Poštnina plačana v gotovini • • • p t, - , - r Vi*/ ^jv t v « ( ‘ ‘ A/i ; *< Ji V ^ >V* * mu •\ 4 * V ^ • A V l / » ;•- •* *A * te ♦ >? •4 , vC*** :i' ^ , A * rK^ GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE ILIRSKA BISTRICA LETO II ^ ŠTEVILKA 3 MAREC 1963 CENA 20 DIN Na posvetovanju, ki ga je pripravil občinski odbor SZDL, je sodeloval širok krog državljanov, ki so kakorkoli povezani z dejavnostjo na šolskem, prosvetnem, kulturnem in šport¬ nem področju. Posvetovanje je bilo 17. februarja v Domu družbenih organizacij. Prišli so tudi gostje iz GO SZDL Slo¬ venije in okrajnega odbora cev posvetovanja je bilo 83. Kopru. Vseh udeležen- s voj emu namenu. Šolske table v večini učilnic ne odgovarjajo svo¬ jim zahtevam. Okna, vrata, po- dovi, so po večini v slabem sta¬ nju. tako da je onemogočeno do¬ bro 'ogrevanje prostorov. Reformiranega pouka si ne moremo zamisliti uklonjenega med štiri stene stare učilnice. Raz vi j ari nosti in miranje potrebnih skladov. Seda¬ nji sistem finansiranja šolstva ni v skladu s principi, ki jih vse¬ buje novi zakon o finansiranju šolstva. Viri dohodkov sklada so dokaj negotovi. Sklad je šele me¬ seca maja izvedel za sredstva, s vsestranskih sposob % razpolaga; ta so pa liži a od zahtev šol. Or¬ gani, ki so določali sredstva, so nagnjenj učencev zahte- vzeli za osnovo prejšnje učitelj va tudi sodobno urejene šolske plače in jih povečali za Uvodne misli je podal tov. Gu stinčič Tone, predsednik občin prostore, tako učilnice, kakor po- posebej pa so še določili za vsak Na šolski stavbi v Kuteževem možne med katere mo- bo potrebno izvršiti primerne ramo prišteti telovadnico, igrišča odbora Ilirski Bi- adaptacije in zgraditi stanovanj laboratorije strici. Orisal je nagli tempo go- sko hišo za učiteljstvo, da bi se hinjo itd. Mi danes teh prosto spodarske razvoja in poudaril, > s tem razvojem co¬ fa k o sprostili šolski prostori. Po¬ trebno bo izdelati analizo glede trebno dvigati splošno in stro- nadaljnje usode šol v Jelšanah in opremljati rov nimamo, vendar jih bo po¬ trebno postopno postavljati in oddelek določeno višino za ma¬ terialne izdatke. Organ, ki je mo¬ ral ta sredstva deliti šolam je to izvedel administrativno. Poleg tega pa so bila ta sredstva me- 3%, raz- seca septembra znižana za kar je povzročilo dokajšnje kovno izobrazbo, posebno skrb je treba posvetiti mladim generaci- na Premu. Vse kaže, da bi bilo Finansiranje šolstva po novih burjanje med šolskimi kolektivi merneje ustanoviti za premsKo predpisih je globoko poseglo v jarcu . a c.ay._laK o nemarjati dela pri dviganju sploš- M kulture občanov, pri razvija- čimbolj pestrih oblik, ki bo¬ ne do o mo g področje popolno šolo, v Jelšanah pa bi ostalo le pet razredov. Ta¬ ko rešitev nakazuje število pre¬ bivalstva in šoloobvezne mladine zadovoljevanje v obeh področjih. V tem prime- mehanizem upravljanja in samo¬ upravljanja v šolstvu. Ta proces postopoma izenačuje delovne ko¬ lektive šolskih zavodov z delov- ter spravilo iz ravnotežja že itak nestabilne šolske finančne načrte. Vse navedene pomanjkljivosti nujno terjajo temeljito spremem¬ bo v sistemu dodeljevanja sred- Šol- štev, saj je urejeno finansiranje posameznik nagnjenj prostem času, pri čemer zavzema telesna vzgoja pomembno mesto. Ugotovil je, da vsa navedena področja dokaj zaostajajo splošnim materialnim razvojem, da pa ni mogoče trajno zapostav- ker bi se prej ali slej področij nezaželene tivne posledice. Nakazal je nekaj najbolj kritičnih situacij na ob¬ ravnavanih .sektor nakar so sledile podrobnejše analize, ki so jih podali posamezni referenti. Najprej je tov. Raktelj Franc podal analizo materialnega sta¬ nja šolstva v občini. V uvodu je ugotovil, da materialna baza šol¬ stva iz leta v leto bolj zaostaja za splošnim družbeno-ekonom- skim razvojem. Ko je analiziral stanje šolskih zgradb, je pouda¬ ril, da je izmed 15 šolskih poslo- takih so stare nad 50 let. osvoboditvi le dve šoli in sicer v Jelšanah in na Preložah. Največjo skrb naj bi v prihodnje posvetili tistim zgradbam, v katerih so popolne osemletne šole, t. j. v Ilirski Bi¬ strici, Knežaku, Kuteževem in v Jelšanah. Odločno je treba rešiti vprašanje dograditve osnovne šo¬ le v Ilirski Bistrici, saj gre za zOO učencev, ki se šolajo sedaj v vsestransko neodgovarjajočih Udeleženci javne razprave o šolstvu, kulturi, prosveti in špor¬ tu, ki ga je organiziral občinski odbor SZDL, dne 17. II. 1963 Foto: Maraž razredov Jelšanah ^ Sodoben doben inv ski kolektivi dobivajo večje pra- eden izmed pogojev za uveljav- popolno od- 1 jan je samoupravljanja v šolah. tem tudi ki šoli omogoča njevanje programa uvajanje novih, sodobnih učnih metod. Samostojne mizice in predpogoj za organiza- darjenje s sredstvi, ki usposobiti Takoj nato bo stavbo v Kne¬ žaku, saj si popolno razvite osem cijO' kakršnekoli nove oblike po¬ uka. Toda danes imamo po teh šolah še vedno Vs klopi starega govornost za kvalitetno izpopol- Kaj bi bilo predvsem potrebno Dejavnost urediti v sistemu finansiranja organov v šolstva? Predvsem morajo šole pravočasno vedeti za sredstva, ki so jim zagotovljena. Sklad za šolstvo mora zastopati kot pogod- anja družbenih organov v se razširja tudi na go s po¬ daje družba. Šolski skladi morajo zagotoviti bena stranka v imenu družbe s šolam sredstva, ki jim gredo letne šole ne moremo zamisliti vezanega tipa, pa inventar, podlagi dela oziro- s tremi učilnicami in brez vsa kršnih pomožnih prostorov. ki je nabavljen prva leta osvoboditvi, je že davno odslužil ma vrednosti, tega dela in pa sredstva, ki so potrebna za for- ot drugo pogodbeno stran- bo izvrševala določene na¬ badal je vanje na 2. strani) MAREC + Št. 3 (Nadaljevanje s 1. strani) loge. Nujno je treba zagotoviti sredstva za sklade, kar bo šele omogočalo perspektivnejšo politi¬ ko v razvoju šol. Sredstva morajo biti zagotov¬ ljena v taki višini, da se bo šol¬ stvo v bodoče hitreje razvijalo in dohitelo stopnjo razvoja na osta¬ lih področjih družbene dejavno¬ sti. Upravni odbor sklada mora poslovati brez vmešavanja uprav¬ nih organov, upoštevati pa mora načelne pripombe in sugestije občinskega ljudskega odbora ter družbenih organov upravljanja. Merila za odmerajnje dohodkov šolam morajo temeljiti na druž- beno-ekonomski vrednosti učite¬ ljevega dela in upoštevati objek¬ tivna merila, ki vplivajo na stro¬ ške šolanja. Sklad za šolstvo naj bi tudi rezerviral sredstva, s ka¬ terimi bi stimuliral delo posa¬ mezne šole kot celote. Sklad naj bi imel tudi svoj pravilnik, ki bi vseboval določila o formiranju sklada, o administrativnem poslo¬ vanju sklada, o načinu upravlja¬ nja s skladom, o sistemu dodelje¬ vanja sredstev posameznim vzgoj- no-izobraževalnim zavodom ter o merilih za dodeljevanje teh sred¬ stev. V pravilih naj bi bila tudi določila, kako naj bi se ugotav¬ ljala kvaliteta dela šole kot ce¬ lote in to ne samo notranjega dela šole, temveč tudi dela pri uveljavljanju šole navzven, v njenem neposrednem družbenem zaledju. Poseben problem predstavlja v naših šolah še vedno notranja de¬ litev dohodka. Neurejeno finansi¬ ranje v splošnem se odraža tudi pri uveljavljanju novega sistema delitve osebnega dohodka. Pra¬ vilniki, ki jih uporabljajo šolski kolektivi, so po večini prikrojeni tako, da se bistveno odmikajo od prejšnjega sistema razdeljevanja po plačilnih razredih. Večina šol je v preteklem letu le povečala položajne plače. V primerjavi z letom 1961 so se osebni dohodki prosvetnih delavcev precej dvig¬ nili, vendar so še vedno pod po¬ vprečjem dohodkov v gospodar¬ skih organizacijah in tudi v ne¬ katerih družbenih službah. Do¬ kajšnjo razliko ugotavljamo tudi med povprečjem dohodkov v re¬ publiškem merilu in dohodki v naši občini. Ne gre za to, da bi osebne dohodke enotno odmer¬ jali po vsej republiki, saj dobro vemo, da je gospodarska zmoglji¬ vost občine merodajna tudi za področje šolstva, toda prevelikih razlik ni mogoče opravičevati, saj bi morala biti odločilna le kva¬ liteta učno-vzgojnega dela in nje¬ gova družbena vrednost. Ena od osnovnih nalog kolekti¬ vov je, da čimprej uredijo no¬ tranjo zakonodajo šole. Pri tem mislimo na pravila šole, pravilnik o delitvi dohodka, pravilnik o delitvi osebnega dohodka. Pri tem je treba šolske kolektive opozo¬ riti, da določijo pravilno razmerje med osebnimi in materialnimi stroški in skladi zavoda. Razmer¬ je med osebnimi in materialnimi stroški naj bi bilo približno 80:20. Zadnja leta je bilo to razmerje povprečno 90:10. Poudariti pa je treba, da noben pravilnik o raz¬ deljevanju osebnega dohodka ne more biti dokončen in tak, da bi zadovoljil vsem zahtevam. Ta problem je treba stalno sprem¬ ljati, študijsko obravnavati, pre¬ vzemati poleg objektivnih norma¬ tivov tudi uspele praktične iz¬ kušnje in subjektivna spoznam ja. Pri tem pa trdno' pričakujemo od prosvetnih delavcev dobršno me¬ ro demokratičnosti, podrejanja humanim in etičnim principom ter veliko mero objektivnosti. O nadaljnjih problemih v šol¬ stvu je govoril tovariš Munih Franc. Najprej je seznanil poslušalce s historiatom razvoja šolske mre¬ že ter se zaustavil pri sedanjem stanju, po izvršeni reorganizaciji v letu 1962. Današnja mreža os¬ novnih šol je taka, da imamo 4 razvite osnovne šole, ki navezu¬ jejo nase 7 podružničnih šol. Mnogi razlogi so govorili za to, da se nerazvite šole strnejo s so¬ sedno razvito šolo v enoten upravni in pedagoški organizem. Današnja šolska mreža je taka, da omogoča slednjemu šoloobvez¬ nemu učencu, da dovrši višje raz¬ rede na eni izmed razvitih šol. S tem je izpolnjen eden izmed os¬ novnih pogojev za kvalitetno pre¬ obrazbo našega obveznega šolstva. V nadaljevanju je govoril re¬ ferent o učno-vzgojnem kadru. Dejal je, da je trdna materialna baza šolstva potrebna, ni pa edi¬ ni pogoj za izvajanje načel šolske reforme. Za malokatero področje družbenega delovanja velja v to¬ liki meri trditev, da je človek najmerodajnejši faktor pri reali¬ zaciji določenega programa, ka¬ kor prav za področje učnega in vzgojnega dela. Učitelj, podprt z družbenimi faktorji, z razvito za¬ vestjo o pomembnosti in odgovor¬ nosti svojega dela, osvobojen ad¬ ministrativnega pritiska in dode¬ ljevanja dohodkov po enostran¬ skem in šablonskem Vidiku, bo šele zagotovil skladno in kvali¬ tetno izvajanje učno-vzgojnega programa. Glede števila kadra je potrebno poudariti, da bi potrebovali 51 učiteljev za razredni pouk in 32 predmetnih učiteljev ali profesor¬ jev za predmetni pouk. Prvih imamo zadostno število, drugih pa manjka kar polovica. Ta pri¬ manjkljaj pokrivamo sedaj z na¬ meščanjem učiteljev na stopnjo predmetnega pouka ali pa z nad¬ urnim delom predmetnih učite¬ ljev. Neugodno je tudi razmerje med moškim in ženskim kadrom, saj pride na 7 ženskih učnih moči le 1 moška učna moč. Imamo namreč v učno-vzgojnem procesu področja, ki jih moški opravlja z večjo angažiranostjo. Tako je npr. področje tehničnega pouka, delovna področja organizacijskega karakterja in podobno. Radi bi se izognili popolni feminizaciji uči¬ teljskega poklica. Materialne, stanovanjske in družinske razmere, v katerih uči¬ telj dela in živi, so lahko vzrok mnogih težav in skrbi, ki včasih resno ogrožajo delovno storilnost. Stanovanjske razmere učiteljev so precej različne. Če bi hoteli gra- duirati stanovanja po kvaliteti bi dobili dokaj pestro lestvico od sodobnih stanovanj preko primer¬ nih ali komaj primernih stano¬ vanj do skromnih, slabo oprem¬ ljenih sobic v kmečkih poslopjih z dokaj nestimulativnim okoljem. V današnji situaciji, ko stremi vsak delovni človek za tem, da bi dohiteval pospešeni tempo dvi¬ ganja življenjskega standarda in živel v okolju, ki ga stanje naše proizvodnje že omogoča, so seve¬ da take velike razlike vzrok mo¬ tenj v delovni vnemi in storilno¬ sti. Smatramo, da je družba dolž¬ na take velike razlikr odpraviti. Učitelj, ki živi in dela v dolo¬ čenem okolju, stoji s tem oko¬ ljem v dvostranski odvisnosti. Okolje vpliva nanj, on pa na oko¬ lje posredno preko svojega peda¬ goškega dela ali neposredno s tem, da se angažira v krajevnem kulturnem in političnem življe¬ nju. Povsem jasno je, da mora biti učitelj v manj razvitem oko¬ lju eden izmed nosilcev progresa, pa naj se to odraža v šolski ali izvenšolski dejavnosti. Konkretno nastajajo med učiteljem in oko¬ ljem najrazličnejše situacije, iz¬ med katerih pa je najmanj zaže¬ lena taka, pri kateri tradicija in konservativnost okolja absorbi¬ rata učitelja. V pogledu učiteljevega izven- šolskega dela ne moremo postav¬ ljati določenih norm. Organizaci¬ ja tega dela mora biti konkretna naloga učiteljskih kolektivov in posameznikov. Ker je ena izmed osnovnih zahtev družbene revolu¬ cije na področju šolstva formira¬ nje šole kot družbene ustanove, povezane z neštetimi vezmi z okoljem, bo tako zagotovljeno tu¬ di vsestransko vplivanje šole na to okolje. Proces, ki ga danes doživlja šolstvo, to je proces osamosvaja¬ nja, prinaša s seboj tudi mnogo problemov in konfliktov, ki izvi¬ rajo iz neskladnosti med postav¬ ljenimi načeli in stvarnostjo. Tu¬ di preozko gledanje na ta proces lahko povzroča nekatere anoma¬ lije v praksi samoupravljanja šol. Referent je navedel nekaj takih pomanjkljivosti, kakor se pojav¬ ljajo npr. pri razpisovanju neza¬ sedenih mest, reduciranju celotne diskusije o problemih šolstva na osebne dohodke itd. Podrobno je govoril referent o notranjem procesu, ki ga doživlja danes šola spričo uvajanja načel šolske reforme. Danes lahko be¬ remo in poslušamo na stotine mnenj, opažanj, ki ga dobijo učenci v šoli, še ni taka, da bi odgovarjala zahtevam sodobno razvite družbe. Še vedno je po šolah dosti ver- balizma, sodobna učna tehnika je še izjemen pojav, princip ak¬ tivnega sodelovanja učencev se premalo upošteva, dodatna pomoč je še nerazvita, svobodne dejav¬ nosti kažejo le nekaj odlik, pre¬ malo je nazornosti, povezovanja, teorije s prakso, povezane med šolo in domom, pedagoško vod¬ stvo premalo učinkovito, družbe¬ no upravljanje nosi še pečat for T malnosti itd. Kritika je bila po¬ dana bolj s stališča programa, vendar bi bilo še nadaljnje vztra¬ janje pri dosedanji praksi lahko močno zavrlo nadaljnji proces ra¬ sti naše