8 TEMA MESECA

22 OKOLJE
6 VELIKI INTERVJU BOŽENA PETERLIN 
CENTER ZA ZAŠČITO IN
O HIŠAH IZ SLAME 
DIREKTORICA ZAVODA ZA TURIZEM IN
REŠEVANJE DOMŽALE 
Z DR. LARISO BROJAN 
ŠPORT V OBČINI KAMNIK 


gl asilo občine do m žale 
29. julij 2016 | letnik lvi | številka 7 | izdaja kult urni dom franca bernika dom žale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html 

Stoletnica častnega občanaJožeta Pogačnika 
Jože Pogačnik se je rodil 27. julija 1916 in je priznanje častni občan prejel v letu 2003 
za prispevek k razvoju Občine Domžale. 
S
voje življenjsko delo je opra­vil predvsem kot direktor Tosame, uspešno pa je dva­krat opravljal tudi funkcijo predsednika Skupščine Občine Dom­žale. Gospod Pogačnik je bil vedno skromen in preprost, zato je užival velik ugled med delavci kot človek z izrazitim socialnim čutom in razume­vanjem za malega človeka. Pogum in človečnost sta vrlini, po katerih ga poznamo občani naše občine. Župan Toni Dragar je v čast prazno­vanja visokega jubileja našega  častne-
AKTUALNO 

Jubilejno praznovanjeDneva državnosti 
Naša država Slovenija je praznovala 25 let. Boj za samostojno in neodvi­sno Slovenijo je bil dolg, naporen in tudi krvav. Stoletja dolgo se je majhen slovenski narod upiral preganjanju in poizkusom potujčevanja. Pred četrt stoletja smo suvereno razglasili sa­mostojnost in jo že dan zatem podprli tudi na bojišču. V čast velikega jubi­leja smo praznovali našo samostoj­nost tako slovesno, kot se to spodobi. Slovesnosti so potekale skozi vse leto po vsej državi, tudi v Občini Domžale. 
› 2 
ga občana priredil protokolarni spre jem v četrtek, 28. julija, kjer je go­spodu Pogačniku v družbi častnih občanov, bivših županov in predse­dnikov izvršnega sveta tudi osebno čestital. Tako visoki jubileji častnih občanov so namreč prava redkost in zatorej nekaj neprecenljivega. Živeti sto let namreč ni namenjeno vsem, toda le posebnim izjemam! 
»Dragi prijatelj Jože Pogačnik, iskali smo primerne besede, da bi po­častili vaš visoki jubilej, pa jih nismo 
AKTUALNO 



110 let PGD Stob-Depala vas 
Letos Prostovoljno društvo Stob–Depa­la vas praznuje častitljivo 110-letnico delovanja. Ob tem jubileju smo se pogovarjali s predsednikom PGD Stob–Depala vas Francem Mlakarjem, ki ga večina ljudi najbolj pozna pod imenom Baronček. V teh 110 letih je društvo ves čas skrbelo za napredek, usposabljanja svojih članov in še za mnoge stvari. V pogovoru smo se dotaknili predvsem obdobja zadnjega desetletja, ko je bilo postorjenega kar veliko, skupaj z novimi pridobitvami. 
› 16 

našli. Nobena beseda ne more opisati naših čustev in našega odnosa do vas, ki ste biser naših Domžal. Ko ste se rodili daljnega leta 1916, si verjetno niste mislili, kam vas bo popeljala ži­vljenjska pot. Naj povemo, da smo srč­no veseli, da je vaša pot tudi naša pot. Hvaležni smo vam za vse, kar ste na­redili tukaj pri nas doma, v Tosami in Domžalah. Preživeti celo stoletje mora biti res nekaj enkratnega in nepozab­nega! Čestitamo vam za vse uspehe v vašem življenju in za prehojeno dolgo pot. Naj se vas sreča, zdravje in vese­
ŠPORT 


Najboljši športniki inšportnice osnovnih šol 
Kakor vsako leto je tudi letos ob za­ključku šolskega leta 2015/16 in koncu športnih tekmovanj za osnovne šole Zavod za šport in rekreacijo Domža­le pripravil slovesnost, na kateri so najboljšim športnikom in športni­cam osnovnih šol podelili nagrade in praktična priznanja ter jim čestitali za športne dosežke in jim zaželeli veliko uspehov na njihovih nadaljnjih po­teh. Večina najboljših športnikov in športnic odhaja na srednje šole, kjer bodo poskušali enako uspešno zdru­ževati študijske in športne poti. › 31 
lje držita še v prihodnosti. In še enkrat, dragi gospod Jože, iz srca hvala za vse, kar ste nam dali. Nekateri ljudje na­mreč živijo in odidejo, vi pa ste eden tistih, ki ste spremenili svet.«
 Župan Toni Dragar P odžupanja mag. Renata Kosec P odžupanja mag. Jana Mikl avčič Cveta Zalokar, nekdanja županja U rad župan a U redništ vo Sl amnika 
› 11 

IZVIDNICA 


Prekinjena gradnjaZelene osi 
Lahko bi jo imenovali tudi Zlata os ob Kamniški Bistrici, saj je dandanes gotovo največji ponos našega mesta. Skorajda ni Domžalčana, ki se ne bi z veseljem sprehajal ob urejeni poti ob reki, ki nas povezuje. Našega bralca zanima, zakaj se je gradnja poti usta­vila oziroma kdaj se bo nadaljevala, in ali bomo kdaj dočakali še podaljšek poti proti Dolu pri Ljubljani. Za odgo­vor smo povprašali pristojne v Uradu župana Občine Domžale, kjer pravijo, da nameravajo os dokončati do južne občinske meje. › 40 

Poletne aktivnosti na domžalskem bazenu 
Poletje je kot nalašč za druženje in zabavo v naravi, če se to dogaja na kopališču, pa je dan popoln. 
Zavod za šport in rekreacijo Dom­žale v sodelovanju s ŠAD Mavrica, Študentsko organizacijo Domžale, Plesno šolo Miki, Šolo zdravja in Potapljaškim društvo Grčar-Sub vabi na športni poletni dan na domžalskem kopališču. V sobo­to, 30. julija 2016, bodo dan na kopališču popestrili s številnimi animacijskimi aktivnostmi od vo­dne aerobike za otroke in odrasle, z zorbanjem, vodnimi igrami, s tekmovanjem v odbojki na mivki, plesno aerobiko, preizkusom po­tapljanja in številnimi drugimi ak­tivnostmi, ki jih bomo sklenili z ve­

černim rekreativnim plavanjem, ki se bo zaključilo ob 22. uri. Dodatne aktivnosti na domžalskem bazenu so namenjene vsem – družinam, mladim, odraslim in starejšim, kot pravijo, se bo za vsakogar našel prostor in aktivnost skozi ves dan. Študentska organizacija Domža­le ob tem vabi tudi k udeležbi na brezplačnem rekreativnem turnir­ju v odbojki na mivki. Več informa­cij in prijave na spletni strani www. sport-domzale.si. 

aktualno 




Predvečer jubilejnega praznovanja dneva državnosti 
Naša država Slovenija je praznovala 25 let. Boj za samostojno in neodvisno Slovenijo je bil dolg, naporen in tudi krvav. Stoletja dolgo se je mali slovenski narod upiral preganjanju in poizkusom potujčevanja. Pred četrt stoletja smo suvereno razglasili samostojnost in jo že dan zatem podprli 
tudi na bojišču, ko smo se bili primorani braniti zoper tanke JLA. 
Miha Ulčar in Urad župana Foto: Vido Repanšek in Miha Ulčar 
S
lovenci smo uporno in dosto­janstveno ljudstvo in nismo narod hlapcev, kamor nas nekateri tlačijo. V čast ve­likega jubileja smo praznovali našo samostojnost tako slovesno, kot se to spodobi. Slovesnosti so potekale skozi celo leto po vsej državi, tudi v Občini Domžale. 

Opera Carmen 
V občini Domžale smo začeli prazno­vanje dneva državnosti na prav po­seben, umetniški način. V Poletnem gledališču Studenec je SNG Opera in balet Ljubljana uprizorila svetovno znano opero Carmen. V velikem gle­dališču pod zvezdami so bili zasedeni prav vsi sedeži in obiskovalci so bili navdušeni nad izvedbo.  
Opera Carmen je bila izvedena v po­častitev državnega praznika Republike Slovenije s pozdravnim nagovorom žu­pana Tonija Dragarja. Slednji je v svo­jem slavnostnem govoru povezal ključ­ne elemente opere Carmen in naše države, Republike Slovenije. V začetku se je dotaknil predvsem sprejemanja novosti in opozoril na dejstvo, da je bila Carmen v prvih uprizoritvah dele­žna zgolj kritike, danes pa velja za eno najboljših svetovnih oper. Isto se je do­gajalo na našem ozemlju konec 80. in v začetku 90. let. »Nihče ni verjel, da bo Slovenija samosvoje odkorakala stran. Še bolj presenetljivo pa je bilo, ko smo vzeli orožje v roke in se postavili za svoj cilj. Dejansko je bilo prav zares škanda­lozno – mala Slovenija, njeni državljani skupaj z milico, TO in Manevrsko za­ščito so se zoperstavili veliki, veličastni JLA. Ljudje niso vedeli, kako odreagirati in tudi veliki politiki ter mednarodne organizacije niso imeli pripravljenega odgovora. Tako kot dve stoletji prej, smo tudi mi prejemali kritike. Da uničujemo državo, da razdiramo bratstvo, celo to, da smo egoistični. Vendar smo vztrajali, ker smo v naših srcih vedeli, da se bori­mo za pravo stvar. In kot so ljudje vzlju­bili opero Carmen, so tudi hitro videli, da smo tudi mi imeli prav.«
Župan se je dotaknil tudi glavne­ga razloga, zakaj je Carmen še zmeraj takšna uspešnica – ljudje se namreč trudimo poiskati odgovor, kaj je prav. Carmen je namreč opera nasprotij. Na eni strani je ženska, na drugi moški. Na eni strani divji in strastni ciganski svet, kjer vladajo čustva in nagon, na drugi strani pa stabilen evropski svet, kjer vladajo zakoni in logika. Obiskovalci se sprašujejo, ali je Carmen svobodna, ali je lahkoživa? Kdo je storil prav in kdo narobe? Je boljši divji, ciganski svet, kjer brez zakonov vejeta veselje in kri, ali evropski svet, poln pravil, nesvobo­de, a stabilnosti? Župan Toni Dragar je dejal: »Če iščemo en, pravilen odgovor, ga ne bomo nikoli našli. Carmen je svo­bodna ženska, ki je izbrala svojo odlo­čitev, stala za njo in sprejela posledice. Morda tragične, pa kdo pravi, da manj 


tragične kot če bi živela dolgo življenje zatiranja svojih želja in sebstva? Od­govor na vprašanje levo ali desno, ena stran ali druga, se skriva tam, kjer se skriva odgovor našega življenja – nekje v sredini. V danem trenutku moramo presoditi situacijo in ukrepati glede na okoliščine. Bil je 25. junij 1991, ko smo se odločili, da je čas za svobodo. Da razgla­simo neodvisnost ne glede na posledice 
– bili smo pripravljeni tudi na vojno. In dva dni kasneje je Predsedstvo RS spre­jelo to odločitev tudi v praksi – branili bomo suverenost in samostojnost z vse­mi sredstvi. Drage dame in gospodje, to res ni bila lahka odločitev. JLA ni bil zu­nanji sovražnik, temveč dejansko naša vojska. V JLA so bili naši vojaki, naši bratje. Težka, vendar pa prava odločitev in lahko smo hvaležni vsem, ki so prispe­vali k naši osamosvojitvi. Dolgo smo ča­kali in več stoletij bili na strani neukre­panja s silo, toda v danem trenutku, ko je bil čas pravi pa smo izbrali svobodo naroda za vsako ceno.« 
Dan državnosti tradicionalno obeležili tudi na Homcu 
Na Homcu pred lipo samostojnosti že 
25. let zapored pred dnevom državno­sti pripravijo slavnostno akademijo, s katero obeležijo dan, ko smo postali samostojna država. Letošnji srebrni jubilej samostojne države Republike Slovenije je bil še posebej slavnosten. Dogodek so organizirali KS Homec­-Nožice, KS Preserje, Župnija Homec,Župnijska Karitas Homec, KD Jože Go­stič Homec, Skavtski steg Homec, PGDHomec in Športno društvo Homec. Pred slavnostno akademijo je v kapeli sv. Križa na Homcu potekala sveta maša za domovino, ki jo je daroval homški župnik Lojze Hostnik. 
Na slavnostni akademiji, ki jo je po­vezovala Stanka Šarc Majdič, je sodelo­val Moški pevski zbor KD Janko Kersnik Lukovica, slavnostna govornica pa je bila podžupanja Občine Domžale mag. Jana Miklavčič. Kot je že običaj, je po slovesnosti na tamkajšnjem športnem igrišču potekalo simbolično kresova­nje, za katerega so poskrbeli skavti Skavtskega stega Homec. 
Podžupanja mag. Jana Miklavčič je dejala, da ji je v veliko čast, da lah­ko spregovori ob tako pomembnem prazniku: »Prav je, da se ob tako po­membnih praznikih, kakršen je dan dr­žavnosti, srečujemo, ter se prazniku in sporočilu, ki ga ta prinaša, posvetimo vsaj za kratek čas.« Po njenih besedah je bila današnja Republika Slovenija pred 25 leti na pomembni prelomnici in v tistem ključnem času smo Slovenci stopili skupaj z odločnostjo in jasnim 


ciljem imeti svojo državo. »Država je naša skupna skrb in naša skupna uso­da. V teh letih samostojnosti se je zgodi­lo veliko dobrih stvari, pa tudi nekatere slabe, ki jih nismo ne želeli in tudi ne pričakovali. Zato nas kratkotrajni uspe­hi ne smejo uspavati, prav tako nas neu­spehi ne smejo zaustaviti. Naša 25-letna mladenka je še vedno v razvoju«, je po­vedala mag. Jana Miklavčič. 
Podžupanja je tudi dejala, da smo v zgodovini Slovenci pokazali, da znamo stopiti skupaj: »Zato si ponovno želim, da bi – ne glede na politično pripadnost ali svetovni nazor –, znali ponovno sto­piti skupaj. Slovenska prihodnost je na­mreč odvisna od naših lastnih odločitev in od našega ravnanja.« Ob koncu je vsem čestitala za dan državnosti. 
Slavnostni dvig zastave pri pomniku braniteljev slovenske samostojnosti v Slamnikarskem parku 
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo, Občinsko združenje slo­venskih častnikov ter Policijsko vete­ransko društvo Sever že vsa leta pred osrednjim občinskim praznovanjem ob dnevu državnosti v Slamnikar­skem parku v Domžalah pripravita slovesnost z dvigom zastave. Slednjo so ob spremljavi slovenske himne slavnostno dvignili policijski in voja­ški veterani. Zatem je nekaj besed o pomenu praznika spregovoril Janez Gregorič, predsednik OZ veteranov vojne za Slovenijo Domžale: »Imeti domovino, imeti svojo državo, ni dano vsakomur. Na svetu je kar nekaj naro­dov, ki nimajo svoje države. Ali pa so jo imeli, pa so jo izgubili. Svet je ne­naklonjen spremembam. Osamosvo­jili smo se brez podpore mednarodne skupnosti.« Zaključil je z besedami, »to je naša zastava in ponosni smo nanjo in zanjo smo se borili«. Po za­ključenem nagovoru so mu podelili sliko, ki prikazuje tudi njega pri bit­ki v Trzinu. Pri dvigu zastave in tudi pozneje na osrednjem občinskem praznovanju je sodelovala Godba Domžale. 
Osrednja občinska prireditev ob dnevu državnosti 
Osrednja občinska prireditev se je uro pozneje začela s prihodom čla­nov vseh treh veteranskih organiza­cij ter praporščakov na prireditveni prostor ob pomniku državnosti v 
SLAMNIK JE GLASILO OBČINE DOMŽALE, IZHAJA V NAKLADI 13 400 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktorica Cveta Zalokar / Odgovorna urednica: Špela Trškan / E-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: Zavod Zank / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Tajnica: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, faks.: (01) 722 50 55, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure: od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Delo d.d., Dunajska 5, 1509 Ljubljana/ Priprava prispevkov: prispevke v digitalni obliki je po­trebno oddati v doc zapisih, digitalne fotografije pa ločeno v jpg formatu (brez stiskanja) najmanj 200 dpi. Prispevki natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil natisnjeni v arial ali times new roman pokončnih fontih velikosti 12 (do največ 16) pt. Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. 

aktualno 


parku pod Močilnikom v Dobu. Naj­prej je vse prisotne pozdravila pred­sednica KS Dob Marija Ravnikar, ki je med drugim povedala, da dogodki pred 25 leti, ko smo si izbojevali svo­jo državo, pomenijo tudi to, da smo bili zmagovalci zgodovine: »Državo lahko sprejemamo tudi kot dar in je naša skupna odgovornost ter osebna skrb vsakega državljana.« Zaključi­la je z besedami: »Potrudimo se, da bi složnost, ki je bila prisotna v letu 1991, negovali še danes. V tem duhu praznujmo ta največji praznik države. Vsem skupaj čestitam ob prazniku. Vse najboljše in srečno Slovenija!«, in nato povabila vse prisotne, da sledi­jo Godbi Domžale in se povzpnejo v Letno gledališče Dob. 
Sledil je kulturni program v Le­tnem gledališču Dob, kjer je Godba Domžale za začetek odigrala evrop­sko himno, Oda radosti. Obe podž­upanji, mag. Renato Kosec in mag. Jano Miklavčič, veterane ter vse dr­žavljane in državljanke je pozdravila povezovalka Marta Starbek Potočan in napovedala slavnostna govorni­ka Janeza Gregoriča, predsednika Območnega združenja veteranov za Slovenijo Domžale, in Maksimiljana Karbo, predsednika Odbora Domža­le Policijsko veteranskega društva SEVER Ljubljana. Gospod Gregorič je začel z besedami o zgodovinami:»Želje slovenskega naroda po sa­mostojnosti segajo tisočletje nazaj v zgodovino, že v čas Karantanije, in kasneje v obdobje nadvlade Avstro­-Ogrske monarhije in države SHS. Dokaj blizu samostojnosti smo bili že proti koncu druge svetovne vojne, saj smo imeli čisto pravo slovensko partizansko vojsko. To je spoznal tudi vrh tedanje jugoslovanske voj­ske in nemudoma ukrepal s korenito reorganizacijo, lahko rečemo tudi jugoslovanizacijo slovenske vojske.« Spregovoril je o ključnih trenutkih v bitki pri Trzinu in se tudi spomnil padlega pripadnika TO Edvarda Pe­perka, petih pripadnikov JLA, in Ale­ša Kodre, ki je bil težko ranjen, saj je oslepel. Dotaknil se je problematike prisvajanja zaslug posameznikov za osamosvojitev in poudaril, da je bil proces osamosvojitve uspešen, ker so ga podprli vsi, tudi državljani in državljanke ter se jim ob tem zahva­lil. V podobnem tonu je nadaljeval tudi g. Karba: »Danes, 25 let po osa­mosvojitvi smo priča raznovrstnim pričevanjem – namesto da bi bil v ospredju ponos na našo osamosvo­jitev in enotnost, se dogaja politična zloraba takratnih dogodkov, poizkus potvarjanja zgodovine. Ni več prave ljubezni do domovine, gre izključno za osebne interese in interese kapita­la. Osamosvojitveni procesi, dogodki in dejanja pred 25 leti ne samo, da so, temveč morajo biti vzor in ponos ta­kratnih pripadnikov Policije in TO ter vseh državljanov in državljank RS, ki 
so v njih sodelovali. Bodimo ponosni nase, na svoje delo in naše vrednote! Osamosvojitev ni bila delo in rezultat enega človeka, enega ministra ali ene politične stranke. Niti ni bila sad zgolj Teritorialne obrambe ali MSNZ. Osa­mosvojitev je bila sad naših želja in naše pripravljenosti, da svoje sanje uresničimo. Bil je čas, ko smo poza­bili na naša nestrinjanja in delovali vzajemno. Rojeni po drugi svetovni vojni smo bili sicer ves čas v pripra­vljenosti – ‹nič nas ne more presene­titi›. Kljub strahu, propagandnemu terorju, smo živeli v miru. Nato pa je vojna leta 1991 doletela tudi nas. In 

Slovesno praznovanje srebrnega jubileja bitke pri Trzinu 
V ponedeljek, 27. junija 2016, je minilo natanko 25 let od bitke pri Trzinu, ki je bila ena najpomemb­nejših bitk v slovenski osamosvoji­tveni vojni in je bila prikaz enotne ter usklajene zelo nevarne borbene akcije takratne milice in Teritorial­ne obrambe. V spomin na to bitko je potekala na mostu čez Pšato, Za hribom 1, spominska slovesnost, kamor je predsednik Republike Slo­venije Borut Pahor položil venec in tudi nagovoril zbrane. 
ni le drugačnost, temveč dobrina, ki nas plemeniti, če le upoštevamo načelo str­pnosti, odprtosti in medsebojnega spo­štovanja. Tudi pri reševanju sosedskih odnosov se bomo lažje razumeli, če bomo oboji dojeli, da če želimo živeti v sožitju, ni zmagovalcev in ne poražencev.« 
Slavnostni govornik, predsednik Re­publike Slovenije Borut Pahor, je pou­daril, da je težko napovedati, kaj se ute­gne zgoditi v prihodnosti, a da iz naših lastnih zgodovinskih izkušenj vemo, da je v takih prelomnih časih zelo po­membno, da smo enotni: »Enotnost je dobrina sama po sebi. A to ne pomeni, da moramo – zlasti v demokratičnih in 
luči prihajajočih izzivov razumeti, da je ta odločitev, sprejeta z majhno prevla­do, pustila za seboj globoko razklano britansko družbo: »A na te preizkušnje ne gledam s strahom, temveč z upanjem in samozavestjo, da smo kot narod in država povsem sposobni odgovoriti na izzive časa, ki bo prišel.« 
»V Trzinu je razglasitvi naše samo­stojnosti naslednjega dne sledilo surovo vojaško dejanje, ki je dalo vedeti, da je Slovenija potisnjena v položaj, ko mora z vojaško silo braniti razglašeno neod­visnost države. Vse bi bilo veliko težje, če na referendumu ne bi izkazali takšne večine. Naša enotnost je bila naša glav­

bili smo pripravljeni. In bili smo odlo­čeni. In zmagali smo.« Po obeh slav­nostnih govorih je sledil kulturni program, kjer je Domžalski komorni zbor zapel venček slovenskih pesmi Bodi zdrava, domovina, Le vkup, le vkup uboga gmajna, Nocoj, pa oh, nocoj, Oj, Triglav, moj dom, ... Za­plesale so baletke plesne šole Balet Stivens in Plesna skupina Češminke Lipa Domžale. Goste je izjemno nav­dušil igralec Pavle Ravnohrib, ki je recitiral Zdravljico, Soči, Domovini in govor Krpana. Njegov glasen, glo­bok glas je odmeval med drevesi v bližini Letnega gledališča Dob:
Živé naj vsi naródi, 
ki hrepené dočakat‘ dan, 
da, koder sonce hodi, 
prepir iz svéta bo pregnan, 
da rojak 
prost bo vsak, 
ne vrag, le sosed bo mejak! 

Na spominski slovesnosti, katere ča­stni pokrovitelj je bil predsednik Repu­blike Slovenije Borut Pahor, so se zbrali številni veterani in praporščaki veteran­skih združenj ter tudi župani številnih občin: Peter Ložar, Toni Dragar, FrancJerič, Marjan Šarec, Stanislav Poglajen in Matej Kotnik. V kulturnem progra­mu, ki ga je organizirala ZZVS Domžale, so sodelovali predstavniki Slovenske vojske, Pevski zbor Odmev iz Kamnika in pevka Neža Drobnič. Slednja je za­pela slovensko himno tako glasno in odlično, da se je vsem naježila koža. 
Po položitvi venca sta najprej vse prisotne nagovorila župan Občine Trzin Peter Ložar in Janez Gregorič, predse­dnik OZ veteranov vojne za Slovenijo Domžale. Slednji je spregovoril nekaj besed o bitki pri Trzinu, predvsem pa je poudaril pomen složnosti in enotnosti: »Predvsem bodimo pozitivno naravnani, do sebe in drugih ljudi. Kajti različnost odprtih družbah, kjer imamo ljudje raz­lična stališča –, stremeti za enotnostjo vsak dan in v vseh rečeh. Tisto, k čemur moramo stremeti, je sodelovanje, obču­tek za skupnost in občutek za tisto, kar nas povezuje,« je dejal predsednik Pa­hor in dodal, da bo za naše nadaljnje odločitve pomembno, ali jih bomo do­čakali v ozračju sodelovanja ali razkla­nosti. Slovenci imamo obe zgodovinski izkušnji in vemo, kakšne tragične po­sledice ima razkol in kakšne čudovite posledice ima enotnost. Poudaril je, da moramo imeti jasno definiran nacio­nalni interes, okrog katerega bo v času odločitve zbrana velika večina ljudi, saj se utegne prej, kot bi želeli, zgoditi, da bomo Slovenci znova odločali o svoji prihodnosti. Ob tem je spomnil na od­ločitev referenduma o odhodu Velike Britanije iz Evropske unije. Dejal je, da je treba njihovo suvereno odločitev spoštovati, a posvaril, da moramo v 
na deviza vseh nadaljnjih ravnanj,« je poudaril predsednik republike in spo­mnil na politiko Demosa, ki je takrat dosegla dogovor o vseh pomembnih vprašanjih, bistvenih za razglasitev države. »Slovenci znamo biti pametni, enotni, razsodni, ambiciozni in znamo doseči svoje cilje. Vendar moramo pazi­ti drug na drugega in med seboj sodelo­vati. Potem ne bo nobenega vprašanja, ki ga ne bi mogli obrniti sebi v prid,« je govor zaključil predsednik republike. 
V luči praznovanja 25. obletnice samostojnosti Republike Slovenije je predsednik republike Petru Ložarju, županu Občine Trzin, podaril slo­vensko zastavo, protokolarno darilo predsednika republike: »Zastava jesimbol, ki nas povezuje. Županu jo izročam, naj v svojih prizadevanjih krepi vse tisto, kar nas povezuje, in gradi mostove tam, kjer smo si morda različni.« . 


Cena čiščenja odpadne vode 
V občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, Cerklje na Gorenjskem, Komenda in Trzin 
Javno podjetje Centralna čistilna na-kovana skladno z uredbo MEDO (Ur.l. prava Domžale–Kamnik, d. o. o., (JP RS 87/2012, 109/2012), ki določa, da se CČN) je izvajalec obvezne gospodarske prihodki posebnih storitev upoštevajo javne službe čiščenja odpadne vode v tako, da se zmanjša lastna cena posame­občinah Domžale, Kamnik, Mengeš, zne javne službe. Iz tega razloga je cena Cerklje na Gorenjskem, Komenda in storitve čiščenja od 1. 7. 2016 malen-Trzin. Cena storitve čiščenja je obli-kost zmanjšana in znaša 0,2378 €/m3, za greznice 0,0086 €/m3 in začetna omrežnina 0,8544 €/m3 za vodomer. Cena čiščenja odpadne vode je med 114 obravnavanimi slovenskimi upravljav­ci četrta najnižja in se ni spremenila že od leta 2006. Strošek čiščenja odpadne vode znaša okoli 3 do 4 € na mesec za povprečno gospodinjstvo. 

V teku je nadgradnja čistilne na­prave za čiščenje dušikovih in fos­forjevih snovi ter gradnja vstopnega objekta za sprejem večje količine od­padne vode, ki bo zaključena v okto­bru letos. Po končani nadgradnji ozi­roma predvidoma v letu 2018–2019 se bo cena čiščenja odpadne vode zaradi povečanih stroškov predvidoma dvi­gnila na povprečni nivo cene primer­ljivih čistilnih naprav v Sloveniji. 
Direktorica JP CČN, d. o. o., dr. Marjeta Stražar Foto: Klemen Razinger 



4 | slamnik š tev ilk a 7 | j u l ij 2016 | l e t n ik lv i 
iz urada župana 


Velike poletne investicije 



Poletje je čas, ko ugodne vremenske razmere omogočajo gradnjo novih investicij. Že do konca julija smo uspeli izvesti velik delež gradenj, nekatere se še izvajajo. 

J
eseni nas čaka še pravi dra­gulj med investicijami – za­četek g radnje prizidka po­družnične šole Ihan. 
Knjigobežnice 
Ker so lansko leto nepridipravi uni­čili večino knjigobežnic, smo morali narediti nove. Letošnje so tako veliko bolj trdne in odporne. Odločili smo se za občinske barve, ki bolj izstopajo in tako opozarjajo mimoidoče – pri­di in beri v naravi. Postavili smo jih 8 na različne točke: v Češminov park, na domžalski bazen, ob Kamniški Bi­strici zraven Sahare, na Viru pri novi skulpturi, na počivališču ob plinski postaji pri Šumberku, na Homcu pri počivališču ob brvi, v Dobu v parku pri Močilniku in v grobeljskem drevo­redu. Resnično upamo, da vam bodo polepšale poletne dni. 

Češminov park 
Dela v parku, ki jih je opravljalo podje­tje ALFA-M, d. o. o., Trzin in so stala 38 050 evrov, so zaključena, prav tako je bil uspešno zaključen razpis za kavni paviljon. Z velikim veseljem pričaku­jemo, da bomo kmalu v Češminovem parku lahko pili kavico in uživali lepe sončne dni. Okolico parka ves čas oskr­buje Arboretum Volčji Potok, prav tako pa je pri tem aktivna Občina Domžale. Če se spomnite, je župan Toni Dragar v okviru občinskega praznovanja Spo­znajmo se, praznujmo skupaj posadil 12 novih medonosnih dreves. 

Kulturni dom Franca Bernika 
Kulturni dom Franca Bernika je dobil prenovljeno podobo. Občina Domžale je pod strogim nadzorom Zavoda za kul­turno dediščino obnovila fasado doma. Dela je opravilo podjetje GŠ Lesnina MG oprema, d. d., Ljubljana in so stala nekaj več kot 111.000 evrov. Kot lahko Domžalčani opazijo, je zdaj barva oken malce drugačna kot prej. Zavod za kul­turno dediščino je namreč ugotovil, da je prvotna barva oken bila bolj zelena, kot smo jih nazadnje pobarvali. V želji po ohranjanju stavbe, takšne kot je bila v preteklosti, smo tako okna prebarvali na prvotno barvo, ki jo je posebej za to stavbo naredilo podjetje Helios. Kultur­ni dom zdaj izgleda tako veličastno kot davnega leta 1910, ko je bil zgrajen kot Društveni dom. 


Dvigalo 
V okviru zagotavljanja invalidom pri­jazne občine smo se potrudili, da je tudi dostop na sami občini in osebno do župana možen invalidom. Jašek je delalo podjetje Obnova Kočevje in je stal 34.751 evrov. Do 20. avgusta je predviden še vnos dvigala, kar bo za­gotovilo podjetje Kone, d. o. o. Nov vhod v občino, ki smo ga dokončali 2015, in dostop v dvigalo iz pritličja tako omogočata obisk na občino in upravno enoto prav vsem. Pot bo tako olajšana tudi mladim mamicam in oč­kom, ki k nam pridejo s svojimi novo­rojenčki v vozičkih. 
Oder v poletnem gledališču Studenec 
Oder, ki ga je prenavljalo podjetje Il­grad, d. o. o., je prenovljen. Igralci in tudi naš župan Toni Dragar, ki je tam imel govor pred opero Carmen v poča­stitev državnega praznika, so potrdili, da je dovolj trden. Tako lahko gledalci prijetno uživamo v predstavah, ki jih za nas prireja KD Miran Jarc Škocjan v Poletnem gledališču Studenec. 
Po končani letošnji sezoni pred­stav nameravamo na Studencu začeti z gradnjo Doma krajanov Studenec. Večnamenski objekt skupnega pome­na, ki bo v prvi vrsti zagotavljal pogo­je za izvajanje javne gasilske službe, vseboval ustrezne prostore za delo­vanje PGD Studenec, hkrati pa nudil prostore ostalim interesnim dejavno­stim lokalnega prebivalstva, je trenu­tno v razpisni fazi. Sama gradnja naj bi bila končana do julija 2017, več o projektu pa bomo več pisali v priho­dnjih številkah Slamnika. 


Most Repovž 
Podjetje SANING, sanacije in gradnja objektov, d. o. o., iz Kranja je z deli na objektu začelo 27. junija 2016 s posta­vitvijo polne prometne zapore in z za­četkom rušitvenih del. Dela potekajo po predvidenem načrtu – izvedena je bila sanacija betonov prekladne kon­strukcije, hidroizolacija, zamenjava voziščne konstrukcije na objektu z navezavo na niveleto vozišča na pri­ključnih nasipih ter odstranitev asfal­tnih dilatacij. Dela bodo zaključena v začetku avgusta in most bo predvido­ma odprt 15. avgusta 2016. Glede na kompleksnost sanacije starega objek­ta v nezavidljivem stanju ter relativno majhno dolžino mostu predmetna sanacija zahteva veliko število posa­meznih faz del, ki ne omogočajo hkra­tnega velikega števila delavcev na gradbišču, medtem ko je vzporedno 
Most Repovž 



Dvigalo v občinski stavbi Ploščad Vele 



le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 vodovod in gradnjo elektro kabelske kanalizacije na Vegovi ulici v Dobu. Po izvedbi komunalne infrastrukture bomo v celotni širini obnovili cesto in dogradili pločnik na južni strani ceste. V avgustu bomo začeli z gradnjo na Ce­sti Radomeljske čete, ki bo predvidoma zaključena v oktobru. Predvidena je sanacija ceste, gradnja pločnika in jav­ne razsvetljave ter ureditev amfibijskih kanalov za dvoživke (žabe). Poleg tega bo urejeno tudi križišče Rova–Kolovec in odvod vode iz ribnika Opekarniška proti Mlakam. Več informacij o cestni zapori bo v naslednji številki Slamnika. 
Popolna zapora: V Ihanu bodo v avgustu potekala dela rekonstrukcije Breznikove ceste v Ihanu na odseku od križišča z Dragarjevo ulico do kri­žišča s Šolsko ulico. Gre za komple­tno rekonstrukcijo vozišča, skupaj z ureditvijo odvodnjavanja. Dela bodo predvidoma končana v avgustu. Ker bo med gradnjo vzpostavljena popol­na zapora, bo promet preusmerjen na vzporedne ceste in sicer po lokalni cesti Selo pri Ihanu–Pšata preko Bišč, po lokalni cesti Domžale–Bišče preko Male Loke ter po Preloški cesti. 
Most v Homcu 
Glede na slabo stanje mostu čez Ka­mniško Bistrico v Homcu (peš brv med Preserjami in Homcem), smo že v lanskem letu izdelali projektno dokumentacijo za rekonstrukcijo. V septembru bomo izvedli razpis in pri­dobili izvajalca. Gradnjo načrtujemo v jesenskih mesecih.
 Občina D omžale, U rad župana Foto: Vido Repanšek 
slamnik | 5 


iz urada župana 

delo več faz v večini primerov tehno­loško nedopustno. Občane zaradi te­ga naprošamo za razumevanje, saj bo kvalitetna izvedba koristila vsem upo­rabnikom mostu še mnogo let. 
Ploščad Vele 
V juliju je bila zaključena prenova stopnic pred ploščadjo Tuš v centru mesta. Občina Domžale je za prenovo dotrajanih stopnic, ki niso bile več varne, namenila nekaj več kot 47.200 evrov. Dela je opravljal Euronep Eko, Kamnik in nove stopnice so ploščadidale veliko lepši videz. Podjetje TUŠ zdaj obnavlja nadstrešnico nad trgo­vinami. Gradbena dela opravlja pod­jetje Remont, ki bo postavilo novo konstrukcijo. S tem bo ploščad dobila veliko bolj moden videz. 

Rekonstrukcija ulic 
Na območju celotne občine v času pole­tnih počitnic Občina Domžale in javno komunalno podjetje Prodnik aktivno posodobljata naš vozni pas, kanaliza­cijo in vodovod. Na Študljanski ulici Prodnik ureja vodovod, hkrati pa bo Občina Domžale zagotovila gradnjo no­vega pločnika. Prav tako je bil pločnik zgrajen na Krakovski cesti, kjer je bila urejena tudi javna razsvetljava. Slednja je bila obnovljena tudi na Krumperku, kjer je bilo nujno potrebno zaradi var­nosti. Zaključena so dela na Koliški ce­sti in Jelovški ulici, kjer je JKP Prodnik obnavljal vodovodno omrežje. V pri­hodnosti nameravamo urediti Mikloši­čevo cesto, kjer bosta poleg vodovoda urejena tudi pločnik in kolesarska pot ter Kamniško cesto v Preserju, kjer bo JKP Prodnik uredil vodovodno omrež­je, Občina Domžale pa nov pločnik. Ak­tivno smo se lotili urejanja plevela ob cesti na pločniku iz Doba v Lukovico. Kanalizacija je že bila urejena na ulici Slavka Pengova v Ihanu, uredili pa jo bomo še v Kolovcu in Dolenji vasi. Na odseku od križišča z Gubčevo cesto v dolžini približno 150 m smo obnovili 
1. 	Sanacija drče pod mostom regi­onalne ceste na Viru: Protipo­plavni projekt sanacije pragov ter drč na Kamniški Bistrici od že­lezniškega mostu na Količevem dolvodno, ki so močno poškodo­vani, je že nekaj časa prednostna skrb lokalne skupnosti tako kot tudi države. Tako Občina Dom­žale urgentno vedno znova opo­zarja na nevzdržno stanje vodne infrastrukture na tem območju. Izdelano je bilo podrobno po­ročilo glede sanacije pragov na Kamniški Bistrici v območju Vira in Domžal, ki je pokazalo, da je potrebno takoj reagirati in po­praviti uničeno infrastrukturo. S strani Direkcije za vode je bil projekt odobren, izdelana je bila projektna dokumentacija, žal pa državnega denarja za popravilo ni. V letošnjem letu je tako prišlo do sodelovanja med pristojnim ministrstvom oziroma Direkcijo za vode, Uradom za upravljanje z vodami kot absolutnim lastni­kom voda v državi, rečno službo Hidrotehnik kot koncesionarjem za območje srednje Save, in Ob­čino Domžale kot pobudnikom sanacije ter sofinancerjem sa­nacije drče na Kamniški Bistrici pod mostom regionalne ceste Ljubljana–Želodnik. Sanacija, ki se bo začela avgusta, bo za­jemala predvsem obnovo drče, ki stabilizira niveleto vode pod mostom regionalne ceste. Drča je izvedena v obliki treh polj, ki jih ločujejo tri vzporedne vrste pilotov iz železniških tračnic. Tako je prvo polje izvedeno iz lomljenca v suho, drugi dve polji pa v naklonu iz lomljenca v beto­nu. Ker je na srednjem delu drče prišlo do izpadanja lomljenca, je stabilnost nivelete ter varovanje mostnih podpornikov ogroženo, prav tako pa je zaradi erozije drča popolnoma izpostavljena vodnemu toku. Dolvodno od drče ob desni brežini se odlagajo pro­dnate naplavine in se tako izobli­kuje sipina. Sanacija bo obsegala obnovo drče v prvotno stanje kot tudi odstranitev proda s sipine ter odvoz materiala na deponijo. Skupna vrednost vseh opisanih del je okoli 100.000 evrov. 

