«, ki je bil shranjen v ameriških vojaških arzenalih že iz prvih let po drugi svetovni vojni. »Živčni p'in» so natovorili na dveh postajah na dva posebna vlaka, ki sta prepeljala smrtni tovor več,kot 1000 kilometrov do najbližjega pristanišča ob Mehiškem zalivu. Prevoz je bil vsaj z vojaške plati zelo skrbno pripravljen. Pred vsakim vlakom so namreč šle vojaške izvidnice, a vse področje so preletavali helikopterji, ki so budno pazili, da ne bi priš'o do kake nesreče. No, smrtonosni tovor je vendarle prispel v pristanišče, kjer so ga vkrcali na ladjo »Lebarou Russell*. Včeraj popoldne je ladja odplula iz pristanišča Southport (Severna ir___1?__\ Karolina) proti odprtemu morju. KLJUB TRUDU GASILCEV Že od sobote divja hud požar na Hvaru Nevarno je, do bi eksplodirale mine iz pretekle vojne HVAR, 17. — Mogočen požar je izbruhnil v soboto zvečer na otoku Hvar. Kljub vztrajnemu delu gasilcev je požar še do danes opoldne razsajal in zajel skupino nad 60 kvadratnih kilometrov. Gašenje Je precej otežkočemo, ker je področje zelo težko dostopno. Poleg tega se na tem področju še vedno nahajajo posamezne mine iz pretekle vojne tn ni izključeno, da bd med požarom ne eksplodirale. Tudi ta nevarnost je nekoliko zaustavila gasilce, ali vsaj vse tiste, ki bi lahko sodelovali pri gašenju požara. Dostop je dovoljen samo poklicnim gasilcem in izvedencem. Oblasta skušajo ugotoviti vzroke požara in so zato uvedle preiskavo. Tudi Skoda še ni točno ugotovljena, vendar bo precejšnja, saj je to do sedaj najobširnejši požar na Hvaru. Stoletnik se je poročil z 18-lctnim dekletom KUALA LAMPUR (Malajsia), 17. — Hassan Bin Josob se je končno poročil, kot so mu že dolgo časa svetovali sorodniki, z nekim dekletom in svoje vasi. Za ženo je plačal 144 malajzijskih dolarjev (približno 30.000 lir), svetba pa ga je stala nekaj več, 210 dolarjev (45.000 lir), verjetno ker je bilo prisotnih nad 100 oseb. Zanimivost te poroke je, da je nevesta stara komaj 18 let. ženin pa . . . komaj 101 leto! Hassan se je odločil, da se bo poročil, ker se mu je zdelo s slike, da je dekle »zelo nežno*.. . BRUXELLES, 17. - V soboto je neznanec posilil im zadavil 9-letno belgijsko deklico iz mesta Gand Carlo Vingerhoets. Carla je dobila v petek v dar od staršev par kotalk in v soboto zjutraj jih je šla na vse zgodaj preizkusit s svojo prijateljico, ki pa je po dobri uri igranja odšla domov in jo pustila samo. Carla se ni vrnila domov za kosilo, a starši so mislili, da je šla na kosilo k prijateljici, kot se je često dogajalo. Ob 14.30 je neka soseda zagledala na dvorišču bližnjega gradbišča negibno dekličino truplo: poklicala je moža, sina in še nekega soseda, ki so šli na kraj in ugotovili, da je deklica mrtva. Poklicali so takoj policijo, ki je v prvem trenutku pomislila, da gre za nezgodo, ker je opazila znake močnih udarcev po glavi. Natančnejša preiskava pa je dokazala, da je zločinec posilil deklico in jo je nato zadavil. Vlekla sta jo dva močna oceanska vlačilca. Ladjo sta spremljala en rušilec in neka druga pomožna ladja ameriške vojne mornarice. Po predvidevanjih bo ladja «Liber-ty» dospela po približno 300 miljah plovbe do kraja, kjer jo bodo potopili. Gre za kraj, ki .je oddaljen točno 282 milj od Rta Kenned.v in sicer severno od otokov Bahamas, kjer je ocean globok 5000 metrov. Če se ne bo vreme skazilo, bodo tehniki «US-NAVY» odprli ventile na ladji