šole. Nepopravljive na¬ pake pa bi napravili, če bi sma¬ trali, da je preobrazba šole samo stvar učnega kadra. Družbi v ce¬ loti mora biti izredno važfio vprašanje, kako se formira bodo¬ či proizvajalec in upravi j alec. Ne smemo pozabiti, da se osnovno znanje, navade in odnosi formi¬ rajo že v osnovni šoli. Program nadaljnjega razvoja šolstva mora potekati po premiš¬ ljeno sestavljenih delovnih načr¬ tih, za katere moramo zadolžiti posamezne učiteljske kolektive. Potrebno bi bilo odpreti eksperi¬ mentalne oddelke, ki bi preizku¬ šali nove učne oblike. Utrjevati bi bilo treba učiteljske aktive, kajti brez enotne zavestne akcije ne moremo pričakovati uspehov. Nadalje je referent navedel ne¬ katere podatke o štipendiranju. Podjetja in zavodi štipendirajo 48 štipendistov, ObLO pa 37. Po šte¬ vilu štipendistov in po sredstvih, ki jih družba daje, stoji naša ob¬ čina visoko nad zveznim po¬ vprečjem, kar razodeva dobro skrb za kader. Letni celotni fond štipendij znaša 10 milijonov. din. Podana je bila tudi analiza vzgojno varstvene ustanove in na¬ kazana linija nadaljnjega razvo¬ ja te ustanove. Osvetljen je bil tudi problem nadaljnjega šola¬ nja mladine po dovršeni osnovni šoli in so bile nakazane možno¬ sti rešitve tega vprašanja. Pred¬ vsem bi prišla v poštev ustanovi¬ tev gimnazije ali vsaj nekaterih oddelkov, saj bo v naslednjih le¬ tih naraslo število absolventov osnovnih šol preko 200 učencev. Tretji referent, tovariš Mitko Grl j, je podal analizo telesne vzgoje v naši občini. Poudaril je pomen telesne kulture za današ¬ njega človeka in njeno vlogo pri formiranju vsestransko razvite osebnosti. Dotaknil se je položa¬ ja telesne vzgoje v naših šolah in kritiziral neustrezen odnos do mesta in funkcije te vzgoje v ce¬ lotnem kompleksu oblikovanja mladega človeka. Poudaril je, da zapažamo čedalje več telesnih de- formalitet, ki gredo delno na ra¬ čun neustreznega inventarja, del¬ no pa na nesistematičen pouk predmeta telesne vzgoje. Umevno je, zahteva sodobna telesna vzgo¬ ja tudi sodobne naprave, igrišča, rekvizite itd. Priporočal je usta¬ navljanje šolskih športnih dru¬ štev, ki bi dopolnjevala telesno vzgojo v okviru učnih ur. Posebno vprašanje predstavlja telesna kultura odraščajoče mla¬ dine, ki ni več vključena v šole. Da bi delovni človek ohranjal kondicijo, vedro razpoloženje in polet, je potrebno nuditi prilož¬ nost, da svoj prosti čas preživi v prijetnem vzdušju, na čistem zra¬ ku, v igrah, športu, tekmova¬ nju itd. V nadaljevanju je referent kri¬ tično ocenil stanje v telesno- vzgojnih društvih. Čeprav imamo v naši občini preko 1000 mladin¬ cev, je aktivnih le 40 košarkarjev, 15 odbojkarjev, 60 balincarjev in 20 nogometašev. Vse to pa znese komaj 10 % mladine. Potrebno je, da gresta telesna vzgoja in šport v širino, da zajameta pod¬ jetja in vasi, sekcije pa naj bi skrbele za kvaliteto po panogah. Množičnost in kvaliteta, oboje je potrebno! Športni objekti so nujno po¬ trebni za razmah športne dejav¬ nosti. Stanje teh pa je pri nas dokaj žalostno. Igrišče je zane¬ marjeno, brez slačilnic in sani¬ tarij, plavalni bazen pa bo kma¬ lu razvalina. Za kvaliteten dvig telesne vzgo¬ je v naši občini je nujno treba (Nadaljevanje na 3. strani) MAREC St. 3 Poročilo upravnega odbora je na- industrijsko podjetje Topol do- stotke pa bodo realizirali v na¬ dalje analiziralo druge okolnosti, bro uveljavilo in se v dokaj krat- slednjih mesecih. Sprejeli so ki so dokaj vplivale na januarsko kem času uveljavilo s svojo pro- hkrati še določene sklepe, da bo realizacijo proizvodnje. Tako je izvodnjo, kar je nedvomno za- kolektiv še nadalje delal na utrje- n. pr. najbolj občutil nizke tem- sluga delavskega samoupravlja- vanju poslovanja, boljšega izko- perature pohištveni obrat, velik nja in prizadevanja delovnega riščanja obstoječih zmogljivosti sneg pa je onemogočil proizvod- kolektiva, ki se je v preteklem in na izboljšanju proizvodnega njo surovega furnirja in dobavo letu tudi odpovedal povečanim procesa, zlasti pri izdelavi pol- Upravni odbor lesnoindustrij¬ skega podjetja Topol je na svoji redni seji razpravljal o januar¬ ski realizaciji plana proizvodnje in o realizaciji plana uvoza. Ugo¬ tovitev upravnega odbora je bila dokaj ugodja saj so po prročilih analitične službe podjetja izpol¬ nili plan proizvodnje s 87 odstot¬ ki in plan izvoza s 107,2 odstot¬ ka navzlic temu, da je podjetje moralo za polnih 10 dni prene¬ hati s proizvodnjo zaradi izredno neugodnih vremenskih razmer. Mladinsko politično solo bodo odprli Delavska univerza v Ilirski Bi¬ strici je sklenila, da bo 27. fe¬ bruarja odprla mladinsko poli¬ tično šolo. Šola je namenjena vodstvenemu kadru — članom občinskega komiteja in članom mladinskih komitejev tovarni¬ ških aktivov, šola bo po pred¬ logu občinskega komiteja mladi¬ ne in delavske univerze delala v dveh semestrih in sicer bodo slušatelji začeli s prvim seme¬ strom 1. marca in končali apri¬ la, dočim bodo s šolo drugega semestra nadaljevali zopet mese¬ ca oktobra in zaključili šolanje v mesecu novembru. Udeleženci organizirane mladinske šole bodo predelali v dveh semestrih me¬ tode in oblike dela v mladinskih organizacijah, v delavskem samo¬ upravljanju in obravnavali sta¬ tut delovnih organizacij. Šola za vodstvene kadre mla¬ dinskih komitejev je nujno po¬ trebna in je predlog delavske univerze umesten, vendar menim, da bi bilo potrebno kaj podob¬ nega pripraviti tudi za vaške mladinske aktive, ki so često¬ krat prepuščeni bolj sami sebi. -jk Uspelo predavanje o obrambni sposobnosti Delavska univerza v Ilirski Bi¬ strici je v svoj program izobra¬ ževanja v sezoni 1962-63 med dru¬ gim vključila še ciklus predavanj o obrambni sposobnosti Jugo¬ slavije. Ciklus predavanj o tej temi obsega štiri predavanja in sicer o obrambni sposobnosti Jugoslavije, o pogojih obrambe majhnih držav v sodobni vojni, o problemih zaščite prebivalstva pred zračnimi napadi in ogro¬ ženosti prebivalstva z ionizirajo¬ čim sevanjem ter o zaščiti pred njim. MC \ \ Ob otvoritvi pohištvenega obrata v lesno¬ industrijskem podjetju TOPOL •: V v/ v.vva. .*> /.v ^ m # r • • ♦ * V . % • A’.' •.'.vavV^.v. .<006 ■ •. L _ / v, .