2. Odvodnjavanje in posek zarasti pri šoli na Krtini: Drugi omili­tveni ukrep za zmanjšanje po­plavne nevarnosti bo Občina Domžale izvedla na Krtini. Ob stari Moravški cesti se bo nare­dila menjava meteorne cevi za odvodnjavanje in dalje posek zarasti v kanalu pri šoli na Krti­ni. Obstoječa preozka cev se bo nadomestila s širšo velikosti fi 1,2 m, ki bo ob primernem padcu omogočala hitrejše stekanje vi­soke vode iz jarka prek prepusta pod lokalno cesto in odprtega kanala v potok Čudno, kar bo lokalni protipoplavni ukrep za bližnje stanovanjske objekte. Dalje po odprtem kanalu se bo izvedel selektivni posek drevja ter redčenje zarasti in odstrani­tev poškodovanih dreves, kar bo izboljšalo pretok visok voda na kmetijskih površinah in izbolj­šalo osnovno odvodnjavanje s tega območja. Vrednost opisa­nih del je okoli 20.000 evrov. Janez B izjak 
Nov trgovski center Količevo 
Predvidoma v novembru bo odprt nov trgovski center Količevo na Viru nasproti tovarne Tosama. Objekt modernega izgleda gradi podjetje FMZD, d. o. o., ki je z gradnjo začelo spomladi 2016. Največja trgovina v tem centru bo Spar, ki se bo raz­prostiral na 2000 m2 in imel še dodatnih tisoč kvadratnih metrov za skladišča. Gre za moderno živilsko trgovino, ki bo nudila široko izbiro artiklov. Z novim centrom v Domžale prihaja tudi trgovina Müller, kar verjamemo, da bo izjemno razveselilo domžalske dame. To bo edina trgovina v dveh etažah in se bo razprostirala na tisoč kvadratnih metrih. V trgovskem centru bodo tudi trgovine C&A, Deichmann in še mnoge druge. Prav tako bo poskrbljeno za osvežitev, saj bodo uredili dve novi ka­varni. Poskrbljeno bo tudi za parkiranje, prav tako pa bomo dobili novo krožišče innovo urejen uvoz na regionalno cesto Želodnik–Domžale. Sodoben trgovski center bo tako izrazito izboljšal vzhodno silhueto mesta Domžale. 
Kulturni dom Franca Bernika 

Delavska hranilnica ima v poslovni mreži 13 poslovnih centrov, v katerih je 33 poslovnih enot po vsej Sloveniji. 15. julija 2016 se je odprla nova enota tudi v Domžalah, v centru, v SPB-ju. Na slavnostnem odprtju je bil prisoten tudi naš župan Toni Dragar, ki je predsedniku uprave Delavske hranilnice Jožetu Stegne­tu podaril tradicionalno protokolarno darilo – slamnik. Trak na slednjem je bil v barvi Delavske hranilnice, torej zelen. Na odprtju je sodelovala tudi domžal­ska godba, ki je popestrila dogajanje. Predsednik naše nove podružnice je Bo­štjan Deželak, ki je skupaj z gospodom Stegnetom izročil darilni ček Medobčin­skemu društvu invalidov Domžale. Slednji so bili namreč med prvimi vlagatelji delavske hranilnice. 

veliki intervju 




V DOMŽALAH VIDIM VELIK POTENCIAL V ŠPORTNEM TURIZMU 

BOŽENA PETERLIN, DIREKTORICA ZAVODA ZA TURIZEM IN ŠPORT V OBČINI KAMNIK 
Z letošnjim letom je vodenje kamniškega Zavoda za turizem in šport prevzela Domžalčanka Božena Peterlin. O njej v lokalni skupnosti pred tem nismo veliko slišali, saj do nastopa funkcije ni bila javno izpostavljena. 
sem na tej poziciji, pa vedno najprej no, sama sem Kamnik poznala že prej, mnika, vse imamo tako rekoč na dose-povabimo kamniške gostince zraven 
vidim v Domžalah velik 

pogledam, kaj bi lahko prinesla v do-tukaj sem obiskovala tudi srednjo šolo. gu roke, Ljubljana je turistično zacve-z željo, da ponudijo okuse Kamnika, mač prostor, pa če gre za domače kra-potencial v športnem Tudi sama sem bila po nekaj tednih na tela in tudi to je priložnost, ki jo mora-tipične jedi Kamnika. Pred kratkim je v Sloveniji, ki so na določenih ob-turizmu, tukaj so tudi funkciji presenečena, kako bogato zgo-mo izkoristiti, saj si Ljubljana želi po-smo oblikovali tudi turistični produkt, močjih že bolje razviti, ali pa srečam dovino in koliko zakladov ima Kamnik. slati goste v okoliška mesta, da jih čim kulinarično vodenje po Kamniku, kar 

različne tematske poti. 

kakšno dobro prakso v tujini. Še danes se o tem ve čisto premalo. Ka-dlje zadrži tudi z nočitvami v Ljubljani. pomeni, da turist lahko spozna glav-
Domžale imajo bogato mnik ima na tem področju zagotovo ve-ne znamenitosti Kamnika in hkra-Je dejstvo, da nisi Kamničanka, obrtniško zgodovino in liko prednost, mislim, da je eno od top Kako pa se na zavodu šport in ti okuša naše tipične jedi. Kar se tiče ampak Domžalčanka, prednost, ker petih mest v Sloveniji, poleg tega pa turizem povezujeta? domžalskega projekta, tudi sama sem morda lažje pogledaš 'od daleč' in s tega področja bi lahko ima tudi naravne danosti, kot je bližina Nekateri so imeli sprva pomisleke, a kuhinjo na prostem nekajkrat že obi­vidiš potenciale? Se ljudje lahko zapeljali lepo zgodbo Alp, ki so lahko dostopne, je tudi edi-danes, ko sta združeni ti dve področji, skala, ugotavljam, da se tam že poja­ujamemo v svoje okolje in morda ne no mesto po katerem se imenujejo Alpe se je izkazalo, da gre eno zelo dobro z vlja nekaj gostincev iz Kamnika, a mi-

in naredili tematske 

opazimo več lepot, ki nas obdajajo, (Kamniško-Savinjske Alpe, op. p.). To drugim. Športni turizem je zagotovo v slim, da jedi iz nabora Okusi Kamni­ki bi jih turisti bolj cenili? poti, ki bi omogočile so prednosti, ki jih ima Kamnik pred porastu, predstavlja potencial in sama, ka še niso bile predstavljene. To je Moram reči, da z leti vedno bolj opa-obiskovalcem, turistom, mesti v okolici. Tudi Domžale imajo glede na to, kako sodelujem s kole-vsekakor ideja za prihodnost, da se žam lepote naših krajev in jih ve-zgodovino, a je kamniška močnejša. Na gom, ki pokriva šport, vidim, da zelo na eni od domžalskih stojnic pojavijo 

tudi domačinom, 

dno bolj tudi cenim. Seveda grem ve-drugi strani pa ima Kamnik zavod za dobro sodelujemo. Športni turizem tudi kamniške tipične jedi. 
dno rada v tujino, na potovanja, am-šolarjem, da bi se turizem že vrsto let, tukaj so ljudje, ki lahko dvignemo še na bistveno viš­pak se tudi zelo rada vrnem domov in delajo na tem, se povezujejo z ostalimi ji nivo, saj smo še v začetni fazi. A za-Občini Domžale in Kamnik mejita, 


spoznali s temi obrtmi, 

mogoče takrat še bistveno bolj opa-območji v Sloveniji in to se odraža sko-vedati se moramo, da športni turizem to pa pomeni, da smo občani ene zim, kaj vse imamo. Zavedam se, da prišli v stik z njim. zi razvoj turizma. Kolikor sem sezna-ni enostaven, potrebni so veliki vložki, in druge tesno povezani. Da je imam srečo, da živim tukaj, kjer živim njena, v Domžalah še ni ustanovljen dobre povezave, če želiš recimo pripe-povezovanje v prog ramu Zavoda za in sem za to resnično hvaležna. Gle-zavod, ki bi skrbel za razvoj turizma, če ljati različne reprezentance na pripra-turizem in šport v občini Kamnik de na to, kaj mi to okolje nudi, naravo letos še ne bodo pokazali, verjamem pa je to le ena oseba, ki ima poleg osta-ve. Treba je dobro razmisliti, katere so se je pokazalo tudi letos junija s in vse ostalo, mislim, da imamo zelo pa, da bodo vidni v naslednjem letu. lih nalog še to 'za zraven', pa turizma tvoje ciljne skupine, ali gre za domače Pohodom ob reki, ki povezuje, ko visoko kvaliteto življenja, česar pa se Pri spletnem oglaševanju mi je všeč ne moreš graditi, kot bi bilo treba. Tu-ali tuje športne klube, večje ali manjše, ste se povezali z Zavodom za šport generalno premalo zavedamo. predvsem to, da razpolagaš z merlji-rizem je gospodarska panoga in javna ali jim lahko nudimo ustrezno infra-in rekreacijo Domžale. Morda 
vimi podatki, na osnovi katerih lah-služba mora biti ustanovljena z name-strukturo, vedeti je treba, kaj športniki beseda o tem, kako je prišlo do Za tabo je dobrega pol leta vodenja ko zelo konkretno ugotoviš, za kate-nom, da povezuje vse deležnike. To je potrebujejo na pripravah. Bistvena je sodelovanja? kamniškega zavoda, ste v tem času re turistične produkte, programe se ključno za razvoj turizma. Domžale na ustrezna infrastruktura, in da prideš Pobuda za sodelovanje je prišla s že uvedli kakšne spremembe? zanima določena struktura ljudi. Na tem področju zagotovo imajo potencial. do pravih ljudi, prek katerih spromo-strani Domžal. Direktor Zavoda za Ne glede na to katero funkcijo člo-osnovi prvih podatkov iz SURS-a pa v viraš tovrstno ponudbo. šport in rekreacijo Domžale Uroš Kri­vek nastopi, ni smiselno takoj začeti prvem pol četrtletju beležimo porast Kje vidiš priložnosti za razvoj žanič me je povabil k sodelovanju, mi 
s spremembami, kar sem si tudi sama turizma v Domžalah? Kamnik ima torej dobro razvit predstavil projekt in sama sem bila 
dnevnih kot tudi stacionarnih obi­zadala. Najprej moraš spoznati ljudi skovalcev, kar pomeni, da smo tudi v Kot Domžalčanka seveda vidim v turizem, Domžale pa so mesto nad projektom navdušena. Tudi meni in kakšne zakonitosti veljajo v dolo-lanskem letu dobro delali na podro-Domžalah velik potencial v športnem športa. Je to priložnost za novo se zdi, da je pot ob Kamniški Bistri­čenem okolju, v katerega prideš. V pr-čju promocije kamniškega turizma. turizmu, tukaj so tudi različne temat-povezovanje? ci zelo zaživela, veliko ljudi jo vsako­vih šestih mesecih sprememb nisem ske poti. Domžale imajo bogato obr-Vse preveč smo razdrobljeni, vsak dnevno uporablja in dejansko pove­delala, niti jih nimam namena dela-Bi se dalo kaj vašega turističnega tniško zgodovino in s tega področja bi zase dela neko promocijo, gre ogro-zuje obe občini. V osnovi je bila ide­ti v naslednjih šestih mesecih. Pred-programa prenesti tudi na lahko zapeljali lepo zgodbo in naredi-mno časa in finančnih sredstev, za ka-ja celo od izliva do izvira Kamniške vsem opažam, da niti niso potrebne, Dom žale? li tematske poti, ki bi omogočile obi-tere pa vsi vemo, da bi jih potrebova-Bistrice, ampak ker celotna pot še ni da ima Kamnik ogromno ponuditi, le V določenih primerih zagotovo, sploh skovalcem, turistom, tudi domačinom, li veliko več, da bi bili še učinkovitej-urejena, smo se na prvi točki odloči­po različnih kanalih je treba to pro-kar se tiče športnega in poslovnega šolarjem, da bi se spoznali s temi obrt-ši. Sama teh meja niti ne vidim. Gle-li, da izpeljemo pohod od Domžal do movirati. Po uvajanju kakšnih velikih turizma. Kamnik dejansko bogati bo-mi, prišli v stik z njim. Spoznavali dati želim čim širše, kako naredimo Kamnika in od Kamnika do Domžal. novosti pa po šestih mesecih lahko gata zgodovina, staro mestno jedro, bi jih tako, da bi tudi sami imeli mo-dobre projekte v širšem obsegu. Pomi-Seveda s pobudo in željo, da se ta pot rečem, da zagotovo ni potrebe. za čimer v Domžalah ne moremo stati, žnost kaj narediti, videti, kako je po-slek, da bi se ponovno vzpostavile re-uredi in omogoči vsem lokalnim pre­saj imamo drugačno strukturo mesta. tekal proces. Tudi Krumperk je podro-gije, se mi zdi zato čisto na mestu. bivalcem, tako ene kot druge občine 
Sama daješ velik poudarekPrek športnega in poslovnega turiz-čje, ki bi ga lahko tržili za različne na-in vsem ostalim, da se lahko dnevno promociji, ste v Kamniku v zadnjema pa bi se zagotovo lahko razvijali. mene, od poročnega turizma, mogoče Kaj pa kamniški Stari grad? Zadnja rekreirajo in uživajo ob tej poti. pol leta že beležili porast turistov na celo do golfa. V Domžalah vidim pri-leta je propadal, podobno kot
račun promocije turizma v mestu? Zakaj je turizem v Kamniku dobro ložnost za aktiven oddih, imamo kar domžalski Krumperk. Bo njegova Zelena os regije je torej priložnost Letos smo se predvsem osredotoči-razvit, v Domžalah pa ne? Kje so nekaj kolesarskih poti, ki bi se lahko usoda zdaj kaj lepša? za skupen razvoj. Tukaj pa so li na spletno promocijo, več oglaševa-razlike? Ali ima Kamnik toliko več še dodatno uredile in pa pohodništvo, Stari grad ima svetlo prihodnost, tre-Domžale v prednosti, urejen je velik 
nja prek spletnih omrežij. Rezultati se za ponudit? saj imamo tudi pohodne poti. Veli-nutno potekajo v sami stavbi obnovi-del poti. Kaj pa Kamnik, kakšni so 

veliki intervju 

načrti, lahko kmalu pričakujemo razvoj osi vse do izvira Kamniške Bist rice? 
Na trasi, kjer je letos potekal pohod, se aktivno urejajo poti, kjer še niso bile čisto rešene lastniške zadeve. Vse kaže, da bomo kmalu lahko imeli ure­jeno celotno pot, tudi na nekaj kri­tičnih točkah, ki so se pokazale v za­dnjem obdobju. Kar se tiče celotne poti, do izvira Kamniške Bistrice, pa je to malo težje, ker vemo, da je Kože­ljeva pot na določenih predelih zelo poškodovana še zaradi žleda in dru­gih naravnih ujm. V prvi fazi smo se skupaj s planinci lotili urejanja zgor­njega dela Koželjeve poti, za osrednji del, ki je bistveno bolj uničen, pa še iščemo prave rešitve in oceno, kje bi jo bilo smiselno urediti in, če bi še ve­dno lahko potekala po enaki trasi, kot je šla nekoč. 
Domžalčani se pogosto odpravimo na izlet v Kamnik, če ne drugega proti Kamniški Bistrici. Kaj nas od našega mesta do tja spremlja na poti v Kamniku? Kje se nam splača ustaviti? 
Vsekakor se splača ustaviti na poti v Kamnik v Arboretumu in nadaljeva­ti pot nato v mesto Kamnik, kjer se v samem mestnem jedru skriva kar ne­kaj draguljev. Imamo Sadnikarjev mu­zej, enkratno zasebno zbirko, muzej Grad Zaprice, hišo Rudolfa Maistra, vse prevečkrat pozabljamo, kako po­memben je bil za slovenski narod in res toplo priporočam, da si ljudje vza­mejo čas in si v miru pogledajo njego­vo hišo. Sama sem bila najbolj navdu­šena nad knjižnico v Frančiškanskem samostanu, kjer hranijo knjige nepre­cenljive vrednosti od Dalmatinove Bi­blije do vrste drugih zanimivih knjig. Knjižnico si hodijo ogledovat iz vse­ga sveta, med nami pa je marsikomu neznana. Nad mestom se bohoti naš Mali grad, ki nas že na daleč pozdravi, vsekakor vreden ogleda. Pripravlja­mo tudi, ker je naslednje leto Plečni­kovo leto, Plečnikovo pot po Kamni­ku, kjer si bo možno ogledati njego­va dela, veliko je ustvarjal v Komen­di, Domžalah, tudi v Kamniku je bil zelo prisoten, zato pripravljamo turi­stično vodenje po njegovih poteh. Po-leg Plečnika, ki se pojavlja tudi na poti proti Kamniški Bistrici, so tukaj še naravne znamenitosti, sama dolina Kamniške Bistrice ima priložnosti za prijetne sprehode, sploh v poletnem času. Vmes je postaja gondole za Ve­liko planino, ki je svet zase. Kamnik se ponaša z najvišje ležečimi termami v Sloveniji, Termami Snovik. Svoj mir in zdravilno energijo pa lahko najdete tudi v Zdravilnem gaju Tunjice in še kar nekaj znamenitosti bi se našlo. 
Ne moreva mimo Velike planine s katero se ponašata obe občini. Nahaja se v Kamniku, Domžale pa imajo tam Domžalski dom. Kaj se dogaja na tem področju? Lahko pričakujemo oživitev, kje vidiš potenciale za razvoj? 
Velika planina je eden od biserov Slo­venije. Ko govorimo s tujci, turistič­nimi delavci v Ljubljani in okolici, so vsi popolnoma navdušeni nad Veli­ko planino, ki res predstavlja popol­noma drugačen svet. Polna je zgodb, posebne arhitekture, z Velike plani­ne izhaja sir trnič, sir z ljubezensko zgodbo, ki ga izdelujejo samo na Veli­ki planini. Zgodba govori o tem, da ga je pastir vedno izdeloval v paru, imel je posebno pisavo, s katero je nare­dil odtis na sir, del para pa je podaril svoji izbranki in če ga je sprejela, je to pomenilo, da je privolila. Velika pla­nina ima pastirsko naselje, Preskar­jev muzej, občasno se tam izvajajo delavnice izdelave sira, beležimo ve­liko število obiskovalcev, sploh ob le­pem vremenu, a še vedno ima tudi ve­liko potenciala. Potrebno bi bilo orga­nizirati mrežo t. i. razpršen hotel, če bi se le dalo doseči dogovor z različni­mi akterji, ki so tam prisotni. Želimo vzpostaviti tudi tematsko učno pot. A kljub temu, da Veliko planino želimo predstaviti navzven, je pomembno, da hkrati ohranjamo tudi naravno ravnovesje, da skrbimo, da ostane či­sta, prvinska. Ni pomembno le to, da jo obišče čim več ljudi, v prvi vrsti je pomembno, da ohranimo zdravo na­ravno okolje. 
Še ene legende bi se dotaknili, tiste o Kamniški Veroniki … Tudi to predstavlja turistični produkt, kajne? 

O Kamniku kroži kar veliko legend, najbolj prepoznavna je zgodba o Ve­roniki. Kraljični, ki je bivala na Ma­lem gradu, bila je zelo skopuška, pra­vi zgodba, in ravno zaradi te svoje na­rave se je spremenila v pol kačo, pol žensko in še vedno biva pod Malim gradom in čaka na princa, da jo osvo­bodi. Prav iz teh ljudskih zgodb se da narediti zanimive turistične produk­te, ki privabijo in, ne le najmlajšim, ampak tudi starejšim, vzbudijo do­mišljijo, jih popeljejo v nek pravljič­ni svet. V juliju in avgustu vsak torek in četrtek na Malem gradu organizi­ramo delavnice za otroke, kamor jih Veronika vabi na poletno dogajanje, spoznavajo njeno zgodbo in ustvar­jajo z animatorji. Kamniška Veronika se pojavlja tudi v občinskem grbu in je nasploh tesno prepletena s kamni­ško zgodovino. Tudi zato smo se od­ločili, da v prihodnosti naredimo se­dem pravljičnih poti, ki ne bodo le same sebi namen, ampak bodo pred­stavljale prepletene zgodbe Kamni­ka, ki že obstajajo, obujali bomo sta­re pripovedke na zanimiv način in jih predstavljali najmlajšim. Želimo jih spodbuditi, da gredo v naravo in spo­znavajo naše kraje tudi prek lokal­ne zgodbe. 
Vsi ti projekti so zahtevni za financiranje. Kako financirateturistične projekte, sanacije, promocijo? Se poslužujetetudi evropskih sredstev? Vidiš priložnost tudi na tem področju za povezovanje z Domžalami? 
Na občini tesno sodelujemo z oddel­kom za razvoj in investicije in sku­paj iščemo primerne evropske razpi­se. Na tem področju smo zelo aktiv­ni, treba je veliko truda in dela in ver­jamem, da nam bo uspelo pridobi­ti tudi kakšna evropska sredstva, saj bo tako veliko lažje realizirati kakšen projekt. Po drugi strani pa razmišljam tudi o tem, da ni treba za vsako ceno iti v evropski projekt, da bi dobili de­nar, ampak je bolj pomembno, da gle­de na načrtovane projekte, ki so zapi­sani v strategiji, ki sovpadajo z naši­mi načrti, pridobivamo sredstva in ne, da mi stalno spreminjamo načrte. 

Turizem in šport – skupni imenovalec je tudi pokriti bazen, projekt, ki bi ga lahko uspešno realizirale vse okoliške občine od Domžal, Kamnika, Trzina, Mengša, Lukovice, Moravč do Komende. Zakaj ga nimamo? 
Sama vem, da želja po pokritem olimpijskem bazenu obstaja, tudi po­govori potekajo že vrsto let, je več različnih interesov, vsak ima svoje pluse in minuse. Pred kratkim je pri­šla tudi ideja, da bi več občin sku­paj zgradilo pokrit bazen, kar se mi ne zdi slabo. Sicer bi investicija sama še šla skozi, a stroški vzdrževanja so veliko višji, kot bi jih lahko prene­sla ena sama občina, zato bi bilo laž­je realizirati, če bi se povezali. Nisem pa seznanjena s tem, da bi v tej smeri potekali aktivni pogovori, čeprav ver­jamem, da je to eden od dokaj real­nih predlogov. 
Domžale in Kamnik, Kamnik in Domžale. Letos smo se že povezali, kot sva ugotovili, morda za konec sporočilo občanom obeh občin? 

Občane obeh občin vabim k sodelo­vanju in povezovanju. Sama se za­vedam in pogosto rečem, da so meje samo v naših glavah in veliko več lah­ko dosežemo skupaj kot pa vsak zase. Vsem skupaj želim prijetno poletje in jih vabim da si ogledajo ter doživijo Kamnik na sebi ljub način. . 
Voda v zgornjem delu Kamniške Bistrice je tako čista, da jo brez skrbi pijemo. 

ROK ZA ODDAJO 

Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. avgusta 2016. Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. avgusta 2016, do 12. ure. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com 
8 | slamnik š tev ilk a 7 | j u l ij 2016 | l e t n ik lv i 




OHRANITEV POKLICNE GASILSKE ENOTE JE IZJEMNEGA POMENA ZA LOKALNO SKUPNOST 
Poklicna gasilska enota Centra požarne varnosti Domžale je več kot dvajset let delovala kot režijski obrat v podjetju Helios. Opravljala je tudi naloge javne gasilske službe v občinah Domžale, Trzin, Moravče in Lukovica. S 1. julijem letos je ta enota izpod okrilja podjetja Helios prešla v javni zavod, imenovan Center za zaščito in reševanje Domžale, ki ga je Občinski svet Občine 
Domžale ustanovil z odlokom 19. novembra 2015 na svoji 10. redni seji. 
Miha Ulčar Foto: Iztok DImc 
P
o sprejetju Odloka o ustano­vitvi javnega zavoda Center za zaščito in reševanje Dom­žale je župan Toni Dragar imenoval vršilca dolžnosti direktorja zavoda Franca Anžina, ki je bil v pre­teklosti več kot 20 let poveljnik Civil-ne zaščite Občine Domžale, skoraj celotno delovno dobo pa je preživel v družbi Tosama, kjer je opravljal dela direktorja splošnega kadrovskega sektorja in direktorja invalidskega podjetja. Med njegovimi nalogami pred samim formalnim začetkom delovanja zavoda so bila opravila za registracijo zavoda, sklenitev na­jemnih pogodb z lastniki objekta, kjer ima zavod svoj poslovni naslov. Opraviti je bilo treba vsa dejanja za sprejem splošnih aktov zavoda, ki so bila nujna za začetek delovanja zavo­da, opraviti vsa dejanja za zaposlitev zaposlenih zavoda, opraviti vsa po­trebna dejanja za sklenitev pogodb za opravljanje storitev na trgu, opraviti postopke za nakup opreme, potrebne za delovanje zavoda, ter druge deja­nja, ki so potrebna za nemoteno de­lovanje zavoda. Vsi najpomembnejši postopki glede delovanja zavoda so po pripovedovanju Anžina zaklju­čeni. V naslednjih mesecih bo treba izdelati še nekatere notranje predpi­se in kadrovsko popolniti upravni del zavoda. Pred kratkim je bil zaključen tudi javni razpis za poveljnika po­klicne gasilske enote, na katerem je bil za položaj izbran Matjaž Merkužič, ki opravlja funkcijo poveljnika Ga­silske zveze Domžale. Novo delovno mesto bo nastopil s 1. avgustom. 
Razlog, da je poklicna gasilska enota prešla v javni zavod 
S spremembo lastništva družbe Heli­os je bila v začetku zelo nejasna slika, kaj bo s poklicno gasilsko enoto. No-vim lastnikom je bilo v interesu, da ohranijo število poklicnih gasilcev, kot jih potrebujejo po predpisih o za­gotavljanju varnosti v podjetju. Takrat bi se kaj hitro lahko zgodilo, da bi za območja občin Domžale, Trzin, Luko­vica in Moravče ostali brez poklicnih gasilcev, kar bi zagotovo pomenilo znižanje varnosti, saj je Sistem var­stva pred požarom ter pred drugimi naravnimi nesrečami v občini Domža­le, glede na oceno ogroženosti, zasno­van tako, da mora sistem zagotavljati 24-urno pripravljenost za posredova­nje ob požarih ter drugih nesrečah. Hkrati mora zagotavljati vso tehnično, informacijsko in drugo podporo v pri­meru večjih naravnih nesreč, kar pa se lahko zagotavlja samo s poklicno gasilsko enoto. 
Po besedah Anžina je Občina Dom­žale zaradi tega takrat začela razmi­šljati, da bi za izvajanje ustanovili svoj javni zavod, ki bo zagotavljal 24-urno pripravljenost za posredovanje: »Ob­činski svet je sprejel odlok o ustanovitvi javnega zavoda, ki je hkrati tudi uredil prenos zaposlenih kot izvajalcev javne gasilske službe.« Novi javni zavod de­luje v istem prostoru z isto opremo, ki jo je do zdaj uporabljal izvajalec javne gasilske službe CPV Domžale. Anžin pove, da je del prostora in opreme, ki je v lasti podjetja Helios, novi zavod vzel v najem, del objekta in opreme, 
Poklic gasilca je poslanstvo 

Zavedati se je pa treba še nekaj. Poklic gasilca ni samo poklic ali opravljanje službe. Je poslanstvo. Pri svojem delu se srečujejo tudi s številnimi žalostnimi zgodbami in tragedijami. 24-urna pripravljenost za posredovanje v požarih in drugih nesrečah je ključnega pomena pri reševanju življenj in premoženja. S hitrim in učinkovitim posredovanjem, strokovnostjo in požrtvovalnostjo so re­šili že marsikatero življenje in premoženje. Poudariti je treba tudi to, da so vsi fantje in možje, ki opravljajo ta poklic, v svojem prostem času tudi prostovoljni gasilci. Se pravi, da je gasilstvo in vse, kar je povezano s to dejavnostjo, postalo njihov način življenja. 


ki je v lasti Občine Domžale, pa je za­vodu dan v uporabljanje. 
Kaj pomeni nova sprememba na področju zagotavljanja zaščite in reševanja v občini Domžale? 
»V prvi fazi to pomeni ohranjanje tre­nutnega stanja, v bodoče pa to pomeni še dodaten dvig nivoja sistema zaščite in reševanja v naši občini, saj se bo za­vod v naslednjih letih razvil v sodoben zaščitno reševalni center, ki bo lahko sledil potrebam in spremembam na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami,« razloži Anžin. Za­vod bo v prihodnosti poleg poklicnih in prostovoljnih gasilcev vključeval tudi druge dejavnosti zaščitno-reše­valnih enot iz občinskega sistema za­ščite, reševanja in pomoči. 
Javni zavod Center za zaščito in reševanje Domžale bo v okviru gasil­stva oziroma izvajanja javne gasilske službe ter drugih nalog zaščite in re­ševanja na območju občine Domžale opravljal stalno 24-urno interventno pripravljenost za ukrepanje ob poža­rih in drugih nesrečah, izvajanje ga­šenja in reševanja ob požarih, stalno 24-urno dežurstvo za potrebe javljanja požarov ter drugih nesreč, alarmira­nje gasilskih društev ob požaru in dru­gih nesrečah, izvajanje 24-ume požar­ne straže v primeru razglašene velike požarne ogroženosti, opazovanje, ob­veščanje in alarmiranje, RBK dekonta­minacijo, reševanje na vodi in iz vode, zaščito, reševanje in pomoč v primeru nesreč z nevarni ni snovmi, poplav, vremenskih ujm, potresa, prometnih nesreč, letalskih nesreč ter drugih na­ravnih nesreč (žled, suša, visok sneg, toča), obveščanje odgovorih oseb v občini ob požarih in drugih nesrečah ter druge naloge s področja zaščite in reševanja, inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje, tehnično preiz­kušanje in analiziranje, požarno varo­vanje, izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje ter  prodajo in servi­siranje gasilnih aparatov. V skladu s kadrovskim načrtom bo v zavodu do jeseni zaposlenih 37 ljudi. Obseg del, zaposlenih v javnem zavodu, je enak kot v prejšnjem CPV Domžale. Poleg operativnih gasilcev je ustanovljen še upravni del zavoda. 
Novi javni zavod bo še naprej opravljal javno gasilsko službo tudi za sosednje občine in zagotavljal požarno varnost v določenih podjetjih 
Kot pove Anžin, bo zavod gasilsko služ­bo oziroma požarno stražo ter druge reševalne naloge lahko opravljal tudi za sosednje lokalne skupnosti, državo in podjetja, ki morajo zaradi njihove varnosti zagotavljati gasilsko službo: 
»Center požarne varnosti je v preteklih letih opravljal javno gasilsko službo tudi za sosednje občine Trzin, Moravče in Lukovica. Enak obseg del načrtujemo tudi v naslednjih letih v okviru novega zavoda, kar bo urejeno v pogodbah o opravljanju javne gasilske službe, ki so že bile poslane občinam v podpis.« Prav tako po njegovih besedah, kar se tiče zagotavljanja požarne varnosti v Helio­su, bo novi zavod v tem podjetju zago­tavljal enak obseg požarnega varova­nja, kot ga je zagotavljal doslej njihov režijski obrat CPV Domžale. »Je pa novi zavod s prevzemom dejavnosti prevzel tudi pogodbe za izvajanje gasilske in re­ševalne službe za podjetji Lek in Količe­vo Karton. Sklenil je novo pogodbo tudi s podjetjem Helios. Novi zavod bo tudi v naprej opravljal naloge in reševanja na avtocesti na podlagi pogodbe z Ministr­stvom za obrambo oziroma z Upravo RS za zaščito in reševanje ter reševanje v trojanskih predorih na podlagi pogodbe z Darsom.« 
Financiranje novega javnega zavoda 
Z delovanjem novega zavoda so seve­da povezani tudi stroški. Po besedah Anžina so sredstva za zagonske stro­ške in stroške operativnega delovanja za pol leta v letu 2016 v višini 590.000 evrov zagotovljena v občinskem prora­čunu. Poleg tega je v skladu s pogod­bami zagotovljen še priliv podjetij, za katere zavod opravlja gasilsko službo ter priliv od države za opravljanje za­ščitno reševalnih nalog na cestah in v predorih. Podroben finančni načrt za naslednje leto bo izdelan do konca leta. 
Številke posredovanj poklicnih gasilcev povedo, da je ta enota izjemnega pomena za zagotavljanje zaščite in reševanja v lokalni skupnosti in tudi širše 
Da je ustanovitev javnega zavoda in s tem ohranitev poklicne gasilske enote izjemnega pomena za zagota­vljanje zaščite in reševanja v lokalni skupnosti, veliko povejo že številke. V letu 2015 je imel CPV Domžale 315 in­tervencij, v prvem polletju letošnjega leta pa 174. V te številke seveda niso vštete druge aktivnosti, kot so preven­tivna posredovanja v podjetjih, s kate­rimi ima zavod sklenjene pogodbe in druge aktivnosti. Nujna interventna posredovanja niso vsak dan, se pa ve­likokrat zgodi, da jih je v enem dnevu tudi več, kot na primer zadnjič, ko so morali v dobrih 18. urah posredovati na petih intervencijah, zato je 24-urna pripravljenost izjemnega pomena. Samo, da si približno predstavljate, kako teče čas od prijave dogodka do izvoza. Izmena poklicnih gasilcev je ob prijavi dogodka obveščena s pi­skom sirene. V času, ko se operater pogovarja s prijaviteljem oziroma Re­gijskim centrom za obveščanje (112), se oblačijo v zaščitna oblačila, v tem času pa vodja izmene glede na vrsto dogodka odredi število gasilcev za posredovanje in posamezna vozila. Izvoz po prijavi pa traja manj kot mi­nuto. Ko izmena poklicnih gasilcev iz­vozi na intervencijo, to pomeni, da je v tistem trenutku v pripravljenosti že naslednja izmena, ki jih bo nasledila v naslednjem delovnem terminu. . 
novice 


Krajevna organizacija Rdečega Akcija NVO gre v šolo – predstavitev dejavnosti 
križa Dob in programov nevladnih organizacij učencem in 



učiteljem 
Stičišče NVO osrednje Slovenije je koordinator akcije NVO gre v šolo, ka­tere glavni namen je predstavitev ne­vladnih organizacij (društev, zavodov in ustanov) ter njihovih dejavnosti in programov učencem in učiteljem ter aktivno povezati osnovne šole z lokal­nim okoljem oziroma vključiti nevla­dne organizacije iz lokalne skupnosti v izvajanje šolskega učnega načrta. 
Akcija NVO gre v šolo bo v nasle­dnjem šolskem letu potekala v osre­dnjeslovenski, zasavski in severnopri­morski regiji ter tako spodbujala lokal­na partnerstva in medsektorsko sode­lovanje med osnovno šolo in nevladni­mi organizacijami iz lokalnega okolja. 
Z območja osrednje Slovenije so se akciji pridružile OŠ Domžale, OŠ Brinje Grosuplje, OŠ Louisa Adamiča Grosuplje, OŠ Toma Brejca Kamnik in OŠ Šmartno pri Litiji. 
Nevladne organizacije izkoristi­te možnost večje prepoznavnosti med osnovnošolci in učitelji. Zato vas vabi­mo, da se na sejemski način s svojimi programi, dejavnostmi in aktivnosti predstavite osnovnošolcem, ki so vaši potencialni člani. 
Če pa že imate pripravljene progra­me, ki lahko dopolnjujejo učne šolske programe, pa vas vabimo, da jih pred­stavite učiteljem v okviru moderirane okrogle mize. Različni programi, ki jih nevladne organizacije izvajate, so lah­ko ena od oblik učnega procesa ozi­roma odlična dopolnitev učnega pro­grama. 
Na Stičišču NVO osrednje Slovenije zbiramo prijave nevladnih organizacij do konca avgusta 2016, prek spletne strani www.consulta.si, kjer najdete tudi spletni obrazec. 
Za vse dodatne informacije smo vam na voljo prek elektronske pošte mojca.hauptman@consulta.si oziro­ma po telefonu: 059 927 619. 

