1875.
257
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXXV. — Izdan in razposlan dne 20. julija 1875.
«7.
Postava od ID. aprila 1875,
o tem, koliko bode državni zaklad priplačeval k troskom za uredbo koroške reke Žile.
8 privolitvijo obeli zbornic državnega zbora ukazujem tako:
§• 1.
Pod uvetoin (pogojeni), da se uredba reke Žile na Koroškem zagotovi po feinem zakonodavstvu, in da se pri tem zlasti zastran troskov, kolikor jih ne j-'^a država, poskrbi iz sredstev deželnih, morebiti tudi občinskih in s prispe v-v°in drugih vdeležencev ter državni upravi pridrži potrditev glavnih in posebnih Pr°jektov, kakor tudi primeren vpliv na vse tehnične in ekonomne reči tega pod-Jetja, udeleži se državni zaklad dotičnih troskov takö le:
a) K troskom Zilske uredbi* preračunjenim na 763.000 gl. doplača državni zaklad yl0, torej vsega, skup 305,200 gl. največ, od katere vsote se bodo letnine k večjemu po 30.520 gl. nakazovale:
'0 državni zaklad dodeli deželi koroški brezobresten zajem (posojilo) od 300.000 gl. največ v letninah po 30.000 gl. k večjemu, da se porabi za uredbo reke Žile. Ta zajem bode odplačati v 20 enakih letninah, katerih prva doteče 10 let po dokončani uredbi Zilski.
§• 2.
Zvršiti to postavo naroča se ministrom za poljedelstvo, notranje reči in '‘»anee.
V Šebeniku, dne 19. aprila 1875.
Franc Jožef* s. r.
Auersperg s. r. Lasser s. r. Chlumecky s. r. I*retis s. r.
(Sl
krtnink.)
45
98.
Ukaz ministrov za trgovino, pravosodje in finance od
8. junija 1875,	^
s katerim se člen (točka) 2 §fa 501 kazenske postave o dohodarstvenih prestopkih izpreminja-
V zvršitev postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. st. 16 od 1. 1872) iJ1na podlogi postave od 31. marcija 1875 (Drž. zak. št. 62) določuje se to le:
1.	Po premeni člena 2 v §. 501 kazenske postave o dohodarstvenih presto]1' kih od 11. julija 1835 ustanavljajo se na mesto ondukaj povedanih tež za tabak osem kilogramov, za kuhinjsko sol dvesto pet in dvajset kilogramov in za strelu1 prah ali smodnik štirnajst kilogramov.
2.	Ta ukaz pride v moč 1. dne januvarja meseca 1876 ter bode veljal za tiste prestopke, ki se storé po tem, ko kode ukaz že v moči.
Unger s. r.
Cliliiinecky s. r.
I*relis s. r.
O».
Začasni ukaz ministerstva za poljedelstvo od 2. julija 1875«
o preskušnjah za sposobnost ali zmožnost biti učitelj kmetijstva na šolah poljedelstva in
kmetijskih srednjih šolah.
Da kandidatjo za učiteljska mesta na šolah poljedelstva in kmetijskih srednjih šolah dobodo priliko, izkazati svojo učiteljsko sposobnost, bodo se^Iia c. kr. visoki šoli zemljedelstva na Dunaji imele po naslednjih določilih preskusu] in izdajala spričevala o sposobnosti.
§• I-
Ministerstvo določi za vsako leto posebej profesorje, ki bodo imeli te pie skušnje, in pa druge strokovnjake, ki jih je privzemati k tem preskusnjam.
Ena in ista oseba pa se more od leta do leta, t. j. po večkrat za to postavljat'
Po enakem se bode tudi določevalo prvosedstvo pri preskušnjah.