-Xv> '.'A^v. v>. A • ; Občani vasi Ostrožno brdo z zanimanjem sledijo razpravi na zboru volilcev Prijazna partizanska vasica Ostrožno brdo merno škodo v uteho, saj se ne¬ kateri lovci in lovske družine pri nas resno trudijo, da odstre¬ lijo čim več divjih prašičev in škodljive divjadi, ker se sami za¬ vedajo, da prekomerni stalež divjadi ruši ravnovesje in po¬ vzroča neizogibno škodo tako na polju kot v gozdu. Pohvalno je zanimanje vasi Ostrožno brdo za ustrezno pre¬ ureditev šolskega prostora v klub¬ ski prostor. Podobna stremljenja prav gotovo nalete na pozitiven odmev. Pozitivna je tudi kritika in trdi¬ tev, da bi moral imeti logar tega področja več kontakta z ljudmi na vasi in sploh s terenom. Pod¬ ročni logar bi moral biti nekak svetovalec in učitelj ljudi na te¬ renu v tem, kar zadeva gozdar¬ sko stroko, tako da posestnika gozda pravilno usmerja in mu pomaga. Bile so povzete vse po¬ trebne mere in ukrepi, da se v bodoče negativni pojavi že v kali zatro, ter da zavlada pravilen odnos mtd kmetom - lastnikom gozda in gozdarjem. Z vso pravico se vaščani vasi Trepčan sprašujejo, zakaj je bilo za postavitev telefonske linije v tem predelu vloženih toliko gmotnih sredstev in truda, sedaj pa, ko je linija postavljena, se nihče ne zanima za ureditev te¬ lefonske postaje in usposobitev telefona za delovanje. Tu je silno pereče tudi vpra¬ šanje zdrave pitne vode in regu¬ lacije reke Reke, ki vsako leto poplavlja razsežne obdelovalne površine. Vas Jelšane ima pre¬ cejšnje skrbi z ureditvijo vaške¬ ga vodovoda, popravilom vaške ceste in poti in še z marsičem. Precejšnja kritika je padala na račun kmetij cev, češ da se vse premalo zanimajo za obstoječe nasade sadnega drevja, ter da naj bi v bodoče kmetijski strokov¬ njak nudil sadjarju-kmetovalcu več pomoči z nasveti in napotili. Kot za gozdarje, naj bi tudi za kmetijce veljalo geslo: več kon¬ takta na terenu z ljudmi in več praktičnega dela — z inštruktažo in s predavanji! Viljem Kindler Kakor je že mano, igra pri od¬ ločanju o pravici do otroškega do¬ datka važno vlogo dohodek od kmetijstva. Zaradi tega dohodka so mnogi upravičenci prizadeti. Ali ne dobivajo dodatke ali pa jim je ta znižan. Kako upoštevati dohodek, v katerih primerih, ali je treba upoštevati dohodek dru¬ gih oseb, sorodnikov, vse to je točno določeno v uredbi o otro¬ škem dodatku. V uredbi je tudi točno določeno, kakšno razmerje mora obstojati med dvema druži¬ nama, ki živita na kmetijskem posestvu. Navajamo konkretni primer: mlada, novoosnovana dru-^" žina treh članov, matere, očeta in otroka živi v hiši staršev, ki so lastniki kmetijskega posestva. V takem primeru ni važno, kakšna je družinska skupnost; lahko ob¬ stojata dve družinski skupnosti. Merodajne so koristi od kmetij¬ skega posestva, ki jih ima mlada družina ali pomoč staršem pri ob¬ delavi zemljišča. V takih primerih plačilo ne igra vloge. Ce se torej ugotovi, da ima predlagatelj zahtevka za otroški dodatek koristi od kmetijskega posestva staršev ali tasta in ta¬ šče, ga polovica odmerjenega dav¬ ka za leto 1955 obremeni pri do¬ ločanju pravice do otroškega do¬ datka in je tako predlagatelj za¬ htevka opravičen le do znižanega zneska otroškega dodatka, ali pa, če je davek visok, sploh nima pravice do njega. To je tudi razumljivo. Ce ima nekdo take koristi, da dobiva od doma mleko, krompir in ostale pridelke, ne more pričakovati še pomoči v otroškem dodatku. Vendar se večkrat zgodi, da hočejo ljudje izigravati predpise. Ko jim uspe, da prikažejo ločeno gospodinjstvo, se mlada družina. potem ko dobi polni znesek otro¬ škega dodatka, zopet združi z go¬ spodarstvom svojih staršev. Ven¬ dar pridejo taki primeri prej ali pozneje na dan. Ali je prav, da ima družina, ki dobiva ozimnico s posestva star¬ šev, polne zneske otroškega do¬ datka, tako kot n. pr. družina, ki nima koščka zemlje in potroši do 20.000 din za ozimnico? V zadnjem času imamo več pri¬ merov neupravičenega prejema¬ nja otroškega dodatka. Najbolj so pogosti primeri, da starši zaradi starosti in onemoglosti prepustijo obdelavo zemljišča svojemu sinu, ki ima sicer ločeno gospodarstvo v isti hiši, vendar prevzame skrb za posestvo. Ce tako spremembo pravočasno ne prijavi, naredi pre¬ kršek. Čeprav je za tak prekršek predvidena kazen do 20.000 dinar¬ Člani vaškega odbora Ostrožno brdo jev, do zdaj merodajni organi niso predlagali kazni, ker so sma¬ trali, da je oseba že itak kazno¬ vana, če mora vračati neopravi¬ čeno prejeti otroški dodatek. Taka predplačila utegnejo biti visoka tudi do 100.000 dinarjev in več. Vendar zaradi vse bolj po¬ gostnega izkoriščanja pravice do otroškega dodatka, zaradi neopra¬ vičeno predložene prijave o spre¬ membah v zvezi z zemljiščem, se bo v bodoče predlagalo tudi kaz¬ novanje in izvajala se bo še več¬ ja kontrola nad sredstvi, ki jih daje družba. Pravica do otroškega dodatka mora biti priznana tistim, ki so dejansko upravičeni do prejema¬ nja te oblike pomoči družini. ZORAN D1DEK MAREC ♦ St. 3 7 Imeli smo zbor sindikalne podružnice Posnetek z občnega zbora sindikalne podružnice Zdravstvenega doma, Zavoda za socialno zavarovanje in Lekarne v II. Bistrici Sindikalna podružnica zdravst¬ venih delavcev šteje 43 članov in je sestavljena iz članov delovne¬ ga kolektiva zdravstvenega do¬ ma, lekarne in zavoda za social¬ no zavarovanje. Ta združitev je bila potrebna zaradi mnogih pro¬ blemov, ki so skupni za vse na¬ vedene službe. Vendar podružni¬ ca v takem sestavu ni preveč aktivno delovala, predvsem za¬ radi nesoglasij, ki so se pojav¬ ljala med zdravstvenim domom in drugimi službami ter zaradi neurejenih razmer v zdravstve¬ nem domu. V upravnem odboru je bil pred¬ sednik iz zavoda za socialno za¬ varovanje, tajnik in blagajnik pa sta bila iz zdravstvenega doma. Pohvaliti moramo našega pred¬ sednika tov. žgurja Jožeta, ki je skušal urediti razmere in zbli¬ žati članstvo, kar mu je delno tudi uspelo z organizacijo preda¬ vanj o predosnutku ustave in po¬ dobnim. Vendar kljub naporom njegova prizadevanja niso nale¬ tela na razumevanje nekaterih članov. Očitano mu je bilo, da se preveč vtika v stvari, ki se ga ne tičejo. Hotel je organizirati društvo pomoči kot obliko hra¬ njenja denarnih sredstev za po¬ trebe članstva, bodisi za posa¬ meznika ali za kolektiv. Usta¬ novljen je bil odbor društva sa¬ mopomoči. Ker pa sami člani niso pokazali zanimanja za to¬ vrstno dejavnost, društvo ni mo¬ glo začeti z delom. Celotna de¬ javnost podružnice je bila pri¬ kazana na občnem zboru dne 26. januarja 1963 v poročilu pred¬ sednika. V diskusiji je bilo največ go¬ vora, da bi bilo nujno potrebno, da bi se administrativni kader vseh služb seznanil z novimi predpisi in spremembami pred¬ vsem v socialnem zavarovanju, v panogi zdravstvenega zavarova¬ nja, ker so se n. pr. pojavile ne¬ jasnosti pri predpisovanju orto¬ pedskih pripomočkov. Dr. Vladimir Orel, upravnik zdravstvenega doma, je podprl predlog, da se administrativni uslužbenci seznanijo z novimi predpisi, ker ie to res potrebno. Na ta način bi se doseglo med¬ sebojno sodeiovanje. Predlog je bil podprt s to do¬ polnitvijo, naj bi se na tak se¬ stanek povabilo tov. Lenarčiča Zdravka, uslužbenca Komunalne¬ ga zavoda za socialno zavarova¬ nje iz Kopra, ki bi najbolje raz¬ ložil vse nove predpise. Dr. Vladimir Orel je nadalje povedal, da so se odnosi v zdrav¬ stvenem domu popravili in zbolj¬ šali, da so celo v najboljšem redu, kar bo pripomoglo, da bo novo izvoljeni odbor imel lažje in bolj plodno delo. V novi upravni odbor so izvo¬ ljeni: Kožman Franc, Ljubič Ja¬ dranka, Didek Zoran, dr. Milost- nik Lado, dr. Percan Anton. KOTIČEK Dr. L. M. Mislim, da bo v celoti dosežen namen, če matere našega nara¬ ščaja in bodoče matere pazljivo prečrtajo ta sestavek, ki ga za¬ radi več vzrokov razčlenjujem v nadaljevanju. Moj cilj je vzbuditi zanimanje staršev, da bodo pogo¬ steje nadzorovali svoje otroke pri negi zob in da bodo v dvomljivih primerih pravočasno poiskali stro¬ koven