V jubilejnem letu, ko humanitarna organizacija Rdečega križa Slovenije praznuje 150 let uspešnega dela, so se praznovanju pridružila tudi dekleta iz krajevne organizacije Rdečega križa Dob ter predlagale Območni organiza­ciji Rdečega križa Domžale, da ob tej visoki obletnici nagradi njihovo nek­danjo dolgoletno podpredsednico in Rdečemu križu vse življenje predano aktivistko Agico Križnar. Z velikim ve­seljem so se dekleta iz vodstva dobske organizacije udeležile tudi slovesnosti v Domžalah. 
Agica Križnar, rojena je bila 1933, je svoje življenje v veliki meri nameni­la delu v Rdečem križu. Že ob nastopu prve službe učiteljice v Osnovni šoli Dob v letu 1956 se je aktivno angažira­la tudi na področju solidarnosti v vseh njenih oblikah. Z delovanjem Rdeče­ga križa se je seznanila že na Učitelji­šču in to znanje prenesla tudi v svoje delo. S pomočjo še nekaterih somišlje­nic je organizirala aktiv RK na šoli in vanj privabljala mlade, ki so radi so­delovali v različnih akcijah, v katerih je Agica Križnar kraj povezovala s šolo in skušala pomagati, kjer je bilo to po­trebno. Vse te aktivnosti na šoli je vo­dila vse do upokojitve, ko pa se je še bolj aktivirala na terenu, kjer je vrsto let sodelovala tudi v vodstvu krajevne organizacije. Sledile so ji mlade gene­racije, ki še danes v njej vidijo preda­no in srčno aktivistko, ki je še vedno zelo cenjena. 
Njene sodelavke so jo posebej raz­veselile pred leti ob njenem visokem življenjskem jubileju, jo pa še sedaj ob posebnih priložnostih obiskujejo in ji želijo predvsem veliko zdravja. Z raz­ličnimi aktivnostmi in s skrbjo za so­cialno najbolj ogrožene prebivalce ob­močja, na katerem delajo, nadaljujejo njeno delo in so ji hvaležne za vse, kar je Rdečemu križu dala. 
Vera Vojska 

Letovanje na Krku, počitniške 
in humanitarne dejavnosti ZPM 


Domžale 
Zveza prijateljev mladine Domžale je tudi letos razpisala letovanje za otroke iz občin Domžale, Lukovi­ca, Mengeš, Moravče in Trzin. Dom domžalskih otrok na Krku je tudi letos prijetno domovanje nekaj več kot sto otrok, ki v njem že preživlja­jo desetdnevne počitnice, uživajo na morju in mnogi izmed njih vsaj v tem času pozabijo na tegobe, ki pe­stijo socialno ogrožene družine tudi v občinah, iz katerih prihajajo. Zveza prijateljev mladine Domžale je skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarova­nje omogočila cenejše letovanje tudi otrokom s težavami z zdravjem, omo­gočeno je bilo tudi plačilo letovanja v več obrokih. S posebnimi počitniški­mi dejavnostmi, ki bodo potekale od 
16. do konca avgusta na Osnovni šoli Rodica, pa bo skušala polepšati poči­tniški čas otrokom, ki so se že prijavili na omenjene počitniške aktivnosti. 
Pri tem Zveza prijateljev mladine Domžale, podobno kot druge tovr­stne organizacije, že dalj časa ugota­vlja, da vse bolj postaja humanitarna organizacija, saj se nanjo s prošnja­mi za pomoč obrača vse več social-no ogroženih družin z šoloobveznimi otroki, pomoč pa si želijo tudi drugi, zato je bilo tudi v sodelovanju z dru­gimi organizacijami in posamezniki izpeljanih kar nekaj dobrodelnih ak­tivnosti, ki so najbolj ogroženim po­magale prebroditi njihove težave. 
Ker se bliža novo šolsko leto, bodo starši spet obremenjeni s stro­ški za nakup učbenikov in šolskih potrebščin. Da je to velik izdatek, se zaveda tudi Zveza prijateljev mladi­ne Domžale, zato bo s svojimi sred­stvi in ob pomoči drugih skušala za­gotoviti tako finančna kot materialna sredstva ter družinam z otroki poma­gati za lažji vstop v novo šolsko leto. 
V zvezi s tem bi radi vse bralce Slamnika opozorili na skupni pro­jekt Pošte Slovenije in Zveze prija­teljev mladine, ki od junija že tretjič zapored poteka v okviru akcije Po­štar Pavli polni šolske torbe, v ka­teri zbirajo denar za nakup učbeni­kov oziroma šolskih potrebščin soci­alno ogroženim otrokom ter materi­alne prispevke v obliki zvezkov, tor­bic, barvic ipd. Sredstva se lahko da­rujejo na TRR ali prek SMS sporočil. Prav tako lahko tisti, ki se bodo od­ločili, da bodo prispevali material-ne prispevke, šolske potrebščine ku­pijo v poslovalnicah Pošte Slovenije. Ta bo zagotovila izdelke iz šolskega programa, ki so v prodaji na poštah (zvezke z motivom Poštarja Pavlija, barvice, ravnila, voščenke, vrečke za copate/športno opremo, kresničke). Zbiranje šolskih potrebščin se bo za­ključilo 14. avgusta 2016. Takrat jih bosta Pošta Slovenije in Zveza prija­teljev mladine Slovenije predali otro­kom iz socialno ogroženih družin, ki jih bo predlagalo posamezno društvo ali Zveza prijateljev mladine Sloveni­je. ko bo tudi zaključni dogodek. Na ta dan Pošta Slovenije praznuje sve­tovni dan pošte, Zveza prijateljev mladine Slovenije pa prvi teden v ok­tobru organizira Teden otroka. 
Vsem otrokom želimo še naprej prijetne počitnice! 
Vera Vojska 


Medobčinsko društvo in Knjižnica Domžale v Sožitju s knjigo 

Na Brdu pri Kranju je 16. junija 2016 potekala slovesna podelitev nagrad za sodelovanje v natečaju Prostovo­ljec leta 2015. Nagrado je prejelo tudi Medobčinsko društvo Sožitje za pro­jekt V sožitju s knjigo, ki je letos že petič potekal v Knjižnici Domžale pod vodstvom mentoric Simone Glavan in Vilme Novak. Vsako leto se v knjižnici mesečno zbere okrog 20 nadebudnih bralcev z motnjo v duševnem razvoju, ki nato z mentoricama klepetajo o pre­branih knjigah. Vsako mesečno sreča­nje je namenjeno specifični temi, ki jih predlagajo tudi udeleženci sami. V marcu pa sledi tudi slavnostni zaklju­ček, kjer udeleženci pokažejo, kaj vse so v tekočem letu prebrali, s svojim pe­tjem in plesom pa še popestrijo večer vsem obiskovalcem podelitve. Tako udeleženci kot tudi mentorici imajo še veliko energije in motivacije, zato upa­jo, da bodo ob pomoči Medobčinskega društva Sožitje in Knjižnice Domžale še naprej izvajali bralno značko, saj v njej zelo uživajo. Priznanja za prosto­voljca leta so zelo veseli, saj je to znak, da se dobro z dobrim vrača! 
Vilma Novak in udeleženci priznanja 


BIOTERA, podjetje za ravnanje z organskimi odpadki, d.o.o.na podlagi 10. člena Uredbe o ravnanju z biološko razgradlji­vimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Uradni list RS, št. 39/2010) in 9. člena Uredbe o ravnanju z odpadnimi jedilnimi olji in mastmi (Uradni list RS, št. 70/2008) objavlja 

NAZNANILO 

O NAČINU ODDAJANJA BIOLOŠKO RAZGRADLJIVIH KUHINJSKIH 
ODPADKOV IN ODPADNIH JEDILNIH OLJ IZ GOSTINSTVA 

Kot registriran zbiralec biološko razgradljivih kuhinjskih odpadkov ter odpadnih jedilnih olj in maščob, vpisan v evidenco zbiralcev odpadkov, ki jo vodi Agencija RS za okolje pod številko 35469-10/2013, obveščamo vse povzro­čitelje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj iz gostinstva, da oddajanje kuhinjskih odpadkov in odpadnih jedilnih olj poteka na sledeč način: 
Biorazgradljive kuhinjske odpadke in odpadna jedilna olja prevzemamo od povzročiteljev oziroma imetnikov od­padkov s celotnega področja Republike Slovenije. Odpadki se oddajajo na lokaciji nastanka odpadkov v vodotesnih posodah. Pobrano polno embalažo takoj nadomestimo s prazno, očiščeno in dezinficirano. Pogostost oddajanja odpadkov poteka v dogovoru z imetnikom odpada. Odvozi se izvajajo z vozili, namenjenimi za prevoz tovrstnih odpadkov, ki ustrezajo normativom glede opremljenosti. 
BIOTERA, D.O.O. 




novice 




V Prodnikovi nagradni igri Smetožer zmagali učenci podružnične šole Krašnja 


imel pobarvan tovornjak rezultat, bližje je bil nagradi. Poglavitno število točk so učenci prejeli z uspešnim ločevanjem odpadkov, dodatne točke pa so si lahko priborili z zbiranjem všečkov za ustvar­jene tovornjake.
Podelitev nagrad: V vsakem sode­lujočem razredu je učenec, ki je dose-gel največje število točk, postal razre­dni zmagovalec in ga je Grini obdaril z nahrbtnikom. Največje skupno število točk so zbrali učenci podružnične šole Krašnja, zato je Grini skupaj z uslužben­ci Prodnika s posebno podelitvijo glav­ne nagrade poskrbel za dodatno navdu­šenje. Na dvorišča šol v okviru matične Osnovne šole Janka Kersnika Brdo pri Lukovici so se pripeljali s smetarskim tovornjakom in to ravno tistim, ki je zdaj preoblečen v risbice pridnih učen­cev podružnične šole Krašnja. Otroci so bili deležni tudi pohval za njihovo udej­stvovanje s pravilnim ločevanjem od­padkov v spletni igrici, kjer so pridno nabirali točke. 

Direktor Prodnika Marko Fatur nam je v zvezi z ozaveščevalno akcijo po­vedal, da je glavnina družbene odgo­vornosti njihovega podjetja usmerje­na v sodelovanje z najmlajšimi v vrt­cih in šolah: »Več let že uspešno izva­jamo poučne, interaktivne in zabavne projekte, prek katerih otroci razvijajo 

Novice iz Območnega združenja Rdečega križa Domžale 


Lek v Mengšu odprl objekt 67 

V Leku, članu skupine Sandoz, v Men­gšu so v sredo, 6. julija 2016, slavnostno odprli prvi objekt v Sloveniji za proizvo­dnjo učinkovin za inovativna zdravila. S tem so v Slovenijo prvič pripeljali origi­natorsko farmacevtsko proizvodnjo, saj so doslej pri nas proizvajali le generične učinkovine in zdravila. Naložba več kot 28 milijonov evrov je največja posamič-Novartisove naložbe je morala tudi ta že v fazi načrtovanja zadovoljiti visoke Novartisove standarde okoljske odgo­vornosti in energetske varčnosti. 
»Enota Farmacevtskih učinkovin Mengeš je v Sandozu in Novartisu po­znana kot lokacija, ki obvladuje tehnolo­gije fermentacije in kemijske sinteze ter uporablja zelo zahtevne tehnike čiščenja 

Rdeči križ kot eno svojih temeljnih po­slanstev, zaradi katerih je sploh nastal, opravlja prvo pomoč, ki je njegova tra­dicionalna naloga in v svetu skoraj ni nacionalnega društva (v 178 državah), ki je ne bi izvajalo. Slovenski Rdeči križ, ki je pred kratkim praznoval 150 let uspešnega dela, aktivnosti s tega področja izvaja v skladu z Zakonom o Rdečem križu, ima pa tudi javna poo­blastila za usposabljanje ekip prve po­moči Civilne zaščite in Rdečega križa ter za izvajanje izpitov iz prve pomoči za bodoče voznike motornih vozil. 
Ekipa prve pomoči: Člani ekipe prve pomoči opravijo tečaj za bolničar­ja, so ustrezno opremljeni in pripravlje­ni, da se odzovejo ter nudijo pomoč po­nesrečenim v primeru večje nesreče, ko bližnje ekipe nujne medicinske pomo­či in reševalne ekipe ne bi mogle nuditi pomoči vsem ponesrečencem. 
Tudi Območno združenje Rdeče­ga križa Domžale skrbno spremlja to področje in vestno skrbi za usposa­bljanje in preverjanja znanja svoje ekipe prve pomoči, ki ji lahko še en­krat čestitamo za prejeto bronasto priznanje ob dnevu Civilne zaščite Ekipa, ki jo sestavljajo: Jasmin Vela­džić, Ajda Lalić (vodja), Matej Gabro­vec, Matej Narobe, Viktorija Capuder, Peter Nemec in Tilen Mcquarrie se ob rednem usposabljanju udeležuje tudi različnih preverjanj znanja, ki jih v Sloveniji ne manjka. Tako so se v ju­niju 2016 udeležili regijskih preverjanj usposobljenosti v prvi pomoči v Litiji, kjer so uspešno nastopili v konkuren­ci drugih ekip, v Črnomlju pa so svoje znanje in spretnosti pokazali izven konkurence. Pri tem je treba poudari­ti, da so pripravljenost in usposoblje­nost za ukrepanje ob nesrečah prika­zali na vseh sedmih točkah, se znašli v vseh situacijah ter dokazali zaneslji­vost v primeru morebitnih interven­cij. Posebej pomembno pa je, da so pokazali medsebojno usklajenost in spoštovanje pri posredovanju. Za pri­kazano zanje pri obravnavanju nujnih situacij, spoštovanje do prizadetih in za usklajeno delo iskrene čestitke. Po­sebno pa čestitamo ekipi in trenerjem za homogenost in medsebojno spo­štovanje pri posredovanju. »S tem je ekipa dokazala zanesljivost v primeru morebitnih intervencij in potrdila ra­zvoj področja,« pravi Majda Mernik, sekretarka Območnega združenja RK Domžale, ekipi čestita za uspešna so­delovanja pri preverjanju in ji tudi v prihodnje želi veliko uspeha.

Otrokom pričarali nasmeh: Že 14. po vrsti Tušev dobrodelni projekt Priča­rajmo nasmeh bo v tem poletju pričaral nasmeh na obraz 500 otrokom iz soci­alno ogroženih družin in jim omogočil enotedensko letovanje na Debelem rti­ču. Med temi otroki je tudi deset otrok iz socialno ogroženih družin z območja, ki ga pokriva Območno druženje Rdeče­ga križa Domžale. Otroci bodo letos po­leg športnih in izobraževalnih aktivno­sti deležni več znanj s področja voda, kjer bodo organizatorji pripravili delav­nice na temo Ohranimo naše vode čiste, ob koncu pa bodo otroci z gusarjem in s Piko zapeli posebno gusarsko himno in odkrili zaklad na dnu morja. Prav vsem otrokom pa Rdeči križ želi prijeten za­dnji mesec počitnic. 
Vera Vojska Foto: RK D omžale 

odgovoren odnos do okolja in ta spo­ročila prenašajo naprej. Čestitamo po­družnični šoli Krašnja za letošnjo zma­go pri igri Smetožer.« 
Kampanja je bila zelo uspešna in je ponovno dokazala, kako na ustvarjalen način otrokom približati ločevanje od­padkov in skrb za okolje, je dejala pred­stavnica za odnose z javnostmi na Pro­dniku Jelena Umbreht: »Učenci 15 sode­lujočih šol so izkazali obilico znanja na šnja, so otroci vsako leto nad nagradno igro Prodnika zelo navdušeni: »Rišejo, barvajo, igrajo igrico in nabirajo točke. Poleg tega se še učijo ločevati odpad­ke.« Zaupala nam je še, da so zelo pono­sni, da so zmagovalci. Tudi zaradi tega, ker so majhna šola. 
Vsi otroci so še dejali, da se že veseli­jo nove nagradne igre. Do takrat pa uži­vajo na ‚grinastičnih‘ počitnicah. 
B esedilo in foto : Miha U lčar 

na naložba Novartisa v Sloveniji doslej. Slavnostnega odprtja so se udeležili številni gostje, med drugim tudi dr. Miro Cerar, predsednik slovenske vlade in župan Občine Domžale Toni Dragar. 
Lek, član skupine Sandoz, v Mengšu se je v zadnjih letih okrepil in postal pomembna razvojno-raziskovalna in proizvodna lokacija v Sandozu in No­vartisu, in sicer z obema področjema, ki tu delujeta: Farmacevtskimi učin­kovinami in Biofarmacevtiko. Egidij Capuder, direktor Farmacevtskih učin­kovin Mengeš, kamor spada novi obrat, je ob tej priložnosti povedal: »Imamo pomembno vlogo v razvoju in proizvo­dnji izbranih zdravilnih učinkovin viso­kih vrednosti. Naše znanje, dolgoletne izkušnje in izjemno kakovostna proizvo­dnja učinkovin so prispevali k odločitvi Novartisa, da za novo naložbo izmed več možnih proizvodnih lokacij po sve­tu za proizvodnjo tehnološko zahtevnih učinkovin za inovativna zdravila izbere prav Mengeš. To je velik dosežek, s kate­rim dokazujemo, da je slovensko znanje pri eni največjih farmacevtskih družb na svetu prepoznano in cenjeno.« Kot vse s preparativno kromatografijo. Prav to je bil eden od sinergičnih učinkov sode­lovanja, ki je prepričal Novartis, da se je odločil za naložbo v Sloveniji,« je pouda­ril Juan Andres, globalni vodja Tehnič­nih dejavnosti v Novartisu. 
Dr. Miro Cerar je v govoru med dru­gim dejal, da je nova pridobitev nedvo­umen dokaz, da smo se pravilno odlo­čili, ko smo kot strateškega kupca Leka prepoznali družbo Novartis: »Ta kljub zaostrenim poslovnim razmeram nada­ljuje vlaganja v Sloveniji. Zadnja pridobi­tev za Lek in Slovenijo pa je posebej po­membna v tem, da podjetje v Slovenijo prvič uvaja originatorsko farmacevtsko proizvodnjo. Do sedaj je namreč v naši državi potekala le, sicer zelo uspešna in kvalitetna, proizvodnja generičnih učin­kovin in zdravil. Zato mi je v posebno za­dovoljstvo, da je skupina Novartis Slove­nijo prepoznala kot partnerko, ki ponu­ja stabilno in zanesljivo poslovno okolje z izobraženo in kvalitetno delovno silo. Kot okolje, kamor je vredno vlagati, ustvarja­ti nove poslovne projekte in izkoriščati nove poslovne priložnost.« 
B esedilo in foto : Miha U lčar 

s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 

Življenje je lepo 
Častni občan Jože Pogačnik ob 100. rojstnem dnevu. Ob visokem jubileju mu iskreno čestitamo! 
odločno in zelo rad, ima veliko za­slug za vse, kar je bilo opravljeno, žena Ivica, za katero je že ob prvem srečanju dejal: »Ta pa bo moja.« In je postala in ostala, saj letos pra­znujeta sedem desetletij skupnega življenja. V letu 1961 sta se preselila z Vira v hišo v Domžalah. Ko govori o obeh hčerkah, Andreji, nekdanji ravnateljici Osnovne šole Rodica in podžupanji naše občine, ter ekono­mistki Metki, se mu zasvetijo oči. Ponosen je nanju, na njuni družini, ob tem pa malce v smehu, tudi ob pomoči hčerke Andreje, pove, da je bila vzgoja bolj v rokah žene Ivice, ljubeče žene in matere, ki pa je bila do deklet strožja kot sam, ni pa hčer­kama, pa tudi štirim vnukom, niko­li odrekel nasveta, če so ga želeli. Na vnuke, med njimi so zdravnica, psihologinja ter strokovnjaka s po­dročja informatike in kadrovskega managementa, ter šest pravnukov, je izjemno ponosen in vesel, ko ga obiščejo. Posebej pohvali zeta Iva. Praznovanje njegovega stotega roj­stnega dne bo prijetna priložnost, da se srečajo vsi domači in nečaki. Tega se veseli, čeprav pravi, da prevelikih komedij ni treba, pa sem prepričana, da bo hčerka Andreja, v imenu do­mačih zadolžena za rojstnodnevne slovesnosti, zanesljivo poskrbela, da bo lepo in nepozabno. 
Skrbno spremlja aktualna dogaja­nja, tako z branjem časopisa kot gle­danjem televizije. Tudi v pogovorih s prijatelji pove, da ni zadovoljen z razmerami. Motijo ga nenehni pre­piri, za katere sicer pravi: »Bodo že 
minili.« Zadovoljen pa je z razvojem Občine Domžale, prizna pa, da so še priložnosti za napredek. 
Posebnih želja ob stotem rojstnem dnevu nima. In spet sva pri začetku, pri njegovi ugotovitvi, da je življenje lepo. K temu so prispevali tudi pri­jatelji in nekdanji sodelavci. Spomni se na prijetna spominska srečanja, organizirana z vodstvi Tosame, pose­bej po zaslugi nekdanjega direktorja Janka Velkavrha. V prijetnih spo­minih so shranjena tudi srečanja, s katerimi je začela nekdanja županja Cveta Zalokar, nadaljuje pa zdajšnji župan Toni Dragar, ko se srečajo nekdanji predsedniki skupščin, izvr­šnih svetov in zdajšnji župani. Koliko lepih spominov na skupno delo, na reševanje problemov, na uspehe, pa tudi nasvetov in izkušenj, ki vedno pridejo prav. Rad se spomni tudi čisto zasebnih srečanj prijateljev pred nek­danjo Vele, ko je bilo veliko priložno­sti za prijazne, včasih tudi kritične pogovore, o življenju in delu v občini, državi. Posebej pogreša Matijo Svolj­ška in umrlega prijatelja Mira Varška. 
Vse najboljše, spoštovani častni občan Jože Pogačnik, ob stotem roj­stnem dnevu, veliko zdravja in vse­ga dobrega vam želim in da bi tudi v prihodnje velikokrat z žarom v očeh, tako kot ob najinem tokratnem sre­čanju, rekli: »Rad živim.« . 
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek 
D
anes, ko je izšel naš Sla­mnik, je častni občan naše občine, spoštovani Jože Pogačnik, moj sogovor­nik, star natančno sto let in dva dni. 
In ko mi je po pogovoru o svojemživljenju in delu iskreno rekel: Življe­nje je lepo, sem mu verjela in mu za­želela, da bi bilo tako tudi prihodnje dni – z ženo Ivico, domačimi, s prija­telji, prijetnimi spomini in z vsem do-brim, kar je za našo skupnost naredil v svojem ustvarjalnem življenju. 
Častni občan Občine Domžale 
Ko se je namreč Občinski svet  Občine Domžale v letu 2003 odločil, da Jožetu Pogačniku podeli naziv častni občan Občine Domžale, so med drugim zapi­sali, da priznanje prejme za življenj­sko delo – prispevek k gospodarske­mu in širšemu družbenemu razvoju Občine Domžale, kjer je dve mandatni obdobji opravljal funkcijo predsedni­ka Skupščine Občine Domžale, kot or­ganizacijsko in visoko strokovno delo direktorja Tosame. Pozabili pa niso niti na njegove osebnostne lastnosti: skromen in preprost, pogumen, z velikim ugledom med občani in ob­čankami, ki ga še danes cenijo zaradi izrazitega socialnega čuta in razume­vanja za malega človeka. 
Življenjska pot 
Ob začetku pogovora sva se vrnila v čas njegovega rojstva, 27. julija 1916 v Srednjo Dobravo, družino mame Alojzije in očeta Filipa, ki sta z veli­ko ljubeznijo na kmetiji v in gostil­ni skrbela za številno družino: pet deklet in pet fantov; Jože je bil šesti po vrsti. »Otroštvo je bilo lepo, sku­paj smo se igrali, tudi kakšen prepir ni bil redek, dela na kmetiji pa tudi nikoli ne zmanjka,« se spominja. Pa­sel je krave in nosil mleko v bližnjo Kropo, še danes pa se nasmeji, ko se spomni, kako je kot otrok vzel očeto­vo cigaro, viržinko, jo pokadil v eni od kotanj in komaj, ves matast, na­šel pot domov. V družini so starši ob delu otroke ob ravno pravi strogosti naučili skromnosti, dobrote in po­štenosti, od mame, ob tem jubilant pogleduje na mamino sliko na steni prijetne dnevne sobe, ki jo je narisal znani Božidar Jakac, pa po očetovi nesreči tudi poguma, saj je prevzela večji del skrbi za družino. Vrednote, ki jim je bil zvest vse življenje. 
Znanje je bilo pri Pogačnikovih zelo cenjeno 
Znanje je bilo pri Pogačnikovih zelo cenjeno, zato sta starša podpirala odločitve otrok za študij. Moj sogo­vornik se rad spominja osnovne šole. Najbrž tudi zato, ker ga je v prvih dveh razredih učila teta, kar pa je po­menilo, da je moral znati celo več kot drugi učenci. Prvi razred je bil kar v njihovem skednju. Iz osnovne šole ima pomembno mesto v njegovemživljenju učitelj Stanko Žagar, parti­zan in narodni heroj. »Dal je pečat mojemu življenju s tedanjo zamislijo o delovni šoli, kjer so govorili parlamen­tarno, izvolili predsednika pouka, tudi sam je prevzel to funkcijo, in z odprti­mi usti spremljali besede o naprednih idejah, o skrbi za ljudi, Soški fronti, življenju v drugih deželah …« se spo­minja, pa tudi, kako mu je učitelj re­šil življenje ob kopanju v Lipnici. Ob tem pogledujeva v njegov zelo lepo ohranjen zvezek iz drugega razreda z vrsto praktičnih nasvetov iz vsak­danjega življenja, risbicami in lepimi spomini na tiste šolske dni. Prijetno je bilo tudi v gimnaziji v Kranju, kjer so bili sošolci Ivan Javor, Mirko Bračič in Ljubo Sirc. Vsakodnevna vožnja, največkrat za malico kruh in jabolko, nova znanja, pa strogi šolski režim kateheta, ki je nadziral dijake in jih kaznoval, če so kadili, hodili pa so pozno domov. Njemu se ni zdelo prestrogo, mladi pa bi se tovrstni skr­bi danes najbrž nasmehnili. 

Odločitev za študij na tekstilni šoli je bila njegova. Kot je ugotovil ob prvi zaposlitvi leta 1938 v firmi Rosner, mu je šola dala veliko stro­kovnih znanj, tudi praktičnih, ki jih je nadgrajeval, kot je nadgrajeval svoj odnos do delavcev, saj mu je bil lastnik lep vzor za primerne socialne odnose do delavcev. 

Druga svetovna vojna 
Druga svetovna vojna ga je prese­netila na orožnih vajah v Aračino­vem pri Skopju. »Kopali smo strelske jarke, v katerih smo iskali zavetje ob bombandiranju bližnjega Skopja,« 
se spominja. Ni ga bilo strah, le s tesnobo so čakali, kaj bo. Nemci so ga kot vojnega ujetnika odpeljali v Bolgarijo. Med ujetniki je našel so­šolca Stanka Pahuljo iz Kočevja, ki mu je pozneje v Romuniji, s tem ko ga je potegnil na vlak proti Nemčiji, rešil življenje, saj je bil zaradi nezno­snih razmer v ujetništvu popolnoma oslabel. Tam je spoznal  tudi Staneta Rozmana, poznejšega domžalskega prijatelja. Po krajših bivanjih v več taboriščih je avgusta 1942 v sprem­stvu stražarjev prišel v Maribor, od tu pa prek Celovca odšel domov, kjer ga zaradi belgijske uniforme skoraj niso prepoznali, so ga pa bili od sile vese­li, saj vsa leta ujetništva z njim niso imeli stikov. Nato je moral na delo vŽelezarno na Jesenice, v maju 1943 pa sta z bratom Dušanom odšla v partizane, kot vsi Pogačnikovi fantje. Posebej grenak je spomin na bratovo smrt v partizanih, sam ga je našel in, kot pravi še danes, so ga pokopali na najlepše pokopališče na svetu, na pokopališče na Srednji Dobravi. 

Sprva je bil v Gorenjskem odredu. Nato v Prešernovi brigadi – prav ob njeni ustanovitvi, pozneje ga je so­šolec Mirko Bračič, komandant 14. divizije, zaradi strelske rane, doblje­ne v spopadu z Nemci na Lancovem pri Radovljici, poslal na Gorenjsko v terensko organizacijo – v krajevni odbor OF Kropo. Od tu ga je pot vo­dila v komando mesta Kranj, kjer je dočakal tudi osvoboditev in konec druge svetovne vojne. 
Direktor Tosame – eno najlepših obdobij 
Naslednja postaja je bilo delo v Ka­mniku, ki mu v najlepšem spominu ostaja tudi, ali predvsem zato, ker je tu spoznal bodočo ženo Ivico. Sledila je premestitev v Ljubljano in opra­vljanje funkcij v tedanjem domu ar­mije – kot sekretar in finančnik, vse do demobilizacije. 
»15. januar 1951 je dan, ki se ga ve­dno rad spomnim. Na osnovi odločbe Direkcije za tekstilno industrijo sem se kot tehnični vodja z izkušnjami iz tekstilne industrije zaposlil v Tosa­mi in po odhodu direktorja Bingolda leta 1953 postal direktor,« obujava spomine na eno najlepših obdobij njegovega življenja. »Kolektiv, enkra­ten, kot si ga vsak direktor le želi.« pravi, posebej pohvali tudi sode­lavce, s katerimi so bili dober team, vsi skupaj pa pripravljeni delali vse dneve, tudi ob sobotah in nedeljah, za doseganje čim boljših rezultatov. Uspešno so izvedli večjo rekonstruk­cijo Tosame. Uvajali so nove dejav­nosti (proizvodnjo otroških plenic po švedski licenci, cigaretnih filtrov …), predvsem pa se veselili kar nekaj sto novih delovnih mest. Tosama je pod njegovim vodstvom postala ena najmodernejših sanitetnih tovarn in bila sposobna zadostiti potrebam trga. »Pa to ni le moja zasluga,« se spominja časov, ko je število de­lavcev, med njimi največ iz bližnje okolice, naraslo na 1200. Spomni se solidarnosti, veselja ob dosežkih, sindikalne pa tudi gasilske organi­zacije, sodelavcev, med njimi pose­bej prijatelja Janeza Babnika. Leta, ki jih je kot tehnični direktor ter po­zneje kot  direktor preživel v Tosami, so en sam prijeten spomin, ki ga še vedno rad obudi – tudi ob srečanjih z nekdanjimi zaposlenimi. 
Predsednik Skupščine Občine Domžale 
»Predober direktor ste, da bi šli v poli­tiko,« so mu govorili sodelavci in de­lavci, ko ga je tedanja oblast snubila, da prevzame odgovorne funkcije. Pravim pritiskom je popustil, skoraj moral, pravi, in že sva pri obdobju njegovega županovanja, čeprav se je tedaj ta funkcija imenovala pred­sednik Skupščine Občine Domžale. Opravljal jo je med letoma 1963 in 1969, vmes pa je v letih 1967–1969 opravljal kar obe funkciji – bil je di­rektor in predsednik občinske skup­ščine – seveda za eno plačo. »To pa lahko zato, ker sem imel tako v To­sami kot na občini dobre sodelavce, ki so pomagali, da je bilo delo dobro opravljeno.« Nadaljevali so začeti ra­zvoj nekdanje velike občine. S sred­stvi in z delom so pomagala podjetja, vsi občani in občanke, ki so se prav tedaj združili v še danes veljavne krajevne skupnosti. Med pomemb­nejšimi investicijami se spomniva gradnje pošte, zdravstvenega doma in hale Komunalnega centra, začetka samoprispevka z vrsto novih osnov­nih šol, rasti srednje šole, predvsem pa razvoja občine na komunalnem področju, kjer so pridno uresničeva­li slogan: Zdrava pitna voda za vse. 
Podeletvi naziva častni občan Občine Domžale leta 2003 
Postavljeni so bili tudi temelji za dru­ge pridobitve, za centralno čistilno napravo. Ob tem jubilant ne pozabi povedati, da je bilo treba ves denar zagotoviti v občini, pohvali sodelo­vanje tedanjih direktorjev tovarn, posebej pa pripravljenost občanov in občank. Opomnim ga, da je bilo nje­govo prizadevanje pomembno tudi pri ohranitvi železniškega prometa na progi Kamnik–Domžale–Ljublja­na, pa se le nasmehne. 
Poslanec Gospodarskega zbora slovenske skupščine 
Na kratko se zaustaviva še v letih 1972 do 1973, ko je bil poslanec Gospodar­skega zbora slovenske skupščine in sopodpisnik znane politične akcije 25 poslancev ob kandidiranju za čla­na predsedstva SFRJ iz Slovenije, ki sta jo vodila poslanca Cene Matičič in Ivan Kreft. Za poskus zgodnejše­ga vprašanja demokratičnih oblik političnega življenja je z grenkobo in razočaranjem doživel politične kritike. »Tako je bilo,« pravi in imam občutek, da je še danes ponosen na svoje tedanje ravnanje. 

Rad živim 
»Kaj ne bom zadovoljen z življenjem, saj sem dočakal kar lepo starost,« mi pove, ko pogovor začneva o njegovi življenjski zgodbi. V njej, to pove 

12 | slamnik š tev ilk a 6 | j u n ij 2016 | l e t n ik lv i 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 


društva 

Piknik v Turnšah 
V nedeljo, 12. junija, je potekalo letno druženje članov Medobčinskega društva Sožitje v Turnšah. 
medobčinsko društvo sožitje 
Zbrali smo se ob 11.00 na piknik pro­storu Turističnega društva Turnše in preživeli prijeten dan vse do sredine popoldneva. Vreme je zdržalo, kljub ne ravno spodbudnim napovedim, priklicali smo celo sončne žarke, ki so nas toplo ogreli. Vse prisotne je na za­dan popolnoma humanitarno, za kar se jim res zahvaljujemo. Prostor je bil kmalu poln veselih in zadovoljnih lju­di. V kulturnem programu sta sodelo­vali plesni skupini društva: Face pod mentorstvom Klemena Pirmana in Sončki pod vodstvom Bernarde in Mo­nike Rozman. Zaplesali so venček ple­


četku pozdravila predsednica društva dr. Tatjana Novak, ki je izpostavila, da je leto 2016 prav posebno, saj društvo praznuje 50-letnico delovanja. Vse je že vnaprej povabila na zaključno slav­nostno akademijo, ki bo 30. novembra 2016 v Špas teatru v Mengšu, in pou­darila pomen delovanja društva na lokalni kot tudi nacionalni ravni. 
Dogodka so se udeležili tudi pred­sednica Zveze Sožitje dr. Katja Vadnal ter župani: Franc Jerič iz Občine Men­geš, Martin Rebolj iz Občine Moravče in Peter Ložar iz Občine Trzin. Vsi go­stje so prisotne prav lepo pozdravili in izrazili pomembnost druženja, po­hvalili delovanje društva in poudarili, da se tudi zaradi društva, kot je naše, premikajo meje v odnosu do spreje­manja in spoštovanja oseb z motnja­mi v duševnem razvoju. 
Sledilo je rajanje ob zvokih An­sambla Jureta Zajca, ki so polepšali sov. Druženje je popestril tradicional­ni srečelov, saj smo pridobili več kot 500 dobitkov, za kar se zahvaljujemo vsem donatorjem, ki so to omogočili. 
Ob odličnih čevapčičih in hrenov­kah Mesarije Arvaj, ki jih je pekel Fran­ci Veber, napečenih sladkih dobrotah pridnih rok mamic, rejnic, skrbnic in strokovnih delavk v društvu ter boga­stvu okusov iz Sladolednega butika Ća­tipi iz Mengša, smo sproščeno in vese­lo preživeli nedeljsko popoldne. Pred­sednica je tudi podelila nekaj pisnih zahval, in sicer Zvezi Sožitje, Območ­ni obrtno-podjetniški zbornici Domža­le, Ruždiju Ćatipi in Franciju Vebru, ter se za uspešno izvedbo piknika zahva­lila vsem pridnim rokam prostovoljk in prostovoljcev, ki so vsak po svojih močeh prispevali droben kamenček v celoto mozaika društvenega dogodka Medobčinskega društva Sožitje. 
Metka Mestek in dr. Tatjana Novak 


Okrogla miza Čebelarjenje v osrednjem delu Slovenije 
Čebelarska zveza Slovenije in čebelarska društva vsako leto junija organizirajo Dan odprtih vrat z namenom približati čebelarstvo širši javnosti. 
čebelarsko društvo domžale in krtina dob Poleg tega, da smo našim kupcem in vsem, ki jim je mar za ohranitev narave, v občini Domžale od­prli vrata nekaj naših čebelnjakov in se predstavili tudi na občinski tržnici, smo želeli odpreti tudi naše misli in skupaj razmišljati širše o naravi in čebelah. 
Na predvečer dneva odprtih vrat sta čebelarski društvi Domžale in Krti­na Dob v Knjižnici Domžale organizira­li okroglo mizo. Namenjena je bila tako čebelarjem kot širši javnosti. Pogovarja­li smo se o življenju čebel in njihovi vlo­gi pri ohranjanju naravnih habitatov, se spraševali, ali država naredi dovolj, da zaščiti naravo, se pogovorili o tem, kak­šen naj bi bil trajnostni razvoj, in ali je možno kmetijstvo brez čebel in drugih žuželk, kakšen je gospodarski pomen čebelarjenja, ali je to lahko dober izziv za mlade, ali dovolj skrbimo za kakovo­stne in varne pridelke ter na koncu tudi 
o tem, kako živijo čebelarska društva, in ali jim je lokalno okolje naklonjeno. 
Ugledni gostje okrogle mize nas niso pustili brez odgovorov. Sodelovali so Matko Blejec, starosta med čebelarji v Mengšu in širši okolici, Anton Komat, slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist in naravovarstve­nik, Mitja Nakrst, predsednik ČD Lu­kovica in vzrejevalec matic, mag. Saša Dragar Milanovič, glavna republiška in­špektorica za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, Marjan Koderman,predsednik ČD Krtina Dob, Štefan Vir­jent, predsednik ČD Kamnik, in Stane Rener, ČD Domžale. Okroglo mizo je vo­dil Andrej Jus, predsednik ČD Domžale. 
Polna dvorana poslušalcev si je naj­prej ogledala predstavitev in prisluhni­la Stanetu Renerju, ki je na kratko opi­sal življenje čebel in razvoj čebelarjenja v naših krajih. Zatem se je začela zani­miva razprava, ki se je najbolj dotika-toči čebelar. Biti čebelar je zelo lep po­la varstva okolja in napak, ki jih druž-klic, treba pa je veliko časa, da spoznaš ba dela pri tem. Čebele so indikator sta-čebele, naravo in nevarnosti, ki grozijo nja okolja. Škodljivi učinki sredstev, ki čebelam. Rečeno je bilo, da je čebelar­jih človek uporablja v okolju, se sešte-stvo poezija kmetijstva, vzreja matic pa vajo tako pri čebeli kot pri ljudeh. Vse poezija čebelarstva. preveč je uporabe nedovoljenih sred-Udeleženci okrogle mize in poslu­stev v kmetijstvu, kontrole pa ni ali pa šalci, ki so se odzvali z zelo zanimivimi je zelo pomanjkljiva. Narava je celovita, in polemičnimi vprašanji, si želijo po­zato se njene zaščite ne smemo lotevati dobnih javnih diskusij in odprtih pogo­

parcialno, pač pa celovito in združujoč vse strokovne discipline. Mit o poceni hrani plačujemo z uničenim zdravjem, onesnaženo vodo in prstjo ter zmanj­šano biodiverziteto. Sprašujemo se, za­kaj moramo 80 odstotkov ekološke hra­ne uvažati. 
Čebelarska društva s svojo izobraže­valno funkcijo skrbijo za to, da čebelar­ji pridelujejo varen in zdrav med in da uporabljajo dovoljena sredstva za zati­ranje varoje. Čebelarji pa so opozorili, da so enaka sredstva v Sloveniji v pri­merjavi s sosednjimi državami bistve­no (in nelogično) predraga. Predsedni­ki društev so poudarili tudi povezoval­no vlogo društev in opozorili na raz­ličen (ne)posluh občin do njihovegadela. Širša družba ima od čebelarjenja zaradi opraševanja bistveno večje kori­sti, kot pa je prihodek od medu, ki ga iz­vorov med različnimi strokovnjaki tudi vnaprej. Vprašanja poslušalcev so doti­kala predvsem problematike okolja, in­vazivnimi rastlinami in pozidavo kme­tijske zemlje. Dobrodošla je bila pobuda k povezavi turizma in čebelarstva. Vnet pogovor med obiskovalci se je nadalje­val pri mizah ob degustaciji različnih vrst medu in svežega cvetnega prahu. 
Na koncu je treba poudariti, da je za Domžalčane neprecenljiva možnost organizacije tovrstnih dogodkov v Knjižnici Domžale. Kot eno izmed dru­štev, ki nima svojih prostorov, je Če­belarsko društvo Domžale še posebej hvaležno za njihovo gostoljubnost in profesionalnost pri organizaciji. Lepo in spodbudno knjižnično okolje je omogočalo resnično zanimivo razpra­vo, in upamo, da tudi ne zadnje. 
Elena Skok 

Gasilci PGD Rova prevzeli novo gasilsko vozilo GVM-1 
Na Rovah je v četrtek, 30. junija 2016, potekala slovesnost ob prevzemu novega 
Športni park Dob je bil v začetku junija v znamenju gasilcev, saj je Prostovolj­no gasilsko društvo Dob pripravilo že 
37. meddruštveno  gasilsko tekmova­nje za prehodni pokal Krajevne skup­nosti Dob. Tekmovanje, na njem je le­tos sodelovalo 12 moških in 5 ženskih ekip, ki so izvajale vaje z motorno bri­zgalno – za končni rezultat je od dveh štela ena bolje izvedena vaja, je vodil 