jutri popoldne ter s tem povzročili njeno potopitev v globine velikega oceanskega brezna. Kot je znano, je prejšnji petek zvezno jjodišče prepovedalo na zahtevek guvernerja Floride in organizacije za obrambo naravnega okolja, potopitev ladje na kraju, ki ga je boa za to določil Pentagon. Sodišče je ukazalo vrhovnemu ameriškemu vojaškemu poveljstvu, naj poišče kak drug kraj za potopitev, oziroma kako drugo rešitev tega trnovega vprašanja. Zgodilo pa se je, da je ameriško ministrstvo za obrambo vložilo priziv proti temu odloku na višje sodišče, ki je včeraj popoldne dokončno pooblastilo Pentagon da izvede operacijo. Afera z «živčniim plinom* se je pravzaprav začela že pred več kot dvema letoma. V vojaških skladiščih so namreč ugotovili, da so iz jeklenih tulcev začeli uhajati smrtonosni plini. Gre za pline, ki delujejo predvsem na človeški živčni sistem. Pravijo, da zadostuje ena sama kapljica, ki jo organizem utegne vsrkati skozi kožo, za takojšnjo smrt prizadetega. Uhajanje plina iz nabojev je seveda povzročilo hudo zaskrbljenost v a-meriškdh vojaških krogih. Kaj napraviti? Zadevo je bilo mogoče rešiti na več načinov, od najdražjih do najbolj cenenih. Pentagon se je baje odločil, kar je tudi razumljivo, vsaj z gospodarskega stališča, za najcemejšo rešitev. Naboje so spravili v lahke kovinske ovoje ter jiih nato potopili v cementno mešanico. Pereča nevarnost okuženja je bila tako preprečena vsaj za nekaj časa. Kam pa potem? Nekateri so predlagali, da bi jih zakopali v posebne rove ‘globoko pod zemljo. Pentagon je menil, da bi bil ta postopek preveč drag. Zato so izbrali najcenejšo pot potopitve tovora na odprtem morju. Zdi pa se, da niso iz- brali prav primernega prostora. Gre namrs* za globoko morsko brezno, ki sega do 5000 metrov pod morsko gladino. Kaj se bo zgodilo, ko bo tovor «živčnega plina* dosege! dno tega brezna? Strokovnja ki in vsi ki so se neposredno zanimali za to vprašanje, so začeli razmišljati in mnogi od njih so prišli do zaključka, da je vsa ta operacija zelo tvegana. Pri 5000 metrih globine znaša namreč vodni tlak več kot 400 atmosfer, to se pravi, da voda pritiska na vsak kvadratni centimeter površine določenega telesa s težo več kot 400 kilogramov. Strc\ lvnjafci in druga so menili, da bo ta pritisk v kratkem času zdrobili cerhentni ovoj nabojev, ki bodo eksplodirali in seveda okužili velike količine morske vode, uničili podmorsko rastlinstvo ter prej ali slej ogrožali tudi Človeško življenje. Zato so v nekaterih krogih menili, da bi bili bolj pametni če bi te naboje zaprli sicer v cementne ovoje, toda napolnili vmesni prostor z neko tekočino, ki bi pomagala razkrajati pline. To pa še ne bi bilo dovolj, če bd potepali naboje v globino 5000 metrov. Zato so predlagali naj bi jih potopili na kako plitvejše področje, kjer bi ne bilo nobenega pomembnega morskega podvodnega toka. V tem primeru bi namreč tekočina s katero bi bili obdani naboji polagoma skrojila pline, ki bd se tako spremenili v snovi, ki ne bi bile kvarne za človeško zdravje. Zdi se, dla je v tej bitki zmagal Pentagon s svojo gospodarsko ra-čunico: «živčni plin* bodo potopili v globino 5000 metrov, kjer ga bo morda tlak zdrobil in s tem osvobodil pline v nabojih. Kaj se bo potem zgodilo, še ne vemo. Pripominjamo le, dia gre za orožje, ki je bilo izdelano že pred več kot dvajsetimi leti, ki ni nikdar služilo svojemu namenu, a ki bo lahko po tolikem času uničilo življenja ve likega števila ljudi. LONDON, 17. — Neka »boutiquo» iz londonske Carnabay Street se je te dni izmislila nov način, kako bi privabljala kliente, še posebno . .. ženskega spola: vsaki nudi možnost, da spozna «boy frienda*, če samo kupi obleko ni potroši vsaj 10 funtov šterlingov (kar odgovarja približno 15.000 liram). »Venus 7» je bila izstreljena ob | lji okoli 24 tisoč kilometrov. 