§• 2.
ičetku
Kandidat, ki bi rad bil pripuščen k preskušnji, naj svojo prošnjo o zac semestra poda dekanstvu kmetijskega odseka c. kr. visoke šole za zemljedelstvo ji priloži pismen popis svojega dozdanjega življenja, v katerem mu je zlasti žiti, kako se je izobraževal, in kam poglavitno merijo nauki, katerih seje ud •
Vrli tega je prošnji treba priložiti še naslednja izkazila :
a) Zastran preskusu je o sposobnosti za šole poljedelstva :
Izkaz, da je prositelj z dobrim uspehom dovršil vsaj nižjo gimnazijo, nižjo re<dko, ali realno gimnazijo, po tem kmetijsko srednjo šolo, ki jo je ministerstvo P°ljedelstva priznalo za takšno, in da se je najmanj dve leti praktično uril v kmetijstvu.
h) Zastran preskušnje o sposobnosti za kmetijske srednje šole:
v Izkaz, da je kandidat prebil šest semestrov kot reden posluŠavec na visoki zemljedelstva na Dunaji in poslušal vsaj stroke, zapovedane teinu, kdor hoče . 1 pripuščen k preskušnji za diplom, a vrh tega najmanj dve leti bavil se prak-tično s kmetijstvom.
O pripuščanji k preskušnji praviloma razločuje dekanstvo kmetijskega odseka visoke šole za zemljedelstvo.
Kadar nastane kaka dvomba o tem, če priložena izkazila veljajo, ali če gre k°niu izkazana leta učitve ali pa praktike šteti, treba seje obrniti na ministerstvo, ono razsodi.
§. 3.
Predmet preskušnje pri kandidatih za učiteljska mesta na šolah poljedelstva &ledé kmetijskih naukov je ves nauk o kmetijstvu v tem razsežaji in s to natančnostjo ali globokostjo, kakor se sploh uči na kmetijskih srednjih Šolah, torej z zernljeznanstvom in klimatnlogijo, splošno in posebno rastlinsko in živalsko za-re,jo (oboje na podlogi fizijologije), naukom o uredbi gospodarstva in taksaciji Vl'ed, — pri čemer je povsod dokazati, da preskuŠevanec svoje znanje ume upo-mbljati i na praktične slučaje.
Kandidatom za učiteljska mesta na kmetijskih srednjih šolah gledč kmetij-stYenih predmetov je na voljo, da si izbirajo predmete po naslednjih skupinah:
1.	Poljedelska kemija, kemijska tehnologija, rastlinska in živalska fizijolo-S*Ja, mineralogija in geognozija, zemljeznanstvo; ali
2.	rastlinska zareja, rastlinska fizijologija, poljedelska kemija, klimatologija, kmetijsko orodje in mašinstvo; ali
3.	živalska reja, živalska fizijologija, poljedelska kemija, nauk o zdravji domačih živali; ali
4.	nauk o uredbi gospodarstva s kmetijskim računstvom, narodno gospodarstvo z Jaukom o reji rastlinski ali živalski.
Kar se tiče mere, koliko znanja naj se pri preskušnji zahteva od teh kandidatov, o tem velja tista obsežnost in globokost, s katero se dotični predmeti na 'dsoki šoli zemljedelstva, oziroma njenim poslušateljem, držeč se učnega črteža (§• 5 ustanovila) po odsekovem kolegiji priporočenega učč po vsakokratni sto-Pmji in potrebi znanstva; vrh tega je pri vseh predmetih v preskušnjo privzemati mdi uporabo teoretičnih znanosti na praktiko, s posebnim ozirom na poprejšnjo Praktično službo vsakega kandidata posamič. Kandidat naj poleg preskušnje iz °No zgori naštetih skupin (1—4) opravi še tudi en razgovor (colloquium) o ostalih skupinah, vendar samo s tem namenom, da more svoje splošno izboraženje gledé kmetijstva izkazati.
§• 4.
Preskušnje so nekaj pismene, nekaj ustne; pismene se dele na dela dom» spisovana in na dela pod klavzuro.
§• 5-
V	teku šestili tednov po tem. ko je poprosil za preskušnjo, dobode kandidat strokovno nalogo, dajo dormi izdela, ter jo mora v dobi od Šestih do osmih tednov dognati.