37. tradicionalno gasilsko tekmovanje za Pokal KS Dob 
Članicam PGD Rova – prehodni pokal 

društva: člani PGD Dob (1988). člani PGD Dob 2 (1995), člani PGD Dob (2006), članice PGD Hajdoše (2001), članice PGD Dob (2011), člani PGD Dob 4 (2011). 
Med članskimi desetinami je zmaga­lo PGD Šinkov Turn, drugo mesto je pri­padlo PGD Rova, tretja pa je bila prva ekipa gostiteljev – PGD Dob. Med ga­silkami so bile za osvojitev prehodnega pokala KS Dob posebnih čestitk deležne 
Pavle Vojska, Jure Rogelj je bil pred­sednik tekmovalnega odbora, Stanko Grčar pa predsednik komisije B. 
Slednji mi je povedal nekaj zani­mivih podatkov o dosedanjih tekmo­vanjih: prvo je bilo organizirano leta 1960, doslej je nastopilo 1155 desetin iz vse Slovenije – 895 moških in 260 žen­skih desetin. Najhitreje so vajo z motor-no brizgalno izvedli člani PGD Dob 2 z 
32.6 sekunde, 33 sekund pa sta leta 2002za vajo porabili PGD Štrekljevec in PGDŠmartno na Pohorju. Prehodni pokal KS Dob so v trajno last dobila naslednja članice Prostovoljnega gasilskega dru­štva Rova, ki so zmagale že tretjič, le­tos so drugo mesto osvojile članice PGDŽeje–Sveta Trojica, tretje pa PGD Dob. 
Tekmovanje so gasilci in gasilke, ki so jim za uspešne nastope čestitali pod­županja mag. Renata Kosec, predse­dnica sveta KS Dob Marija Ravnikar in predsednik PGD Dob Luka Pušnik, na­daljevali s prijetnim druženjem na vese­lici, s katero so dobski gasilci zaključili pravi gasilski praznik. 
Vera Vojska Foto: Mira Ulčar 

gasilskega vozil GVM-1 
pgd rova Novo gasilsko vozilo, ki so ga rovski gasilci kupili s pomočjo Ob­čine Domžale, podjetja Rodex, d. o. o., Gasilske zveze Domžale, s prispevki krajanov, Krajevne skupnosti Rova in s prejemom donacije Zavarovalnice Triglav v lanskoletni novoletni preven­tivni akciji Za boljši jutri, jim bo služilo pri njihovi plemeniti dejavnosti poma­gati sočloveku v nesreči. Slavnostnega prevzema so se udeležili predstavni­ki društev Gasilske zveze Domžale, sosednjega društva PGD Prevoje in predstavniki domačih društev ter pod­županja Občine Domžale mag. Renata Kosec, predsednik GZ Domžale Stane Kovač, poveljnik GZ Domžale Matjaž Merkužič, botra vozila Petra in Aleš Rode, župnik Janez Jarc, ki je novo vo­zilo tudi blagoslovil, častni poveljnik GZ Domžale Janez Breceljnik in pred­sednica KS Rova Brigita Rode. 
Predsednik PGD Rova Andrej Pa­vlič je v svojem govoru povedal, da je bilo Prostovoljno gasilsko društvo Rova ustanovljeno leta 1954 z namenom po­magati sočloveku v stiski: »Od ustanovi­tve društva pa vse do danes, so se doga­jale razne spremembe v razvoju gasilske tehnike in opreme, katerim je naše dru­štvo sledilo in se opremljalo ter usposa­bljalo za vedno večje izzive.« Med dru­gim je izpostavil tudi njihove tekmo­valne enote, ki na različnih tekmova­njih dosegajo odlične rezultate. Na kon­cu je še povedal, da si v življenju ve­dno znova postavljamo nove cilje, saj je vsak spopad z njimi nov izziv: »Tudi v prihodnosti nas čaka še veliko dela, če­prav se včasih zdi, da smo postorili vse, 
kar je bilo treba. Verjamem, da nam bo s skupnimi močmi uspelo. Danes imam priložnost, da se zahvalim vsem gasil­kam in gasilcem, društvom, donatorjem in krajanom ter vsem, ki ste pomagali pri ustvarjanju zgodovine našega društva. Hvala vam. Na pomoč!« 
kov, pomoč občine ter v zadnjem pri­meru tudi Zavarovalnice Triglav. »Da so uspehi še večji, pa pripomore velika po­vezanost med ljudmi, prijateljstvo in do­bra volje,« je med drugim še povedala Brigita Rode. 
»Tradicija je nekaj, na kar smo v ob-


Predsednik GZ Domžale Stane Kovač je dejal, da je danes pomemben dan za gasilce PGD Rova, saj se jim je izpolnila želja po novem vozilu GVM-1, ki ga pre­nosno prevzemajo. »To vozilo si nedvo­mno zaslužite, saj ste vedno pripravlje­ni pomagati sočloveku v nesreči,« je med drugim dejal Stane Kovač. 
Predsednica KS Rova Brigita Rode je povedala, da so v njihovi krajevni sku­pnosti zelo ponosni na delo in pridobi­tve njihovih gasilcev. Po njenih besedah za vse te uspehe ni dovolj samo njihovo delo, prizadevanje, znanje in požrtvo­valnost, temveč je potrebna tudi pomoč krajanov v obliki prostovoljnih prispev­čini Domžale zelo ponosni,« je v uvo­du svojega govora povedala podžupa­nja mag. Renata Kosec. Po njenih bese­dah so pomemben del tradicije naša ga­silska društva, kamor spada tudi PGD Rova. Ob tej priliki jim je čestitala za nji­hovo novo gasilsko vozilo in jim zažele­la, da bi ga uporabljali za prijetne do­godke in čim manjkrat za intervencije. 
Po blagoslovu in prevzemu je sledi­la še podelitev priznanj vsem, ki so po­magali pri nakupu novega vozila, nato pa še slavnostna vožnja in seveda še po­gostitev na dvorišču pod kostanji gostil­ne Pirc. 
Besedilo in foto: Miha Ulčar 

le t n i k lv i | j u n ij 2016 | š tev ilk a 6 slamnik | 13 
s la m n i k @ k d -dom z a l e . s i 
društva 

Ribiška družina Bistrica Domžale praznovala Dan slovenskih ribičev 
Ribiška družina Bistrica Domžale je 18. junija letos praznovala Dan slovenskih ribičev, ki ga je Ribiška zveza Slovenije razglasila kot dan, ko praznujemo vsi športni in ljubiteljski ribiči. 
ribiška družina bistrica dom­žale Ob tej priložnosti smo ribiči v 
ribiškem domu na Krakovski cesti 18 a v Domžalah organizirali Dan odprtih vrat. Na dogodek so bila povabljena vsa društva, s katerimi ribiči sicer so­delujemo, prav tako pa tudi občani iz vseh devetih občin, ki spadajo v t. i. Bistriški ribiški okoliš, s katerim upra­vlja naša ribiška družina. 
V uvodnem nagovoru je predse­dnik RD Bistrica Domžale Martin Mo­vern dejal, da smo Domžalčani lahko ponosni, da je sedež ribiške družine, ki je nastala z decentralizacijo rajon­skih ribiških družin pred 58. leti, rav­no v Domžalah. Te namreč predsta­vljajo stičišče vseh štirih sedanjih po­dodborov ribiške družine, to je Dom­žal, Kamnika, Pšate in Moravč. Zbra­ne sta z nagovorom pozdravila tudi predsednik Ribiške zveze Slovenije dr. Miroslav Žaberl in podžupanja Obči­ne Domžale mag. Renata Kosec. Nato so si obiskovalci lahko ogledali naše prostore in dejavnosti, ki jih v skladu s koncesijsko pogodbo in z drugimi ob­veznostmi opravljajo prizadevni člani ribiške družine. Udeleženci so si lah­ko ob jutranji kavi in čaju ogledali tudi vse sekcije in službe ribiške družine, od funkcije gospodarja ribnikov in te­kočih voda, čuvajske službe, do mla­dinske in kraparske sekcije. 
Veliko zanimanja mimoidočih sta bila deležna tudi spretna vezalca umetnih muh, Zdravko Bizjak in Nejc Šušteršič, ki sta prikazala, kakšno mojstrstvo je potrebno, da se ustva­rijo različne vrste umetnih muh, s ka­terimi poskušajo ribiči - muharji pre-
Greste z nami na Rab? 
Društvo izgnancev Slovenije – Domžale 9. in 10. septembra 2016 orga­nizira obisk taborišča Kampor in spominske slovesnosti na Rabu, mo­žen pa bo tudi ogled bližnjega Golega otoka in seznanitev z njegovo zgo­dovino. 
Pokličite 070 706 346 (Jože) ali 041 634 505 (Vera) do 10. avgusta 2016. 
Vljudno vabljeni! 

Kampiranje ob potoku Kožbanjšček 
Športno društvo Preserje je od 17. do 19. junija organiziralo že 9. tradicionalno kampiranje za svoje člane. 
športno društvo preserje Na­men kampiranja je odkrivati neznane slovenske kraje, stran od organizira­nih kampov in množičnega turizma, v neokrnjeni naravi, hkrati pa v družbi športnih prijateljev preživeti lep ko­nec tedna. Tokrat smo se podali med češnje, breskve in trte. Goriška brda so bila naš cilj. Začasno domovanje smo si postavili ob potoku Kožbanjšček, ob lepo urejenem igrišču Čelo. Igrala, primerna za najmlajše, so bila ves čas zasedena. Igrišče za odbojko na mivki, košarkaško igrišče in igrišče za nogo­met pa so izkoristili starejši. 
V soboto smo imeli organiziran ogled vasi Šmartno in krajši pohod do razglednega stolpa Gonjače. Obiskali smo tudi vinarja Šibav, kjer smo ime­li degustacijo vin in domačih mesnin. V popoldanskem času smo se kopa­li v tolmunih potoka Kožbanjšček in se pomerili v skupinskih igrah. Sobo­to smo zaključili s skupnim piknikom. Nedelja je bila namenjena počitku in uživanju v dobri hrani. 
Slike in filmček si lahko ogledate na spletnem socialnem omrežju Face-book na strani Športnega društva Pre­

Aktivnosti ni nikoli preveč 
Telovadke skupine Šole zdravja iz Ihana smo se v deževnem jutru v juniju podale na izlet na Gorenjsko. 

varati ribe. V ribiškem domu smo na ogled postavili tudi več prepariranih ribiških trofej, udeleženci pa so si lah­ko ogledali film o markiranju oziroma označevanju populacije sulcev v sre­dnji Savi in promocijski film o muhar­jenju v Sloveniji. 
Obiskovalcem smo ponudili tudi nekaj družabnih iger, povezanih z ri­bolovom (ribolov na tarčo, ribji pika-do in ribolov v globinah), za kulina­riko pa sta z jedmi na žaru in s peče­nimi postrvmi poskrbela naša odlič­na kuharja Samo in Nejc. Razstavni prostor je s svojimi prospekti in gra­divi obogatila tudi Trgovina za lov, ri­bolov, šport, puškarsko in graverstvo, Sašo Novak z Vira. 

Ribiška družina Bistrica Domža­le je z Dnevom odprtih vrat svoje de­lovanje prvič predstavila širši javnosti in hkrati pokazala, da zanimanje za športni ribolov in preživljanje proste­ga časa v objemu naših vodnih zakla­dov združuje veliko število ljudi. Več o samem dogodku in fotogalerijo si lah­ko ogledate na spletni strani ribiške družine in portalu www.domzalec.si. 
Dr. Tomaž Lavrič in Aleš Trtnik Foto: Tomaž LAvrič 


Zanima nas sedanjost, ne pozabljamo pa tudi preteklosti 
Obisk Nuklearne elektrarne Krško 
krajevna organizacija borcev Nekdanji predsednik krajevne or-jo in se KO za vrednote NOB Šentjernej 
za vrednote nob dob, krti­ganizacije Jože Hribar nam je prine-in predsedniku Matjažu Zagorcu in Jo­
na Obisk Nuklearne elektrarne Krško sel pozdrave vrste društev s tega ob-žetu Hribarju iskreno zahvalili za po­
je bil zanimiv prav za vseh 56 članov močja in nam opisal tragedijo 16. mar-moč, ter ju povabili, da se ob priložno­
in članic krajevne organizacije za vre­
dnote NOB Dob, Krtina, ki so se konec 
junija odpeljali na ekskurzijo v Posav­
je z namenom, da se spoznajo tako s 
sedanjostjo kot preteklostjo tega ob­
močja. V Nuklearni elektrarni Krško 
smo se ob filmu in daljši predstavitvi 
v odlični izvedbi Mirana Pribožiča, 
zadolženega za stike z javnostjo, se­
znanili z nuklearko, obratovanjem, 
konkurenčno proizvodnjo električne 
energije ter povezanostjo NEK z varo­
vanjem okolja. Predvsem s pomenom 
NEK za oskrbo Slovenije z električno 
energijo ter s sprejemljivostjo objek­
ta v javnosti je bilo povezanih največ 
konkretnih vprašanj. Obiskovalci smo 
si nato ogledali tudi zelo pregledno 
razstavo ter se po okrepčilu odpelja­
li do Nuklearne elektrarne Krško, ki 
smo si jo lahko ogledali le z avtobusa, 
ter ob prijetnem voditelju še enkrat 
obnovili nova znanja o pomenu tega 
objekta za našo državo in njegovi pri­
hodnosti. V sodelovanju s krajevno orga­
nizacijo za vrednote NOB Šentjernej ca 1944, ko je mnogo močnejši sovra-sti oglasijo tudi v naši občini, da jim 
smo obiskali območje bojev Cankar-žnik Nemcev in domobrancev obkolil vrnemo gostoljubje. Obiskali smo tudi 
jeve brigade in Spominski hram bor-in napadel borce. V neenaki bitki na turistično kmetijo Grabnar, si ogledali 
cem 4. bataljona NOV brigade Ivan Javorovici je padlo 113 partizanov, ki vinsko klet in ob prijetnem klepetu še 
Cankar na Javorovici, vasici na pogor-so jim ob nekdanjih ruševinah cerkvi-enkrat več spoznali, kako pridne roke 
ju Gorjancev. Na tem območju so se v ce postavili spominski hram, kjer so družine Grabnar v bližini Rake rojeva­
letu 1944 zadrževale močne partizan-na plošči zapisana imena padlih. jo nove in nove sadove. 
ske enote; njihova naloga je bila, da V uri zgodovine se je Jože Hribar V avgustu krajevna organizacija za 
so stalno vznemirjale sovražnikove dotaknil tudi vloge domobrancev, naš vrednote NOB Dob, Krtina pripravlja 
postojanke v dolini reke Krke ter pre-član Jože Lončar pa je prispeval raz-6. avgusta na Hrastovcu ob prazniku 
prečevale Nemcem in domobrancem mišljanja o pomenu spominjanja vre-KS Dob tradicionalno spominsko slo­
prehod prek Gorjancev na Žumberak, dnot NOB. Padlim smo se poklonili z vesnost. 
v Belo krajino in na Hrvaško. minuto tišine ter s partizansko pesmi-Vera Vojska šola zdravja ihan Že v Mojstrani, kjer smo si ogledali Planinski muzej, so nas pričakali sončni žarki, in nas spre­mljali vse do odhoda z Gorenjskega v večernih urah. Pot smo nadaljevali pro­ti največjemu slovenskemu športnemu centru v Planici. Ob ogledu skakalnic smo imeli priložnost videti trening na­ših skakalk. Veličasten pogled skakalni­ce tako iz nižinske kot višinske točke je ostal v nepozabnem spominu. 

V Planici, ker se vsak dan, vsaj tako je bilo tudi tisto sredo, ustavi več turi­stov, je naša skupina predstavila jutra­njo telovadbo. Kraj, vreme in pogledi turistov,ki smo jih bili deležni med iz­vedbo telovadbe, je bil naš skupni po­nos, da smo del skupine Šole zdravja. 
Po ogledu Planice smo pot nadalje­vali proti Vršiču oziroma do Tonkine koče, ker nas je čakalo kosilo. Vreme nam je bilo naklonjeno, tako da smo pot po kosilu odšli še do Vršiča. Od tam smo se po krajšem sprehodu vrnili domov. 
V spomladanskem času smo si ogle­dali Konjeniški center na Brdu pri Iha­nu. Zahvaljujemo se g. Alojzu za pred­stavitev centra, še posebej pa, ker nas je seznanil z zgodovino kmetije Kovačevih z Brda. To je kraj, kjer danes stoji nov Konjeniški center Brdo. Pa naj vas še spomnimo, rožce za naše zdravje smo v gorskem svetu – na Veliki planini že na­brali. Breda – hvala za povabilo in spre­jem, ki nam ga omogočiš vsako leto. 
Prihaja čas gozdnih dobrot, borovni­ce so že v naših domovih, čakamo pa še na gobarski pohod. To je naša vsakole­tna tradicija, samo če nam jih bo nara­va kaj podarila. Torej, ihanske telovad­ke in telovadci smo kar aktivni, vedno se nam še kaj dogaja. Vsem, ki sodelu­jete pri izvedbi in organizaciji naših do­polnilnih aktivnosti, se v svojem imenu ter imenu vseh telovadk in telovadcev zahvaljujem. Zahvala našemu sponzor­ju, Krajevni skupnosti Ihan. 
Helena Rode 


društva | starejši | krajevne skupnosti 

društvo arhitektov domža­le Naj na začetku oriševa širši kon­tekst v katerem se pojavlja cesta skozi Stob, in sicer glede na franciscejski ka­taster iz let 1825 in 1867, vidimo, da je osrednji del mesta Domžale nastal na novo, razvil se je iz urbanih aglomera­cij: Zgornjih in Spodnjih Domžal, Štu­de in Stoba, ki predstavljajo zgodovin­sko dediščino, ki je globoko vgrajena v kolektivni spomin. Ljubljanska ce­sta, ki poteka tudi skozi Stob, je bila v rimskih časih pot od Emone do Celeie. Z izgradnjo regionalne ceste Ljublja­na–Maribor in pozneje še z izgradnjo avtoceste je Ljubljanska cesta drastič­no spremenila svojo vlogo v prometni shemi mesta, vendar je kljub temu danes še vedno ena glavnih vpadnic v mesto z zahodne smeri z najširšim raz­ponom motornih vozil, tudi avtobusov in tovornjakov. Po njej še vedno pote­ka širok dvosmerni promet, ob vozišču so na obeh straneh pločniki, ki so na nekaj delih preozki, ali jih sploh ni. 
Ljubljanska cesta od Stoba do ob­činske stavbe je del središča mesta Domžale, kar nakazujejo ob njej na­nizane centralne dejavnosti, ki so glavne za občinsko središče: občin­ska uprava in upravna enota, kulturni dom, banka, trgovina, lekarna … Ur­bani teoretik Stephen Marshall pra­vi, da so se središča sodobnih mest spremenila, tako da skozi njih ne po­teka več, glede na hierarhijo, glavna prometnica, temveč trdi ravno obra­tno, da središča mest (p)ostajajo vital­na ob hierarhično ravno najšibkejših prometnicah, iz katerih motorni pro-met celo izginja. 
Uspešne prakse iz Evrope in ZDA (Jan Gehl, Jeff Speck) kažejo, da širi­tev ceste in povečanje števila prome­tnih znakov povzročita še več prome­ta, s tem ko velja tudi obratno, da zo­žanje voznega pasu omogoča ulič­ni prostor, ki si ga avtomobili, motor­ji in kolesarji delijo s pešci, … posle­dica pa je umirjanje prometa in večja pozornost do najranljivejših skupin v prometu. 

Preureditev Ljubljanske ceste skozi Stob 
V peti številki Slamnika je bil na zadnji strani objavljen članek o pereči problematiki prometa skozi Stob. Ker sva tudi midva izpostavljena temu problemu, se s tem prispevkom kot prebivalca in kot strokovnjaka odzivava in podajava tudi svoje stališče. 

V skladu s konkretno problematiko Stoba in temi ugotovitvami predlaga­va, da se kot prvi korak k ureditvi in in­tegraciji te zgodovinske osi v domžal­ski center, prometni režim skozi Stob spremeni iz dvosmernega v enosmer­nega, in se s tem ukine vlogo Ljubljan­ske ceste kot dominantne vpadnice v Domžale. V skladu s tem naj postane glavna vpadnica v center Kamniška cesta, na katero se promet vključuje s severne strani in kjer je tudi lokacija nove parkirne/garažne hiše. 
Oblikovanje enosmerne ulice sko­zi Stob naj sledi paradigmi t .i. 'sha­red space' (deljenega oziroma skupne­ga prostora), kjer si vsa vozila in pe­šci delijo ulico brez signalizacij in zna­kov, česar nas učijo uspešni primeri iz Evrope. Predlagamo, da se v prime­ru Stoba enosmerno vozišče dimenzi­onira na tehnični minimum, preosta­li prostor ulice pa se oblikuje v javne površine, namenjene pešcem in kole­sarjem z majhnimi drevoredi in urba­no opremo. 
V drugem koraku predlagava ure­ditev Ljubljanske ceste tudi naprej proti centru; na odseku od priključ­ka s Taborsko cesto do križišča s Sa­vsko cesto naj se preostali prostor pred javnimi stavbami uredi tudi v obliki majhnih trgov, kar je eden naj­učinkovitejših prijemov za učinkovi­to delovanje središč malih mest, v ka­

KINOLOŠKO DRUŠTVO DOMŽALE 
RAZPIS TEČAJEV PASJE ŠOLE 
MAL A ŠOLA 
IPS-A 
BB-H 
AGILITY 
RALLY OBEDIENCE 

Evidenčna prijava: Do 31. avgusta 2016 zbiramo evidenčne prijave za razpisane tečaje. S prijavo si zagotovite prosto mesto v skupini za po­samezni tečaj. To lahko storite prek obrazca, ki ga najdete na spletni strani www.kd-domzale.com pod zavihkom Tečaji, ali na e-naslov dori­sveselic@gmail.com posredujete podatke vodnika/lastnika psa (ime pri­imek, kontaktna številka, naslov) in podatke o psu (ime, datum kotitve, številko čipa, pasma ter rodovniško ime in številko rodovnika, če je pes rodovniški, za vse pse pa tudi datum cepljenja proti steklini). 
Vpisi bodo potekali v društvenem domu Kinološkega društva Domžale v petek, 2. septembra 2016, od 18.00 do 19.30. 
Ob vpisu potrebujete vse dokumente za psa (originalni rodovnik in kopijo, potni list, pristopno izjavo in potrdilo o plačilu tečajnine). Za pla­čilo tečajnine in članarine boste po evidenčni prijavi prejeli položnico. Dokler članarina in tečaj nista plačana, je prijava zgolj informativna. 
Pogoji: Na tečajih lahko načelno sodelujejo polnoletne osebe, ki jih lah­ko spremljajo drugi družinski člani, če to ne moti procesa šolanja. Če želi kot vodnik psa na tečaju sodelovati mladoletna oseba, za to potrebuje pooblastilo staršev. 
V tečajih učimo izključno s pozitivno motivacijo, zato si pridržujemo pravico izključitve vodnikov, ki se bodo posluževali fizične prisile. V pri­meru neudeležbe na tečaju denarja ne vračamo. 
Obširnejši opisi posameznih tečajev so objavljeni na spletni stra­ni www.kd-domzale.com pod zavihkom Tečaji. 
Za dodatne informacije lahko vsak delavnik po 17.00 uri pokličete Do­ris Veselić na telefonsko številko 051 41 86 86. 
tegorijo katerih spadajo Domžale. Ar­gument poda tudi Kent Robertson, ki proučuje majhna mesta in prepozna­va osem bistvenih razlik med središči velikih in malih mest. Ta namreč ka­žejo, da so majhna mesta bolj v meri­lu človeka, bolj varna, niso razdelje­na na okrožja/okraje, imajo več stavb zgodovinske dediščine, manj veliko­poteznih projektov itd. Te razlike pa narekujejo ciljno skupino osmih na­čel za uspešen razvoj središč majhnih mest. Naj izpostavimo pomen močne­ga zasebnega partnerstva, krepitev zgodovinske dediščine in med drugim naj bo središče mesta večfunkcional­no in prijazno pešcem itd. 
V skupino majhnih mest spadajo tudi Domžale, pri čemer imajo pomen medobčinskega središča, s tem igrajo pomembno vlogo v ogrodju policen­tričnega urbanega razvoja. Urbani ge­ografi (Vrišer, Kokole, Ravbar), ki se ukvarjajo s funkcijskimi značilnostmi mest, jih glede na centralne dejavno­sti razvrščajo v različne stopnje cen­tralnosti, ki jih je treba v medobčin­skih središčih krepiti in omogočati, da pred stavbami družbenega pome­na tvorijo odprt javni prostor, ki sku­paj z drugimi vrstami javnega odprte­ga prostora (mestni trg, parki, prome­nade…) sestavljajo središče mesta. 
Mateja Volgemut Miha Volgemut 


Legendarni Rajko Bajec – Ribič z Vira praznoval 80-letnico 
Pred barom Ribič na Viru je bilo v torek, 28. junija, proti večeru polno ljudi, da se jih ni dalo prešteti. 
Vsi, ki so bili tam, so prišli z enim na­menom, in sicer da voščijo legendar­nemu Virjanu Rajku Bajcu - Ribiču na predvečer njegove 80-letnice. Ostalo pa ni samo pri voščilih in dobrih že­ljah, saj so mu sosedje, prijatelji in domači pripravili vrsto presenečenj, kot se za takšno obletnico spodobi. Kot smo se lahko prepričali na lastne oči, jih Rajko Bajec ne kaže 80. Prav mladostno in čilo se je smukal med številnimi prijatelji, sosedi in sorodni­ki, ki so prišli na njegovo praznovanje, ki se je začelo s prvim presenečenjem: ponj in njegovo ženo Ljudmilo je prišla konjska vprega s harmonikarjem. Z njo pa so takoj naredili en krog po Viru. V tem času so pred paviljon postavili Ker je bil Rajko že od malih nog ri-prijateljem zahvalil za prisotnost na fotografijo Rajka v naravni velikosti bič, med drugim je bil 28 let predse-njegovem slavju in za presenečenja, ter polepili okolico in hišo z osemde-dnik Ribiške družine Bistrica Domža-ki so ga zelo ganila. seticami. Ko se je konjska vprega s le, je bilo tam tudi veliko prijateljev iz Slavljenec nam je zaupal, da je slavljencem vrnila pred dom, so ga v ribiških vrst. V svojem govoru je Ma-imel že od otroštva željo, da bi po­bližini že čakali godbeniki iz Vodic, ki ksimiljan Karba med drugim povedal, stal trgovec, vendar za to ni imel prilo­so prikorakali po ulici in igrali poskoč-da je bilo Rajkovo življenje zelo po-žnosti. Najprej je v domžalskem zdra­ne viže. To pa še ni vse, saj se je kmalu vezano z reko Kamniško Bistrico in z vstvenem domu vozil rešilca, nato pa za tem pripeljal kamion, na katerem je ohranjanjem vsega, kar je v njej in ob je presedlal na kamion. Čez nekaj let bila velika svetlobna vitrina, v njej pa njej. V imenu zbranih prijateljev mu je je v bližini današnjega doma v najem sta visela dva velika plakata s slikami zaželel še veliko ustvarjalnih in zdra-vzel gostišče, nato pa je sezidal dana-Rajka. Sledila so voščila, voščit mu je vih let, in dela s stvarmi, ki ga veselijo šnji dom, kjer je imel prav tako gosti­prišel tudi župan Toni Dragar, nato pa in srčne zadovoljnosti z njegovim naj-šče, legendarnega Ribiča, ki ga zdaj se je začelo slavje z glasbo, za katero je ljubšim vnučkom Žanom, ki je neneh-vodi njegov sin Jure. poskrbel ansambel Iz druge roke. no ob njem in z njim. Rajko se je vsem Besedilo in foto: Miha Ulčar 
Akcija cvetja za gospodinjstva 2016 
Krajevna skupnost Slavka Šlandra Domžale je tudi v letošnjem letu sprejela sklep, da bo organizirala pomladansko akcijo cvetja za lepše in bolj cvetoče mesto Domžale. 

Akcija cvetja je potekala v petek, 6. maja 2016, in v soboto, 7. maja 2016, v Češmionvem parku v Domžalah, kjer je lahko vsaka stanovanjska hiša in stanovanje v krajevni skupnosti preje­lo brezplačno pet sadik balkonskega cvetja, ki jih je pripravilo Vrtnarstvo Tratnik z Rodice. O naši akciji smo krajane pravočasno obvestili v Sla­mniku. 
Krajani so iz rok podpredsedni­ka in članov sveta Krajevne skupno­sti Slavka Šlandra ter naših sodelavk prejeli brezplačno 970 paketov z roža­

mi po gospodinjstvih, ki so se odzvali co. Prav tako so bila na novo nasajena na naše povabilo. Skupno smo razde-tudi cvetlična korita ob Kamniški Bi­lili 4.850 različnih rožic za okrasitev strici in pri Krizantu. balkonov in vrtov. Rožice so prejeli Vr-Glede na dokaj množičen odziv ob­tec Urša, enota Čebelica, enota Bistra, čanov in njihove pohvale menimo, da enota Češmin, Osnovna šola Domža-je bila akcija cvetja uspešna in da smo le, OŠ Rodica, OŠ Roje, Srednja šola tudi letos pripomogli k lepšemu vide-Domžale, Dom upokojencev, Zdra-zu krajevne skupnosti in centra Dom­vstveni dom Domžale in Smučarsko žal. skakalni klub Ihan, ki so v naši KS in Dr. Franc Habe s tem poskrbeli za lepo urejeno okoli-predsednik KS Slavka Šlandra 
le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 15 

krajevne skupnosti 
P OVA B I LO 
Preživite prijetne trenutke z nami ob prazniku Krajevne skupnosti Dob 
petek, 5. avgust 2016
Športni park Dob od 16. ure dalje 

turnirja v balinanju in nogometu za pokal KS Dob 
sobota, 6. avgust 2016,ob 10. uri – Hrastovec 
spominska slovesnost ob 10. uri (ob 8. uri skupni odhod izpred trgo­vine v Dobu) 
od 15. ure dalje središče Doba – pred prostori KS 
golažiada, predstavitev dejavnosti društev in prijetno druženje s predstavitvijo mladih glasbenih talentov Dobrodošli!
 Krajevna skupnost D ob 

Čistilna akcija 
V Krajevni skupnosti Slavka Šlandra smo 9. in 23. aprila 2016 imeli čistilno akcijo, ki je dobro uspela. Čeprav ni bilo javnega obvestila o akciji, se je je udeležilo 32 prostovoljcev, večinoma članov Šole zdravja. Očistili smo območje ob glavni cesti od Trgovskega centra Breza mimo Petrola, Lidla in obrežje Bistrice do mostu pri Repovžu ter severni del parkirišča pri Vele, parkirišče in okolico Zdravstvenenga doma, ter parkirišče pri Univerzale. 
Akcija čiščenje okolice trim steze je veliko dodatno parkirišče brez enega bila odpovedana, saj kljub prošnji ni-samega koša, na parkirišču pri Uni­smo dobili odobrenih sredstev za stro-verzale, ki je prav tako brez koša. Tre­kovno odstranitev nevarnih dreves in nutno se dela novo parkirišče pri Pe­posledic žleda ter nekdanjega poseka trolu in tudi tam ni videti, da bo stal dreves. kak koš! Vsa ta parkirišča so ob robu 
V soboto, 16. aprila 2016, so imeli močno nasmetena in veter raznaša čistilno akcijo tudi člani Moto kluba smeti po okolici. Morali bi bilo poskr-Vaški boysi in Smučarsko skakalne-beti, da dobijo vsa parkirišča ustrezno 



ga društva Sam Ihan. Sodelovalo je 60 članov društva. Ti so očistili širšo oko­lico skakalnic in cest ob kompleksu. 
Pri tem so krajani KS, soudeleženi na akciji, postavili nekaj odprtih vpra­šanj: 
1.
 Zakaj letos ni bilo občinske čistilne akcije? Saj bi akcija bila množičnejša in uspešnejša – ob ob­činski akciji nas je bilo običajno bi­stveno več –, ter bi zajela tudi šole in vrtce ter stanovanjske bloke in s tem delovala vzgojno na mladino. Tokrat smo pobirali smeti le starejši občani in le nekaj mladih s starši. Odgovora žal nismo dobili. Tako pričakujemo, da občani Domžal v bodoče spet sku­pno zastavimo moči za čistejše oko­lje, občina in njene pristojne službe pa organizirajo sestanek za dogovor in skupno čistilno akcijo kot prete­kla leta. 

2.
 Zakaj se ne postavijo koši za smeti na parkiriščih, kot so: pri Vele, pri Zdravstvenem domu, kjer je 


število košev za smeti, in čistilci ulic navodilo, da jih pogosteje obiščejo. 
3. Predlagamo, da se v bodoče či­stilna akcija bolj koordinira, smeti, ki jih je iz leta v leto manj, pa pobirajo le v vreče in odlagajo na dogovorjenih mestih. 
Dr. Franc Habe predsednik K S Sl avka Šl andra 

Akcijski program za leto 2016 
Programa dela in aktivnosti KS Slavka Šlandra v obdobju 2016–2018 
krajevna skupnost slavko šlan­der je največja KS v Domžalah in zaje­ma ožji center Domžal z delom Rodice in z zaselki Zaboršt, Prelog in obmo­čjem Šumberka. Po zadnjih podatkih šteje KS trenutno 7.003 prebivalcev.
Svet KS Slavka Šlandra Domžale je 

3. marca 2016 sprejel naslednji akcij­ski program za leto 2016: 
1. 
Poslovanje. Ureditev materi­alnega in ostalega poslovanja KS na osnovi pravilnikov in Odloka občine Domžale – ter zakonodaje, ki jo pripra­vlja vlada na področju dela KS v občini. Priprava in sprejem Statuta KS. Skleni­tev pogodbe med KS mesta Domžale za ureditev medsebojnih odnosov in deli­tev skupnih materialnih stroškov po­slovanja. Ureditev in odprava napak v poslovanju glede na zahteve NO, Mini­strstva za javno upravo, Inšpektorat za javni sektor in občine. 

2.
 Sodelovanje. Nadaljevanje prakse rednih sestankov koordinacije predse­dnikov KS mesta Domžale z vodstvom občine in usklajevanja skupnih akcij pri: 

–Realizaciji strategije razvoja občin; 
–Razvoju mesta: prometna uredi­tev centra, vključno z mirujočim prometom, s postajališči medme­stnega in obmestnega prometa v povezavi z železnico; (park and drive) ter vzdrževanju in moder­nizaciji komunalne infrastruktu­re ter spremljanje realizacije gra­dnje nove CČN. 


3. 
Razvoj. Domžalski občini pri ra­zvojnih projektih manjka Agencija za razvoj Domžal, ki bi dolgoročno skr­bela za razvoj in projekte vitalnega pomena za gospodarsko moč in soci­alno sliko občine Domžale. Tako je za­stala ali celo propadla vrsta obetajo­čih možnosti, kot so bile: Poliklinika, Ten- Ten, kompleks Vele z ureditvijo centra, Želodnik, Univerzale. 

Za Univerzale, kot del naše KS, še vedno predlagamo, da se razmisli o mo­žnosti odkupa in se da poudarek even­tualni novi vsebini kompleksa: visoko­šolski zavod, Domžalski muzej, podje­tniški inkubator, mladinski center … ? Predlagamo, da se končno nekdo tega problema loti profesionalno in dolgo­ročno ali pa se koga s tovrstnimi izku­šnjami najame in pooblasti. Pri tem smo pripravljeni pomagati po svojih močeh. 

4. 
Poplavna varnost. Glede na uspe­šno čiščenje dela struge Kamniške Bi­strice je nujna zagotovitev nadaljnje­ga dela na ureditvi pragov struge Ka­mniške Bistrice pritokov in Mlinščice ter zagotovitev določenih zadrževal­nikov (mokrišč), kakor tudi rednejše vzdrževanje in kontrole obstoječe hi­drološke infrastrukture; zapornice, zadrževalniki, meteorna kanalizacija. 

5.
 Realizacija projekta Šumberk 


Nadaljevanje realizacije kompleksa Projekta Šumberk: 
–Odkup zemljišč za realizacijo projekta Šumberk; dohodne poti in kolesarski poligon; 
–Sprememba izvedbenega projek­ta za stopnišče in poti do plošča­di na Šumberku; 
–Razpis idejnih projektov za raz­gledni stolp in širša razprava na KS in občini; 
–Pridobitev ponudb za razgledni stolp, ki bi naj bil arhitekturno za­nimiv; 


–Dokončanje ureditve trim steze na Šumberku. 

6. Nadaljevanje projekta Zelena os ob Kamniški Bistrici: 
–Ureditev zemljiških zadev okoli lastništva Parka 88 lip 
–Akcije za dokončno ureditev Par­ka 88 lip, smetnjaki, pitniki, ta­ble, stopnišča 
–Spremembe prometnega režima križanja Gostičeve, Detelove in Potočnikove s povezavo- umesti­tvijo peš-vozne cone; 
–Dopolnitev fitnes kompleksa 

7.
 Zaboršt. Obnovitev mostu pri Repo­vžu in osvetlitev spodnjega dela mostu ter levega brega sprehajalne poti ob Kamniški Bistrici za potrebe Zaboršta in naselja Brinje. Ureditev prometne varnosti na križišču Ihanske ceste in ceste Domžale – avtocesta, semafor in prehod za pešce s pločnikom – skrajša­ti interval na semaforju. Glede na veli­ko frekvenco prevoznih sredstev in po­sledično težko vključevanje na glavno cesto s stranskih ulic, predlagamo, da se prouči možnost krožnega otoka pri obeh semaforiziranih križiščih. 

Spremljanje realizacije izgradnje naselja Brinje 1 in naših zahtev gle­de tega projekta. Naselje naj ima tudi svoj vrtec, kot je bilo predvideno v pr­votnem načrtu. 

8.
 Otroška igrišča. Sodelovanje pri urejevanju otroških igrišč v KS ob šo­lah, vrtcih, in  blokovskih naseljih (Sej­miška ulica) ter Domu upokojencev, kakor tudi pomoč pri ureditvi  okolice vseh naštetih zavodov (rože, sadike). 


Sedež KS Slavka Šlandra Domžale: 
Ljubljanska cesta 58, Domžale (stari domžalski dom) 
Uradne ure: ponedeljek od 8.00 do 12.00, torek od 8.00 do 12.00, sreda od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 18.00, ob četrtkih ni uradnih ur, petek od 
8.00 do 12.00. 
Govorilne ure predsednika sveta KS Slavka Šlandra Domžale dr. Fran­ca Habeta so vsako sredo od 15.00 do 
17.00 (po predhodnem dogovoru). 
9.
 Češminov park. Predlagamo do­končanje že zastavljenih načrtov gle­de Češminovega parka: miz in klo­pi, drevoreda, osvetlitev in postavitev klopi med Rojsko in parkom, realiza­cijo fontane in realizacijo sezonskega gostinskega lokala. 

10.
 Tradicionalne akcije KS. Plani­ramo redno sodelovanje članov sveta in krajanov pri tradicionalnih akcijah KS, kot so: Čistilna akcija 2016 (tokrat Šumberk), Akcija cvetja za lepe Dom­žale 2016 in sodelovanje pri akcijah, kot so: Medgeneracijsko srečanje, Živ­-Žav, Ekološki dan v Češminovem par­ku v Domžalah; miklavževanje, kome­moracija in sodelovanje pri športnih, kulturnih in dobrodelnih dogodkih, kjer bomo zaprošeni za pomoč in so­delovanje. Seveda smo vedno pripra­vljeni priskočiti na pomoč pri vremen­skih in drugih nesrečah, ki prizadene­jo naše mesto in reševanju najbolj kri­tičnih socialnih problemov. 

11.
 Tržnica domžale Je postala prilju­bljena točka srečevanja občanov iz vseh KS. 


ZDRAVSTVENA NEGA STOPAL 
Pančur d.o.o. 
01/72 45 106 031/353 347 
(v stavbi zdravstvenega doma Domžale) 
Ni vsak odstopljen, obarvan ali zadebeljen noht glivičen! 
NOVO: odvzem vzorca nohta za laboratorijski pregled 

Dana je bila pobuda za razmislek in morebitno pripravo elaborata za pokritje prostora na domžalski tržni­ci in pripravo elaborata za popestri­tev dogajanja na tržnici ob nedeljah (bolšji sejem)/, ko v mestu ni dovolj ži­vahnega utripa in druženja občanov. 
12.
 Pokopališče. Predlagamo, da se nadaljuje z izgradnjo nadstreška (po­slovilni prostor) pri mrliških vežicah na pokopališču v Domžalah, kot je bilo planirano v drugi fazi projekta ter do­končni odkup zemljišča in razširitev pokopališkega parkirnega prostora. 