nasvet. Pomnite, da se da marsikaj še lahko in hitro urediti pri otrocih, kar pri odraslem člo¬ veku skoraj ni mogoče več popra¬ viti. Ne mislim obravnavati prepre¬ čevanje zobne gnilobe, ker o tem je bilo in je še danes po šolah mnogo govora in naša skupnost materialno prispeva ogromne vso¬ te denarja, da lahko otroci dobi¬ vajo tablete fluor-kalcija, ki so, po -mnenju večine strokovnjakov, odločilnega pomena za zmanjše¬ vanje zobne gnilobe. Mogoče bi bilo umestno razmisliti, kako bi organizirali, da bi te tablete red¬ no dobivale tudi nosečnice in pred šol sika mladina. Dotaknil pa se bom nekoliko obširnejšega poglavja, kot je zob¬ na gniloba: ortodonti j e ali čeljust¬ ne ortopedije, to je zobozdrav¬ stvene veje, ki zdravi nepravilno izrasle zobe, nepravilne zobne lo¬ ke, nepravilno oblikovane čeljusti, odnos med obema čeljustima in vzroke, ki so do tega privedli. ših metod je omogočeno zdravlje- nabira mnogo hrane, pospešujejo zobno gnilobo. Ravno tako pov¬ zročajo nepravilno raščeni zobje nje vsakemu človeku. Zobna gniloba in paraden to za se pojavljata iz leta v leto pri mlajših ljudeh in temu je kriva naša civilizirana vzgoja, ki sili v hiter način življenja, nepravilno pripravljanje in uživanje hrane. Množične razvade in pa zobna gniloba so vzrok, da se vedno po¬ gosteje pojavlja nepravilno rašče- no zobovje z vsema posledicami včasih govorne napake, ki z regu¬ lacijo zob izginejo. Z zdravljenjem moramo v raz¬ vojni dobi pomagati naravi, da se zobje in čeljusti pravilno razvi¬ jajo, da pa to lahko storimo, mo¬ ramo poznati vzroke za nastanek teh nepravilnosti, kar bom skušal opisati v naslednjem sestavku. (Se nadaljuje) MII iiiiiiii iiiaim iiiiiiii iiiiiiii iiiimi iiiiiiii iiiiiiii iiiiiiii litima ne aiimmi IMI Razpravljali so o programu dela aktiva ZMS na osemletki v Ilirski Bistrici Mladinci iz aktiva ZMS na kot so: obolenje dihalnih organov, osnovni šoli »Dragotina Ketteja« v Ilirski Bistrici so se letos prvič naslednje sekcije zgodnja in dolgotrajna obolenja prebavnega trakta, revmatična obolenja, slab razvoj otrok itd. Skrbeti za zdravo zobovje naj ne bo le naloga zobozdravnika, ampalk morali bi sodelovati tudi sociologi, higieniki, pedagogi in stili trdne temelje za nadaljnje resno oprijeli dela predvsem za¬ radi boljše povezave z občinskim komitejem ZKS in si zadali na¬ loge. ki nai bi iih izvršili v tem r — # d) sekcija e) šahovski namizni tenis nogomet, rokomet, , odbojko, naslednjemu gospodarstveniki, ki naj bi poskr¬ beli, da bo dobil sodoben človek učni predvsem, isneh. ker primerno in pravilno pripravljeno osmošolci, ki letos zapuščajo osnovno šolo, prav kmalu pre¬ vzamejo delovna mesta v naših hrano. Včasih so bili laiki pa tudi stro¬ kovnjaki mnenja, da je treba ne- tovarnah, podjetjih in ustanovah, pravilno raščene zobe zdraviti le za kar potrebujejo ustrezno zna- iz kozmetičnih ozirov, premalo pa so upoštevali funkcijo zobovja. Nepravilno raščeno zobovje zmanjšuje njihovo pravilno upo¬ rabo (n. pr. če se stika samo ne¬ kaj parov zob). Na ta način bol¬ nik hrano slabo žveči in zato po¬ gosto oboli prebavni trakt, sledi slaba prehranjenost, zaradi tega slabokrvnost, ki je zopet vzrok slabše odpornosti otroka proti otroškim boleznim. Pri odprtem grizu (srednji zobje zijajo) in ozki nje. PROGRAM DELA: 1. Nekateri iz vrst mladincev r skupina, g) filmski krožek in h) krožek, v katerem bi o navali aktualne teme v svel spremljali dnevni tisk. V okviru društva bi nato < nizirali športna srečanja z dinci iz drugih aktivov in pri¬ redili »Pokaži, kaj znaš« v določe¬ nih temah. 6. Organizirali bodo izlet v Pla- plesnih vajah si pomaga- mla mco na šoli bodo obiskovali mladin- mo s šolskim magnetofonom sko politično in tako spo- >ea mladine v želja pa je, da bi si s pomoč- ZMS, nabiralnih akcij (sedaj naši socialistični družbi, kako zbiramo železo), z lastnimi lahko pripomore k razvoju go- vstopnino spodarstva in kako je potrebna vajah kupili gramofon, ki ši družbi. I Pod vodstvom vniakov si bodo bil last aktiva na šoli in bi ga abljali pri plesnih vajah ter glasbenem pouku v osmih Ortopedsko zdravljenje čeljusti čeljusti je dihanje skozi nos ovi- ugodno vpliva na žvekalne in rano in zato so pogosto vnete prebavne organe, na duševni raz- nebnice in žrel niča ter dihalni spoznali s poklici, delom izvodi v naših tovarnah. pobliže razredih Da, pričeli smo delati, ker je di do nas prispela pesem mla- 3. Izdali bodo svoje glasilo, ki dincev, ki je ob VII. kongresu šuje prekrvavitev najvažnejše žle- dopisniškega dela. voj, odstranjuje kozmetične de¬ fekte s čimer rešimo otroke in pubertetnike manjvrednostnih ze z notranjim izločanjem kompleksov, zmanjšujemo zobno pofize in zato je moten tudi teles¬ en ilobo in paradentozo. Včasih so ni in umski razvoj. aparat. Dihanj* skozi usta zmanj- naj hi bilo začetek njihovega mladine iz kongresne dvorane Beogradu zadonela po vsej do- hi- 4. Ustanovili bodo pevski zbor, movim katerem Beogradu je bil moč mladinci z mladinci bili potrebni za takšno zdravlje- Zaradi prezgodnje izgube mleč- tiva. nje zelo dragi aparati, danes pa nih zob nastanejo nepravilne vr- zaradi poenostavljenih in cenej- zeli med zobmi m mesta, kjer se društvo, ki naj šport- vzpodbuda za nas. Hočemo po >je pomagati pri gradnji *iove socialistične družbe. Iv ZMS osn. š. Ilirska Bistrica MAREC + St. 3 Občni zbor podmladkarjev Rdečega križa in mladih članov Organizacija Rdečega križa se vse bolj zaveda, da je nujno po¬ trebno vključevati v njeno dejav¬ nost čimveč šoloobvezne in dora- ščajoče mladine, ki se po konča¬ nem obveznem šolanju odloči za razne poklice, za delo v indu¬ striji ali pa ostane doma. Za šoloobvezno mladino skrbi organizacija Pomladka Rdečega križa, ki deluje na vsaki šoli v naši občini in šteje v tem šol¬ skem letu 2185 članov. Za ostalo mladino pa ugotavljamo, da so le redki vključeni v članstvo Rdečega križa v okviru osnovnih organizacij. Po daljšem iskanju oblik, s katerimi bi vključili mla¬ dino v našo organizacijo, je bil dne 16. feburarja 1963 s sodelova¬ njem občinskega komiteja mladi¬ ne v Ilirski Bistrici sklican prvi občni zbor PRK in mladih čla¬ nov, ki je kljub nezadostni ude¬ ležbi zastopnikov mladine uspel, saj nam je nakazal smer k ob¬ likovanju celovite zdrave osebno¬ sti mladega človeka. Pokazal nam je dosežene uspehe naših naj¬ mlajših pri izpopolnjevanju treh osnovnih nalog Podmladka, saj so se učili, zbirali in pomagali potrebnim, kot jim to narekuje organizacija. Izvrševali so naloge RK v šoli, doma in na cesti, kot je to lepo povedal Janez Marin¬ čič iz osnovne šole Knežak. Zbi¬ rali so sredstva za prizadete po potresu v Makarski in za dogra¬ ditev mladinskega okrevališča Debeli rtič, prisostvovali preda¬ vanjem in prirejali samostojne prireditve in še vrsto drugih na¬ log so izvedli. Premalo pa smo utrjevali zdravstveno zavest pri tistih, ki so zapuščali šolo in se vključevali v svet odraslih. Pred¬ log mladinca iz Topola glede or¬ ganizacije aktivov mladih čla¬ nov, kjer ti živijo in delajo, nam jasno kaže, da imamo na razpo¬ lago