V	slučajih posebnega ozira vrednih sme so z odobrenjem ministertstva til rok podaljšati, vendar ne čez štiri mesece.
Ako komu paradi izgovarjajočih zadržkov ni bilo mogoče, v danem i'°hu dela dokončati, naj prosi, da mu se dâ nova naloga.
Kadar se izročuje gotovo delo. treba je vestno povedati, katera pomagal so se pri izdelovanji rabila.
Ako je kandidat s popisom svojega prejšnjega življenja vpoložil delo. katere je on séstavil in ki je že tiskano na svetlo prišlo, to se prepušča sprevidnosti do-tičnega k presknšnji delegiranega strokovnega profesorja, določiti dogovorno s tistim, ki je pozvan za prvosednika, če ima ta tiskovina veljati namesto sestavka doma izdelovanega.
Prvosednik odda prejeto doma spisano delo profesorjem tistih strok, na katere se je naloga nanašala, da ga pregledajo in pismeno od sebe dado svoj razsod. s katerim vred se po tem preskusni izdelek priobči tudi drugim strokovnjakom-privzetim k preskušnji.
Na razloge oprtemu razsodku strokovnega preskuševavca je vselej pristavit1 določni predlog, če je kandidatu dovoliti ali ne, da preskušnjo nadaljuje. V P° slednjem teh dveh slučajev zavrača sc kandidat na določeni čas; a v prvem shi-čaji dobi preskušcvanec pismeno dovoljenje, opraviti delo pod klavzuro in P‘l izustno preskušnjo, ki oboje biva proti koncu semestra v presledkih kolikor J moči kratkih.
§• 6.
Preskušnja pod klavzuro naj dokaže, koliko ima kandidat v o k roga nauko't ki si jih je izbral, gotovega znanja tudi če mu se vzamejo vsi pripomočki.
Tvarina za dve deli pod klavzuro, ki jih je v dveh različnih dnevih v osna urah največ pod neprestanim nadzorom dokončati, izbira se tako, da se ozira samo na strokovno področje, a drugo na to in pa na didaktiku ali metodi ;
Za presojevanjo klavzurnega dola veljajo ista določila, kakor za delo do spisovano (§. 5).
S- 7.
listna preskušnja naj pred vsem drugim, ako bi treba bilo, dopolni ali uspeh prejšnjih pismenih preskušenj iz tistih predmetov, na katere so se#a pismeni izdelki, vsakakor pa naj se raztegne- na več glavnih oddelkov cele tične stroke in vrh tega bodi iz nje mogoče soditi, koliko je pteskuševanee sp soben za učenje (izustno razlaganje) in če ima kaj didaktične spretnosti.
Pri tem mora razen prvosednika in vsakokratnega profesorja, ki izprašhh vselej še najmanj eden izmed prizvanih strokovnjakov ($. 1) pričujoč biti.
§• 8.
PreskuŠnja se pn' kandidatih za učiteljska mesta na kmetijskih srednjih šolali °neujo z razgovorom o splošnem izobražcnji gledé kmetijstva (§. 3), katerega se p&dar smejo oprostiti tisti, ki so uspešno opravili preskušnjo za diplom na c. kr. Unajski visoki šoli zemljcdelstva.
Ï <>.
Po končani ustni preskušnji razsodijo zbrani dotični delegovanci precej po 'očini glasov, kakšen je nje uspeh; pri enakem številu nasprotnih glasov dolo-Cllje prvosednikov glas.
ff,	§• io.
Pri nedovoljnem uspehu sme se proskuŠnja o sposobnosti ponoviti; vendar ■Ie ponovitev samo enkrat dopuščena. Rok se ji v vsakem slučaji posebej postavi.
§• 11.
Pri dovoljnem uspehu dohode preskuševanee izpričevalo fsvedočbo), v ka-tei>'in se •— po kratki karakterizujoči razložbi preskuševančevega izobraževanja, .^kŠno je doslej bilo. in pa uspehov preskušnje v vseh nje delih — njegova spodobnost ali zmožnost za dotično učiteljsko stroko izražuje z oznamonilom „sposo-Jeri“ ali pa „izvrstno sposoben“.