8.38 po moskovski uri. Točno eno uro in 21 minut pozneje so tehniki prižgali zadnjo stopnjo rakete, ki je delovala 244 sekund. Tako so pospešili hitrost vesoljske ladje nekaj nad hitrostjo, ki je potrebna, da se neko telo osvobodi zemeljske gravitacije. Ob 12. uri po moskovskem času je bila »Venus 7» oddaljena 42 tisoč kilometrov od Zemlje. Do tedaj so vsi aparati na ladji delovali brezhibno. Radijska oddajna postaja oddaja na frekvenci 928.428 megaoiklov. V tistem trenutku je bila ladja na točki, katere koordinate so bile: 120 stopinj in 15 minut vzhodne zemljepisne dolžine ter 23 stopinj in 30 minut severne zemljepisne širine. Agencija Tass, ki je posredovala te vesti, je pristavila, da nameravajo sovjetski strokovnjaki nadaljevati s to pobudo raziskovanja planeta Venere. Vesoljska ladja »Venus 7» je. kot je razvidno že iz njenega samega imena, sedma v vrsti sond, ki so jih izstrelili v Sovjetski zvezi v smeri planeta Venere. Sovjetski vesoljski učenjaki so začeli raziskovati ta planet leta 1961. Tedaj so izstrelili prvo raketo »Venus 1», toda samo z nadaljnjimi izstrelitvami avtomatičnih vesoljskih postaj se jim je posrečilo pridobiti važne podatke o sestavi našega najbljižjega planeta. Ti podatki so bili na vsak način bogatejši od tistih, ki si jih je bilo mogoče prej pridobiti z direktnim opazovanjem Venere s teleskopi. Razdalja med Venero in Zemljo znaša od 38 do 261 milijonov kilometrov. Planet Venero pa obdaja gosto ozračje, ki je vedno preprečilo učenjakom ugotoviti bistvene fizične lastnosti tega planeta. Samo pred kratkim, in to prav s pomočjo pobud prejšnjih sond »Venus*, so lahko ugotovili, da niha temperatura na površini planeta med 400 in 530 stopinjami, medtem ko je tlak med 60 in 140 atmosferami. Po najnovejših meritvah naj bi bila Venerina atmosfera z od 93 do 97 odstotki ogljikovega dioksida. Sovjeti so izstrelili prvo vesoljsko ladjo tipa «Venus 2» 12. februarja 1961. Ladja je tehtala 643 kilogramov. V noči med 19. in 2. majem istega leta je obkrožila Venero v najmanjši razdalji okoli 100 tisoč kilometrov ter se je potem izgubila v vesolju sončnega sistema. «Venus 2», težka 963 kilogramov, je bila izstreljena 12. novembra 1965. Po treh mesecih in pol kozmičnega poleta je 27. februarja 1966 šla mimo planeta Venere v razda- Kazno je, da se je natančnost izstrelitve in tira zelo izboljšala. To je dokazala «Venus 3», ki so jo izstrelili 16. novembra 1965 in ki je po nekaterih popravkih tira zadela planet Venero, kjer se je razbila 1. marca 1966. 