plodna tla za nadaljevanje zdravstveno-vzgojnega dela. Spre¬ jet je bil med drugimi tudi pred¬ log, da se s pomočjo občinskega komiteja LMS organizirajo aktivi mladih članov RK povsod tam, kjer obstojajo aktivi LM, ki bodo skrbeli, da se bodo v praktičnem delu izvajala humana načela RK. Stana Pugelj Predpisi I Kratek povzetek iz letnega I poročila, ki ga je podal ob- I činski sodnik za prekrške pred I ljudskim odborom Ilirska Bi- I strica na seji dne 13. februar- I ja 1963. I Sodnik za prekrške je v I preteklem letu obravnaval 843 I upravnokazenskih zadev. Za- I radi kršitve raznih predpisov, I največ pa zaradi kršitve cest- I noprometnih predpisov, so I bile izrečene denarne kazni I od 500 do 50.000 din v skup¬ nem znesku 1,599.300 din. V nekaj primerih pa so bile iz¬ rečene tudi zaporne kazni. | V preteklem letu je bil do- I tok upravnokazenskih zadev v I skupnem številu nekaj večji I kot pretekla leta, ker je pač iz I leta v leto več ljudi oz. motor- I n.ih vozil udeleženih v javnem I cestnem prometu. Znatno so I porasle kršitve zoper javni red I in mir, ki jih zagrešijo osebe I pod vplivom alkohola. Seve- I da ti številčni podatki ne pred- kršitelji stavljajo vedno realnega sta¬ nja na območju občine, ker na nekaterih področjih ni nad¬ zora, kot. ga predpisujejo po¬ zitivni predpisi, najmanj pase izvajajo občinski odloki, prav kot da jih sploh ne bi bilo. Na področju inšpekcije za delo in gradbene inšpekcije v pre¬ teklem letu ni bilo nobene pri¬ jave. Torej je tu vse v redu? Prijave sodniku za prekrške niso vselej take, da bi se iz njih dala nedvomno dokazati krivda posameznih obdolženih oseb. Iz tega sledi veliko šte¬ vilo ustavljenih postopkov in sicer 11 odstotkov od skup¬ nega števila ovadb. V bodoče bo treba sicer izvajati predpi¬ se, vendar pa istočasno paziti, da državljani ne zgubljajo po nepotrebnem časa zaradi da¬ janja zagovorov pred sodni¬ kom za prekrške. Vsled take¬ ga poslovanja pride še do drugih nezaželenih posledic. Marijan Lakota TOVARIŠ UREDNIK! Prihajam z majhno prošnjo, da bi vam povedal, kaj me teži. Pred enim letom, v mesecu februarju 1962, sem vložil koilkovano proš¬ njo za sečno dovoljenje in sicer za 3 m 3 me česnove hlodovine na svoji gozdni parceli, za lastno uporabo. Hišna streha je dotraja¬ la in se mi ruši. Torej izredno potrebno. Preteklo je leto. Čakam in ča¬ kam, pa nobene rešitve in nobe¬ nega odgovora od nikoder. V zvezi s tem vas naprošam, svetujte mi v prihodnji številki »SNEŽNIKA«, kaj naj še storim. Morda so nastale v tem pogledu kakšne spremembe. Upam, da mi boste ustregli. Vas lepo pozdravlja Žnidaršič Pavel, Prem 51 PRIPIS UREDNIŠTVA Na vaše vprašanje, ki ste nam ga postavili v zvezi z dovoljenjem za posek 3 m 3 macesnove hlodo¬ vine, vam prav radi posredujemo odgovor. O vaši zadevi smo se obrnili na pristojni referat za gozdarstvo pri Občinskem ljud¬ skem odboru Ilirska Bistrica, ki nam je dokazal, da je s svojim dopisom št. 321-108/62-4/8, z dne 17. 3. 1962 vašo vlogo odstopil ta¬ krat pristojnemu organu okrajne¬ ga ljudskega odbora Koper — Oddelku za gospodarstvo, v pri¬ stojno rešitev. Nato smo se v tej zadevi obr¬ nili še na okrajni ljudski odbor Koper, ki nam še do danes ni po¬ slal zahtevanega odgovora. V ko¬ likor menite, da bi bilo vaše di¬ rektno posredovanje hitrejše, vam svetujemo, da se obrnete pisme¬ no ali ustmeno na Okrajni ljud¬ ski odbor — Oddelek za upravno- pravne zadeve, Koper. Za opozorilo se vam zahvalju¬ jemo. primerov hujše prometne nesreče zaradi [litin j | t ♦ u 1 ifti: < t; f Ji mfin • • * • • • • % % afeiiiuu * * ^ IM . % | • . 4 . * n,c tu -,;t j rhtiK: i: itb tn i m;kr;; 4;;;rjiKru k«5; J \ C & V n c nadvozom pri Topolcu in se težje telesno poškodoval. V pijanem stanju je bil prepeljan v izolsko bolnišnico. • ZARADI OZKO RAZPLUŽENE CESTE IN NEUPOŠTEVANJA PROMETNIH PREDPISOV PRIŠLO DO NESREČE O VOZIL JE KLJUB TEMU, DA SO ODPOVEDALI BRISALCI STEKLA Dne 11. 2. 1963, ob 21. uri je vozil iz Reke proti Ilirski Bistri¬ ci voznik tovornega avtomobila ZG-115-70 Vujič Ivan iz Zagreba. Med vožnjo so mu odpovedali brisalci stekla, on pa je kljub te¬ mu vozil, čeprav je močno sne¬ žilo. Ko je skozi nepregledno šipo vozil dalje, je pri srečanju zdrk¬ nil v obcestni jarek. Na srečo je škode le za 30.000 din. • ZARADI PREVELIKE HITROSTI IZVOZIL S CESTE Dne 28. 1. 1963 je vozil voznik Ostovič Tomo s tovornim avto¬ mobilom JLA-F-5209 iz Knežaka v Ilirsko Bistrico. Ker je vozil s preveliko hitrostjo in ker je hotel v šercerjevi ulici zaviti v Gubčevo, ni zdelal zavoja ter je izvozil s ceste. Podrl je dva te¬ lefonska droga, škoda znaša 20.000 dinarjev. Telesnih poškodb ni bilo. • ZARADI VINJENOSTI PADEL Z DVOKOLESA Dne 28. 1. 1963 je kolesar Fatur Anton iz Spodnje Bitnje vozil vinjen v Ilirsko Bistrico. Zaradi vinjenosti je padel na pregled¬ nem ovinku pred železniškim Dne 15. 2. 1963 ob 12. uri je prišlo do prometne nesreče na cesti II. reda št. 312 v vasi Do¬ lenje pred hišo št. 25. Voznik hla¬ dilnika NS-44-25, Boškovič Milo- racl ie vozil iz Reke proti Ilir. Bi¬ strici. Ker je bila cesta ozko plu- žena je pri srečanju z drugim to¬ vornjakom izsiljeval prednost, to pa ga je prisililo, da je vozil v sneg desno in je tako z desni¬ mi kolesi zdrknil v obcestni ja¬ rek, globoko 0,80 m. Na vozilu je nastalo škode za nad 100.000 din. MAREC + Št. 3 Združili so prijetno s koristnim Opravili smo Hudo je pritisnila letošnja zi¬ ma. To je bila res prava zima za našo mladino, ki je po dolgih letih prišla na svoj račun, še po¬ sebno šolska, ki ji je tudi po¬ manjkanje goriva prav prišlo, saj so bile ravno zaradi tega daljše počitnice in s tem daljši čas zim¬ skih radosti. Na strminah v bližnji okolici je bilo vse živo. Tudi najhujši mraz ni zadržal mladih neugnancev — in tako je prav. V takem vreme¬ nu se organizem mladih utrju¬ je. Občutno pa je bilo pomanjka¬ nje organiziranega smučanja, če¬ sar je bilo po vseh drugih kra¬ jih naše domovine na pretek. Tu¬ di taborniki niso šli letos na običajno smučanje na Sviščake oziroma Okroglino. Za to so sicer trojni opravičljivi razlogi: prvič zametena cesta, drugič absolutno pomanjkanje sredstev, ki jih je koristno delo verjetno vzela zima, tretjič pa bi bilo zares nesmiselno laziti dru¬ gam, ko je bil sneg pri nas v gosteh. Kljub vsemu temu niso tabor¬ niki pozabili tudi na druge prebi¬ valce, ki tako trpijo pozimi, si pa sami ne morejo pomagati: to je vsa gozdna divjad. Lovska zveza Slovenije nas je direktno zaprosila za pomoč in radi smo se delovnemu vabilu od¬ zvali. Ni nas bilo ravno mnogo, toda zadosti, da smo dvakrat zne¬ sli hrane vsaj štiridesetim gozd¬ nim prebivalcem in prepričani smo, da jim ni bila odveč. Ob¬ enem pa je bila to za nas prijet¬ na zabava. V snegu s smučmi in z nahrbtniki — pa vseeno ni bilo težko. Tukaj smo zares združili prijetno s koristnim. M. P. V ma, graditev boljšega življenja ter boj proti politiki koloniali- Tovarišico Suzano Fatur, člani¬ co Občinskega komiteja ZMS, ki je bila kot občinski delegat pri- stov. To so najvažnejše naloge ne šotna na