13.
 Parkirni prostor pri Metalki. Pre­dlagamo, da se čim prej realizira od­kup in uredi parkirni prostor pri nek­danji Metalki za potrebe kulturnega doma, Domžalskega doma in številnih organizacij, ki domujejo v njem, kakor tudi za potrebe Tretje univerze in KS. 

14.
 Domžalski dom. Predlagamo, da se čim prej pristopi k energetski sanaci­ji Domžalskega doma glede na to, da je sedež številnih družbenih, kulturnih in izobraževalnih organizacij in KS. 

15.
 Za urejene in čiste Domžale. Po-leg naštetih akcij za čiste in urejene Domžale si bomo še naprej skupno pri­zadevali po svojih zmožnostih za lepši izgled in zasaditev parkov in zelenic ter okolico javnih zavodov in parkirišč. Pri­zadevali pa si bomo tudi za boljše delo čistilcev in njihovo redno delovno po­dročje ter boljše čiščenje centra mesta. 

16.
 Spomladanski odvoz vejevja. Glede na želje občanov predlagamo uvedbo enkratnega spomladanskega odvoza vejevja od obžaganega drevja in grmovja – občinska akcija – po vzo­ru, kakršen je kosovni odvoz; 

17. 
Občinska blagajna. Vse tri Krajev­ne skupnosti mesta Domžal ponovno pozivamo Občino Domžale, da po vzo­ru drugih občin (Celje, Ljubljana, Ma­ribor, Ptuj, Postojna, Nova Gorica, Ve­lenje, Murska Sobota, Piran) poskrbi za 'občinsko blagajno'. Cilj teh blagajn je, da občani brez provizije z gotovino plačujejo storitve občinskih javnih za­vodov, ki so vezane na občino (voda­rina, smetarina, dobava električne energije, pogrebne storitve, šola, vr­tec, glasbena šola in verjetno še kaj). Občan se izkaže z osebnim dokumen­tom. V večini primerov se plačevanje izvaja preko neke banke (v Piranu je to NKBM). Provizijo potem banki po izstavljenem računu poravna občina. 

Prepričani smo, da bi z malo dobre volje in želje pomagati občanom bilo tako plačevanje možno urediti tudi na občini Domžale. Dovolj bi bilo, če bi bila ta blagajna odprta vsak delavnik npr.: od 14. do 17. ure. Pobuda naj gre na občinski svet. 

18.
 Mladinski kulturni center. Vse tri krajevne skupnosti podpiramo zah­tevo mladine, da se v okviru obnove ali novogradnje (Univerzale, Metal­ka, SPB 1, MGC) upošteva tudi potre­ba po prostoru za domžalsko mladino in njene interesne dejavnosti. 

19.
 Širše sodelovanje. KS planira tudi v bodoče širše sodelovanje in po­moč pri kulturnih, športnih, gasilskih in ‚humanitarnih dejavnostih‘ na ob­močju mesta Domžale v letu 2016. 


Dr. Franc Habe predsednik KS Sl avka Šl andra 


aktualno 


Častitljivih 110 let Prostovoljnega gasilskega društva Stob–Depala vas 
Ob visoki obletnici Prostovoljnega gasisilskega društva Stob–Depala vas smo se pogovarjali z njegovim predsednikom Francem Mlakarjem, ki pravi: »Ponosni smo na naše ustanovne člane in na njihove zametke, ravno tako na delo njihovih 
naslednikov, vse do danes!« 

rad ponovno zahvalil vsem, ki so nam ob tem projektu na kakršen koli način priskočili na pomoč, še posebej Obči­ni Domžale.« 
Slavnostno odprtje prizidka je bilo leta 2013. Istega leta so s po­močjo Občine Domžale in Gasilske zveze Domžale kupili novo motorno črpalko Rosenbauer fox 3 in jo na slovesnosti skupaj z novim prizid­kom predali svojemu namenu. Rav­no tako so ob pomoči Občine Dom­žale in Gasilske zveze Domžale leta 2015 kupili in v namen predali novo vozilo za prevoz moštva in mladine GVM-1 (Peugeot Boxer). 
Ponosni na bogato zgodovino njihovega društva 
Franc mi zaupa, da je najbolj pono­sen na bogato zgodovino njihovega društva: »Ponosni smo na naše usta­novne člane in na njihove zametke, ravno tako na delo njihovih nasle­dnikov, vse do danes. Veliko želja in ciljev je bilo v naši 110-letni zgodbi. Moram povedati, da so se vsi bolj ali manj uspešno izvedli in uresničili. Davnega leta 1906 je bilo naše dru­štvo eno redkih, ki je imelo, ob pomo­či posestnikov, svoj dom že ob usta­novitvi. Ta je bil postavljen ob takra­tni bajer Stobovšak, ki se ga starejši krajani še vedno dobro spominjajo. Tega so leta 1957 zasuli, saj je bil za­dnja leta vedno suh. Leta 1937 so se člani lahko, kot prvo društvo v tedanji širši domžalski okolici, pohvalili z ga­silskim avtomobilom. Tudi trenutnim članom uspeva nadaljevati tradicijo, že skoraj 50 let tudi z mojo pomočjo.« 
Franc izpostavi tudi leto 1975, ko so k tedanjemu domu dogradili pri­zidek. Tako so uspešno uresničili že predvojno zamisel dozidave prosto­ra za sestanke in sanitarije. Večino del so opravili prostovoljno člani sami. Med bolj zaslužnimi člani je bil tedanji predsednik Franc Dovč. 
Podmladek društvo zelo dobro zastopa na tekmovanjih in kvizih 
V društvu imajo danes registriranih 98 članic in članov. Imajo tudi pod­mladek, pet pionirk, enega pionirja, devet mladink in dva mladinca. Ne pozabi omeniti še, da imajo v dru­štvu trenutno pet pripravnic in tri pripravnike, ki bodo po opravljenem tečaju za gasilca pridobili naziv gasi­lec operativec, kar v praksi pomeni, da bodo lahko posredovali na inter­vencijah. »Ob tej priložnosti moram povedati, da podmladek naše društvo zelo dobro zastopa na tekmovanjih in kvizih. Mladina ima zelo dobre in de­lovne mentorje, Sabino Osolin, Jana Ivanjka in Kristino Pavovec. Na pomoč jim s svojimi dolgoletnimi in bogatimi izkušnjami priskoči tudi Tone Dimc,« 
pravi Franc. 
Vedno več ženske roke v društvu 
Zelo je ponosen, da je v njihovih vr­stah kar nekaj zagnanih gasilk, saj vestno sodelujejo pri delu društva in ga uspešno zastopajo na tek­movanjih. Letos se jim sicer zaradi službenih in družinskih obveznosti žal ni uspelo dobivati na vajah, tako kot bi si želele, in posledično se niso udeležile tekmovanj, a je prepričan, da bodo drugo leto ponovno združi­le moči. »Kot sem že omenil, je moja hči Petra podpredsednica društva, ni pa edina ženska v društvu, ki je sprejela kakšno funkcijo. Tu sta še tajnica društva Nataša Ošep in vodja mentorjev mladine Sabina Osolin. Vse tri so delovne in inovativne na svojih področjih. Sprva je moški del mogoče malce s previdnostjo sprejel njihovo delo, zdaj pa mislim, da smo vsi veseli in hvaležni za žensko roko v društvu,« 
navdušeno pove Franc. 
Stremijo k strokovnemu usposabljanju in izpopolnjevanju opreme 
Trenutno imajo v društvu 21 opera­tivnih članov in 7 operativnih članic. Vsi so strokovno usposobljeni za svo­je delo, nad njimi pa bdita poveljnik Luka Pavovec in podpoveljnik Peter Hribernik. Kar se tiče gasilske opre­me, pove, da je na zavidljivi ravni, kar jim omogočata Občina Domžale in Gasilska zveza Domžale: »Moram povedati, da ima župan Toni Dragar s svojo ekipo dober posluh za potrebe gasilcev.« Člani se po potrebah dru­štva in tudi po svojih željah udeležu­jejo izobraževanj, ki so organizirana s strani Gasilske zveze Domžale in v Učnem centru na Igu pri Ljublja­ni. Vsako leto imajo v društvu nekaj pripravnikov, ki obiskujejo začetne tečaje, ki jih za njihovo društvo or­ganizira in izvaja poveljnik Luka Pa­vovec. 
Seveda pa ne moreva mimo in­tervencij. V zadnjih desetih letih so sodelovali na kar nekaj intervencijah v občini. Franc je posebej izpostavil požar gospodarskega poslopja, sta­novanjske hiše in hleva v Stobu na kmetiji Lovše. Naslednji intervenci­jo, ki jo izpostavi, je požar cerkve­nega zvonika na Goričici, prav tako v Stobu. Pomagali so pri gašenjupožara tiskarne v Študi. Prisotni so bili tudi pri gašenju požara v Helio­su. Nihče od bralcev pa verjetno še ni pozabil zadnjega večjega požar v Domžalah, stolpnice. Tudi tam so so­delovali s svojo ekipo gasilcev. 
V gasilskem domu želijo urediti muzej 
Ena izmed želja stobovskih gasilcev je tudi, da bi v razširjenem domu ure­dili gasilski muzej. Franc o tem pove, da je to zelo trd oreh in nekakšna črna pika njihovega društva: »Po­govarjamo se, dogovarjamo in zelo počasi premikamo. Upam, da nam ob letošnji 110-letnici vendarle uspe dokončati tudi ta projekt in da muzej še letos odpre svoja vrata.« Kot zani­mivost naj povemo, da so na stenah starega doma našli zapis: »Ko tromba kliče na pomoč gasilec vstrajaj dan in noč! Bogu na čast! Bližnjemu v po­moč! Kjer treba pomoči prinašamo- a kdo trpi ne vprašamo?«. Njegova ob­nova je vzela kar nekaj časa, a se je po besedah Franca splačalo. Ponosni so, da so ga uspeli obnoviti in da bo krasil stene muzeja. Upajo, da še na­daljnjih 110 let. 
Dotakneva se tudi sodelovanja z Občino Domžale, domžalskimi kra­jevnimi skupnostmi in ostalimi organi­zacijami v kraju. Zaupa nam, da sode­lujejo zelo dobro. Prav tako jim ostale organizacije in sokrajani radi priskoči­jo na pomoč po svojih zmožnostih, za kar se vsem lepo zahvaljuje. 
Dela in skrbi jim tudiv prihodnosti ne bo zmanjkalo 
Franc upa in verjame, da jim bo v pri­hodnosti uspelo ohraniti društvo na takšni ravni, kot je, če ne še izboljšati. 
»Radi bi privabili nove članice in člane kot tudi mladino. Če torej koga mika, da bi se pridružil našim vrstam, lepo vabljen, da se oglasi pri nas. Z vese­ljem bomo v svojo družbo sprejeli nove ljudi,« pravi Franc. V letih 2019–2020 imajo v načrtu nakup novega oro­dnega vozila GVV-2, za kar so tudi že v planu pri Gasilski zvezi Domžale. Skratka, dela in skrbi jim zagotovo tudi v prihodnosti ne bo zmanjkalo. 
110-letnico bodo primerno obeležili 
110-letnico bodo seveda tudi primer-no obeležili. Začeli bodo s slavnostno akademijo, ki bo potekala v četrtek, 
4. avgusta, v veliki dvorani novega prizidka gasilskega doma. V soboto, 
6. avgusta, ob 17. uri operativa pripra­vlja gasilsko-reševalno vajo na poslo­pje AS Domžale v Stobu: »Sektorski vaji bo sledila tradicionalna vrtna ve­selica z ansamblom Harmonk›n›roll z začetkom ob 19. uri.« 
»Bralcem se zahvaljujem za izka­zano zaupanje, podporo in tudi po­moč. Upamo, da bodo našo pomoč po­trebovali čim manjkrat, ko pa jo bodo, bomo zagotovo prišli in storili vse, kar bo v naši moči, da bo škoda ob nesre­čah čim manjša. Seveda pa ne smem pozabiti na to, da ste vsi prav lepo vabljeni na ogled gasilsko-reševalne vaje in na našo veselico, 6. avgusta 2016. Verjemite, luštno bo,« z zahvalo in povabilom Franca zaključiva najin pogovor. . 
Miha Ulčar Foto: Iztok Dimc 
L
etos Prostovoljno gasilsko društvo Stob–Depala vas praznuje častitljivo 110-letni­co delovanja. Že pred usta­novitvijo svojega društva v Stobu, je veliko Stobljanov delovalo v vrstah Gasilskega društva Domžale, nekaj celo ob ustanovitvi tega društva v letu 1880. Večina teh stobovskih gasilcev je bila tudi v vrstah dom­žalskih godbenikov in tako so bili razporejeni v rezervno četo, s takšno razporeditvijo pa se niso strinjali. Na pobudo Josipa Jezernika so leta 1906 ustanovili samostojno Gasilsko društvo Stob, ki je bilo ustanovljeno predvsem za območje Stoba in za nekdanjo občino Depala vas. Usta­novni občni zbor je društvo imelo 20. maja 1906, na njem pa je bilo pri­sotnih 20 članov. 
Ob ustanovitvi so člani prejeli nove obleke, čelade in drugo opre­mo. Kot redko društvo so že od prve­ga dneva delovanja imeli svoj lastni gasilni dom, niso pa imeli svoje bri­zgalne. To so jim posodili domžal­ski gasilci. Prvotno so imeli namen to brizgalno obdržati, vendar so jo morali pozneje na zahtevo načelnika Gasilskega društva Domžale in dolga leta tudi domžalskega župana Ma­teja Janežiča vrniti. Stobovski gasil­ci so prvič javno nastopili 17. junija 1906 na cerkveni slovesnosti v Dom­žalah, ustanovno slovesnost pa so imeli 12. avgusta 1906. Ves Stob je bil lepo okrašen, na pomembnem do­godku pa se je zbralo več kot 200 ga­silcev ter več kot 5.000 domačinov in okoličanov. Ognjeni krst so stobovski gasilci uspešno prestali pri velikem požaru v Mengšu, 30. avgusta 1906. Deset gasilcev je takrat z brizgalno brizgo gasilo od pol šestih zjutraj do desetih dopoldne. 
Ob 110-letnici smo se pogovarjali s predsednikom PGD Stob–Depala vas Francem Mlakarjem, ki ga večina ljudi najbolj pozna pod imenom Ba­ronček. Tako se je namreč imenovalo staro hišno ime njegove rojstne hiše v Stobu. Ta stoji nasproti gasilskega doma, tako da je že kot čisto majhen otrok opazoval delo gasilcev: »Veliko­krat sem tudi pobegnil čez cesto k njim na obisk. Zaradi tega sta bila mama Ivanka in oče Karol Mlakar večkrat huda. A se nista mogla resnično jeziti name, saj sta videla, da me gasilstvo resnično zanima. Na nek način mi je bilo to, da bom gasilec, položeno že v zibelko. Stari oče, Ivan Mlakar, je bil namreč eden začetnih gasilcev našega društva.« 
Franc je uradno v gasilske vrste stopil kot pionir leta 1966. Da imajo doma gasilstvo res v krvi, dokazujejo tudi njegov brat Karol, njegova sino­va Primož in Gregor in pa Francetovahči Petra. Še posebej sta aktivna brat in hči, brat je pomočnik gospodar­ja, hči pa podpredsednica društva. Franc je od leta 1983 glavni strojnik in desetar ekipe. Med letoma 1995 in 2008 je bil gospodar doma, od leta 2008 pa je predsednik društva. 
Zgradili nov prizidek k gasilskemu domu 
V teh 110 letih je bilo društvo ves čas skrbelo za napredek, usposablja­nja svojih članov, izpopolnjevanja orodišča in še za mnoge stvari. Ker smo omejeni s prostorom, sva se v pogovoru dotaknila obdobja zadnje­ga desetletja, ko je bilo postorjenega kar veliko, skupaj z novimi pridobi­tvami. Med večjimi je zagotovo nov prizidek, ki zdaj nudi dovolj prosto­ra gasilcem in njihovi opremi. Po pripovedovanju Franca je do ideje o gradnji prizidka prišlo pred več kot 10 leti. 
»Od temeljnega kamna jeseni 2005 pa do avgusta 2013, ko smo pri­zidek predali namenu, je po eni stra­ni kar dolga doba. Po drugi strani pa spet ne. Gradnja je bila velik finančni zalogaj, kot neprofitno društvo pa smo s financami zelo omejeni. Tudi dela je bilo veliko, saj smo morali naj­prej podreti stari prizidek in šele nato smo lahko začeli z gradnjo novega. Veliko del smo opravili sami. Trudili smo se po najboljših močeh, nabirali finančna sredstva, material in hkrati delali. Pri tem je bilo vloženih ogro­mno ur prostovoljnega dela naših članic in članov,« obrazloži Franci in doda: »Na koncu je bil naš trud poplačan, s skupnimi močmi nam je uspelo, da danes ob starem domu stoji nov prizidek. Ob tej priliki bi se 

le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 17 
iz naših vrtcev in šol 
Ponosni na uspehe 
Letos je Srednja šola Domžale – Šola, ki mi je blizu, že tretjie organizirala in izvedla finale državnega prvenstva v atletiki za dijake in dijakinje v Športnem parku Domžale, na katerem je sodelovalo vee kot 350 najboljših 


slovenskih mladih športnikov. 
srednja šola domžale Odliena organizacija in priznanje Atletske zve­ze Slovenije za odlieno organizirana prvenstva v mestu mladosti in športa je bila priložnost za kratek pogovor z Marjanom Ravnikarjem, predsedni­kom organizacijskega odbora, ki je najprej pohvalil svoje najožje sode­lavce: Katjo Dove, Saša Kukiea in To­maža Kališnika ter Boruta Jagarinca, Tadeja Trinka in Gregorja Cedilnika, pa tudi prizadevanja ravnatelja mag. Primoža Škofica. Ob tem ni pozabil tudi na druge zaposlene, pa seveda na dijake in dijakinje. Kar vee kot 100 jih je sodelovalo ob posameznem tekmo­vanju in z veseljem so opravili krajše izobraževanje v povezavi s sodniško organizacijo AZS, kjer so se seznanili s skrivnostmi organizacije atletskih tekmovanj. Dobro je bilo tudi sodelo­vanje s Tomažem Jarcem, AK Domža­le, in Zdravkom Peternelom, AZS. 
Marjan Ravnikar je posebej izpo­stavil, da je prav vsako od treh tekmo­vanj pomenilo stopnieko naprej, saj so finala dopolnjevali z novostmi, zadnja je bila, ko smo prvenstvo lahko opazo­vali na velikem platnu, kar so pripravi­li dijaki z mentorji. Pri organizaciji so Marjanu Ravnikarju pomagale tudi iz­kušnje iz organizacije številnih medna­rodnih tekmovanj v njegovem vee kot 25-letnem delu pri Kotalkarskem klu­bu Pirueta. Pri tem poudarja, da mu je prav vsaka organizacija prvenstva po­menila velik izziv ter še posebej izpo­stavlja urejenost, natanenost in dosle­dno uresnieevanje sprejetih dogovo­rov. Vse to je bilo pri organizaciji finala v Domžalah upoštevano, zato se še en­krat zahvaljuje prav vsem sodelavcem, saj brez dobrega dela vseh ne bi dobili ugodnih ocen, med njimi je bilo eno od final razglašeno tudi kot najbolje orga­nizirano tovrstno tekmovanje v državi. 
Ustavila sva se tudi pri njegovem odhodu v pokoj. Kar malce žalostne je povedal, da je bila njegova velika že­lja, da Srednja šola Domžale dobi te­lovadnico. Ni šlo v njegovem obdo­bju dela pomoenika ravnatelja, je pa zelo vesel, da bo decembra 2016 telo­vadnica odprta. Ob tem je prepriean, da se bo tradicija vkljueevanja uspe­šnih športnikov v Srednjo šolo Dom­žale nadaljevala in da morda letošnji finale srednješolcev v atletiki v Dom­žalah ni bil zadnji. 
Vera Vojska Foto: arhiv SŠ Domžale 

Spomladanske aktivnosti v projektu Unesco šole 
Likovni ex tempore v grobeljskem drevoredu 

oš rodica Prvo junijsko sredo je ro­diška osnovna šola v okviru projekta Unesco šole v grobeljskem drevoredu že četrtič zapored gostila likovni ex tempore. V slikovito okrašenem drevo­redu, ki so ga sodelujoči zaradi kreativ­nega naboja prisotnih preimenovali v ‚ustvarjalni drevored‘, je kiparilo prek 40 učenk in učencev z desetih sloven­skih osnovnih šol. Izdelovali so relief drevesa iz gline. Za navdih likovnikov so skrbeli nadobudni rodiški glasbeni­ki in plesalci, ki so se za ta dan prelevili v ulične umetnike, dodatno energijo pa so ustvarjalci dobili v prav za to prilo­žnost odprti ‚Kavarnici talentov‘, ki so jo prav tako vodili mladi osnovnošolci šole gostiteljice. »Kreativno dopoldne je iz mladih izvabilo najboljše, tako da smo bili tako gostitelji kot gostje na koncu zadovoljni. Slednji so obljubili, da se še vrnejo,« je zadovoljna Petra Šuštar, ko­ordinatorka projekta Unesco na šoli, ki hkrati dodaja, da se tudi oni kot gostje radi vračajo predvsem tja, kjer jim je lepo in se čutijo dobrodošle. Tako so v 
maju na Ptuj odpeljali dva polna avto­busa mladih, ki so se udeležili 4. Unes­co ASP teka mladih v čudovitem starem mestnem jedru mesta ob Dravi. Odlič­no razpoloženje in nasmejani obrazi sodelujočih so bili za organizatorje najlepši dokaz, da gre za res uspešen projekt. »Na tem teku hitrost in sekunde niso pomembne. Organizatorji za tek in zdrav način življenja navdušujejo najširšo populacijo mladih, ne glede na njihove predispozicije. Tu se ne opravlja selekcija za športne klube, pač pa se po­pularizira rekreacija in množičnost, fair play ter športno prijateljstvo. Mislim, da je to prava stvar. Predvsem zato, ker živi­mo v času, ko na vseh področjih mnogo­krat vlada pretirana tekmovalnost. Prav zato se bomo na Ptuj zagotovo še vrača­li,« še dodaja koordinatorica projekta z rodiške osnovne šole. 
Dodatne informacije: Petra Šuštar, koordinatorica projekta Unesco šola na OŠ Rodica, psustar@gmail.com. 
O projektu Unesco šole: www.une­sco-sole.si 

Zaključek šolskega leta 

Čari Bele krajine 
vrtec urša V sredo, 8. junija 2016, je naš vrtec obiskal prav poseben gost. Pričakal sem ga na našem četrtem vhodu enote Urša, ko je vstopil moža­kar v kostelski ljudski noši. Na veliko presenečenje vseh zbranih se nam je predstavil Vasilij Polič. Nekdanji vr­hovni sodnik in pisatelj, ki je mimo­grede tudi moj ded, nam je predstavil običaje Bele krajine. Že na začetku smo si obetali lep zaključek leta na našem vhodu. 
V atriju smo se zbrali vzgojitelji in otroci skupin Metuljčki, Zajčki, Pete­linčki in Ježki. Vasiliju sva ob strani družbo delala vzgojitelja Gordana in Martin, oba oblečena v belokranjski noši. Pridružili so se nam še predstav­niki vodstva vrtca Urša: ravnateljica Martina Pančur ter pomočnici Nuška Rožič in Urška Javoršek. Za dobrodo­predstavitvijo sva mojega deda spre­mljala Maja Prvinšek na violini in jaz na kitari. Zaigrala sva še nekaj drugih skladb. Naš gost je ob spremljavi glasbe in bučnega ploskanja otrok z vzgojite­ljico Gordano prikazal nekaj lepih ple­snih korakov. Otrokom je ponudil belo­kranjske dobrote iz košare, ki je bila se­veda prekrita z belokranjskim prtom. 
Otroci so se potem razdelili po sku­pinah. Imeli smo pripravljenih nekaj delavnic. Pri peki belokranjske po­gače je otrokom pomagala Gordana, Vasko pa jim je delal družbo. Pri Me­tuljčkih so otroci ustvarjali s slanim testom, zunaj pa sem z otroki plesal kolo in jih učil osnovnih korakov be­lokranjskega plesa. Pozneje se nam je Vasko pridružil in z nami zaple­sal. Poleg plesa Lepa Anka smo plesa­li še na nekatere podlage tamburaške 

šlico smo vse prisotne pričakali s čisto pravo belokranjsko pogačo. 
Po poreklu je Črnomaljec, nosil pa je kostelsko nošo zaradi svoje žene, ki je po rodu Kostelka, kjer je zelo močno prisotna belokranjska kultura, nam je povedal Vasko. Najprej je otrokom povedal pravljici o znameniti kolpski ribi, kolpskemu lipanu, in o čarovnici Krezobi. Otroci so mu navdušeno za­ploskali. Pripovedoval je tudi o reki Kolpi, ki je ena izmed najčistejših in najlepših rek na svetu. 
Skupaj z njim smo zapeli prekrasne belokranjske pesmi: Pobelelo polje, Lepa Anka kolo vodi in Pastirče. Med skupine Dupljak. Ob druženju smo pozkasneje uživali ob glasbi FS Ivan Navratil iz Metlike. 
V veselem vzdušju smo se z Vasili­jem večkrat fotografirali, tako da smo vsi prišli na vrsto. Pred koncem sre­čanja smo si ogledali še razstavo o Beli krajini, ki jo je pripravila Gorda­na Bajuk. Na razstavi je bilo moč videti kolovrat, lan, brezove plošče, pisanice, fotografije tamburaških inštrumentov, belih noš in belokranjskih obredij ter čudovito bojansko nošo in še marsikaj. 
Podobnih srečanj si vsi lahko le že­limo. 
Martin Kovačič 

Prvošolci pri predsedniku države 
Zapeli so Zdravljico in nastopili s kratko recitacijo 
o Primožu Trubarju 

oš venclja perka Na državni pra­znik, dan Primoža Trubarja, 8. junija, so prvošolčki Osnovne šole Venclja Perka obiskali predsedniško palačo. S seboj so povabili tudi naju (sedmo­šolki). Tja smo se peljali z avtobusom. Pred palačo so bili stražarji – častna straža. Ob vstopu v palačo smo videli velike dvorane z lestenci. Predsedni­ka je na ta dan obiskalo veliko otrok, tudi iz drugih šol in različnih pokra­jin Slovenije. Ker je bil ta dan državni praznik, so učenci pripravili kratko proslavo. 
Naši prvošolci so zapeli Zdravljico, nastopili pa so tudi s kratko recitacijo 
o Primožu Trubarju, predsednik pa nas je nagradil s sladoledom. Dneva odpr­tih vrat v predsedniški palači so se ude­ležile tudi gospe iz doma upokojencev. Predstavile so nam njihovo knjigo za slepe in slabovidne z naslovom Jabol­ko. Predsednik je povedal še nekaj be­sed o palači, pred odhodom smo poskr­beli še za fotografije s predsednikom in se polni vtisov vrnili v šolo.
Zala Setnikar in Gaja Žabnikar OŠ Venclja Perka Domžale 

oš venclja perka 
Veliki lov na pošast 
Dandanes se pogosto zdi, da so okrog nas takšne ali drugačne »po­šasti«, ki se jih moramo bati, se boriti proti njim za vsako ceno.  A k sreči se slej ko prej izkaže, da gre le za utvare, ki so daleč od resnice. Takšno je bilo tudi sporočilo gleda­liške predstave z naslovom »Veliki 

lov na pošast«, ki so jo pripravili učenci prve triade OŠ Venclja Per­ka. Goski je prestrašil grozljivi zvok izpod postelje in poklicali sta na pomoč. Živali so poiskale prijatelje in vsaka je napihnila zgodbo.  Pre­pričane so bile, da sta goski v veliki nevarnost, ker gre gotovo za stra­šno pošast. Oborožene so pohitele na pomoč, a pod posteljo so našle le drobceno, smrčečo miško. 
 mentorica Patricija Verbole, Hiša smeha Foto: Eva Žurbi 
šad mavrica 
Bistra Reka in Rdeči Dim sta plesali z Velikimi Loki 
Teden preživeli v gozdu pod okri­ljem Bistre Reke in Rdečega Dima. Res neverjetne dogodivščine v ple­menu Veliki Lok. Takšne počitnice so v naši Mavrici resnično doživete ter predvsem v naravi in z naravo. Poglavarka Bistra Reka je dobro opazovala pleme Veliki Lok in nji­hove sposobnosti. Ocenila je, da svojim Indijancem podari prava 

plemenska imena, ki si jih po ka­rakterju in obnašanju tudi zasluži­jo. Vse težave in spore so Indijanci reševali med seboj in bojna sekira je bila na koncu pokopana. 
Celoten teden smo preživeli na skakalnici društva SK Sam Ihan. Hvala za gostoljubje in seveda pre­čudovito okolje. 
Se vidimo na naslednjih dogo­divščinah, prav kmalu. Več o naših počitnicah na http://www.sadma­vrica.si ali +386 31 314 870. Otroci, uživajte poletje! 
Privoščite si dan brez televizije in računalnika!
 Predsednica Športno atletskega društva Mavrica Mojca Grojzdek 


18 | slamnik številka 7 | julij 2016 | letnik lvi 
iz naših vrtcev in šol 
39. državno tekmovanje mladih čebelarjev in dobro obiskan dan odprtih vrat 
Tokrat osvojili kar osem medalj in tri priznanja 
oš dob Osnovna šola Markovci na Ptuju je gostila 39. tekmovanje čebelar­skih krožkov. Med več kot 500 mladimi čebelarji iz Slovenije je uspešno tek­moval tudi Čebelarski krožek z Osnov­ne šole Dob, ki ga vodi Marjan Koder­man, predsednik Čebelarske družine Krtina, Dob. Za odlično pripravljene mlade čebelarje, znanje so nabirali iz literature, pa tudi iz učnega čebelnjaka pod Močilnikom, njihov mentor pra­
vi: »Resnično so vsi člani krožka zelo pridni, čebele imajo radi in radi se o njih tudi učijo, še posebej pa me veseli, da so med njimi tudi taki, ki svoja znanja uporabljajo pri domačih čebelnjakih.« 

Na tekmovanju so morali mladi če­belarji pokazati čebelarsko znanje in spretnosti, prepoznavanje medovitih rastlin, delo s čebelami in mikroskopi-Prav mladi čebelarji so pridno so-nja svojih prijateljic slikovito prikaza­ranje. Na sklepni prireditvi so razglasi-delovali na dnevu odprtih vrat slo-li njihovo življenje ter pri mladih in sta­li tudi zmagovalce natečaja za najlepšo venskih čebelarjev sredi junija, ki ga rejših spodbudili veliko zanimanja. Po­poslikavo panjske končnice. je Čebelarsko društvo Krtina, Dob pri-zabili niso niti na pogostitev in predsta­
Zaključna slovesnost je Čebelarske-pravilo ob čebelnjaku pod Močilni-vitev vseh pomembnih čebeljih pridel­mu krožku OŠ Dob prinesla veliko ve-kom ter ga je v dopoldanskem času kov, tako da smo prepričani, da bo če­selja, saj so domov poleg pohval in če-obiskalo kar blizu 150 učencev, tako belarjev vseh generacij na tem območju stitk za odlično uvrstitev odnesli tudi z Osnovne šole Dob kot Podružnične čedalje več, to pa pomeni tudi še več na­osem medalj. Zlate so osvojili: Martin šole Krtina in bližnjega vrtca Pikapo-ravovarstvenikov in vseh, ki se zaveda-Otrin, Tilen Leskovšek ter Kiara Čižme-lonica Dob, medtem ko so čebelnjak v jo pomena čebel za zdravo naravo, v ka­šija, in Manja Kirbiš. Srebrne medalje sopopoldanskem času obiskovale pred-teri živimo. si okrog vratu obesili: Luka Povhe, Žiga vsem starejše generacije. »Če bomo mlade navdušili za čebele, Pvge in Klara Koderman ter Maj Miš. Z vrsto pripomočkov, ki jih potrebu-potem vsem nam in naši naravi zelo do-Priznanja so prejeli: Oka Bizjak in San-jejo za svoje delo, tudi z različnimi vr-bro kaže,« je ob odprtem dnevu čebelar­dra Kirbiš ter Aljaž Magdič. Dobitnikom stami medu, predvsem pa s podrobno jev razmišljal predsednik Čebelarskega medalj in priznanj ter mentorju Marja-predstavitvijo pomena čebel za nara-društva Krtina, Dob Marjan Koderman, nu Kodermanu čestitamo! Pa tudi vsem vo in skrbjo človeka za čebele in nara-ki se vsem čebelarjem zahvaljuje za po­mladim čebelarjem, ki se tekmovanja vo, so obiskovalce poučevali tako sta-moč, mladim pa še posebej želi prijetne zaradi drugih obveznosti niso mogli rejši kot mladi čebelarji in pri tem pred-počitnice. udeležiti, pa pridno obiskujejo krožek. vsem s konkretnimi zgodbami iz življe-Vera Vojska 

Sončno, športno, nepozabno … 
Sobota, 23. maja 2015 – oblačno, deževno, kljub vremenu zabavno, razigrano, uspešno. Sobota, 21. maja 2016 – sončno, brez oblačka v duhu olimpijskih iger, kjer se zmagovalec športne panoge okiti z lovorovim vencem. 
oš preserje pri radomljah Slav­nostno odprtje se je začelo ob 8.30 s tekom najmlajših, mladih, starejših, a mladih po srcu, okoli šole ter nastopom mažoretk, članic ritmične gimnastike Bleščica in Alternative zdravja. V nada­ljevanju so se pred velikim odrom pred­stavili še judoisti, karateisti iz Radomelj, plesalci iz Mikija in spretni sabljači.

Šolsko igrišče je zajel pravi vrvež, ko je bakla olimpijskega ognja potovala do svojega cilja, kjer je začetek dogajanja Športa pa brez zabave ni, zato je bilo vrv, kdor bo močnejši, še premična bol­s prižigom ognja miru, prijateljstva in dobro poskrbljeno za ples, dirkanje z nica na tovornjaku nam je bila na voljo. ‚fair playa‘ oznanil nekdanji dobitnik gokarti, plezanje v napihljivem gradu, Ker se ob športu in zabavi ponavadi olimpijske medalje Andraž Vehovar. glasbo, ogledali smo si celo veliki balon. oglasijo še prazni trebuščki, tudi tokrat 
Tudi letos se je na prizorišču kar trlo Na stojnicsh so se predstavljala dru-bogata gostinska ponudba ni razočara­dogodkov, ki so zgolj zabavali, informi-štva, klubi in druge dejavnosti. Šport-la. Zadovoljila je še tako lačnega obi­rali obiskovalce ali pa so se ti v njih pre-ne sobote si ne predstavljamo brez ga-skovalca. Kdor pa je želel biti lep, ure­izkušali. Med šprti so si roko podali od-silcev, nekateri so razmigali možgane jen in sproščen, so zanj poskrbeli s ki­bojka, karate, judo, tek na smučeh, lo-s šahom, svoje izdelke so na ogled po-tajsko masažo, poslikavo obraza, tatoo­kostrelstvo, ameriški nogomet, triatlon, stavili učenci sedmih razredov in njiho-ji ali s frizersko uslugo. plezalna stena, košarka, namizni tenis, vi mentorji Eko tabora, svoje mojstrovi-Pravo olimpijsko dogajanje so pope­tekmovanje v stenci in preizkušanje v ne so predstavili modelarji, celo s konj-strili naši športniki. Andraž Vehovar je poligonu, sabljanje, atletika in kriket. sko vprego smo se lahko zapeljali, vlekli obudil spomin na prejem olimpijskega

bronastega odličja, Žiga Ravnikar, nek­danji učenec šole, aktualni državni pr­vak v lokostrelstvu, je podelil svoje po­glede na ta šport, v zanimivem intervju­ju pa smo spoznali Gregorja Kresala, re­žiserja alpinističnega filma Sfinga. Raz­burljivo dogajanje z obilico dejavnosti je bilo opazno že na daleč, vendar pa bi se prav lahko primerilo, da bi kdo kaj spregledal. Da se to ni zgodilo, je poskr­bela Nataša Kuzmič, ki je spretno pove­zovala dogajanje v nepozabno celoto. 
Pestro dopoldne je zasijalo v najsve­tlejši luči. Šolski sklad s predsednico Darjo Marinšek, ravnateljica in delavci šole so spet dokazali, da z roko v roki res nikoli nismo sami. Na ta dan so se čvrsto prepletle roke učencev, učiteljev, staršev,članov Šolskega sklada, predstavnikov klubov, društev in krajanov. Verjamemo, da bo ta preplet trden vse do naslednjeŠportne sobote. Mi se je že veselimo. 
mag. Jasmina Pogačnik 


Mladi domžalski fotografi in fotografinje na ekskurzijiv Rečici ob Savinji 
Ob zaključku fotografskih delavnic Korak za korakom do dobre fotke, ki so pod mentorstvom Klemena Brumca v Centru za mlade Domžale potekale celotno šolsko leto, so se mladi fotografi in fotografinje odpravili na ekskurzijo v kamp Menina v Rečico ob Savinji. 
center za mlade domžale V idi­ličnem okolju sredi narave so preizku­šali nove fotografske in video tehnike ter pilili že poznane. Prvi dan je tako minil v ustvarjanju dvojnih kompo­zicij. S fotoaparati so se odpravili na potep in ustvarili dve različni seriji fotografij – eno temnejšo s silhuetami in drugo svetlejšo z različnimi vzorci, ki so jih nato združili. Še bolj delov­no je bil naravnan drugi dan, ko so ob dnevni svetlobi ustvarjali fotografije z dolgimi časi, pri tem pa si pomagali s ploščicami za varjenje. Popoldne je bilo rezervirano za ustvarjanje serij. S tem so vadili za svojo prvo fotograf­sko razstavo, ki bo oktobra v Centru za mlade Domžale. Takrat bodo svoje fotografije in znanje postavili na ogled širši javnosti. 
Če so prvi večer zaradi dežja preživeli ob igranju družabnih iger, je bil drugi bolj delovno naravnan. Po komentiranju fotografij so se odpravili še na nočno fotografiranje in se pri tem igrali z različnimi svetlobnimi učinki. Za zaključek ekskurzije so posneli še kratke videe. Udeleženci so se razdelili v dve skupini in se prelevili tako v igralce kot tudi snemalce. Prva skupina je posnela francosko različico filma Gospod Fižolček, druga pa parodijo na film Vem, kaj ste zakrivili lansko poletje. Po snemanju in montaži filma je sledila pot domov in razmišljanje o tem, kaj bi lahko ustvarili do jesenske razstave. 