12. junija 1967 je bila izstreljena »Venus 4», ki je tehtala 1106 kilogramov. Sem je treba všteti tudi 383 kilogramov telesa za pristanek, to je tistega dela sonde, ki se v bližini planeta oddvoji od rakete ter mehko pristane na površini Venere s pomočjo padala. Prvi mehki pristanek na površini Venere je bil 18. oktobra 1967. Telo za pristanek je oddajalo informacije eno uro in pol v času ko je vedno počasneje padalo skozi gosto ozračje planeta. Zadnje raziskave so Sovjeti opravili lani, ko so 5. in 10. januarja 1969 izstrelili v smeri Venere sondi «Venus 5» in «Venus 6». Po več kot štirih mesecih kozmičnega poleta sta sondi dospeli v Venerino atmosfero v razmaku enega dneva in sicer 16. in 17. maja. Tako kot »Venus 4», sta tudi nadaljnji sondi spustili na naš najbližji planet dve telesi za pristanek, ki sta mehko pristali na površini planeta ter med pristajanjem pošiljali na Zemljo obilico važnih znanstvenih podatkov. Ameriške sonde tipa »Mariner* še niso pristale na Veneri, pač pa so v bistvu potrdile sovjetska dognanja. Agencija »Tass* še ni pojasnila, kdaj bo «Venus 7» pristala na Veneri. Bomba eksplodirala v avtu v centru Londona: 2 ranjena LONDON, 17. - Bomba, ki je eksplodirala v avtu vrste »mini miner* v londonskem središču, je povzročila dva hudo ranjena: 24-let-nega Barryja Burnetta iz Mordena v Surreyu in 17-letno Finko Anno Reitter. Do eksplozije je prišlo v Charing Cross Road. Fanta in dekle so takoj odpeljali v bolnišnico, kjer jih pa pazljivo straži policija. Sklepajo namreč, da sta ta dva prenašala bombo, da bi jo postavila v kinodvorano »Empire*. Fo licija povezuje celotno zadevo z a-nonimnim telefonskim pozivom, ki je opozarjal na tako eksplozijo. Vendar do sedaj ni znano, da bi policija res dobila kak dokaz o tem. iiMiiimiiiimimitHiiiiiiimiimiininiiiiiiiiiiiimmniiiiiiimiiiiiiimmimiiiiiimmiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiii V MNOGIH AZIJSKIH DRŽAVAH Epidemija kolere povzroča vrsto zdravstvenih ukrepov Mnoge države ukazale obvezno cepljenje BEJRUT, 17. — Beinuitski tisk Javlja danes, da je bilo v Libanonu precej smrtnih primerov kolere. Te vesti so popolnoma nasprotne uradnem poročilu, po katerem naj bi v Libanonu, Siriji in Jordaniji sploh ne bilo smrtnih primerov kolere, temveč samo nekaj primerov hujše driske, katere simptomi to lahko podobni koleri. Tudi tdsk iz Seula poroča o koleri, ki naj bi razsajala v Južnih predelih Južne Koreje. Tlak gre celo tako daleč, da obsoja vlado, tol naj bi ne bUla poskrbela za zdravstvene ukrepe. ..........minili« llllllllllllllllllllllmllllMlH■■>■((|(|»*■(nnlH■lV>*llH>ll,IIIJIII,ll,lllll,lll,,lllllllllll,llllllllllllllll,llllllllllllll,llllllllll,llllll,llll,lll,IIIIIIIIVIIIIII,ilUllll^llllullllnlllllllllllllllllll>llllll>ll>l,lll,,lll>, Po enem mesecu: apolitični mučenik ali piroman? PLAN DE LA TOUR, julija — Vse se je začelo 14. julija zjutraj, ko so na francoski Modri obali v spodnji Provansi izbruhnili požari, ki so uničili hektarje in hektarje borovih gozdičkov. Gasilci, krajevno prebivalstvo, nekateri turisti in kasneje tudi vojaki so skušali na vse načine pogasiti plamene, ki jih je razpihoval močan tmistral*. Največji požar je izbruhnil približno 5 kilometrov od Saint Maxima, vendar se je ognjeni obroč v nekaj u-rah strnil in tako ogrožal vrsto posestev in vil bogatašev na tem predelu. Ko so nekoliko odstranili nevarnost požara so policisti začeli iskati krivce, kajti razširila se je medtem vest, da je požare kdo povzročil hote. In policija je našla krivca, nekega profesorja Ernesta - E tienna Bola, našli so tudi priče, ki naj bi bile videle profesorja, kako je sam podtikal ogenj na raznih mestih in z veseljem opazoval komaj nastale plamene. Med pričami so bili švicarski doktor Michel Menkes, ki je bil na počitnicah v Franciji in ki