VII. kongresu ZMJ v le jugoslovanske mladine, temveč Beogradu, smo povabili, da bi nas naloge napredne mladine vsega seznanila s potekom kongresa in sveta. Mnogo nam je pripovedovala tovarišica Suzana. Izražamo mnenje vseh prisot¬ nih, bilo nas je približno 50, da si takih srečanj še želimo. Ho¬ teli bi tako vzpostaviti tesnejše stike z občinskim vodstvom mla- zadanimi nalogami. Pripovedovala nam je o sreča¬ njih delegatov iz mnogih dežel: evropskih, azijskih in afriških, o naših temnopoltih tovariših, ki so odobravajoče pozdravili smer de¬ la jugoslovanske mladine, saj je to skrb za mir, graditev socializ- dine in pa z delavsko mladino našega kraja. LMS na osn. šoli v II. Bistrici Tako so skrbeli za prehrano divjadi v letošnji zimi i V podjetju »Lesonit« sindikalna šola I. stopnje Pri Delavski univerzi »TONE TOMŠIČ« v Ilirski Bistrici je v začetku meseca februarja začela s poukom sindikalna šola I. stopnje, šola ima no¬ tranji oddelek za podjetje » LESONIT« in zunanji odde¬ lek. Za zunanji oddelek je pri¬ javljenih 31 slušateljev iz sin¬ dikalnih podružnic, gospodar¬ skih organizacij, samostojnih zavodov, družbenih organiza¬ cij in javne uprave. Namen šole je, da prikaže slušateljem v ciklusu preda¬ vanj celotni ustroj našega go¬ spodarstva v novem družbe¬ nem ekonomskem sistemu , si¬ stem delitve dohodka, vlogo delavskih svetov in upravnih odborov ter vlogo sindikalnih podružnic pri reševanju na¬ log in prenosu pristojnosti na delovne kolektive. Po predvi¬ denem programu bo šola kon¬ čala s poukom v prvi polovici meseca aprila. Predavali bodo domači in zunanji predava¬ telji. Šoli želimo pri njenem na¬ daljnjem delu polno uspehov. Dopisujte v glasilo Snežnik«! V- auu&sSfc&sl Zasluženemu aitiiiiftiiiiiiiimimiiiiiitiiiiHimtfmiimtiiiiiiifiiif imunimi iniiii delavcu iiuiimmiiiiiiiiimmiiirmiiimmiiimiiiiiiiiiiiiiiiimim priznanje ifiiuiiiimmimiiiiiiiiiimimiimiimimniiummiiiiimim;iN Konec decembra se je poslovil od svojega kolektiva zaslužni delavec Kunčič Anton, visoko¬ kvalificirani voznik motornih vo¬ zil, in se uvrstil med uživalce za¬ služene pokojnine. Tov. Kunčič je dal svoj pri¬ spevek tudi takrat, ko se je bilo treba boriti za boljšo bodočnost in boljše življenje naših narodov. Kot delavec v svobodi je bil do¬ ber gospodar in dober tovariš. Čeravno je bil kot voznik obre¬ menjen z napornim delom, je bil vedno pripravljen za šalo in humor. Res, pogrešali ga bomo med nami. Kolektiv podjetja »TRANS¬ PORT« je tov. Tonetu hvaležen za njegovo delo in tovarištvo in mu želimo, da bi preživel še dol¬ go let v pokoju. Kolektiv »TRANSPORT« Ilirska Bistrica Filip Zajc * * * * MAREC + St. 3 Zadnik Zdravko, Celje 13, po¬ šta Prem; Kastelic Karlina, Do- bropolje 11, pošta Ilirska Bistrica; Urbančič Jože, Gabrije 14, pošta Ilirska Bistrica; Stojčič Anica, Adamičeva 10, pošta Ilirska Bi¬ strica; Prosen Milka, Srednja me- dicinska šola Piran; Dr. Lado Mi¬ lostnih, Titov trg 6. Ilirska Bistri¬ ca; Anton Stemberger, Bax 32, Skepherd Texas U. S. A.; Martin¬ čič Julijan, 70 Route de Domont Montmoreucy S. et. O France; Kovačič Jožef, Schofields rd Lot N. S. W. Sydney Avstralia; Anto¬ nio Zidar, 9 de Julio 320 Bari- loche Argentina; Grahor Alojz, 4821 Perujsvilie Rd Pittsourgh 29 Pa U. S. A.; Jenko Zdravko, 13 Rothemelj AVE Toranto Cnt Ca- nada; Messina Štefi, Via Vesspri 169 Trapani Sicilia Italia; Škrlj Miroslava 4554 Coloniale Avenue Mautreal 14 P. O. Canada; Ivan Jagodnik 13 Rothnelly AVE To¬ ronto 7 ONT Canada; Luis Jagod¬ nik, Belle Wue 18 Elonges Haimnt Belgiqve; Bajc Ernest, Mala Bu¬ kovica 11, pošta Ilirska Bistrica; Jenko Maks, Mala Bukovica 15, Ilirska Bistrica; Potepan Albin, Mala Bukovica 21, pošta Ilirska Bistrica; Dolgan Jože, Mala Buko¬ vica 22, pošta Ilirska Bistrica; Novak Ivan, Mala Bukovica 28, pošta Ilirska Bistrica; Baša Franc, Mala Bukovica 20, pošta Ilirska Bistrica; Šircelj Anton, Mala Bu¬ kovica 4, pošta Ilirska Bistrica; Šircelj Milan, Mala Bukovica 3, pošta Ilirska Bistrica; Novak So¬ nja, Mala Bukovica 36, pošta Ilir¬ ska Bistrica; Novak Marijan, V. P. 8440/36, Vranje, Srbija; Grlj Jože, Mala Bukovica 2, pošta Ilirska Bistrica; Gabrijela Urbančič, 13 Rothnelly AVE Toronto 7 Ant Ca¬ nada; Močnik Alojz, Kosovelova 8, pošta Ilirska Bistrica; Lapajne Ivan, Okrajni odbor SZDL Koper; Maljevec Jolanda, Tržaška 54, Postojna; Šuštar Emil, V. P. 1962/ K. Foča BIH; Ristovič Mirko, Vil¬ harjeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Vuksič Cvetin, Vilharjeva 15, po¬ šta Ilirska Bistrica; Basta Milan, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bi¬ strica; Ignjatovič Ljubiša, Vilhar¬ jeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Škrinjarič Ivo, Vilharjeva. 15, po¬ šta Ilirska Bistrica; Tesla Djuro, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bi¬ strica; Pavlovič Dragoslav, Vilhar¬ jeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Stanoevič Miodrag, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Nikič Jo¬ van, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Pekevski Dimi tar, Vil¬ harjeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Zdravkovič Bogoljub, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Arsič Stanko, Vilharjeva 15, pošta Ilir¬ ska Bistrica; Živkovič Miroslav, Vilharjeva 15, pošta Ilirska Bistri¬ ca; Nedeljkovič Slavko, Vilhar¬ jeva 15, pošta Ilirska Bistrica; Stanisavljevič Vlado, Bazoviška 21, pošta Ilirska Bistrica; Katic Mile, Bazoviška 33, pošta Ilirska Bistrica; Danjelič Ludvig, Bazo¬ viška 22, pošta ♦Ilirska Bistrica; Ivančič Slavko, Bazoviška 33, po¬ šta Ilirska Bistrica; Andelkovič Rade, Prešernova 18, pošta Ilirska Bistrica; Šoštarič Jože, Prešernova 2, pošta Ilirska Bistrica; Miladi¬ novič Radivoje, Levstikova 22, pošta Ilirska Bistrica; Palalič Sto¬ jan, Levstikova 33, pošta Ilirska Bistrica; Vasiljevič Manojlo, Lev¬ stikova 13, pošta Ilirska Bistrica; Burdjič Stamenko, Levstikova 22. pošta Ilirska Bistrica; Olujič Ni¬ kola, Gregorčičeva 19, pošta Ilir¬ ska Bistrica; Bilič Franjo, Gregor¬ čičeva 3, pošta Ilirska Bistrica; Rašeta Jovan, Gregorčičeva 3, po¬ šta Ilirska Bistrica; Pečar Jože, Gregorčičeva 3, pošta Ilirska Bi¬ strica; Vukadinovič Miloš, Gub¬ čeva 3, pošta Ilirska Bistrica; Gojkovič Radislav, Gubčeva 1, Ilir¬ ska Bistrica; Lukič Dragoslav, Gubčeva 1, pošta Ilirska Bistrica; Novakovič Stipe, Gubčeva 3, po¬ šta Ilirska Bistrica; Balaban Mi¬ lan, Gubčeva 5, pošta Ilirska Bi¬ strica; Dvorščak Stjepan, Gubčeva 5. pošta Ilirska Bistrica; Perišič Srečko, Gubčeva 12, pošta Ilirska Bistrica; Djordjevič Tihomir, Ro¬ zmanova 11, pošta Ilirska Bistri¬ ca; Mitrevski Tanas, Rozmanova 13a. pošta Ilirska Bistrica; Mihaj- lovič Vlastimir, Rozmanova 13, pošta Ilirska Bistrica; Orovič Mi¬ lan, Rozmanova 13, pošta Ilirska Bistrica; Miloševič Bogoljub, Trg M. Tita 10, pošta Ilirska Bistrica; Ličina Juso, Tavčarjeva 10, pošta Ilirska Bistrica; Taševski Risto, Tavčarjeva 6, pošta Ilirska Bi¬ strica; Milovanovič Ilija, V. P. 1132/10, pošta Ilirska Bistrica; Vukaša Vlaho, V. P. 1132, pošta Ilirska Bistrica; Matič Pajo, V. P. 