§- 12.
Taksa za preskušnjo o sposobnosti je postavljena na deset goldinarjev a. v. 'o s<' o ponovitvi preskušnje mora vdrugič opraviti.
Ta taksa se mora prošnji za pripuščenje k preskušnji priložiti ter se kandidatu lazaj da, ako odstopi, še prodno dobi naloge za izdelovanje doma, kar pa sc ne ^°dl, ako pri preskušnji ne obstane.
13.
Ali in v koliko spričevalo o uspešno opravljeni preskušnji zastran sposob-ftosti preskuševancu da pravico do kake službe, to zavisi zgolj od eventuvalnih J^redeb tistih oblastev ali korporacij, pod katerimi stojé šole poljedelstva ali ^eti jske srednje šole.
jVIannsfeld s. r.
too.
Ukaz finančnega ininistcrstva od 3. julija 1875,
da se mali colniji I. razreda v Brodu (Fürth) daje oblast žganje na izvozn odpravljati.
Mali colniji 1. razreda v Brodu (Fürth) daje so v zmislu veljavnih propisov °blast žganje, katero ses pridržkom povračila pristojbine čez colno linijo izvažr izhodu odpravljati.
■•relis s. r
NOI
Razglas ininisterstva za trgovino od 3. julija 1875,
da se prenarejajo neka določila dopustnih pisem od 23- avgusta 1869 (Drž- zak. št. 160) i®
10. septembra 1872 (Drž- zak. št- 138) za lokomotivne železnice od Dunajskega Novega MeS ^ v Grammat-Neusiedel po tem odi Dunaja v Pottendorf in do ogerske deželne meje proti Sopr°nJ
(Oedenburg).
Na podlogi Najvišjih odlok od 7. decembra 1874 in 30. aprila 1875 seJe vsled dogovora s finančnim ministerstvoin po premeni do ti finih določil v dopu nih pismih od 23. avgusta 1869 (Drž. zak. št. 160) za lokomotivno železnico o Dunajskega Novega Mesta v Grammat-Neusiedel, in od 10. septembra 1 (Drž. zak. Št. 138) za lokomotivno železnico od Dunaja v Pottendorf in do ogeis deželne meje proti Sopronju delničarska družba, katera pod firmo pri trgovske'^ sodišči protokolirano : „ŽeleznicaDunaj-Pottendorf-Dunajsko Novo Mesto“ obs J kot podjetje obeh gori omenjenih lokomotivnih železnic, za zdaj odvezala u° nosti, naložene ji v §§. 1 in 3 poslednjega izmed rečenih dopustnih pisem, lZ lati kos železnice od Pottendorfa do avstrijske meje proti Sopronju, doba v Ijavne koncesije za obe železnici zgornjih dopustnih pisem, zedinjeni zdaj v eD® edinstveno podjetje, enakomerno ustanovila na devetdeset let, od 1. dne ja])^ varja 1875 rafiunefi ter gori omenjenemu podjetju za Dunajsko-Pottendorfsko z leznieo prostost od dohodarine in štempeljskih pristojbin od kuponov, kakor 1 vsakega davka, ki bi se vtegnil s prihodnjimi postavami vpeljati, poslednjič 110 novani železnici v členu \ postave od 24. marcija 1875 (Drž. zak. št. 55) zagcd° Ijena na sedem let od 1. januvarja 1875 računeč podelila s tem pristavkom, enakšna prostost od davkov in pristojbin, ki je v dopustnem pismu od 23. avgu 1869 (Drž. zak. št. 160) železnici od Dunajskega Novega Mesta v Gramniat-b1 e'' siedel na petdeset let podeljena, z iztekom gori rečene sedemletne dobe izg’1 svojo moč.
Cliluniecky s. r.