je opazoval s ceste, kako so se plameni širili, profesor telesne vzgoje Daniel Perrichon iz Nice in neki Long, lastnik garaže v Saint Maiimu. Začeli so slediti profesorju Bolu in, ko so se preperi čali. da res neti ogenj, so ga ujeli. Začeli so ga še pretepati tako, da so mu razklali ustnico, nato pa so ga odpeljali k orožnikom. Profesor se ni branil. Policija je torej našla krivca, ga zaprla v ječo in ga začela zasliševati. In prav tedaj se je začela a-fera. Izvedelo se je, da je poučeval v nekem inštitutu za odrasle v kraju Boulogne sur Seine in ne v Nanterru, kakor so v začetku mislili. Zvedelo se je tudi, da je brat poslanca za okraj Loire Ale-xandra Bola. Ta je takoj po aretaciji izjavil časnikarjem, da dejanja, ki naj bi jih brat zagrešil, absolutno niso v skladu z njegovim mišljenjem ali značajem. Isto je trdita tudi profesorjeva žena. Do tistega trenutka pa se je že razširila psihoza, da so bili požari povzročeni hote, in javnost je na vsak način terjala krivca. Policija torej ni mogla izpustiti edinega «potencialnega* krivca, ki je že sedel v zaporu, čeprav se je med tem izvedelo, da je profesor bolehal za tuberkulozo in da je tudi začel z gladovnei stavko, kar je seveda resno ogrožalo njegovo zdravje. Tedaj je prišla na površje tudi celotna osebnost profesorja Ernesta Bola, naprednega intelektualca, angažiranega levičarja. Celotna zadeva je postala politična in francoski tisk, točneje del francoskega liska, je seveda to apolitičnost» še poudaril. Govorilo se je o neki knji- gi, ki naj bi jo bil profesor Bolo pisal o marksizmu in o razvojni teoriji, baje so med preiskavo našli v profesorjevem stanovanju tudi mnogo apolitičnega materiala* in tako je postal profesor apolitični piromam, saj so francoski študentje samo mesec dni prej grozili bogatašem, da ne bodo imeli mirnih počitnic in je grožnjo spremljalo geslo «nič počitnic za bogataše*. Profesor Bolo naj bi šel celo preko tega in naj bi bil povzročil obširne požare samo zato, da bi poškodoval vile bogatašev. Kot so pojenjali požari, tako je šla v pozabo tudi afera s profesorjem Bolom in o njem se ni izvedelo nič več. Samo francoski desničarski tisk je š nekaj časa vztrajal in zbiral dokaze o Bolovci krivdi. Ernest Bolo naj bi bil na primer prijatelj Alaina Geismarja ali «gauchističnega Roberspierrat, kakor ga tudi imenujejo. V resnici so med Bolovimi papirji našli naslov nekega Allana Geismarja iz Kdbenhavna, ki z Geismarjem nima nobene zveze. Vedno med papirji so baje našli tudi rokopis prevoda neke danske knjige o spolnih odnosih in spolni vzgoji mladoletnikov, ki naj bi bil imel rdeče platnice. Tako odkritje je seveda prizadelo francoske konformiste. V afero je tisk seveda vmešal tudi Bolovo ženo Lonni, ki naj bi bila pozabila v ne- ki trgovini ključe, ki so bili pritrjeni na medaljo z Leninovo sliko. Tako je profesor Bolo skoraj postal apolitični mučenik». Levičarski tisk je seveda napadel desničarskega in pojavile so se tudi druge priče, ki so videle profesorja, kako je sodeloval pri gašenju požarov. Potem pa tišina. Kasneje se je izvedelo, da so profesorja podvrgli psihiatričnemu pregledu. Začela je krožiti vest. da je profesorja ogenj na čudoviti način pritegoval, kakor so ga pritegovale vse sproščene naravne sile kot voda, nevihte in neurja sploh. Baje, naj bi bil tudi sam priznal, kakšen čar izvajata nanj tako voda kot ogenj. Po enem