Utrinke iz ekskurzije si lahko ogle-date na spletni strani www.czm-dom­zale.si/fotoekskurzija-v-recici-ob-sa­vinji. Vabljeni pa tudi, da se nam pri­družite na foto delavnicah. Znova zač­nemo septembra. Točen datum začetka bo objavljen na spletni strani in Face-book profilu Centra za mlade Domžale. 
Foto: Center za mlade Domžale 

Planetu Zemlja prijazna šola Roje 
Že četrto leto smo se na začetku leta prijavili na vseslovenski projekt Planetu Zemlja prijazna šola, ki vključuje devetnajst različnih projektov. 
oš roje Poleg udeležbe s projek­ti mora šola izpolnjevati tudi ostale kriterije. Delovati mora kot celota ter skrbeti za boljšo kvaliteto dela in bi­vanja. Na naši šoli smo res vsestranski in čuvamo svoj modri planet na veliko različnih načinov. Zbiramo odpadni material, ločujemo odpadke, skrbimo za čisto šolsko okolico, imamo lastni eko vrt, kjer gojimo zelenjavo in sadje, prizadevamo si pridelati lastna zelišča in v to aktivno vključujemo vse učence, se komaj učijo brati, skupaj z učitelji prebirajo zabavne in poučne zgodbe 
o naravi, čisti pitni vodi, odpadkih in onesnaževanju ter na te teme potem ustvarjajo, pripravljajo dramske igre in enostavne literarne prispevke. 
Kot zelo aktivna šola, smo si s pro­jekti Zemljo so nam posodili otroci, Eko generacijo, Eko beri in Babičina zgodba o zeliščih prislužili naziv Pla­netu Zemlja prijazna šola za šolsko leto 2015/2016. Izrazili smo željo po 

ki tekom leta spoznajo vse faze dela na vrtu. Pridelana zelišča in vrtnine nato uporabljamo pri pripravi jedi in izdel­kov za promocijo šole. Učence v učnem procesu učimo, kako uporabiti vse dele vrtnin in zelenjavo shraniti tudi za ozimnico. Tudi sicer smo zelo varčni pri porabi papirja, različne dokumente tiskamo oziroma kopiramo obojestran­sko in še to le, kadar je to res potreb­no, in večkrat letno izvajamo zbiranje odpadnega papirja. Prav vsi na šoli se trudimo, da učence izobrazimo v ekološko osveščene mladostnike, kar delamo tudi s pomočjo branja litera­ture, ki osvešča otroke o eko vsebinah v projektu Eko beri. Že mlajši otroci, ki knjigi o vrtnarjenju in jo za nagrado tudi dobili – Stare vrtnarske modro­sti pisateljice Andree Kern, s katero bomo naše znanje o vrtnarjenju še po­globili in morda na vrtu uvedli še ka­tero izmed metod ekološkega vrtnar­jenja. Na zaključni prireditvi smo bili ponovno velikodušno sprejeti in ob­darjeni z veliko promocijskega mate­riala, učenci so dobili od čokolad do sončnih očal, pisal in sladkarij, ki se jih otroci tako zelo razveselijo, poleg vsega pa smo dobili tudi vabilo na snemanje TV oddaje na televiziji Gea TV & Eurotourist.TV. 
Petra Bogataj Ivančič in Lucija Kodrca 

iz naših vrtcev in šol 

Učiteljice Osnovne šole Preserje pri Radomljah obiskale škotske vrtce in šole 
Bili so lepi jesenski dnevi, človek bi rekel, kar malce pretopli za tiste septembrske in zgodnje oktobrske dneve za deželo, ki leži na severni tretjini Britanskega otočja. Glavno mesto je Edinburgh, drugo največje mesto je Glasgow, ki smo ga tudi obiskale. 
oš preserje pri radomljah Ogle-dale smo si pouk na petih različnih šolah. V prvem tednu obiska so se tri učiteljice udeležile Scotish Learning Festivala v Glasgowu. Tam so prisluh­nile primerom dobre prakse učiteljev škotskih šol in strokovnjakov s podro­čja poučevanja ter se udeležile sejma z učili, učbeniki in opremo. Udeležile so se srečanja na Education Scotland, kjer so jim predstavili njihov šolski sistem in prenovo kurikuluma, one pa so predstavile naše delo na področju uvajanja tujih jezikov in formativne­ga spremljanja. V naslednjem tednu smo obiskale zasebni vrtec Pine Trees v Prestwicku (http://www.pinetrees. co.uk/) in v Bearsdenu štiri različne osnovne šole. 
Naši partnerji v projektu so bili Be­arsden Academy, kjer nam je Chriss Morris veliko pomagal pri urniku obi­ska na vseh šolah. Prav tako smo hva­ležni Nicholasu Morganu iz Education Scotland (http://www.educationsco­tland.gov.uk/), ki nam je svetoval pri logistični pripravi obiska. Vsem učite­ljem, ki so bili pripravljeni nesebično deliti izkušnje in prikazati svoje delo, smo izjemno hvaležni. Za vse nas je bila to neverjetna izkušnja, z veliko spoznanji, ki jih bomo v prihodnje vključile v prakso.
Že ob pripravi smo se navdušile nad kurikulumom odličnosti (Curicu­lum for Excelence:http://www.educa­tionscotland.gov.uk/learningandtea­ching/thecurriculum/whatiscurricu­lumforexcellence/), ki je napisan kot odlična vizija šolstva. Še bolj nas je navdušilo, ko smo izvedele, kako so ga oblikovali učitelji ter strokovnja­ki ob idejah, ki so jih dobili po javni razpravi. Spletna stran vsebuje veliko idej, primerov dobre prakse in napot­kov za izboljšanje poučevanja. 
Poleg tega nas je navdušilo še:
Mir na šolah in zbranost učencev pri delu. Zdi se, da se otroci zaveda­jo, zakaj so v šoli, da se učijo. Vzgoja je stvar družine. Na šolah je zelo malo te­žav z disciplino, vedenjem. Učitelji so zelo dosledni in ukrepajo ob najmanj­šem odstopanju od učenja.
Nimajo ocen, pa se kljub temu učijo, kar nekateri naši starši in učen­ci ne bi mogli verjeti, saj še vedno ži­vimo v prepričanju, da se učimo zara­di ocen. 
Pouk se diferencira in poučuje na petih različnih ravneh (istočasno v eni uri). Na Secondary School pa so učenci ločeni pri matematiki in angle-ščini v 3 do 5 nivojev od prvega leta, od tretjega letnika dalje, pa pri vseh pred­metih. Nivo za posameznega učenca določijo učitelji predmeta glede na in­terno testiranje ob vstopu v Seconda­ry School. 
Učenci redno dobivajo povratne informacije o znanju in napredku. Vodijo si osebne dnevnike, v katerih so samopresoje za vsako uro in nalo­ge. Njihovi dosežki so zbrani v portfo­liu. Ob koncu vsake teme pišejo samo­presoje in izkazujejo znanje s predsta­vitvami, plakati, nalogami ali krajšimi preverjanji. 


Naloge niso vsak dan, običajno enkrat tedensko, ne za vse predmete. Pouk je v prvih letih obeh šol aktivnej­ši, ogromno dela v parih ali skupinah.
Govorilne ure za starše so dvakrat letno. 
Učitelji se ukvarjajo le s poučeva­njem, za opravičila in druge birokrat­ske zadeve poskrbijo tajnice. Na Pri­mary school imajo asistente do petega razreda. Ti asistenti tudi dežurajo med odmori, pomagajo v razredu. 
Javna šola je brezplačna. V šoli do­bijo zvezke, učbenike (večina jih sploh nimajo), pripomočke, ravnila, barvice. Kupijo le uniforme in vsak dan kosilo ali malico. Nimajo izvenšolskih dejav­nosti oziroma so v celoti plačljive za ti­ste, ki to izberejo. 
Pouk poteka od 9.00 do 15.05 oziro­ma do 15.55. Eno uro je odmora za kosi­lo in 15 minut za malico. 
Sistem napredovanja učiteljev od začetnika do učitelja z nekaj prakse, vodje oddelka in pomočnika ravnate­lja. Seveda ima vsaka stopnja višjo pla­čo, več dela in odgovornosti.
35 urna obveznost učitelja (od tega 4 do 28 pedagoških ur, ki trajajo 50 minut). Z napredovanjem se pove­čajo odgovornosti in zmanjšuje peda­goška obveznost. 
Odgovornost vseh učiteljev za opismenjevanje (tudi številčno), ne 
glede na predmet, ki ga učijo. Poleg tega se na lokalni ravni in šolski dolo­čijo vsako leto prioritetni cilji, ki se jim sledijo pri vseh predmetih in starostnih stopnjah. 
Ob uvajanju kurikuluma odlično­sti so ukinili zunanja testiranja (prej so bila vsaka tri leta) in se odločili, da bodo dali poudarek vseživljenjske­mu učenju, uporabnemu znanju, us­tvarjalnosti in inovativnosti, ne pa uče­nju za testiranja. 
Spoznala sem, da sem na dobri pe­dagoški poti. Pri delu z učenci upora­bljam različne metode, ki sem jih vide-la na Škotskem (spodbujanje k samo­stojnosti, sodelovanje, pogovor, media­cija, igra, ples). Pomembno spoznanje, ki me preveva, je občutek samozave­sti priznati svoje napake, ki jih storiš v procesu poučevanja. Priznati si, da nisipopoln in da s tem ni nič narobe. (Škoti s tem nimajo težav.) Trudim se, da vsak dan delam z učenci in sodelujem s so­delavci na najbolj optimalen način. 
Všeč mi je bilo, ker sem bila prvič toliko časa izpostavljena angleško go­vorečemu okolju, kar je okrepilo moje znanje tujega jezika in hkrati povečalo komunikacijsko samozavest. 
To je bil nepozaben teden smeha, sonca in povezovanja med nami ter učitelji Škotske, s katerimi smo spletli nitke prijateljstva in sklenili, da v bo­doče vrnejo obisk in si ogledajo način dela na naši šoli ter začutijo prijeten utrip učencev in učiteljev slovenskih osnovnih šol. 
Mateja Jerina 

Specialci na OŠ Roje 
Naš učenec Jan Prašnikar je v sobotni prilogi Dela, ob svetovnem dnevu Downovega sindroma, spregovoril 
o svojem življenju in željah ter povedal, da bi bil rad policist. Njegova iskreno izražena želja je tako ganila policiste iz specialne enote, da so se odločili, da mu jo 
vsaj za en dan izpolnijo. 
oš roje In prišel je ta dan. Pripadniki specialne enote policije so nas prese­netili pred šolo z modrimi utripajočimi lučmi in vključenimi sirenami, ven pa sodelovali prikazu borilnih veščin. Po demonstraciji so se jim učenci kljub nji­hovi pripravljenosti in fizični premoči upali postaviti po robu. Seveda so bili 

so poskakali njeni pripadniki in izbra­no 'špečialno' ekipo OŠ ROJE odpeljali na svoj sedež v Ljubljani. Tam je vrhun­sko izurjena policijska enota, ki je s svojo mobilnostjo, prilagojeno taktiko delovanja in sodobno opremljenostjo sposobna reševati najzahtevnejše var­nostne naloge. Na sedežu se je Janov delovnik šele zares začel. Oblekli so ga v maskirno gozdno obleko in mu nama­zali obraz z maskirno barvo. V roke so mu potisnili pravo puško z dušilcem, seveda izpraznjeno in zavarovano. Tako oblečen je presenetil svoje sošol­ce. Ogledali smo si nekaj dokumen­tarne vsebine o delu specialne enote, orožje in opremo, ki jo uporabljajo in naši učenci 'bolj izurjeni' in izkazali 'boljšo taktiko'. Celotna ekipa je bila nagrajena z odhodom na Brnik in za ne­kaj časa so spet tulile sirene in utripale luči. Tam jih je pričakala še ekipa Letal­ske policijske enote. Učenci so vsak po svoje doživljali navdušenje. To, kar so jim pripravili policisti specialne enote, je bilo vrhunsko pripravljeno in nepo­zabno doživetje. Še vedno obnavljamo različne vtise, trenutke in podoživljamo ta nepozabni dan. Tudi starši so težko ubesedili veselje svojih otrok, ki so ta dan prišli domov navdušeni in srečni, da so lahko dan preživeli z najbolj izur­jenimi in pogumnimi možmi v državi. 
Lucija Kodrca 

Svetovljanski London in smaragdna Irska 
Na literarnem večeru v Knjižnici Domžale predstavljeni vtisi učencev OŠ Domžale z 
ekskurzije v London in Dublin 
oš domžale V torek, 16. februarja 2016, se je 17 učencev OŠ Domžale v spremstvu učiteljice angleščine Maje Juvan in psihologinje Mire Marinšek v organizaciji agencije Twin odpravilo na petdnevno ekskurzijo na angleški otok. Vožnja nas je vodila čez Avstrijo, Nemčijo, Luksemburg (kjer smo se ob polnoči ustavili in imeli nočni ogled mesta) in Francijo, kjer smo se vkrca­li na trajekt. Že od daleč smo zgodaj zjutraj zagledali angleško obalo – bele klife Dovra. Nato smo se odpeljali do Greenwicha, kjer smo videli ničelni poldnevnik, ki določa uro po vsem svetu. Z ladjico smo se po Temzi za­peljali do vseh glavnih znamenitosti Londona (Tower of London, Tower Bridge, Globe Theatre, Tate Modern, London Eye) in izstopili pri Big Benu ter Westminstrski palači. Od tod je sledila naša prva vožnja z znano lon­donsko podzemno železnico. Prispeli smo do Trafalgar Squara, na katerem je kip admirala Nelsona, si ogledali vhod v Buckinghamsko palačo, videli Downing street 10, kjer živi britanski premier David Cameron, in imeli ne­kaj prostega časa na vedno živahnem filmskem trgu Leicester Square. Po­poldne smo obiskali Natural History Museum, kjer smo videli ogromne zbirke dinozavrov, kitovo okostje v naravni velikosti in še mnogo zanimi­vega, proti večeru pa nas je pot peljala proti Madame Tussauds. Po obisku muzeja voščenih lutk, kjer smo se lah­ko fotografirali z znanimi osebnostmi, pa smo ujeli še znameniti londonski ‚double decker‘ ali dvonadstropni avtobus, ki nas je odpeljal do hotela. Naslednje jutro smo jedli tradicio­nalni angleški zajtrk (jajca, slanina, klobasice, paradižnik, fižol, gobice, krvavice, toast, kosmiči, pomarančni sok), takoj po njem pa smo se odpe­ljali v Oxford. To angleško mesto slovi predvsem po kolidžih oziroma univer­zah, ki jih je v celotnem mestu kar 38. Z lokalno vodičko smo obiskali Trini­ty College in eno največjih svetovnih knjižnic, kjer so snemali Harryja Pot­terja. Po preživljanju prostega časa smo se odpeljali v rojstni kraj najve­čjega angleškega pesnika Williama Shakespearja. Stratford-upon-Avon je podeželsko mestece, kjer smo si ogledali Shakespearjevo rojstno hišo, njegov spomenik, kip dvornega norč­ka, zapornice na reki Avon in labode, ki so vsi last kraljice Elizabete in jih vsako leto skrbno preštejejo. Zvečer smo se odpeljali proti letališču v Bir­minghamu, od koder smo v poznih urah poleteli v Dublin. Tokrat nas je čakal kontinentalni, a prav tako iz­redno raznovrsten in okusen zajtrk. Nato smo se odpeljali na irsko pode­želje, kjer smo videli keltske ostanke in obiskali turistično kmetijo Causey Farm. Tam smo spekli tradicionalni irski ‚soda bread‘, poskusili njihovo sladico ‚scones‘ in doma pridelan ov­čji sir. Preizkusili smo se tudi v irskem športu ‚hurling‘, igralni na bobne, se naučili nekaj korakov irskega plesa in se s traktorjem odpeljali na polje za pridobivanje šote. Videli smo tudi veliko živali in zanimivo je bilo po­gledati, kako pes preganja ovce po naročilu svojega vodnika. Svoj obisk smo zabeležili na turistično steno z velikim napisom Slovenia was here. Zadnji dan na Irskem smo preživeli v prestolnici, si ogledali Narodni muzej, kjer smo videli keltsko zlato in ostan­ke ljudi ter ostalih živih bitij iz šotišča, se sprehodili do pivovarne Guiness ter imeli nekaj prostega časa na eni izmed glavnih dublinskih ulic. Kmalu smo se odpeljali na letališče, v dobrih dveh urah prileteli v italijanski Berga­mo in v poznih nočnih urah z avtobu­som, utrujeni, a polni novih vtisov in doživetij, prispeli v Ljubljano. 

Ker smo bili z ekskurzijo v celoti zelo zadovoljni, smo se z učiteljicama odlo­čili, da v Knjižnici Domžale pripravi­mo potopisno predavanje. Osem učen­cev, ki smo doživeli to neverjetno izku­šnjo, je polni dvorani 31. maja predsta­vilo naše potovanje. Pripravili smo tudi irski ‚soda bread‘ in obiskovalcem po­nudili recept zanj ter zapeli irsko ljud­sko pesem Molly Malone, ki smo se jo naučili med vožnjo na dublinsko leta­lišče. V imenu vseh učencev se zahva­ljujem agenciji Twin za odlično orga­nizacijo, šoli za spremljevalni učitelji­ci ter našim staršem, ki so nam omogo­čili to neverjetno izkušnjo, ki bo za ve­dno ostala v naših spominih.
Urška Kohek, O Š D omžale 
slamnikštevilka 7 | julij 2016 | letnik lvi
Koledar kulturnih prireditev v
Dogaja se ... 
občini Domžale/ avgust 


onkraj poslednje meje tja, kamor resnično ni šelsanjah, ki nikoli ne umrejo ... Film je odprl letošnjiAyelet Zurer, Sofi a Black D’Elia, Morgan Freeman /Mestni kino Domžalemnenja in vtise delili z drugimi. Otroci bodo z
še nihče!
festival v Cannesu. 2016, ZDA / Ben­Hur je ugledni judovski veljak, ki20.30 | JULIETAanimatorko tudi ustvarjali in poslušali pravljice
5.avgust petek
se upre svojemu bratu Messali, zdaj rimskemu ča­Melodrama / režiser: Pedro Almodóvar / scenarij:ter se prepustili brezskrbnemu počitniškemu ra­
Poletno gledališče Studenec
stniku, ko slednji od njega zahteva, da poimenskoPedro Almodóvar po kratkih zgodbah Alice Munrojanju. Uživajte s knjigo! 
Knjižnica Domžale21.00 | CHARLEYEVA TETA
19. avgust petek navede sovražnike Rima.
/ igrajo: Adriana Ugarte, Michelle Jenner, Rossy de
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­
Počitniški odklop / vsak torek in petek / družabnedon / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajo JožePalma, Emma Suárez / 2016, Španija / 99' / Almo­

Knjižnica Domžale
dovarjeva zgodba o usodi, krivdi in skrivnostnem
igre / za osnovnošolce / vstop prost.Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod Palčič
26.avgust petekTečaji, natečaji
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!
vzgibu, ki nas prisili, da zapustimo svoje najbližje.
idr. / predstava, polna angleškega humorja in si­Počitniški odklop / vsak torek in petek / družabneDvajseti fi lm Pedra Almodóvarja je bil premiernoFOTOGRAFSKI NATEČAJ
Mestni kino Domžaletuacijsko komičnih zapletov / kaj se zgodi, ko tetaigre / za osnovnošolce / vstop prost.Center za mlade Domžale
21.00 | JASON BOURNEprikazan na letošnjem festivalu v Cannesu. Knjižnica Domžale vas poleti vabi, da ujamete
iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk, odloži svoj pri­
9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICE
Akcijski triler / režija: Paul Greengrass / scenarij:svoj najljubši trenutek s knjigo. Fotografi rate lah­
hod? / v okviru 16. kulturnega poletnega festivala
Mestni kino DomžalePočitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ dalje.
Paul Greengrass in Christopher Rouse / igrajo:Studenec 2016 / odrasli: 17 €, otroci: 12 €.ko s katerokoli napravo (telefonom, fotoaparatom
21.00 | JASON BOURNE30. avgust torek 
...) in knjigo, ki bo ujeta v podobi, na kratko tudi
Matt Damon, Julia Stiles, Alicia Vikander, VincentAkcijski triler / režija: Paul Greengrass / scenarij:Knjižnica Domžale
Cassel, Tommy Lee Jones, Riz Ahmed, Neve Ga­predstavite. Podrobnosti o natečaju preberite na
Paul Greengrass in Christopher Rouse / igrajo:10.00–12.00 | ODKLOPI SE!Knjižnica Domžale
chev, Alexander Cooper / 2016, ZDA / 124' / Matt10.00–12.00 | ODKLOPI SE!spletni strani knjižnice in na Facebooku.
13. avgust sobotaMatt Damon, Julia Stiles, Alicia Vikander, VincentPočitniški odklop / vsak torek in petek / družabne
Damon v vlogi Jasona Bourna ponovno razkrivaCassel, Tommy Lee Jones, Riz Ahmed, Neve Ga­igre / za osnovnošolce / vstop prost.Počitniški odklop / vsak torek in petek / družabne
OBISS – VIRTUALNA KNJIŽNICA SLOVENIJE
nevarne vohunske spletke. 
Mestni kino Domžalechev, Alexander Cooper / 2016, ZDA / 124' / Mattigre / za osnovnošolce / vstop prost.Brezplačno izobraževanje za otroke in mlade v
19.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH Damon v vlogi Jasona Bourna ponovno razkrivaMestni kino DomžaleKnjižnici Domžale (kako iskati gradivo, servis
Mestni kino Domžale

LJUBLJENČKOVnevarne vohunske spletke. 18.30 | PETER IN NJEGOV ZMAJMoja knjižnica, Cobiss, mCobiss) vsako sredo med
10.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH 
6.avgust sobotaDružinska domišljijska avantura / režija: David
Animirana komedija / režija: Chris Renaud /12. in 14. uro. Prijave na 01 724 12 04 (Janez Dolin­scenarij: Brian Lynch, Cinco Paul, Ken Daurio /Lowery / scenarij: David Lowery, Toby HalbrooksLJUBLJENČKOVšek in Lidija Smerkolj Turšič).
Mestni kino Domžale/ igrajo: Bryce Dallas Howard, Oakes Fegley, WesAnimirana komedija / režija: Chris Renaud / sce­slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner,20. avgust sobota 
19.00 | LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK
Bentley, Karl Urban, Oona Laurence, Robert Red­narij: Brian Lynch, Cinco Paul, Ken Daurio / slo­PREDSTAVITEV APLIKACIJ
Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman,Animirana komična pustolovščina / režija: MikeVid Valič, Lena Hribar, Tjaša Železnik, AndrejMestni kino Domžaleford / 2016, ZDA / podnapisi, 8+ / nekatere skrivno­venski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner, JoseV Knjižnici Domžale vam lahko na pametnem te­Thurmeier, Galen T. Chu / scenarij: Michael Berg,Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan19.00 | CAFÉ SOCIETYsti so prevelike, da bi jih lahko skrili! Film o dogo­Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman, Vid Valič,lefonu ali tablici po predhodni najavi pokažemoAubrey Solomon / 2016, ZDA / 100' / sinhronizi­Bunič / 90' / sinhronizirano, 6+ / fantastičnaKomedija / režija: Woody Allen / scenarij: Woodydivščinah Petra in njegovega najboljšega prijateljaLena Hribar, Tjaša Železnik, Andrej Murenc, Urošdelovanje aplikacij, povezanih s Knjižnico Dom­rano, 6+ / v novem nadaljevanju Ledene dobe seAllen / igrajo: Jesse Eisenberg, Kristen Stewart,… ki je slučajno zmaj!Smolej, Aljoša Kovačič, Marjan Bunič / 90' / sin­žale in knjigami: mCobiss, DomLib, Biblos ipd.
animirana komedija, v kateri boste izvedeli, kaj
Praskež po nesreči izstreli v vesolje in sproži vrstoSteve Carell, Jeannie Berlin, Blake Lively, Parkerhronizirano, 6+ / fantastična animirana komedija,Prijave in rezervacije terminov na vojka.susnik@
zares počnejo naši hišni ljubljenčki, ko ostanejo
kozmičnih dogodkov.Posey, Corey Stoll, Ken Stott / 2016, ZDA / 96' /20.30 | NEVARNOST IZ GLOBINEv kateri boste izvedeli, kaj zares počnejo naši hišnidom.sik.si ali petra.strajnar@dom.sik.si. 
sami doma.
Triler / režija: Jaume Collet­Serra / scenarij:
najnovejša komedija Woodyja Allena je posvetiloljubljenčki, ko ostanejo sami doma.
21.00 | IZGANJALCI DUHOV21.00 | JASON BOURNEzlati dobi Hollywooda ter romantična pripoved oAnthony Jaswinski / igrajo: Blake Lively, Óscar Ja­Akcijska znanstvenofantastična komedija / reži­
enada, Sedona Legge, Brett Cullen / 2016, ZDA / 87'Plesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a 
Akcijski triler / režija: Paul Greengrass / scenarij:sanjah, ki nikoli ne umrejo ... Film je odprl letošnji
ja: Paul Feig / scenarij: Paul Feig, Katie Dippold /Paul Greengrass in Christopher Rouse / igrajo:festival v Cannesu./ deskarka Nancy lovi valove na osamljeni plaži,(Zgornje Jarše)
Info

igrajo: Melissa McCarthy, Kristen Wiig, Kate McKi­Matt Damon, Julia Stiles, Alicia Vikander, Vincentkamor zahajajo le redki. Žal pa si je sinjemodro pli­16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRATnnon, Leslie Jones, Charles Dance, Michael Ken­21.00 | ZVEZDNE STEZE: ONKRAJCenter za mlade Domžale
Cassel, Tommy Lee Jones, Riz Ahmed, Neve Ga­tvino za svoje lovišče izbral velikanski beli morskiZačetek nove plesne sezone / brezplačni preizkus vseh
neth Williams, Chris Hemsworth, Dan Aykroyd,Ljubljanska cesta 58, Domžale,
chev, Alexander Cooper / 2016, ZDA / 124' / MattAkcijski znanstvenofantastični fi lm / režija: Ju­pes, ki mu Nancy uide na bližnjo čer. plesnih tečajev in vadb / za najmlajše, najstarejše in
Sigourney Weaver, Bill Murray / 2016, ZDA / 105' /stin Lin / scenarij: Simon Pegg, Doug Jung / igra­T 01 722 66 00, info@czm­domzale.si,
Damon v vlogi Jasona Bourna ponovno razkrivavse vmes / od 29. avgusta do 9. septembra / urniki in
www.czm­domzale.si
izganjalci duhov se vračajo z novo žensko zasedbojo: Chris Pine, Simon Pegg, Zachary Quinto, Zoe
nevarne vohunske spletke.več informacij: www.mikiples.com ali 01 724 25 85.
in še strašnejšo pošiljko nadnaravnih bitij, ki pre­Saldana, Idris Elba, Sofi a Boutella, Karl Urban,27. avgust sobotaGalerija Domžaleplavijo veliko jabolko. Poletno gledališče StudenecAnton Yelchin, John Cho / 2016, ZDA / najnovej­
Mestni kino DomžaleMestni trg 1, Domžale (trgovski kompleks Vele)Tržni prostor Domžale 
21.00 | CHARLEYEVA TETAše poglavje kultne vesoljske sage nas bo popeljalo20.30 | VESOLJE MED NAMAGalerija bo v poletnih mesecih zaprta.
8.00–13.00 | DOBRODOŠLI V DOMŽALAH: 
Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­onkraj poslednje meje – tja, kamor resnično ni šelRomantična znanstvenofantastična avantura / re­Knjižnica Domžale
7.avgust nedeljaTURISTIČNO DRUŠTVO MENGEŠ
don / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajo Jožeše nihče! žija: Peter Chelsom / scenarij: Allan Loeb, RichardCesta talcev 4, Domžale
Predstavitev Mengša s svojimi običaji, kulturo, ku­
Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod PalčičBarton Lewis, Stewart Schill / igrajo: Asa Butterfi ­T01 724 12 04 ali 01 722 50 80,Mestni kino Domžalelinariko in turistično ponudbo.info@dom.sik.si, www.knjiznica­domzale.si
idr. / predstava, polna angleškega humorja in si­eld, Britt Robertson, Gary Oldman, Carla Gugino,
18.00 | VDV – VELIKI DOBRODUŠNI tuacijsko komičnih zapletov / kaj se zgodi, ko teta21. avgust nedeljaDomžalski dom na Mali planiniB. D. Wong, Janet Montgomery, Trey Tucker, ScottKulturni dom Franca Bernika Domžale, 
VELIKAN
Takeda, Adande Thorne / 2016, ZDA / prvi človek,Ljubljanska 61, Domžale
iz Brazilije, ki naj bi prišla na obisk, odloži svoj pri­
Domišljijska pustolovščina / režija: Steven Spiel­Mestni kino Domžale11.00 | KO PLANINA ZADONI
hod? / v okviru 16. kulturnega poletnega festivalarojen na Marsu, potuje nazaj na Zemljo in s pomo­T 01 722 50 50, info@kd­domzale.si,
berg / scenarij: Melissa Mathison po knjigi Roalda18.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH Popolnoma nova kulturna prireditev / ob 11. uri sewww.kd­domzale.si
Studenec 2016 / odrasli: 17 €, otroci: 12 €. čjo nove prijateljice odkriva svoje korenine.
Dahla / igrajo: Mark Rylance, Ruby Barnhill, Pene­LJUBLJENČKOVbodo Domžalski rogisti oglasili s Poljanskega roba

Menačenkova domačija
lope Wilton, Jemaine Clement, Rebecca Hall, RafeAnimirana komedija / režija: Chris Renaud // ob 11.15 se bodo oglasili Stranski rogisti pri kape­
31. avgust sredaCankarjeva ulica 9, Domžale
Spall, Bill Hader, Ólafur Darri Ólafsson / sloven­scenarij: Brian Lynch, Cinco Paul, Ken Daurio /lici na Veliki planini / ob 11.30 se bodo oglasili šeMenačenkova domačija bo julija, avgusta in sep­

14. avgust nedelja 
ski glasovi: Aleksander Golja, Maja Kunšič, Mirkoslovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner,Leseni rogisti iz Kresnic z vzpetine za Domžalskimtembra zaprta. V teh mesecih svoja vrata odpre le po
Mestni kino Domžale
Medved, Robert Vrtovšek, Darja Švajger / 2016,Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman,domom na Mali planini / pozneje se bodo vse tridogovoru, za najavljene skupine.
Mestni kino Domžale10.00 | LEDENA DOBA 5: VELIKI TRK
ZDA, Velika Britanija, Kanada / 115' / sinhronizi­Vid Valič, Lena Hribar, Tjaša Železnik, Andrejskupine rogistov zbrale pri Domžalskem domu narano, 6+ / čarobna domišljijska pustolovščina, po­18.00 | SKRIVNO ŽIVLJENJE HIŠNIH Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, MarjanMali planini in vsem obiskovalcem pripravile kraj­Animirana komična pustolovščina / režija: MikeSlamnikarski muzej Domžale
LJUBLJENČKOVThurmeier, Galen T. Chu / scenarij: Michael Berg,Kajuhova 5, Domžale
sneta po knjigi Roalda Dahla, o mali Sophie, ki joBunič / 90' / sinhronizirano, 6+ / fantastičnaši program / org.: PD Domžale.
Animirana komedija / režija: Chris Renaud /Aubrey Solomon / 2016, ZDA / 100' / sinhronizi­(domuje v Godbenem domu Domžale)
neke noči ugrabi dobrodušni velikan. animirana komedija, v kateri boste izvedeli, kaj
scenarij: Brian Lynch, Cinco Paul, Ken Daurio /Mestni kino Domžalerano, 6+ / v novem nadaljevanju Ledene dobe seOdprt: od torka do petka od 10.00 do 12.00 in odzares počnejo naši hišni ljubljenčki, ko ostanejo17.00 do 19.00, ob sobotah od 10.00 do 12.00; ob
slovenski glasovi: Jure Mastnak, Jernej Kuntner,18.30 | PETER IN NJEGOV ZMAJPraskež po nesreči izstreli v vesolje in sproži vrsto
sami doma.nedeljah i n ponedeljkih zaprto. Muzej bo zaprt do
Jose Nzobandora, Grega Skočir, Ajda Toman,kozmičnih dogodkov.
Družinska domišljijska avantura / režija: David15. avgusta. Za najavljene skupine se muzej odpre
9.avgust torekVid Valič, Lena Hribar, Tjaša Železnik, AndrejLowery / scenarij: David Lowery, Toby Halbro­tudi izven časa odprtosti. Vstopnina. Muzejska tr­
Murenc, Uroš Smolej, Aljoša Kovačič, MarjanPlesna šola Miki, Kamniška cesta 24 a 
22. avgust ponedeljekoks / igrajo: Bryce Dallas Howard, Oakes Fegley,govina. Dodatna ponudba plačljiva.
Knjižnica Domžale(Zgornje Jarše)
Bunič / 90' / sinhronizirano, 6+ / fantastičnaWes Bentley, Karl Urban, Oona Laurence, Robert
Galerijski atelje
10.00–12.00 | ODKLOPI SE!
animirana komedija, v kateri boste izvedeli, kaj16.00–22.00 | DNEVI ODPRTIH VRAT
Center za mlade DomžaleRedford / 2016, ZDA / podnapisi, 8+ / nekatere
Počitniški odklop / vsak torek in petek / družabneUlica Matije Tomca 6, Domžale
zares počnejo naši hišni ljubljenčki, ko ostanejoZačetek nove plesne sezone / brezplačni preizkus vseh

9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICEskrivnosti so prevelike, da bi jih lahko skrili! Film
igre / za osnovnošolce / vstop prost. 
sami doma.plesnih tečajev in vadb / za najmlajše, najstarejše in
Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ dalje. o dogodivščinah Petra in njegovega najboljšega
vse vmes / od 29. avgusta do 9. septembra / urniki inKoledar dogodkov
prijatelja … ki je slučajno zmaj!Poletno gledališče Studenecveč informacij: www.mikiples.com ali 01 724 25 85.Zbira in ureja: Manca Kraševec
10. avgust sreda 21.00 | CHARLEYEVA TETA23. avgust torek20.30 | BEN HURFotografije: promocijsko gradivo 
Komedija v dveh dejanjih / avtor: Thomas Bran­
Zgodovinski akcijski fi lm / režija: Timur Bekmam­Mestni kino DomžaleMestni kino Domžaledon / priredba in režija: Lojze Stražar / igrajoCenter za mlade Domžalebetow / scenarij: Keith R. Clarke in John Ridley20.30 | CAFÉ SOCIETYKoledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu
21.00 | MAGGIE IMA NAČRTJože Vunšek, Robert Vrčon, Jure Sešek, Metod9.00–15.00 | VESELE POLETNE POČITNICEpo romanu Lewa Wallacea / igrajo: Jack Huston,Komedija / režija in scenarij: Woody Allen / igrajo:Slamnik. Urednica ne odgovarja za spremembeRomantična komedija / režija: Rebecca Miller /Palčič idr. / predstava, polna angleškega hu­Počitniško varstvo za mlade od 1. razreda OŠ dalje.Toby Kebbell, Rodrigo Santoro, Nazanin Boniadi,Jesse Eisenberg, Kristen Stewart, Steve Carell, Jean­programov. Za točnost informacije odgovarjascenarij: Rebecca Miller po zgodbi Karen Rinaldi /morja in situacijsko komičnih zapletov / kajAyelet Zurer, Sofi a Black D’Elia, Morgan Freeman /nie Berlin, Blake Lively, Parker Posey, Corey Stoll,prijavitelj dogodka. Uredništvo si pridržuje pra­igrajo: Greta Gerwig, Ethan Hawke, Julianne Moo­se zgodi, ko teta iz Brazilije, ki naj bi prišla naKnjižnica Domžale2016, ZDA / Ben­Hur je ugledni judovski veljak, kiKen Stott / 2016, ZDA / 96' / najnovejša komedijavico do krajšanja prispelih informacij. Infor­re / 2015, ZDA / 98' / duhovita romantična komedi­obisk, odloži svoj prihod? / v okviru 16. kultur­10.00–12.00 | ODKLOPI SE!se upre svojemu bratu Messali, zdaj rimskemu ča­Woodyja Allena je posvetilo zlati dobi Hollywoodamacije o dogodkih v septembru pošljite v pisnija, ki ponudi prisrčen pogled na zamotano drobov­nega poletnega festivala Studenec 2016 / odra­Počitniški odklop / vsak torek in petek / družabnestniku, ko slednji od njega zahteva, da poimenskoter romantična pripoved o sanjah, ki nikoli ne umre­obliki do 17. avgusta na elektronski naslov:je sodobnih ljubezenskih zvez. sli: 15 €, otroci: 10 €. igre / za osnovnošolce / vstop prost. navede sovražnike Rima. jo ... Film je odprl letošnji festival v Cannesu. koledar@kd­domzale.si. 
okolje 


O SODOBNI GRADNJI HIŠ IZ SLAME 

DR. LARISA BROJAN, ARHITEKTKA 
Gradnja s slamnatimi balami v času, ko je velik poudarek na okolju prijazni gradnji, dobiva nove razsežnosti. 

mamo in nadaljujemo tudi za bralce ni posebej zahtevna, vsekakor pa Slamnika. Z zgodbo o volku in Slama je bila oziroma je še danes Tretji način je najmlajši – gradnja jo mora voditi izkušen in strokoven uporabljena v različne namene. s prefabriciranimi paneli. V tem graditelj, ki usmerja in opozarja na 
Za začetek nam zaupajte, kdotreh prašičkih se začne 
Nenazadnje je žitno klasje simbol primeru gre za praviloma lesene morebitne napake. ste dr. Larisa Brojan? Ste rojenapraktično vsak pogovor domžalske občine in predstavlja okvire, polnjene z balami slame, ki Domžalčanka, v našem mestu ste o gradnji s slamo. Nič dolgoletno paradno dejavnost – sla-so zaščitene z izbrano oblogo. Po In kako v Sloveniji? preživeli mladost, kako vas je potmnikarstvo. Če se vrnem k arhitek-izdelavi so paneli prepeljani na V Sloveniji se uporaba alternativ­vodila v strokovne arhitekturne hudega. Številni primeri turi – do industrijske revolucije, ko gradbišče, kjer se jih ustrezno pritr-nih gradiv v primerjavi s tujino ve­vode? po vsem svetu in vedno je delo na kmetiji zamenjalo delo di na predvideno mesto. Vodilni na dno začne s časovnim zamikom. Za-V Domžalah sem preživela otroštvo, v tovarnah, so ljudje svoje domove tem področju so Angleži, ki se lahko četki uporabe bal slame pri gradnji 
večjem številu stavb iz 

najstniška in študentska leta. Na gradili z lokalno dostopnimi gra-pohvalijo z enim največjih objektov, v Sloveniji segajo v leto 2006, ko je vsako obdobje imam res lepe spo-bal slame tudi v Sloveniji divi. Kamen, les, glina in slama so zgrajenim iz tovrstnih panelov. Tudi bila zgrajena prva hiša. Zanimanje je mine. Najstniška leta sem posvetila zavračajo očitke o osnovna gradiva, ki so glede na v Sloveniji deluje podjetje, ki se v zadnjih letih močno naraslo, saj je športu, aktivno sem skoraj deset let razpoložljivost prevladovala v po-ukvarja z izdelavo takšnih panelov. po ocenah danes približno 50 ali 60 
neustreznosti slame 

trenirala atletiko v AK Domžale. Po sameznih slovenskih arhitekturnih takšnih stavb. Tudi sama gradnja, v začetku študija sem opustila inten-kot gradiva. V pravi krajinah. Po novih tehnoloških Zakaj je slama dober gradbenivečini primerov po vzorih iz tujine, zivne treninge. Še danes nekaj pro-obliki, na pravi način dosežkih in odkritjih je veliko material, v čem se razlikuje z poteka v obliki delavnic. Nekaj hiš stega časa, ki ga ob treh deklicah ni sprememb doživela tudi gradbena drug imi? pa je postavilo mlado podjetje, ki se 
jo lahko brez oklevanja 

veliko, namenim teku. panoga. Opečnati izdelki – opeka in Danes je na gradbenem trgu pestra ukvarja z gradnjo z balami slame in Da bi rada postala arhitektka, postavimo ob bok opečna kritina – so nadomestili ve-izbira, gradiva pa morajo ustreza-po spremljanju lahko rečem, da ima­sem se dokončno odločila v za-čino prej omenjenih gradiv. Opeka ti predpisanim standardom. Odloči-jo veliko dela. Na tem mestu bi še 
tradicionalni opeki. 