102.
lika/, ministra za trgovino od 0. julija 1875,
o vpeljatvi alkoholometrov novega meroizkusnega reda
Zastran vpeljatve novih alkoholometrov, zapovedanih v §§. 33 in 34 mei° izkusnega reda od 19. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171), ukazuje se to le;
Počenši od 1. januvarja 1876 sme so vinski cvet (vinska žestina, špirit) K povati in prodajati samo po prostorninskih odstotkih (Volumspcrccnten) abso nega vinocveta pid pravilni toplini od -|- 12° K. (prava moč vinskega cveta)- ,
Za določevanje prave ali resnične mofii vinskega cveta sme so počenši o 1. januvarja 1875, rabiti samo in edino v §. 33 meroizkusnega roda od 19-cembra 1872 (Drž. zak. št. 171) zapovedani alkoholometer z dotičnim Y]cl& čunskim razkazkom (redukcijsko tabelo), ki ga je c. kr. prvomerska konusij* podlogi člena XVIII reda za mero in utož od 23, julija 1871 (Drž. zak. od l- 1
da
5’ m v zvršbo o ti gori omenjenega meroizkiisnega reda dne 5. marnja 18'4 ustanovila.
Kdor ima kak alkoholometer, temu mora biti mogoče vselej, kadar ga, pro-ll'tje vinocvetno tekočino, rabi, ali tudi, kadar gosposka zahteva, izkazati z do-Uun meroizkusnim listom, daje njegovo orodje takšno, kakor je v tem meroiz-U8aem listu tanje popisano.
Torej je treba skrbno hraniti meroizkusni list, ki spada samo k popisanemu Ako bi se izgubil, poslati je dotično orodje k takemu meroizkusnemu uradu.
1 Uûa oblast alkoholometre preskušavati, in ta urad izda za plačano pristojbino po rifi nov meroizkusni list, ako preskusivši alkoholometer, najde, da še pravično Ze- Dokler se to m zgodilo, ne sme se alkoholometer pri prodajanji rabiti.
, K temu, da se izračuni resnična moč vinskega cveta iz tega, kar kaže alko-jp0l°naeter, sme se po §. 3 pri prodaji vinocvetnih tekočin rabiti samo oštempljani P^kazek (tabela), ki spada k alkoholometru. Ako se je ta razkazek izgubil, to tj kateri k preskušavanju alkoholometroy oblast imajočih meroizkusnih ura-°) drug oštempl jan in na meroizkusni list ravno tistega alkoholometra slovoč Pru»erek (ekzemplar) samo tedaj izročiti, ako mu se meroizkusni list pošlje in CeUa po tarifi plača.
Prestopki tega ukaza kaznjujejo se po določilih, ki so obsežena v členu VI Postave od 23. julija 1871 (Drž. zak. od 1. 1872 št. 16), o novem redu za mero
111 utež.
Cliltimecky s. r.
103«
I kaz ministerstva za pravosodje od 7. julija 1875,
0 Bračunu povračil za troške kazenske zvršitve, ki jih opravljajo kaznjenci, obsojeni v kako
kazen na prostosti.
V dosego ložjega in preglednejšega obračuna povračil za troške kazenskege Vl’sevanja, katera so kaznjenci v ječo ali zapor obsojeni dolžni opravljati, določuja ^"tisterstvo za pravosodje po dogovoru z ministerstvoma za notranje reči in finance U z vrhovnim računiŠčem, da naj sodišča, katera potirjavajo ta povračila, počenši j 1* januvarja 1876, rečena povračila pripisujejo in obračunjajo po niže prilo-enerrr obrazci, in ne več po pripisnih in opravnih izkazih A in 7i, zapovedanih . ukazom bivšega državnega ministerstva, pravosodnega in finančnega ministerstva ’Upa vrhovne računsko-prigledne oblasti od 26. julija 1861, Drž. zak. št. 84. Ostala določila v misel vzetega ukaza bodo še dalje veljala.
Unger s. r.
Zvrsitvana pristojbina na dan
fj 3 ?.
troskih kazenske zvrâihe, katere so '» poldletji 18 . . . pri podpisanem sodiséi obsojeni kaznjenci dolžni povrniti in katere so
opravili.