1132, pošta Ilirska Bistrica; Štru¬ kelj Janez, V. P. 1132/4, pošta Ilir¬ ska Bistrica. Ujčič Katarina iz Staroda 18 je 85-letnica. Kljub težkim razme¬ ram, v katerih živijo občani Staroda, najdemo ravno tu zdrave korenike 3BG3B Na zboru volilcev, dne 14. februarja 1963 v vasi Starod so iznesli občani, da jim divji prašiči prizadevajo veliko škode. Lovske dru¬ žine pa to škodo le delno, oziroma v nezadostni meri poravnavajo. Da se pa nekateri lovci tudi resno zanimajo, kako odstraniti pre¬ komerno škodo, nam nazorno priča objavljena slika Obljuba TOVARIŠ UREDNIK! no za meso, ki bi ga vozili iz Bistrice in prodajali enkrat ali Prebivalci brkinskih vasi dvakrat na teden. Toda oblju- Prema, Smrj, Čelj, Prelož, Ja- je ostala samo obljuba in neževega brda, Dolnje in Gor- tako morajo že več kot eno nje Bitnje, Kilovč Rateče- leto brkinski prebivalci hoditi vega brda se sprašujemo, zakaj v Ilirsko Bistrico po malo sve- ni v tem območju več nobene žega mesa. Toda koliko stane mesnice, da bi si vsaj enkrat tisto meso, če bi vsak hotel za- na teden lahko kupili nekaj računati potne stroške in zgub- svežega mesa. Do lani je bila ljeni čas? mesnica na Premu, ki jo je Zaradi tega se ljudje sprašu- imel Ludvik Žnidaršič. Pri jejo, kje so vzroki, da ne more Žnidaršiču so mesnico ukinili, podjetje, kot je Snežnik, rešiti da ne ustreza sanitarnim takega problema, saj na tem zahtevam in opremi. Takrat pa področju živi 1300 ljudi, ki bi je bilo obljubljeno, da bo pre- radi jedli sveže meso, pa ga skrbovalno podjetje Snežnik iz zaradi tega ne morejo. Ilirske Bistrice opremilo v pro¬ storih KZ Prem novo prodajal- Marija Šircelj, Prem 72 Berite članek »To in ono z zbora volilcev« na str. 6 MAREC + St. 3 11 Bistrica v snegu 1963 KINO SPORED V MARCU film ZVEČER SE PONOVNO Od 2. do 3. marca poljski film SREČAMO, 16. do 17. marca šved- MATI IVANA ANGELSKA, 4. do ski film POUK O LJUBEZNI, 18. 5. marca francoski CS barvni do 19. marca ameriški barvni film BABETTE POJDE V VOJ- film ČRNI NAREDNIK (Izredni NO (Izr. program), 6. do 7. mar- program), 20. do 21. marca jugo- ca francoski zabavni film DO slovanski zabavni film SREČA ZADNJEGA DIHA, 7. do 8. marca PRIHAJA OB DEVETIH, 23. do slovenski mladinski film KEKEC 24. III. italj. vist. film »ROKO (za šolsko mladino, oba dneva IN NJEGOVI BRATJE«, 27. do ob 10. in 15. uri, cene znižane), 28. II. franc, film »JEZIK ZA 9. do 10. marca franco ski barvni Z OBE«, 30. do 31. III. zah. nem. film POKVARJENE ŽENE7157 barvi film »FREDI POD TUJIMI do 14. marca slovenski zabavni ZVEZDAMI«. u mi snegom obložene telefonske žice tako tresejo! — Najbrž kdo kriči po telefonu Dragica. i i u •lir 1! NESPAMETNI LJUDJE s Poglejte, kaj ljudje počno kavo! Najprej jo pražijo, da po¬ stane črna. Potem ji dodajajo mleka, da postane bela. Poleg te¬ ga ji dodajajo cikorije, da bi bila bolj grenka, nato jo osladijo, da je bolj sladka. Nazadnje jo ku¬ hajo, da postane vroča in nato pihajo vanjo, dokler se ne ohladi. RAVNO PRAV Ladja se prične potapljati. Ka¬ pitan zavpije: »Je kdo tu, ki zna moliti?-« Neki mornar stopi naprej in re¬ če, da zna moliti. »Dobro«, pravi kapitan. »Ti mo¬ li, mi si bomo pa nadeli rešilne pasove, saj enega tako manjka.« OPRAVIČLJIVO Računske pa nisi napisal, Janezek! Telefon je bil pokvarjen. Kakšno zvezo pa ima to z nalogo ? Informacij na 08 nisem mo¬ gel vprašati, kako se to napravi. ROJSTVA: Kalc Dora, roje¬ na v Kuteževem 44, Andjelkovič Radivoj, rojen v Harijah 69, Ja¬ nežič Ljubica, rojena v Zarečju 21 . Otroci, rojeni v porodnišnici: Kocjančič Viktor iz Tominj 29, Podlesnik Iztok iz Ilirske Bistri¬ ce, Vojkov drevored 8, črv Tomo iz Dol. Zemona 60, Hrvatin Maja iz Ilirske Bistrice, Župančičeva 10, šutanovac Liljana iz Ilirske Bistrice, Prešernova 35, Valenčič Teodor iz Ilirske Bistrice, ul. Ni¬ kole Tesle 11-b, Torbič Miloš iz Topolca 28, Rolih Angela iz Pod- graj 38, Sedmak Valter iz Dol. Zemona 73, Grlj Mojmir iz Ku- teževega 9. PORDI I Juli lil REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE VODORAVNO: 1. bolero, 7. ko¬ mar POROKE: Slavec Franc, mi¬ zar iz Ilirske Bistrice in Benigar Marta, gospodinja iz Ilirske Bi¬ strice, štrukelj Janez, oficir JLA iz Ilirske Bistrice in Frank Lada, učiteljica iz Ilirske Bistrice, An¬ djelkovič Dragan, podoficir JLA iz Ilirske Bistrice in Frank Zma¬ ga, gospodinja iz Harij 69, Česnik Albert, delavec iz Knežaka 78 in Tomšič Jožica, delavka iz Kne¬ žaka 88, Gorup Silvij, delavec 18. enoten, 19. Bača 2 in Tomšič Breda, delavka omega, 26. amiens, 21. rotak, 22. iz Bača 71, Prosen Franc, trakto- omaha, 23. Olomuc, 24. glan, 25. Djuro, 26. kmeta, 27. ri, 28. sir, rist iz Trpčan 43 in Iskra Emili¬ ja, gospodinja iz Zabič 13, Turk Anton, delavec iz Zareč j a 27 in 29. arena, 30. oreti, 31. SMB, 32. Primc Albina, kmetica iz Tomi- ok, 33. vresa, 34. smela, 35. oria, nja 4, Valenčič Anton, delavec iz 36. ni, 37. grita, 38. blato, 39. grant, 40. raca, 41. brora, 42. vrag, 43. touba, 45. traka, 44. plesati, 49. indi, 50. Frida, 51. vladi, 52. ap, 53. bee, 54. alaca, 55. sloga, 54. trn, 57. ur, 58. anafi, 59. plača, 60. oona, 61. rabrovo, 63. kliše 64. obrov, 65. ohrovt, 66. trenk, 67. kilovi, 68. Nianza, 69. Tinca, 70. stomak. Novokračin 2 in Ličan Gabrije¬ la, gospodinja iz Podgraj 37. ZAHVALA SMRTI: Zidar Ivana, gospo¬ dinja iz Kosez 2, stara 60 let, Škrlj Anton, kmetovalec iz Ilir¬ ske Bistrice, Kettejeva 7, star 85 let, Hrvatin Marija, gospodinja iz Kuteževega 55, stara 92 let, Šircelj Janez, inv. upokojenec iz Prisrčno se zahvaljujemo vsem, Knežaka 95, star 57. let, Keš An¬ ki so sočustvovali ob smrti ANTONA ŠKRLJA iz Ilirske Bistrice, Kettejeva ul. 7 Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti, vsem da¬ rovalcem vencev in cvetja, gasil¬ skemu društvu ter pevcem, ki so mu zapeli v slovo. Hvala vsem za tonija, gospodinja iz Knežaka 22, stara 85 let. Glasilo SNEŽNIK izhaja enkrat mesečno. Izdaja ga občinski odbor SZDL Ilirska Bistrica urejuje izrečeno sožalje! Žalujoči uredniški odbor. Glavni in odgo¬ vorni urednik Jože Keuc, člani uredništva: Franc Munih, Janko Šabec, Lado Škrlj, Ivan Šuštar, Stane Česnik, Milko Primc in Da¬ nilo Gerk. Tehnični urednik: Jan¬ ko Novak. Tisk: Tiskarna ČZP »Kočevski tisk« — Kočevje. Letna naročnina 240 dinarjev. Tekoči ZIMSKI ŠPORT USLUŽBENCEV račun pri NB v Ilirski Bistrici ZAVODA ZA SOCIALNO ZAVA- številka 602-12-3-101. Rokopisov in ROV ANJE V ILIRSKI BISTRICI risb n« vračamo 12 Marec 4 St. 3 nase lazatednic 0 RADIOMAGNETOFON KOT DRUGA NA¬ GRADA NAJBOLJŠI KRAJEVNI OR¬ GANIZACIJI SOCIALISTIČNE ZVEZE HARIJE ZA DOSEŽENE USPEHE NA¬ GRADNEGA TEKMOVANJA ZA ZBIRA¬ NJE NAROČNIKOV »SLOVENSKEGA JADRANA« Šah je zelo priljubljena tekmovalna zvrst starejših. Na sliki vidimo člane ob srečanju z ekipo JLA v Ilirski Bistrici PODELITVE REVIZIJSKEGA SPREJEMNIKA KOT NAJBOLJŠA ORGANIZA¬ CIJA SOCIALISTIČNE ZVEZE PRI NAGRADNEM TEKMOVA¬ NJU ZA ZBIRANJE NAROČNIKOV SLOVENSKEGA JADRANA vseh strelskih tekmovanjih v II. Bistrici je stalni favorit ekipa postaje LM Ilirski Bistrici Ilirska Bistrica v Snegu