mesecu ni nihče prav nič razčistil. Profesorja so sicer izpustili iz zapora proti kavciji, vendar še ni znano, če je samo opazoval ogenj ali celo sodeloval, pri gašenju požara in bil tako nedolžna žrtev, ali če gre res za piromana in psihično . bolnega človeka. Tudi priče začenjajo dvomiti o svojih trditvah. Zanimiva je trditev Švicarja Menkesa, ki je prvi opazil tčudno* vedenje profesorja med grmovjem. *Kar se mene tiče», je izjavil, dahko pogori cela Francija in ne bom več govoril. U- Po mnenju dnevnika «Hamkook IJbow se je epidemija že raztegnila dlo Risana in Taeguja, ki sita po važnosti drugo in tretje mesto v Južni Koreji. Zdi se, da so mnogo primerov zabeližill tudi v Obalnih krajih. Nekateri drugi časopisi javljajo, da je bdto do sedaj 231 -primerov kolere, od katerih vsaj deset smrtnih. Vse te novice pa dosledno zamikajo zdravstvene oblasti, U so do sedaj priznale, da je prišlo do epidemije kolere samo v okrajih Chamgnyomg In Miryang, ki sta dve manjši središči na vzhodni obald približno 260 in 280 kilometrov od SeUla. JERUZALEM — Izraelsko vojaško poveljstvo v zasedeni Cdsjorda-nijl Je izdalo ukrep o obveznem cepljenju proti koleri za vse prebivalce, ki bd tudi za malo časa bili namenjeni v arabske dežele. Glasnik je Javil, da so te ukrepe sprejeli, ker so izvedeli za primere kolere v obmejnem pasu. Vendar ta vest nd potrjena. DAKA — Uradno poročilo Javlja, da je v vzhodnih predelih Pakistana. izgubilo življenje zaradi kolere 113 oseb. Billi naj bi to prebivalci predelov, ki so jdh prizadele pred nekaj dnevi obširne popla-ve. Vedno v istih predelih naj bi zaradi samih poplav izgubilo življenje približno 100 oseb. Sam predsednik republike Yahya Khan Je med svojim govorom opozoril prebivalstvo na nevarnost take e-pddiemije. Skupine bolničarjev in vojakov skrbijo za dosledno cepljenje prebdvalsitva proti tej bolezni. MILAN — RIM — Italijanske zdravstvene oblasti niso podvzele nobenega ukrepa za potnike, kd so dospeli danes z dvema letaloma iz Sovjetske zveze. Zdi se, da niso bili potrebni zdravniški pregledi ali kaki posebni varnostni ukrepi, ker Je Slo za skupino italijanskih turistov, ki so se vračali iz SZ, in za Sovjete, id pa niso prihajali tz »»nevarnih predelov«. V glavnem so hlli bo prebivalci Moskve ali drugih že «zavarovairdh» mest. Iz sa- maknil se bom in opazoval požeti od . me prertvidmosti so uničili le ostan-daleč...» Ike jedi in prejj^u n^ai'oe. Ob letošnjem velikem šmarna Počitek in življenje v Barkovljah Nepregledna kolona vozil od mejnega prehoda pri Škofijah žanskega križišča Vrtiljak na Repentabru Tudi v Starih Miljah so poskrbeli za številne goste Ljubitelji kraške narave v borovih gozdičkih med Bazovico in P' TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 TRST Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 37 338 95 823 Uredništvo Podružnica Uprava Naročnina Mesečno 950 lir — vnaprei, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 18. avgusta 1970 Za SFRJ »ADIT« - DZS, Ljubljana, Stari trg 3/1 telefon 222®* Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 15®' finančno - upravni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir. »Mali oglasi« 50 beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri uPraV’ Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš Italiat18’’ Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja in tiska ZTT-7,‘*