dnjem letniku srednje šole. V spo-je še danes prevladujoče gradivo v tev, katero gradivo bo investitor iz-poudarila, da primeri dobre prakse minu imam, da sem že od majhnega Sloveniji, saj se večina investitorjev bral, je največkrat stvar osebne od-potrjujejo ustreznost slame kot grad­rada ustvarjala, risala, sestavljala odloči prav za njo. Med novejša in ločitve, sprejete glede na želje in vre-benega materiala, zaradi česar se po­kocke in hiše iz embalaže, premi-pogosteje uporabljena gradiva pa dnote investitorja. Po izvedenih raz-tencialni investitorji tudi lažje odlo­kala pohištvo po sobi in na sploh uvrščamo še beton, jeklo in steklo. iskavah slama kot dober gradbeni čijo za manj znano gradivo. počela stvari, ki so vezane na kre-Potrebno je tudi poudariti, da se material investitorje prepriča zara­ativnost in domišljijo. Ker pa rada povečuje povpraševanje po tradici-di nizkih vplivov na okolje, udobne-Kakšna je razpoložljivost slame vvidim, da so ideje uresničene in tudi onalnih, prej omenjenih gradivih, ga bivalnega ugodja in primerne izo-Sloveniji? uporabne, je bila arhitektura nedvo-predvsem pri gradnji individualnih lativnosti. Slame je v Sloveniji več kot dovolj. mno prava izbira študija. stanovanjskih stavb. Glede na statistične podatke to po-
Kakšne so njene slabosti? meni, da bi z letno pridelano slamoV doktorski disertaciji ste sekovnih ekskurzij. Poseben pečat je Kakšni so načini sodobne gradnje Pri gradnji z balami slame bi sla-lahko zgradili več kot 17.000 stano­raziskovalno posvetili g radnji s slamo? 
v meni pustil obisk stanovanjske so-bosti raje poimenovala zadržki. Po-vanjskih hiš velikosti 150 m2. To pa 
hiš z balami slame, ki se uvršča v 

seske Vauban v nemšem mestu Fre-Danes se slama najpogosteje upora-leg že podzavestne povezave slame je približno petkrat več, kot je letno 
eno izmed mlajših tehnik g radnje.

iburg. Zgleden primer trajnostne so-blja v obliki bal. Poznamo več nači-z volkom in tremi prašički so strah zgrajenih stanovanjskih stavb v Slo-
Kaj vas je vodilo, da se lotite s

seske, kjer izstopa podatek, da veči-nov gradnje s slamnatimi balami, lo-in zadržki največkrat vezani na vla-veniji. 
strani stroke manj raziskanega 

na stanovalcev nima lastnega avto-čimo pa jih glede na izbor konstruk-go v slami, konstrukcijsko stabilnost področja? mobila, imajo skupne vrtove, hiše so cijskega sistema, kjer prevladujejo stavbe iz slame, njeno požarno od-V pogovoru na temo gradnjeIdeja o raziskovanju slame se je raz-nizkoenergijske. Arhitekturno obzor-trije principi. Kot prvo bi omenila sa-pornost in varnost ter škodljivce, ki s slamo se skoraj ni mogočevijala daljše obdobje in se ni porodi-je se je širilo, skozi pridobivanje in-monosno konstrukcijo iz bal slame. jih v veliki meri predstavljajo miši in izogniti navezavi na zgodbo o treh la čez noč. Ko sem začela s študijem formacij, analize projektov in študij-V tem primeru bale slame prevzema-žuželke. Vsi omenjeni pomisleki so prašičkih in volku. Zagotovo smo arhitekture, sem imela v mislih sli-ska potovanja. Vse to je v meni vzbu-jo vse obremenitve, omenjeni način brezpredmetni, če pri načrtovanju in mit o konstrukcijsko nestabilniko o tem, kaj lahko delam oziroma dilo željo po arhitekturnem razisko-pa vzbuja največ pomislekov pri po-gradnji upoštevamo veljavne smer-gradnji s slamo z današnjimkaj bom delala kot arhitektka. Videla vanju. Raziskovanje arhitekture, ki tencialnih graditeljih. Pomisleki so nice in priporočila za gradnjo z ba-pogovorom podrli. Kakšna je sem se v biroju med kupi načrtov inje okolju in človeku prijazna, kar po-odveč, če se pri načrtovanju in izved-lami slame. Da so bale slame ustre-po vašem mnenju slovenskamaket. Že kot študentka sem delala v meni, da mora biti tudi gradivo ta-bi upošteva dane predpise. Po opra-zno gradivo, je bilo tudi dokazano prihodnost gradnje s slamo? več arhitekturnih birojih in se sezna-kšno. To pa slama nedvomno je. vljenih raziskavah prevladujejo stav-z različnimi testi (preizkus nosilno-Z zgodbo o volku in treh prašičkih njala z arhitekturno prakso, pri če-be iz bal slame s samonosno kon-sti, test ognjevarnosti, meritve vseb-se začne praktično vsak pogovor omer sem izjemno uživala. V četrtem Vendar smo ljudje v preteklostistrukcijo pomislekom navkljub na nosti vlage v različnih pogojih in z gradnji s slamo. Nič hudega. Številni letniku študija sem se na povabilo že uporabljali slamo kot vezivozahodni obali ZDA, za katero je zna-različnimi ometi), na podlagi kate-primeri po vsem svetu in vedno ve­sošolca udeležila predstavitve pro-pri gradnji z blatom in ilovico terčilna visoka potresna ogroženost. rih so izoblikovani standardi za ta-čjem številu stavb iz bal slame tudi grama ERASMUS študentske izme-kot strešno kritino. Sčasoma so Drugi sistem je skeletna kšno gradnjo. v Sloveniji zavračajo očitke o neu­njave (možnost odhoda na tujo uni-naravna gradiva nadomestilakonstrukcija, najpogosteje upora-streznosti slame kot gradiva. V pravi verzo za semester ali dva) in se ob umetna g radiva, katera? bljen konstrukcijski sistem, kjer se Vaše raziskovalno področje steobliki, na pravi način jo lahko brez predstavitvi tovrstnega študija dobe-Slama se v arhitekturi uporablja od bale slame vgrajujejo v lesen skelet. pobliže spoznali tudi v ZDA, kjeroklevanja postavimo ob bok tradici­sedno v trenutku odločila, da se tudi samega začetka pridelovanja žit, se V tem primeru bale služijo kot izo-ste se študijsko izpopolnjevali. onalni opeki. Če pa k temu dodamo sama prijavim. Prijava je bila uspe-pravi že več tisoč let. V Sloveniji je lacija in ne prevzemajo bistvenih Kako se takšne g radnje lotevajoše smernice politike gradnje, ki stre­šna in septembra 2006 sem odšla za bila slama najdlje časa in najpogo-obremenitev. Pri tem sistemu so tam? mi k čim bolj odgovornemu ravnanju dva semestra na Oxford Brooks Uni-steje uporabljena kot kritina, ki jo možne številne variacije, prav tako Izkušnja raziskovanja v Ameriki in z okoljem in naravnimi dobrinami, versity v Veliko Britanijo. V času iz-danes največkrat zasledimo na spo-so oblikovalske možnosti praktično Amerike same je bilo posebno doži-potem ima slama v gradnji gotovo menjave sem se udeležila več stro-meniško zaščitenih stavbah. neomejene. vetje ter je izjemno koristilo in vpli-velik potencial. . 
le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 23 
kultura 

izbr@no v knjižnici domžale 
Izbral in uredil: Janez Dolinšek 
knjige za odrasle 
Irvin D. Yalom 
Rabelj ljubezni in druge psihoterapevtske zgodbe 
UMco, 2016 

Nabor zgodb iz prakse priznanega ameriškega psihoterapevta, skozi katere dobimo vpogled v dinami­ko terapije ter dileme in izzive, s katerimi se sooča sam terapevt. Yalom izhaja iz prepri­čanja, da se v terapiji dosežejo dobri rezultati, če se na človekovo stisko pogleda kot na izraz neke temeljne, eksistencialne tesnobe, ki jo opredeljujejo štiri eksisten­cialne danosti. Prva od teh danosti je neizogibnost soo­čanja z lastno končnostjo, druga danost je spoznanje, da smo za lastno življenje, za odločitve, ki jih sprejemamo, odgovorni predvsem sami. Tretja eksistencialna danost je strah pred osamljenostjo, ki pogosto paralizira vzpo­stavljanje pristnih odnosov z drugimi. Zadnji vir tesnobe se nahaja v našem načinu, sposobnosti osmišljanja življenja, v naši spretnosti iskanja smisla. Yalom je svoj pristop, ki ga je poimenoval eksistencialna terapija, utemeljil na razreševanju eksistencialne tesnobe, pri čemer zagovarja odprt, iskren pristop do pacienta, ob tem pa ne skriva, da je tudi sam podvržen eksistencialni tesnobi. Zanimivo poljudno branje za vse, ki jih zanima psi­hoterapija ali le konstruktivno soočanje z notranjimi demoni. 
Miha Mazzini 
Otroštvo 
Goga, 2015 

Roman je prejel letošnjega Kresni­ka, nagrado za najboljši slovenski roman za leto 2015. Otroštvo je preplet zgodb, spodbujenih v najzgodnejših letih, ki se jih iz takšnih ali drugačnih razlogov ne spominjamo prav dobro. Mazzini piše o prvih petih letih življenja, ki jih je preživel z babico. Knjigo je mogoče brati kot kratke zgodbe in kot roman. Avtor je Otroštvo podna­slovil kot avtobiografski roman v izmišljenih zgodbah. Osrednja oseba je versko blazna babica, ki kar naprej umira, pa spet oživi. Potem se spominja še prijateljev z dvorišča, zagrenjene, večno odsotne mame in stricev, med katerimi ima očetovsko vlogo Vinko. Iz drobcev, utrinkov spomina iz otroštva, plete zgodbe. Resen in dober roman, ki govori o odraščanju psihično in fizično zlorabljenega otroka. 
Viktor E. Frankl 
Zdravnik in duša 
Celjska Mohorjeva družba, 2015 
»Do svoje usode se moramo vesti kot do tal, na katerih stojimo – ta tla so odskočna deska za našo svobodo,« 

je ena od misli avstrijskega psihia­tra in nevrologa Viktorja Frankla. Med drugim zapiše tudi, da »dokler trpimo, ostajamo du­ševno živi« in »kesanje in žalovanje nekako popravljata preteklost«. Knjiga je osnova za razumevanje logotera­pije in bivanjske analize, za izhodišče pa je Frankl vzel vsesplošen dvom o smislu življenja in občutek nesmisla, ki se močno širi. Knjiga je dobrodošla pomoč za vse, ki delajo z ljudmi. Vsebina je vedno znova aktualna, eno izmed poglavij je namenjeno tudi 'nevrozi brezposelno­sti', s katero se nedvomno sooča veliko ljudi. 
Bernadette McDonald 
Alpski bojevniki 
Sidarta, 2016 

Zgodovina modernega slovenskega alpinizma, ki jo v obliki zgodb ve­šče poda priznana kanadska avto­rica gorniške literature. McDonal­dovo je očitno očarala slovenska alpinistična podjetnost, ki se je manifestirala v drznih prvenstvenih smereh in osebnih dramah alpinistov. Epski potencial slovenskega primera ji je potrdila Zaplotnikova Pot, iz katere avtorica citira odlomke in tako poskrbi za potrebno mero avtentičnosti in metafizičnega pridiha. Za nekoga, ki mu je ljubezen do gora tuja, je vrhunski alpinizem morda le še ena oblika adrenalinske zasvoje­nosti in egoističnega, prekomernega tveganja. A ob pre­biranju avtorjev, kot je McDonaldova, takšni predsodki hitro skopnijo. 
knjige za otroke in mladino 
Neli K. Filipić, Damijan Stepančič 
Superga 

Založba Ml adika, 2015 
Superga je strip o dolgi begunski poti mladega Hamida, ki se iz hazarskega dela Irana, kjer so mu že ubili očeta in želijo pobiti vse hazarske moške, poda na nego­tovo pot proti zahodu. Na poti se mu pridruži še Ali in skupaj se skozi številne prepreke, skozi težaško delo in z veliko sreče, nazadnje znajdeta v Sloveniji, ki sicer ni Švica, kot sprva mislita, ampak se jima kljub temu zdi dovolj dobra, da tu zaprosita za zaščito. V nasprotju z veliko večino, ki pri nas zaprosi za azil/zaščito, Hamidu in Aliju zaščito uspe dobiti ... Superga je odličen način približanja pereče begunske tematike mladim (in tudi manj mladim) bralcem skozi strip in tako v njih vzbujati ter vzgajati empatijo. 
Nina Mav Hrovat 

Miška želi prijatelja 
Miš, 2016 

Slikanica govori o miški, ki je osamljena in želi spoznati nove prijatelje. Tako ji pridejo na pot različne živali, a miško prav pri vsaki kaj moti. Kresnička se ji zdi podnevi brez lučke grda, dihur smrdljiv … A na koncu vendarle spozna, kdo so pravi prijatelji. Slikanica nam lepo po­kaže, kako varljiv je zunanji videz in kako pomembno vlogo igrajo naši predsodki ter je odlično izhodišče za pogovore z otroki o prijateljstvu, strpnosti, spoštovanju drugačnosti. Na koncu knjige so dodani še prevodi v al­banski, angleški, bosanski in makedonski jezik, tako da k branju lahko povabimo tudi otroke, ki prihajajo iz teh območij, in spoznavamo jezikovno različnost. Slikanico bogatijo tople in nežne ilustracije Kristine Krhin. 
Rebecca Elliott 
Moj ljubi Mic 

Celjska Mohorjeva družba, 2016 
Mic je najboljši muc, kar jih je kdaj bilo. Mucki so lahko domišljavi, praskajo, so leni in hudi … Mic pa je vedno prijazen. Obnaša se kot pravi kralj ži­vali. Kot vsa živa bitja, pa se tudi muc Mic postara. Name­sto da lovi miši, jih vabi na čaj, jim pripoveduje zgodbe … Ko Mic umre, deček za njim žaluje. Pogreša svojega ko­smatega hišnega ljubljenčka. Bo našel novega muca …? Očarljivo zgodbo o prijateljstvu med otrokom in hišnim ljubljenčkom, o soočanju s smrtjo, je pisateljica Rebecca Elliott tudi sama ilustrirala. 
medioteka 
DVD 
Povratnik 
(The Revenant) 

Regency Enterprises, 2015 
Kar se začne kot neumorno hle­penje po maščevanju, se razvije v epsko pripoved o neomajni želji po preživetju, nadčloveški vztrajnosti in končni, zasluženi odrešitvi. Gre za veličastno filmsko stvaritev, podprto s sodobno filmsko tehniko in režiserjevo odločno zamislijo. Scenarij zgodbe je napisan po resničnem življenju, posnet v neusmiljeni naravi najodročnejših predelov Kanade in Argentine, ki predstavljajo Skalno gorovje iz prve polovice 19. stoletja in tedanje kruto življenje priseljencev, ki so ropali po se­verni Ameriki. V celoti je film narejen v naravnih pogojih. Je pravzaprav meditacija o človeku v neizprosni naravi in bolj kot src se dotakne naše prvobitnosti. Je zgodba o preživetju v neznosnem mrazu, ledu in mokroti, je epo­peja predanosti telesnim in duševnim naporom v imenu službe. Filmski prizori so krvavi in brutalni, pretresljivo dolg je razvpiti napad medvedke na glavnega protagoni­sta, ki ga je strastno in predano odigral Leonardo DiCa­prio (Oskar za glavno vlogo 2016) pod zanesljivo taktirko sedaj že kultnega Alejandra G. Inárrituja. 
kultura 


Godbeno obarvana maj in junij 
Že dolgo se nismo oglasili z godbenimi dogajanji. Preglejmo prerez maja in junija. 
kolumna • odtis človečnosti LENART ZAJC 
EMPATIJA – GRAVITACIJA SKUPNOSTI 


Ljudje smo socialna bitja, ki za lastno eksistenco 
potrebujejo sobivanje. 
daljši osami se počutimo 
slabo, zaporniku je od­
hod v samico kazen in ne 
počitek od ostalih, rajski otok je za Robinzona ječa, iz katere želi pobegniti, da bi se vrnil med svo­je. Njegove samotnosti ne prežene niti Petek. Pač, dobro se počutimo v svoji družabni mreži, pa naj gre za družino, prijatelje ali pa sodelavce, vsak ima krog ljudi, v katerega se vedno znova z veseljem vrača. V teoriji bi torej razum pričakoval, da večina ljudi premore empatijo, socialen občutek, ki drži lju­di skupaj, približno tako kot gravitacija drži planete na njihovem mestu. Edino razumno bi torej bilo, ko bi vsi težili k dobremu počutju in ugodju vseh, žal pa je človek skozi čas prevečkrat uspe­šno dokazal, da razumno ravnanje ni nekaj, kar bi mu bilo nujno lastno. Rav­nanja tistih, ki smo jim zaupali vodilne položaje te družbe, pa so že tako dolgo nerazumna, prežeta z narcisizmom, to kugo sodobne družbe, da sumničavo gledamo na vsakogar med njimi, če do­bimo vtis, da dejansko dela za družbo, ne da bi od svojega ravnanja imel kako posebno osebno korist. Edino sredstvo, ki odpravlja to družbeno anomalijo, so človeški zakoni, kolikor koli so krhki in luknjičasti, pa vendar so edino jam­stvo, ki nam zagotavlja, da je življenje slehernika enako vredno kot življenje tistih, ki se dokopljejo do moči. 
Pa vendar, sprašujem se, kaj se je zgodilo s tistimi nepisanimi zakoni, ki živijo v vsakem od nas? Namreč vsa poplava zakonov, zakonskih aneksov, paragrafov in vseh ostalih birokratsko pravnih nebuloz nam ne more zagoto­viti spoštovanja zakonodaje, če človek ne spoštuje nepisanih pravil sobivanja. Osnovno med temi nepisanimi pravi­li pa je seveda občutek za druge ljudi, sposobnost sočustvovanja, empatija. Enostavna sposobnost pomisliti ob na­šem početju in njegovih posledicah na drugega. Recimo: 
Pred časom je v naš konec, na svoj vikend zahajal sila marljiv upokojeni možak. Najraje je delal ob koncih tedna, zlasti ob nedeljah, ko njegovo delo ni zdrsnilo mimo neopaženo in je bila nje­gova marljivost hočeš nočeš opažena od vseh spanca željnih med tednom zga­ranih duš. Njegovo priljubljeno orodje je bila ob sobotnih jutrih kosilnica, ob nedeljskih pa kotna brusilka, saj je ob nedeljah uporaba mašinic z notranjim izgorevanjem prepovedana in možakar je vsekakor spoštoval zakone. Njegova priljubljena ura pa je bila sedma zjutraj, spet ura, ko nam zakon dovoljuje neka­znovano zganjati hrup. Seveda spečemu ni lepšega, kot da ga iz prijetnega span­ca grobo zabriše zvok omenjenih apara­tov. Neke nedelje zjutraj je drugi sosed, eden tistih, ki med tednom vstajajo ob šestih, da preživijo sebe in svojo druži­no, v sami pižami stopil do omenjenega možakarja in ga vljudno prosil, da bi nam s takšnim početjem prihranil in nas vsaj ob nedeljah pustil v miru, saj ima, kot upokojenec, kar nekaj dni na voljo, ko lahko opravi svoje delo, ne da bi koga motil. Seveda delovni mož ni odstopil od svojega začrtanega urnika, sosedu je pojasnil, da mu je vseeno za njegove ne­delje in ostala 'farška jajca', da on pozna zakone in bo delal, kot se mu zljubi. So­sedovo pojasnilo, da tudi njega 'farška jajca' ne zanimajo pretirano, da pa zelo ceni dva dni v tednu, ko se lahko naspi, kolikor hoče, seveda ni zaleglo, moža­kar je nadaljeval svoj opravek s kotno brusilko, ki ga je, kot običajno vse svoje opravke, povezane s hrupom, zaključil nekje okrog devetih zjutraj.
Še danes ne vem, kaj je možaka gna­lo v teror, ki ga je zganjal nad vso so­sesko, morda je šlo le za navado in po­manjkanje razuma, ki bi mu prišepnil, da obstajajo poleg njega tudi drugi, ki se jim lahko vsaj malo prilagodi, morda pa je šlo tudi za čisto zlobo, kdo bi ve­del? Dejstvo je, da ljudje, ko se nam zdi, da nam nekaj pripada, in nas pri tem ne omejuje zakon, le redko pomislimo na druge ljudi, pač pa predvsem nase in na lastne cilje. Vsem se dogaja, da smo žrtve takega ali drugačnega terorja hru­pnih sosedov, in da vsake toliko sami teroriziramo sosesko s svojim hrupom, ampak, če nihče s tem ne pretirava, lahko navkljub nekaj nejevolje shajamo drug z drugim, dokler si nekdo ne uzur­pira pravice, da nas moti, ker ga ob tem pač ne omejuje zakon. 

Šele ko se bomo zavedali, da s svojim ravnanjem lahko motimo ostale in se skušali takšnemu ravnanju izogibati, pa čeprav nam ga zakon ne bo prepovedoval, bomo doumeli, zakaj je čas, da z vodilnih položajev odidejo vsi tisti, ki niso sposobni misliti na vse soljudi, in državljane ... 
Dobro, ampak oglejmo si še druga­čen primer sicer zakonitega, pa vendar motečega početja: 
Na določenega politika (recimo mi­nistra) pritiskajo ti in oni lobisti, stro­kovnjaki in vsa ostala svojat, ki mu pije kri, naj za božjo voljo razkosa neko podjetje (recimo luko) na koncesionar­ske deleže, da jo bo nekoč, ko bo popol­noma brez vrednosti lahko kupila ta ali ona tuja korporacija. Ljudje, ki obleta­vajo ministra, so eminentneži, do kate­rih čuti spoštovanje, včasih celo strah. Ob tem pa tudi hitro spozna, da bi, ko bi uslišal njihove prošnje, imel zase ta­kšno ali drugačno dolgotrajno korist, in to ga prepriča, da se loti zadeve. Ker ima škarje in platno v rokah, priredi zakone, za lastno stvar poišče somišljenike in si priskrbi podporo v medijih. Argumenti, da bodo ljudje izgubili službo, seve­da ne zaležejo nič bolj kot argument s spancem pri prej omenjenem vikend garaču. Hladnokrvno jih zavrne, da kdo pa so neki delavci, da bodo krojili državno politiko. Idejo, da je država in z njo državna podjetja, last državljanov, pa odpravi z zamahom roke, da takšno razmišljanje spada v minuli sistem. No, če pa se mu vendarle kaj zalomi, kar je v naši podalpski domovini redko, mu ne bo niti na misel prišlo, da bi se s svoje funkcije umaknil, pač pa se bo raje za­govarjal z že tolikokrat slišanim: »Ne bom odstopil s svojega položaja, saj sem v celoti ravnal z zakonodajo.« 
In ravno tu tiči vsa napaka: če bi rav­nal protizakonito, se ne bi pogovarjali 
o njegovem odstopu, pač pa odhodu v zapor, ker pa je ravnal neetično, in pro­ti koristim svojih državljanov, bi moral vendarle odstopiti. 
Primera, ki sem ju izbral, sta s sta­lišča skupnosti zelo različna. Posledice prvega so namreč moteče le za neko sosesko in še to v omejenem časovnem obdobju, posledice drugega še predobro občuti vsa družba in je moteč za vso dr­žavo. Pa vendar sta povezana na oseb­nem nivoju, namreč, šele ko se bomo zavedali, da s svojim ravnanjem lahko motimo ostale in se skušali takšnemu ravnanju izogibati, pa čeprav nam ga zakon ne bo prepovedoval, bomo do­umeli, zakaj je čas, da z vodilnih polo­žajev odidejo vsi tisti, ki niso sposobni misliti na vse soljudi, in državljane, ki so jim zaupali najpomembnejša mesta v skupnosti, in delovati v korist vseh, pa čeprav jim zakon tega ne nalaga. . 

godba domžale Poleg ostalih na­stopov (budnica, TV oddaja Dobro ju­tro, obisk fatimske Marije na Homcu, domžalska procesija, Transport Show Ljubljana 2016 …) je maj najbolj za­že naslednji dan odprli finale ameri­škega nogometa. V spremstvu kamni­ških mažoretk smo z našim dobro iz­delanim show programom in nabo­rom koračnic pokazali podporo dom­tekala prireditev, na kateri so učenci, njihovi starši ter učitelji z najrazlič­nejšimi dejavnostmi in nastopi zbirali sredstva za šolske namene. Pri izvedbi smo jim letos na pomoč priskočili tudi 

znamoval Pomladni koncert s Klapo Cambi. Na koncertu smo uživali v prav vsakem trenutku tega čudovitega ve­čera, poleg tega, da nam je bilo v čast sodelovati s takimi pevskimi mojstri, kot so člani Klape Cambi. Polna dvora­na KC je z navdušenjem nagradila vse nastopajoče z dirigentom Damjanom Tomažinom ter povezovalcema Rokom Koscem in Primožem Ložarjem. 
V juniju sta dirigent in novopečena predsednica Ana Ivanšek nastopila v oddaji Ta veseli dan TV Veseljak. V po­lurnem intervjuju sta dodobra pred­stavila zgodovino, delovanje in aktiv­nosti naše godbe. Odgovore na vpra­šanja, kam vse smo že potovali, ka­kšen pomen se skriva za barvami naše uniforme, koliko je star naš najstarej­ši član in še mnoge druge lahko sliši­te na televizijskem posnetku pogovo­ra z našima predstavnikoma (tudi na strežniku you tube). Vonj prihajajoče­ga poletja nas je v sredini meseca že privabil bližje slovenski obali, ko smo se udeležili slavja ob prazniku češenj v Goriških brdih. Še v isti sapi pa smo žalskim Tigrom. Ti so se za 3. mesto prve slovenske lige pomerili proti eki­pi iz Maribora in bili po hrabrem boju primorani priznati premoč nasprotni­ka. Kdor nas morda ni ujel na pomla­dnem koncertu s Klapo Cambi, nas je lahko slišal drugi vikend v juniju, ko smo na domžalski tržnici izvedli kon­cert s sproščenim programom. Ta je vseboval predvsem jazz in blues rit­me, pa tudi slovenska popevka in ko­račnice niso manjkale. V vlogi soli­stov sta se še posebej izkazala naš tol­kalist Tilen Zlatnar ter flavtistka Polo­na Mežnar, ki je zapela Na vrhu nebo­tičnika. Številni obiskovalci tržnice so se ob dobri hrani in naši glasbi z vese­ljem poveselili pod sončnimi žarki ču­dovitega junijskega dopoldneva, god­beniki in godbenice pa smo se po ču­dovitem zaključku sezone odpravili na poletni oddih od koncertnega na­stopanja. 
Z junijem pa so ‚Adijo, šola!‘ rekli tudi naši najmlajši sokrajani, učen­ci OŠ Venclja Perka. Kot vsako leto je tudi letos na ploščadi pred šolo po­godbeniki, saj smo združili moči z naj­mlajšimi šolarji. Njihove starše, soro­dnike in učitelje smo s skladbami iz filmov Sreča na vrvici, Bratovščina Si­njega galeba ter Kekec popeljali nazaj v najnežnejša leta. Za zaključek junija smo nastopili ob 25-letnici samostoj­ne Slovenije v Letnem gledališču Dob, kjer je že tradicionalno potekala osre­dnja proslava ob dnevu državnosti. 
Tik preden smo se odpravili na do­puste, smo z veseljem združili moči s prijateljsko Mengeško godbo in v mengeškem Leku odprli nov obrat. Zaigrali smo skupaj z Nušo Derendo in dobili pohvale od predsednika slo­venske vlade in kar treh županov. Se­veda smo bili najbolj veseli pozornosti našega župana, Tonija Dragarja. 
Tako se godbenice in godbeniki poslavljamo za nekaj časa, ki ga bomo izkoristili za kakšen skok v vodo ali pa piknik na prostem. Tudi vam, dragi poslušalci, želimo prijetno in čim dalj­še poletje, namenjeno oddihu in brez­skrbnim dogodivščinam. Lepe poči­tnice in nasvidenje septembra! 
Zlata paleta 2016 – Fotografija in kiparstvo 
Uspeh Helene Testen in Bince Lomšek v fotografiji za Zlato paleto 2016 
Kulturno društvo Nazarje, Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline GAL in ZLDS so pri­pravili tematsko razstavo Fotografija in kiparstvo. Odprtje razstave je bilo 29. junija 2016 v Jakijevi hiši v Galeriji Na­zarje, odprta pa bo do 30. julija 2016. 
Na izbor projekta Zlata paleta 2016 

– Fotografija in kiparstvo Zveze likov­nih društev Slovenije je prispelo kar 98 del, od tega 68 fotografij in 30 ki­pov. Na letos že četrti razstavi Zla­te palete 2016 so bile razpisane teme ‚slovenske gore in vrhovi‘, ‚gostilni­ški motiv‘ in ‚verske zgradbe in zna­menja‘. 
Izbor za razstavo je opravila stro­kovna komisija pod predsedstvom akademskega kiparja in magistra umetnosti Zorana  Pozniča, ki je izpo­stavil: »Strokovna komisija pogreša, da fotografi večinoma ostanejo na površju in se ne poglabljajo v zadane naloge, posledica je, da le prenašajo zatečeno stanje. Fotografija je na začetku 21. stoletja vse kaj več kot le golo preslikavanje prostora pred nami. Nagrajena dela vsaj v svojih vrhovih uporabljajo principe, ki smo jih omenili, in tako fotografijo uvrstijo med likovne tehnike, ki gledalca nagovarjajo ne samo na vizualni, temveč predvsem na čustveni ravni.« 

V izbor se je uvrstilo le 23 fotogra­fij in 19 kipov. Sodelovalo je 13 društev oziroma 44 posameznikov v kategori­ji fotografija in 10 društev oziroma 24 posameznikov v kategoriji kiparstvo. Osem članov Likovnega društva Men­geš je sodelovalo s 14 fotografijami in z enim kipom. 
Od vseh 23 fotografij, ki so prišle v izbor, se je edina kar s tremi fotogra­fijami uvrstila Binca Lomšek, in sicer na vsako temo z eno fotografijo. Hele­na Testen se je uvrstila s fotografijo na temo ‚verske zgradbe in znamenja‘. 
Helena Testen je navdušila s svo­jo fotografijo Slišim zvon želja, Bin­ca Lomšek pa s fotografijami Prehod, V kafiču in Žale. Za fotografijo Prehod tematike ‚slovenske gore in vrhovi‘, ki predstavlja star prehod na Ljubelju, je prejela certifikat kakovosti ter odlične kritike za vse tri fotografije. 
V letu, ko Likovno društvo Men­geš praznuje 20. obletnico delovanja, to obletnico člani društva ozaljšajo s svojimi uspehi in mnogimi uspešnimi prireditvami. Na odprtju razstave v Ja­kijevi galeriji v Nazarjah so dodali kar štiri kristale na ogrlico uspeha. 
Besedilo in foto: Likovno društvo Mengeš 

le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 25 
kultura 

Društvo Lipa vedno znova preseneča 

Recenzija filma: Maggie ima načrt 
Čipka na slamniku in Unicefove punčke 
univerza za tretje življenj­sko obdobje – društvo lipa Kle­kljarska skupina Slamice nas je v sodelovanju z veziljami ter skupaj s skupino prostovoljk Unicef iz Dom­žal, vse delujejo znotraj Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa, konec junija povabila na razsta­vo Čipka na slamniku, ob kateri smo si ob čudovitih čipkah lahko ogleda­li tudi vezene prtičke in prte, hkrati pa so prostovoljke Unicefa razstavile tudi punčke. Lepo obiskano razstavo v prostorih Društva Lipa so klekljarice namenile 17. svetovnemu čipkarske­mu kongresu OIDFA v Ljubljani. 
Za razstavo so se odločile zara­di čipkarskega kongresa, za združi­tev slamnika in čipk pa, ker spoštuje­jo slamnikarstvo – dediščino naše ob­čine, in želijo, da se ohrani. Slamniki (večino je izdelala Joži Košak, nekate­re pa so našle doma) so kot trdno gra­divo zelo primerni za okrasitev s čip­kami v različnih variantah. Kar pre­cej idej je Marijinih, ki ob tem pouda­ri, da večino skupaj oblikujejo in upo­števajo ideje in predloge vseh. Dobi­vajo se enkrat na teden. Veseli so bile tudi sodelovanja vezilj, ki jih vodi­ta Vida Burnik in Majda Penov. Večji del razstave s čipko okrašenih slamni­kov je bilo že razstavljenih ob zaključ­ku šolskega leta v Galeriji Domžale in pohvala je dekletom dobro dela ter jim bo vzpodbuda za še nove ideje. 
O prostovoljkah Unicef v Domža­lah in izdelovanju punčk ter njiho­vem humanitarnem namenu sem se pogovarjala z Mirjano Kavčič, s kate­ro sva se najprej ustavili ob začetkih njihovega dela okrog leta 2004, ko so v sodelovanju s prostovoljkami Uni­cef iz Pivke pridobile prva znanja pod vodstvom mentorice Metke Paterno­ster. Dobivajo se vsak teden in ob po­gledu na čudovite punčke in fantke 

ugotoviva, da so že prave strokovnja­kinje. Če so si ob začetkih delo ob iz­delavi posamezne punčke ali fantka razdelile, danes 13 prostovoljk dela punčko praktično od a do ž. Obsta­jajo pa nekatere specialnosti, tako da moja sogovornica Mirjana Kavčič izdeluje predvsem obrazke, 91-letna Milka Mezgec pa je specialistka zacopatke njihovih Špelc in Jankov, kot so poimenovale domžalske izdelke.Vsaka Špelca ali Janko potrebujejo 10 do 15 ur dela, zato so dekleta pridna tudi doma. Prav vsak izdelek opremi­jo z osebno izkaznico, v kateri je obdomžalskem imenu Špelca ali Jan­ko še njegovo lastno ime in ime nje­gove mame – izdelovalke, ki se prav od vsakega ‚otroka‘ težko loči in še težje pričakuje povratno informaci­jo od kupca, ki bo za tovrstno punč­ko dal 20 evrov in tako sodeluje v te­meljnem namenu projekta punčk iz cunj – zbiranje sredstev za Unice­fov program cepljenja otrok pro­ti šestim nalezljivim otroškim bo­leznim (davica, ošpice, oslovski ka­šelj, otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus) v državah v razvoju ter ure­sničevanju slogana Posvoji punčko 

– reši otroka. Domžalske punčke, ki so zelo prepoznavne in dekleta zanje dobivajo pohvale in čestitke, lahko najdemo na vseh kontinentih sveta. 
Iskrene čestitke za čudovito raz­stavo, draga dekleta, in še veliko uspešnih prtičkov, prtov ter drugih klekljanjih in izvezenih izdelkov in punčk, hkrati pa povabilo Marije Ru­pert: »Vsem, ki ste zamudili razstavo, sporočam, da si naše slamnike s čipko lahko konec julija ogledate v domžalski knjižnici, v septembru pa v šolski knjižnici OŠ Mengeš.« 
Vera Vojska Foto : Mirjana Kavčič 

Stročnice v deželi pravljic in Brezmejna izraznost 
Udeležba na likovnem in literarnem natečaju Stročnice v deželi pravljic je presegla vsa 
pričakovanja. 
center za mlade domžale »Ude­ležba na likovnem in literarnem na­tečaju Stročnice v deželi pravljic je presegla vsa naša pričakovanja. Skup­no smo prejeli kar 416 del, skoraj še enkrat več kot lani. Največ, kar 349 del, je bilo likovnih,« je bilo na kratko zapisano na spletni strani Centra za mlade Domžale pred odprtjem raz­stave najboljših likovnih in literarnih del. Največja soba v Domžalskem domu je bila premajhna za vse, ki so iz vse Slovenije prišli po svoja prizna­ške pristnosti. Literarna dela sta oce­njevala Luka Vasle, znani domžal­ski pesnik, avtor več knjig in amater­ski igralec, ter Vesna Sivec Poljanšek, knjižna recenzentka, urednica pri za­ložbi Miš in organizatorka promocij knjig v medijih. 
Poglejmo nagrajence iz naše ob­čine: pohvali sta dobila Lovro Blažič, Vrtec Urša, enota Pikapolonica Dom­žale, mentorici Tatjana Grčar in Jasna Hušič; ter Maks Hvasti, Vrtec Urša, enota Urša, Skupina Polžki Domža­


nja ali le na ogled številnih kvalite­tnih del, ki vsa po vrsti kažejo, da se mladi tovrstnih natečajev radi udele­žujejo in tudi na tak način koristno preživljajo prosti čas. 
Likovna dela sta ocenjevala Meta Hrovat, diplomirana slikarka, ki na­daljuje magistrski študij na ALUO, in Branko Murko, ljubiteljski slikar s številnimi samostojnimi razstavami. Slednji je ob odprtju razstave pove­dal, da sta imela s slikarko zelo težko delo izbrati med številnimi zelo kva­litetnimi deli najboljša, še posebej, ker prav vsa likovna dela prinašajo veliko energije, harmonije in otro­le, mentorici Marija Cerar in Barbara Pančur. Med ustvarjalci I. triade OŠ je zmagal Erazem Hostnik, pohvalo pa sta dobili Lea Marenk in Manca Pu­gelj, vsi z OŠ Rodica, mentorica Breda Podbevšek, pohvali sta prejela Luka Izak Tasič in Jaša Stopar z OŠ Domža­le, mentorica Lučka Stopar. Med učen­ci II. triade sta pohvali prejeli Klara Stojc (mentorica Meta Marolt) in Miha Novak (mentorica Lucija Kodrca), po­hvalo je prejela Julija Lunar, učenka 
III. triade z mentorico Meto Marolt, vsi z OŠ Roje. Med dijaki, študenti in od­raslimi je drugo nagrado prejela Ire­na Osolnik, pohvalo pa Nuša Lojen, obe Društvo Lipa Domžale, mentorica Mojca Marija Vilar. 

Nagrajenci, ki so sodelovali z li­terarnimi deli – I. triada OŠ: poseb­na pohvala za zgodbo Jure Močnik, OŠ Rodica, mentorica Vilma Vrtač­nik Merčun; med učenci II. triade OŠ je prvo mesto zasedel Jure Sok, dru­go Vid Božnik, oba z OŠ Venclja Per­ka, mentorica Bojana Dorič; druga je bila tudi Lucija Strajnar, tretja pa Vita Žerak Novak, obe z OŠ Rodica, men­torica Ani Gale. Med dijaki, študenti in odraslimi je za literarna dela prvo mesto pripadlo Janki Jerman, tretje pa Eleni Skok. 
Vsem nagrajencem čestitamo, ena­ko tudi organizatorju Centru za mla­de Domžale, ki se je resnično potrudil tako s podelitvijo priznanj kot čudovi­to razstavo. 
Ob koncu šolskega leta smo bili v Centru za mlade Domžale med števil­nimi prireditvami deležni še ene prije­tne slovesnosti. Odprli so namreč raz­stavo likovnih del z naslovom Brez­mejna izraznost. Pregledna razstava 19 mladih ustvarjalcev, ki so se v pre­teklem šolskem letu ob sredah druži­li v ustvarjalnih delavnicah, je pože­la občudovanje vseh prisotnih na slo­vesnem odprtju. Občudovanja je bilo deležno prav vsako umetniško delo, ki nastaja ob vodenju Mateje Absec, ki tovrstne oblike preživljanja proste­ga časa mladih vodi že 16 let. Ob po­deljevanju priznanj smo se lahko pre­pričali, s kakšnim navdušenjem in lju­beznijo mladi, največ iz osnovnih šol, obiskujejo tovrstne delavnice, še po­sebej pomembno pa je, da se vanje vračajo tudi po opravljenih osnovno­šolskih obveznostih. Mladim ustvar­jalcem in njihovi mentorici Mateji is­krene čestitke za razstavo, ki si jo lah­ko ogledate do konca poletja. 
Pa še povabilo Centra za mla­de Domžale: »Če tudi vas zamika, da bi v naslednjem letu domišljiji pustili prosto pot, se nam lahko pridružite. Z ustvarjanjem nadaljujemo po koncu šolskih počitnic.« 
Vera Vojska 

Rebecci Miller, hčeri slavnega pisate­lja Arthurja Millerja (Smrt trgovskega potnika), ki je bil med drugim poročen tudi z Marilyn Monroe, in ženi razvpi­tega igralca Daniela Dayja Lewisa, je z Maggie ima načrt uspel nekakšen 'klon' filmov Woodyja Allena, le da z nekoliko manj vsebinske ostrine. Kar je po svoje tudi logično, saj je Millerje­va do zdaj svoje režijske izkušnje nabi­rala le v manj znani neodvisni filmski 
produkciji in kot takšna še ne more biti zrela za filmske 'prvokategorni­ke'. Je pa njen film prav gotovo dovolj gledljiv, luciden in tudi zabaven film-ski izdelek, da nikakor ne more čisto mimo src gledalcev. 
Igralka Greta Gerwig, prav tako zvezda neodvisnih ameriških filmov, ponazarja glavno junakinjo Maggie, negotovo, a inteligentno žensko blizu srednjih let, ki si obup(a)no želi otro­ka. Ker resne veze ni na vidiku, se od­loči za osemenjevalca. Ravno takrat pa se v njeno življenje vmeša akade­mik z ambicijo pisatelja, pozorno­sti željni John (ravno prav brezbrižni Ethan Hawke), ki je za nameček poro­čen z dansko intelektualko Georget­te (bravurozna Julianne Moore), sicer njegovo akademsko kolegico in neiz­ogiben zaplet se lahko začne. V tej ro­mantični komediji/drami prepozna­mo tako nastavke ameriških neodvi­snih 'indie' filmov kot tudi bizarno humornih zapletov v slogu Woodyja Allena. Kljub temu pa imamo v vlogi gledalcev mestoma občutek, da zgod­ba stoji na mestu, zato so le odlične igralske izvedbe tisto, kar jo omogo­ča držati na površju v smislu konsi­stentnosti in tudi koherence. Maggie ima načrt je dejansko (post)femini­stičen filmski izdelek, saj spregovo­ri o 'pošteni' manipulativnosti dveh žensk, ki pleteta mrežo okoli nič hu­dega slutečega naivnega moškega, v nekem oziru celo – kljub svoji inte­lektualni potenci – bebavo primitiv­nega, saj zgolj reagira na vedno nove okoliščine. V tem kontekstu režiser­ka postavlja zanimivo in provokativ­no tezo, kako je sodobni moški tisti, ki mu je treba vedno znova postavlja­

ti razmere, znotraj katerih le-ta potem išče smisel svojega obstoja. Na podla­gi direktive ženske, kakopak. Vpraša­nje pa je, ali so na sledeč način druž­bene vloge nekako zamenjane ali pa šele sodobna realnost omogoča, da se tudi na deklarativnem nivoju odkrije tisto, kar je bilo historično ves čas za­krito? Se pravi, dejansko vodenje in manipulacija moških s strani žensk, kar pa je bilo s strani družbe poeno­stavljeno interpretirano le kot podre­jenost ženske moškemu. Subverziv­nost brez primere. Nekako v skladu z obrabljeno frazo 'moški izbira, žen­ska izbere.' 
Lahko bi rekli, da je film Maggie ima načrt nekakšna intelektualna ko­medija, ki spregovori o osnovnih za­devah moško/ženske narave: inerciji in konformizmu moških ter potrpežlji­vi upravljavski sposobnosti žensk, ki pa mora ostati skrita, kar najverjetne­je izvira še iz pradavnine. Film nam tako ponuja čisto dovolj provokativ­nega materiala, ob katerem se lahko moški zamislimo, ženske pa zgolj hu­domušno zapredejo. Za enkrat še na skrivaj. 
Film si lahko ogledate tudi v Me­stnem kinu Domžale.
 Ž iga Č amernik 


26 | slamnik š tev ilk a 7 | j u l ij 2016 | l e t n ik lv i 
kultura 

Neverjetna mladostna radoživostna Studencu 
O letošnji domači predstavi Kulturnega društva Miran Jarc Škocjan 
ritvah ne le na angleških, temveč na yjev oče) in Stephan Spiettique (stric 
Matjaž Brojan

stoterih odrih Evrope. Menda gre za Any Spiettique), varuh Kitti Verdun. 1740 predstav te komedije, odigranih Ob prihodu prave Charleyjeve tete 
Že dolga desetletja nas v preteklosti. Vsebino, kolikor jo je za Donne Lucie D‘Alvadorez in njene va­navdušuje ljubiteljsko razumevanje sploh lahko zapisati, je v rovanke Ely Delahey se komedija do kulturno poslanstvo društva predstavitveni brošuri, ki izide za vsa-vrhunca zaplete in v zadovoljstvo gle-Miran Jarc, ki že 50 let in ko sezono poletnega festivala, zapisal dalcev predstave tudi razplete, 
več s svojimi različnimi oblikami režiser in avtor priredbe Lojze Stražar. delovanja in z neštetimi prireditvami V predstavi ne manjka situacij-Bilo je nadvse radoživo dejanje bogati prostor Domžal in okolice. skih komičnih zapletov med falirani-odrske ustvarjalnosti Pred dobrimi petimi desetletji začeto ma študentoma, Charleyjem Wykeha-Najprej naj pred oceno videnega po­kulturno poslanstvo je v poletnem nom in Jackom Chesneyjem, in mični-vem osnovno navdušujočo ugotovi­času preraslo v prirejanje poletnih ma gospodičnama ter njihovimi star-tev, ki me je prevevala, ko sem si Char­festivalov, ki so v letošnjem letu ši, stricem, teto in varuhom svojih va-leyjevo teto ogledal. Mladost, pa ne dosegli številko 16. Potem ko smo rovank. Navihana študenta na plesu v gre za leta, ki je ustvarila pričujočo od maja naprej doživeli koncert ritmu charlestona v Kabaretu spozna-komedijo, nam je postregla z vesoljem komornega zbora Dekor, komorni ta dve mladi in prikupni dami, miss glasbe, domislic, veselja, spontanega koncert v ljudskem slogu Duo Clari-Kitty Verdun in miss Any Spiettique. razigranega vzdušja, ki je prekipeva­piano, glasbeno komedijo Od tišine Ob napovedanem obisku Charleyjeve lo od igralske sle, prepoznane čisto v do glasbe ter koncert jubilejev Alp-tete iz Brazilije ju povabita k sebi na vsakem nastopajočem na zdaj preno­skega kvinteta in Slovenskega okteta kosilo z namenom, da bi se z dekleto-vljenem odru. Večer, ki smo ga dožive­ter opero Georgesa Bizeta Carmen, ma pobliže spoznala in jima izpoveda-li v sicer mrzlem poletnem večeru na smo naposled dočakali še osrednjo la svojo ljubezen. V pomoč jima je tudi Studencu, je ušesom prinesel množi-bbo, tako imenovani študent – nado-katerem je nastopil tudi zbor, in mno­poletno (hkrati pa tudi letno) prire-lord Francis Babberle – Babbo, falira-co glasbenih užitkov ob poslušanju mestna Charleyjeva teta – Primož Krt. gi statisti. ditev – dramsko predstavo komedije ni študent igralske akademije, ki ob nanovo ustvarjenih melodij charle-Smešen, pravšnji v igri in besedova-Da se je vse omenjeno moglo zgo-Thomasa Brandona Charleyjeva teta. preverjanju svoje igralske sposobno-stona Slavka Avsenika ml, ki so jih z nju, nosilec celotnega dogajanja, je diti tako, kot se je, je prav tako zaslu-Uvodoma je treba povedati, da je sti skuša rešiti zagato, v katero sta na-neomajnim žarom in radostjo glasbe-bil ves čas predstave. Lojze Stražar, re-žna množica tehničnega in drugega predstava o dveh tetah (pravi in na-vihana študenta zašla. nikov poustvarili člani mini orkestra žiser predstave, ni mogel najti primer-osebja v zaodrju, saj so po svoje (tudi domestni) presegla vsa pričakovanja Komedija se zaplete, ko Charleyje-Poletnega gledališča Studenec. To ni nejšega. enako ustvarjalno) prispevali k uspe­kljub prvotni skepsi avtorja glede iz-va teta preloži svoj prihod, študen-bilo le igranje glasbenikov na odru, Izjemna sta bila v svojih vlogah hu predstave. Ko je na oder prihajal in bire komada, ki je bil na odru gledali-ta pa jo neizbežno potrebujeta, sicer ki morajo odigrati, kar pač morajo; ti Jože Vunšek in Robert Vrčon, ki sta odhajal sicer nevidni vlak, se je vsa­šča gledalcem že ponujen pred 19 leti. bi ju dekleti dobili na laži in ljubezen mladi ljudje s trobili, pihali, klarine-bila na nek način drugo osredje pred-kič pokadilo nekaj pare in parnih hla­
bi splavala po vodi. Rešitev zagate vi-tom in bobni so v svojem deležu pred-stave. Enako velja za pravo Charleyje-pov, da smo lahko verjeli, da je vlak O vsebini komedije dita v prijatelju Babboju, gledališkem stavi dobesedno ‚padli not‘, zato je ne-vo teto Pio Brodnik, katere vloga sicer pripeljal.Krstna uprizoritev Charleyjeve tete je igralcu, ki mu ni težko zaigrati lik po-mogoče, da bi jih v presežnikih preda-ni bila velika, je pa Pia Brodnik vseka-Zahvala in pohvala vsem ustvarjal­bila že pred dobrim stoletjem v Lon-starane Charleyjeve tete, dame Donne nosti charlestonu prezrli. Seveda se je kor očarala s svojo odrsko prezenco. cem tete iz Brazilije, ki je prišla na Stu­donu leta 1897, a zaradi razkošno Lucije D‘Alvadorez iz Brazilije. neka začaranost preselila tudi v ple-Ljubko odigrani sta bili vlogi obeh denec od tam, kjer so opice doma. Na­razprte pahljače za nas nekoliko ne-Komedija se seveda še bolj zaple-salce kabareta, ki so v enaki meri kot mladeničev, ki iz svojega prijatelja pravili sta nam, dragi ljudje iz društva navadnega angleškega humorja – je te in razvije, ko na prizorišče vstopi-glasbeniki prispevali nepozabni vtis v Babboja naredita luštno Charleyjevo Miran Jarc, krasen razigran večer glas­preživela stoletje v neštetih uprizo-ta polkovnik Francis Chesney (Charle-naše celovito dojemanje predstave. teto. Vlogi sta odigrala Jure Sešek in be in smeha, ki ga v časih, kakršne ži-

V komediji se je zvrstilo 18 songov, Metod Palčič: nagajivo, zvito in všeč-vimo, še kako potrebujemo. za katere je glasbo prispeval Slavko no. Enako velja tudi za Spettiquejevo Na koncu še beseda Lojzetu Stra-Avsenik ml, odlična, a težko presežna nečakinjo in njegovo varovanko Mar-žarju: Daješ več, Lojze, kot bi kdo besedila pa Bernard Miklavc. jeto Cerar in Evo Černe, ki smo ju v zmogel pričakovati. Naj ti uspeh pred-
Igralci, ki jih sicer v dolgih letih predstavi lahko tudi poslušali. stave in ljudje z množičnim obiskova­enakem igralskem kolektivu že po-Ob omenjenih igralcih je seveda njem vaših predstav utrdijo prepriča­znamo, so prav tako pripravili doži-nastopilo še veliko drugih akterjev ne-nje, da si stalnica – ko na Studencu ne vetje, enako enkratnemu glasbene-pozabnega, z veliko radostjo odrskega gre za elitizem nekaj posameznikov, mu vzdušju. Osredje komedije je Ba-nastopanja, zaznamovanega večera, v na pravi poti. . 


Kino v parku 
Letni kino v Češminovem parku navdušuje že četrto poletje 
Minulo soboto se je s projekcijo slo­venskega filma Houston, imamo pro­blem! zaključil četrti Kino v parku, ki vsakega julija v Češminov park pripe­lje celo vrsto poletnih filmov in je ne­dvomno eden od osrednjih poletnih dogodkov v Domžalah. Organizator­ji letnega kina iz Mestnega kina Dom­žale pravijo, da so z letošnjim gosto­vanjem v parku več kot zadovoljni, saj zaradi slabega vremena ni odpadla nobena projekcija, poleg tega pa zno­va beležijo odličen obisk, kar potrjuje, da je park zaživel kot poletna filmska lokacija. 
Na devetih projekcijah in otvoritve­nem koncertu se je tako zbralo 3000ljubiteljev filma in filmske glasbe. Še posebej glasba bo tudi v bodoče stal­nica Kina v parku, predvsem po zelo uspešnem koncertu Simfoničnega or­kestra Domžale–Kamnik, ki je pod vodstvom dirigenta Slavena Kuleno­vića odigral odličen program filmske glasbe, ki ga je med ostalimi filmski­mi skladbami zaznamovala tudi Willi­amsova Star Wars suita. To je na prvi dan Kina v parku kronala še projekcija zadnjega nadaljevanja Vojne zvezd, še posebej pa velja omeniti tudi projekci­jo slovenskega filma Štiri stvari, ki sem jih hotel početi s tabo, v prisotnosti re­žiserja Mihe Knifica, ki je le nekaj dni pred tem na festivalu v Karlovyh Va­ryh prejel pomembno nagrado za svoj novi celovečerec Vztrajanje. Izpostavi­ti gre tudi nadvse aktualno projekcijo filma Atlantik, ki ga zaznamuje begun­ska tematika ter seveda že na začetku omenjeni igrani dokumentarec Hou­ston, imamo problem!, ki je le potrdil, da gre za enega najbolj vznemirljivih slovenskih filmov tega leta. 

Da pa ne bodo na robu ostali tudi ostali, še bolj zabavni in izrazito 'po­letni' filmi (Stotnik Amerika, Bog, le kaj smo zagrešili?, Dajva se dol ...), moramo omeniti, da se je park letos še bolj opazno prelevil v sproščeno 
prizorišče, kjer prostih sedežev hitro zmanjka, zato so dobrodošle tudi pi­knik odeje, kamping stoli in ležalniki, kjer so pivo, čips in kokice celo zaže­leni in kjer ne moti niti cigaretni dim ... V Mestnem kinu Domžale se zahva­ljujejo odlični poletni publiki, obenem pa sporočajo, da so se zadnji teden ju­lija filmi preselili nazaj v dvorano na Ljubljanski 61, kjer si boste filme le­tos lahko ogledovali čez celo poletje, še posebej veliko pa jih je namenjeno najmlajšim, ki na letnem kinu zaradi pozne ure mogoče niso prišli na vrsto. JJ 
kultura 


Ko v naši glasbi srečo najdejo … 
Alpski kvintet in Slovenski oktet na Studencu praznovala visoka jubileja 
V nadaljevanju letošnjega 16. kultur­nega poletnega festivala Studenec 2016 je 11. junija 2016 v Poletnem gledališču na Studencu gostoval Jure Ivanušič z avtorskim projektom, glas­beno komedijo Od tišine do glasbe. Odličen interpret, dramski igralec, skladatelj in pianist ter režiser nas je v dobri uri popeljal skozi celotno zgodovino glasbe – od kamene dobe do najnovejših ritmov, neumorni in­terpret pa se je mojstrsko sprehajal iz ene vloge v drugo. Skozi smeh smo spoznali komponiranje, problematiko plagiatov in razne glasbene posebno­sti, ob tem pa se zabavali ob odkriva­nju glasbene zgodovine, v kateri so vse glasbe popularne in klasične. Na kratko: Prijeten večer, odličen kon­cert, na katerem smo se zabavali vsi, tudi tisti brez posluha, in občudovali mojstrstvo Jureta Ivanušiča. Prijetna osvežitev za prve poletne dni! 
Sredi junija so Poletno gledališče Studenec zasedli ljubitelji kar dveh jubilantov: Alpski kvintet je prazno­val 50, Slovenski oktet pa 65 let – oba življenja v in z glasbo. Bil je to pravi večer slovenske glasbe, ki je potrdil razmišljanja, da je glasba naše življe­nje, ki je tokrat  našla odmev prav na Studencu, ko ji je prisluhnilo več kot tisoč ljubiteljev slovenske pesmi, ki oba jubilanta spremljajo že več dese­tletij. O njuni zgodovini in sedanjosti sta veliko lepih misli izrekla voditeljaBetka Šuhel Mikolič in Vinko Šimek, zvesti spremljevalec Alpskega kvinte­ta. V njem harmoniko igra Edi Seme­ja, ki ga je Občina Domžale pred leti za njegovo delo na tem področju na­gradila z občinskim priznanjem, na­rodno-zabavni ansambel, katerega soustanovitelj in dolgoletni vodja je bil Jože Antonič, pa že leta vodi Dom­žalčanom dobro poznani glasbenik Janez Per. 
O obeh jubilantih je bilo v njuni zgodovini in sedanjosti izrečenih že toliko lepih besed, da ponovimo čisto na kratko: Alpski kvintet že 50 let spa­da v vrh slovenske narodno-zabavne te in diamantne plošče, v svetu pa je vzor več kot tisoč podobnim narodno­-zabavnih ansamblom. Slovenski ok­tet, ki je prvič zapel leta 1951, velja za najbolj reprezentativni moški vokal­ni komorni ansambel. Posebno skrb namenjajo slovenski, tako ljudski kot 

Za obe skupini velja, da glasbeni­ke v njiju odlikujejo znanje, talent, pri­padnost in ljubezen do glasbe, kar so na jubilejnem koncertu na Studencu tudi dokazali. Zaigrali in zapeli so vr­sto različnih pesmi, najbolj znane in priljubljene. Tako smo Alpski kvintet ki je bilo deležno tudi prijetnih dodat­kov, manjkalo pa tudi ni skupnega pe­tja, plesa folklorne skupine in posebej glasnih aplavzov nekdanjim glasbe­nikom in pevcem Alpskega okteta, ki so se z velikim veseljem udeležili kar dvojne rojstnodnevne zabave. 

glasbe. Odlikujeta ga izjemen avtorski potencial in odlična instrumentalno vokalna izvedba. V petih desetletjih se je rodila vrsta uspešnic, ki so jih lju­bitelji Alpskega kvinteta vzeli za svo­je. Alpski kvintet je izdal več kot mili­jon nosilcev zvoka, prejel številne zla­umetni pesmi, osnovno poslanstvo pa vsa leta ostaja ohranjanje in pleme­nitenje slovenske vokalne glasbe. To­krat je zapela že 14. generacija pevcev, v vsem tem obdobju pa se je v njem zvrstilo 40 vrhunskih pevcev in glas­benikov. 

slišali skupaj z godbeniki in godalnim orkestrom, posebej dobro sprejet pa je bil skupni nastop Alpskega kvinteta in Slovenskega okteta, ki je bil vrhunec rojstnodnevnega praznovanja. Prav z vsako skladbo, posamezno ali skupaj, sta jubilanta očarala zbrano občinstvo, 
19. festival gorenjskih komedijantov 
Od Samotnega zahoda in Amfitriona 39 do Lumpacija vagabunda ter Vaške scene 
L
jubitelji gorenjskih komedi-upanju pa tudi o brezupu in samoti ter prijateljstvom, gledalci pa z ugotovitvi-spravili na pravo pot. Upajo, da jim jantov, ki redno spremljamo strahu pred njo. jo, da usoda deluje po svoje: zgodilo se bodo to omogočili z denarjem, pa ne njihova srečanja v Dobu, kar bo, kar nam je usojeno, ni pa nujno, da gre. Spremeni se le eden od njih, dru­ne moremo misliti, da so nas Amfitrion 38 mi za to sploh vemo. In včasih je bo-ga dva ostajata – svobodna. Duhovito letos že 19. razveselili s svojimi pred-Loški oder iz Škofje Loke je tokrat za-lje tako! Prijetno gledljiva predstava s besedilo in dialogi so omogočili dobro stavami v Kulturnem domu na Močil-igral predstavo Jeana Graudouxa Am-sprehodom v grško zgodovino! odigrane vloge Roku Klemenčiču ter niku v organizaciji Javnega sklada RS fitrion 38 v režiji Matije Milčinskega. Branku in Borisu Pečelinu, ki so poka­za kulturne dejavnosti Slovenije, po-Spremljali smo znano zgodbo o ‚babje-Lumpacij Vagabudus zali tudi glasbene sposobnosti. Pred­sebej še JS RS za kulturne dejavnosti, ku‘ Zeusu in njegovi zaljubljenosti v Predstava, ki smo jo že videli v raz-stava je še ena uspešnica DPD Svobo­območne izpostave Domžale, in Kul-Amfitriovo ženo Alkmeno, bodočo ma-ličnih izvedbah, je tudi tokrat prine-da Žiri in režiserja Matije Milčinskega. turnega društva Jožef Virk Dob. Do ter polboga Herkula, ki bi rajši umrla, sla dobro izvedeno zgodbo o treh po­letošnjega festivala smo tako videli kot prevarala moža. Kljub vsemogoč-tepuhih, vsakem s svojim vzrokom, Vaška scena že 90 predstav gorenjskih gledaliških nosti bogov v stari Grčiji, ljubezen Ze-zakaj je to postal. Duhovi, med njimi Zadnjo predstavo letošnjega 19. festi­skupin in društev, zaploskali več kot usa ni uslišana, zadovoljen mora biti s tudi Lumpacij Vagabundus, bi jih radi vala gorenjskih komedijantov Vaška 800 nastopajočim, čestitali blizu sto nagrajencem in se veselili tudi na­stopov domačih skupin. Žal se letos selektor Gašper Jarni ni odločil za no­beno od nastopajočih ‚domžalskih‘ gledališč, si je pa ogledal predstave KUD Franc Kotar Trzin Hamlet v pi­kantni omaki, KD Jože Gostič Homec Kadar mačke ni doma in KD Mlin Ra­domlje Kaj je rekel butler. 
Samotni zahod 
Prvi festivalski večer smo po nagovoru predsednice sveta Krajevne skupnosti Dob Marije Ravnikar, ki nam je zaže­lela prijetno druženje ob spremljanju vedno novih zgodb gledališčnikov, spremljali Gledališče Toneta Čufarja Jesenice in črno komedijo Martina Mc Donagha Samotni zahod. Režiser Ga­ber K. Trseglav in odlični igralci Borut Verovšek, Klemen Košir, Boštjan Smu­kavec in Olja Šest so odigrali zgodbo 
o nenavadnem sovraštvu med brato­ma, prepirih zaradi malenkosti in za­vezništva ob zunanji ogroženosti. Če­prav komedija zaradi neobičajnih iz­razov nasmeje, pa je bila predvsem priložnost za razmislek o življenju in smrti, zamerah, odpuščanju, neizpol­njeni ljubezni, hrepenenju, dobroti ter 

Ta večer smo s pesmimi jubilantov 

– Alpskega kvinteta in Slovenskega okteta iskali in tudi našli pot do vseh src, ki so se veselila visokih jubilejev obeh skupin in še enkrat potrdili, da je glasba res najlepša govorica sveta. 
Vera Vojska 

scena je pred skoraj polno dvorano odigrala Dramska sekcija KUD Sovo­denj – Neč Bat Teatrer v režiji Lenarta Šiftarja in Jelke Podobnik. Avtorska komedija v šestih slikah s številnimi aktualnimi zgodbami in problemi nas je velikokrat spomnila na dogajanja tudi v našem okolju, v posameznih likih smo se lahko celo prepoznali, se nasmejali in kar z nestrpnostjo čakali, kako se bo vse skupaj  končalo v Zari­tju. Srečno in z novimi izkušnjami, ki bi jih lahko uporabili tudi sami! Rav­no prav vesela predstava za konec le­tošnjega festivala. 
Čestitke nagrajencem! 
Priznanja Javnega sklada RS za kul­turne dejavnosti so pred zadnjo pred­stavo za odigrane posamezne vloge iz rok Mateja Primožiča, vodje območne izpostave Javnega sklada RS za kul­turne dejavnosti Domžale, in Miloša Starbka, predsednika KD Jožef Virk Dob, prejeli: Klavdija Bizjak za naj­boljšo glavno vlogo v predstavi Opa­lo ima vsakdo rad, KD Rudija Jedre­tiča Ribno; Martina Obed za najbolj­šo stransko vlogo v predstavi Čudež v garaži, Neč Bat Teatra KUD Sovodenj, Klemen Langus za glavno moško vlo­go v predstavi Bomba v bordelu, Gle­dališče 28 Bohinjska Bistrica in Bo­rut Jenko za vlogo Georgeja v predsta­vi KD Jože Gostič Homec Kadar mačke ni doma. Priznanja selektorja za po­sebne dosežke v predstavi Ko bo pri­šel moj princ v uprizoritvi KUD Thea­trum Mundi Radovljica sta prejeli De­lajda in Eva Hribernik. 
Hvala vsem, ki ste se trudili za or­ganizacijo in izvedbo 19. festivala go­renjskih komedijantov. Dobrodošli na jubilejnem, 20. v juniju 2017. 
Vera Vojska 
kultura 


Spet so šivale nove slamnike 
Nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov v Slamnikarskem muzeju 
Mesto Domžale z okolico se kot edi­no v Sloveniji ponaša z bogatim izročilom slamnikarske tradicije, ki jo v Slamnikarskem muzeju pod okriljem Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ohranjamo in oži­vljamo. Projekt revitalizacije nekdaj pomembne domače obrti ima izre­dno pomembno povezovalno vlogo v lokalni skupnosti, saj pripomore h krepitvi lokalne identitete ter pomeni priložnost za tržno dejavnost in do­polnjevanje turistične ponudbe ob­močja, na katerem je prisotno, in tudi prispeva k njegovi pestrosti in poseb­nosti. Že od odprtja muzeja je zorela ideja o organizaciji tečaja šivanja slamnikov, saj primanjkuje šivilj sla­mnikov, ki bi delile svoje znanje na mlajše šivilje. Našo pobudo je sprejel župan Toni Dragar in Občina Domža­le, ki je projekt finančno podprla. 
Prvi začetni tečaj šivanja slamni­kov smo izpeljali lansko jesen. V jav­nem pozivu smo povabili udeležen­ce s šiviljskim predznanjem in smi­slom za modistično oblikovanje teks­tilij. Tečaj je vodila mentorica Joži Ko­šak, šivilja slamnikov v nekdanji to­varni Univerzale Domžale. Uspešno ga je opravilo enajst udeleženk, ki so spoznale, da šivanje slamnikov ni preprosto, kot se sprva zdi, in zahte­va veliko spretnosti. 
Po uspešno končanem začetnem tečaju smo spomladi na pobudo ude­leženk organizirali še nadaljevalni tečaj šivanja, ko so pod strokovnim vodstvom pridobljeno znanje nad­gradile z novimi tehnikami šivanja in novimi modeli slamnikov. Prvi del te­čaja je bil namenjen vaji, nato pa so se lotile šivanja ženskega in moškega modela slamnika ter t. i. žirardija ali domžalskega slamnika. Vsak teden je nastalo več slamnikov, ki so jih pr­vič uspešno predstavile na junijskem Slamnikarskem sejmu v Domžalah. Zaključek tečaja se je odvil en teden kasneje v Slamnikarskem muzeju na vseslovenski prireditvi Poletna mu­zejska noč. V spremljajočem progra­mu smo se s tečajnicami pogovarja­li o tegobah in dobrih trenutkih uče­nja šivanja slamnikov, ki je vsaki po­sameznici podal mnoga nova znanja ter krepitev potrpežljivosti in samo­zavesti. 
Da, vsekakor šivanje slamnikov ni za vsakogar. Tečajnice so dokaza­le, da so kos svojevrstnemu ustvar­


1. 
Skupinski portret udeleženk in projektne ekipe na zaključnem srečanju tečaja. (Foto: arhiv SMD) 

2. 
Tečajnice šivajo v Slamnikarskem muzeju pod budnim očesom mentorice Joži Košak (Foto: Maja Usnik)

3. 
Šivanje ženskega slamnika. (Foto: Maja Usnik)

4. 
Za uspešno opravljen nadaljevalni tečaj šivanja slamnikov so tečajnice prejele priznanja. (Foto: arhiv SMD)

5. 
Tečajnice so zašile in opremile slamnike ter druge izdelke iz slame. (Foto: arhiv SMD) 


jalnemu izzivu, za kar jim čestitamo. Zahvala velja tako njim, ki so aktivno sodelovale v naših prireditvah, kot tudi mentorici Joži Košak, ki jih je bo­drila in naučila marsikaj koristnega v šivanju slamnikov. Zaradi izjemne­ga zanimanja jeseni začenjamo z no-vim kratkim tečajem šivanja slamni­kov za začetnike. Število mest je ome­jeno, pisne prijave sprejemamo do 1. septembra oziroma do zasedbe vseh prostih mest. 
Katarina Rus Krušelj 

Lepo je biti s prijatelji, ohranjati in negovati kulturno dediščino 

Jubilejni deseti mednarodni folklorni festival Iz bakine škrinje v pobrateni Koprivnici 
folklorno društvo groblje upokojenskih folklornih skupin v Bi-jubilejni deseti mednarodni folklorni Folklorno društvo Groblje je, potem strici ob Dravi in v začetku julija na festival v pobrateno Koprivnico. ko je sredi junija uspešno zaplesalo mednarodnem folklornem festivalu Vožnja je bila prijetna, malce jo je na državnem srečanju veteranskih in v Trzinu, 8. julija 2016 odpotovalo na skalil dogodek na meji, ki pa je ob pri­jaznosti carinikov na obeh straneh meje minil v prepričanju, da je vse mogoče, če je le razumevanje. Ena od udeleženk je namreč doma pozabila osebni dokument. Vsi udeleženci so bili veseli, ko je po četrturni, kultur­ni in korektni obravnavi obmejni poli­cist ljubeznivo, v dogovoru s hrvaški­mi obmejnimi organi, uredil zadevo in lahko so v polnem številu pozdravili prijatelje v Koprivnici. 

Prisrčni dobrodošlici in kosilu je sledil obisk tematsko zelo lepo ureje­nega Podravkinega muzeja, kjer so si ogledali prve stroje in linije predvsem za izdelavo juh in znamenite Vege­te, ki jih po njihovem prepričanju da­nes verjetno ne bi odobril nobeden in­špektor. 
»Pred glavnim večernim nastopom je načelnik občine Novigrad Podravski sprejel predstavnike gostujočih skupin, župan Mladen Mađer pa je vsem sku­pinam zaželel dobrodošlico in lep fe­stival,« je o dogajanjih povedal Fran­ci Hribovšek. Skupine so se na prije­tnem srečanju predstavile, izmenjale simbolična darila in že je bil pred peti­mi folklornimi skupinami iz Hrvaške, 
Bosne in Hercegovine, Srbije in Slove­nije, ki jo je zastopalo Folklorno dru­štvo Groblje. večerni nastop, na kate­rega so se podali v veseli povorki. 
Prvi glavni nastop na 10. mednaro­dnem folklornem festivalu Iz bakine škrinje je Folklornemu društvu Gro­blje prinesel veliko pohvalnih besed in občudovanja. Plesalci in plesalke so, med pretežno mlajšimi skupina­mi, navdušili s spletoma koroških in gorenjskih plesov Nevenke Unk Hri­bovšek. Organizator je posebej pou­daril lepoto kostumov in petja, pri ple­sih pa štajeriš z robcem in kowo vrtat (zvezdo). Folklorni večer je tudi sicer prinesel številne čudovite plese iz ba­bičine skrinje, ki so dokazali, kako po­membno je ohranjati in negovati kul­turno dediščino. 
Že sedaj vas folkloristi iz Grobelj prisrčno vabijo na 8. folklorni večer V Grobljah kot nekoč, ki bo v soboto, 10. septembra, ob 19. uri v dvorani Kul­turnega doma Groblje. Sodelovalo bo šest skupin, med njimi prijatelji iz Ita­lije. Dobrodošli! 
Vera Vojska Foto: Viljem K. 


le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 29 
politične stranke 
nsi /
 peregrin stegnar nsi / ljudmila novak, poslanka in predsednica 
Trgovski centri in Ne levo, ne desno – Slovenijo bo rešila vrtičkarstvo v Domžalah sredinska pot zdravega razuma 


Velikokrat se pogovarjam z občani, ki kritizira­jo gradnjo novega trgovskega centra na Viru, saj se sprašujejo, kaj nam bodo nove trgovine, če pa imamo toliko nezaposlenih. Prevladuje mnenje, da bi namesto trgovin morali graditi proizvodne obrate in nameniti prostor podje­tnikom, da bi svoje znanje in ideje lahko tudi uresničili. Seveda pa je nekaj tudi takih, ki nove možnosti nakupovanja hvalijo, saj se ve­selijo še pestrejše trgovske ponudbe. 
Gradnja omenjenega trgovskega komple­ksa prav gotovo odpira tudi vprašanja naše prihodnosti, še posebej, ko gre za urejanje naše krajine. Dejstvo je, da smo z gradnjo tega centra za vedno izgubili kar nekaj kvalitetnih njiv. Veliko bolje bi bilo, če bi trgovske centre postavili tam, kjer so opuščeni prostori nek­danjih domžalskih tovarn, ki jih ni malo. Na­redili bi dvojno korist, saj bi prostor, kjer zdaj stavbe propadajo, na novo oživili, hkrati pa bi kvalitetno kmetijsko zemljo pustili rodovitno še naprej. Če so pred časom nekateri mislili, da bodo vsi problemi rešeni z velikimi obrtno­-poslovnimi conami, je jasno, da temu ni tako. Propadajoči objekti namreč kvarijo izgled me­sta in občine, kar turizmu zagotovo ne koristi, zato jih je treba čimprej prenoviti ali pa na is-tem mestu zgraditi nove. 
Druga zgodba pa je doma pridelana ze­lenjava, ki si ponovno utira svojo pot. Samo spomnimo se, kako je bil včasih ob vsaki hiši vrt oziroma 'garteljc' in v njem se je gojilo vso potrebno zelenjavo in tudi nekaj ozimnice. Po dolgih letih, ko so ljudje na podeželju vrtove 

Veliko bolje bi bilo, če bi trgovske centre postavili tam, kjer so opuščeni prostori nekdanjih domžalskih tovarn, ki jih ni malo. Naredili bi dvojno korist, saj bi prostor, kjer zdaj stavbe propadajo, na novo oživili, hkrati pa bi kvalitetno kmetijsko zemljo pustili rodovitno še naprej. 
opuščali in namesto zelenjave 'gojili' angleško travico, mnogi spet zasajajo zelenjavo in obde­lujejo zemljo, saj si želijo več doma pridelane okusne hrane, delo na vrtu pa jim pomeni tudi dobro rekreacijo. Povečano število domačih vrtov me razveseljuje in potrjuje v prepričanju, da kljub vsemu potrošništvu in uvoženi hrani obstaja še veliko ljudi, ki spoštujejo in cenijo domačo pridelavo. 
V juliju minevata dve leti od parlamentarnih vo­litev, kjer je največ glasov prejela Stranka Mira Cerarja, ki je s tem dobila največjo odgovornost za vodenje države. Po dveh letih ugotavljamo, da se novi obrazi ponovno niso izkazali in da smo v Sloveniji še vedno pred izzivom, kako speljati ključne reforme, ki bodo rešile težave z nizkimi pokojninami, dolgimi čakalnimi vrstami v zdra­vstvu, previsokimi davki, nekonkurenčnim kme­tijstvom in slabim poslovnim okoljem. 
Novi obrazi so s seboj prinesli tudi neizku­šenost, nekatere nove ministre pa so dohitele napake iz preteklosti in so morali odstopiti. Ka­drovskim menjavam in politični nestabilnosti smo ponovno priča tudi v teh dneh. Minister za finance je odstopil iz osebnih razlogov, državni sekretar Metod Dragonja prav tako zapušča svoj položaj. Želim si, da bi premier na oba zelo po­membna položaja imenoval sposobni osebi, ki bi imeli znanje in tudi posluh za potrebe drža­vljanov ter za dobre in dobronamerne predloge opozicije. 
Prepiri znotraj vladne koalicije dajejo slutiti, da odnosi v vladnih strankah zaradi različnih in­teresov niso dobri, zato se utegnejo zgoditi tudi predčasne volitve. Na to kaže tudi napovedano ustanavljanje novih strank na politični desnici. A situacije v Sloveniji ne bosta rešili ne levica, ki ima v ozadju svoje lovke, niti skrajna desni­ca, ki prihodnost vidi v zapiranju Slovenije pred svetom in tujino. Sama pa vidim boljšo priho­dnost v sredinski poti, ki bo znala najti rešitve za Slovenijo s preseganjem ideološkega boja in vključevalno politiko ter s posluhom za sočlove-

Situacije v Sloveniji ne bosta rešili ne levica, ki ima v ozadju svoje lovke, niti skrajna desnica, ki prihodnost vidi v zapiranju Slovenije pred svetom in tujino. Sama pa vidim boljšo prihodnost v sredinski poti, ki bo znala najti rešitve za Slovenijo s preseganjem ideološkega boja in vključevalno politiko ter s posluhom za sočloveka. 
ka. Nova Slovenija je pripravila vrsto zakonskih predlogov in priporočil, s katerimi bi enostavno in hitro izboljšali vsakodnevno življenje ljudi. Med drugim je bil pripravljen paket ukrepov za znižanje davkov, pripravili smo zdravstveno re­formo, pripravljen in sprejet pa je bil tudi zakon 
o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki bo pomagal zaceliti rane naše polpretekle zgo­dovine. Jeseni bomo v NSi s pobudami za pod­poro gospodarstvu, ki bo posledično izboljšala tudi socialno situacijo državljanov, seveda na­daljevali. 
Vsem bralkam in bralcem Slamnika želim, da bi v poletnem času lahko več časa namenili počitku, prav tako tudi svoji družini in prijate­ljem. Želim vam, da bi si lahko privoščili nekaj poletnega oddiha ter si tako napolnili 'baterije' za nove delovne izzive in življenjske naloge. 
POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU 


gl asilo občine do m žale 
30 | slamnik š tev ilk a 7 | j u l ij 2016 | l e t n ik lv i 
šport 

šd preserje 
Člani ŠD Preserje na Legionarju 
Člani Športnega društva Preserje so se v nedeljo, 5. junija 2016, ude­ležili izziva Legionar Challange, ki je tudi letos tradicionalno potekal v Ljubljani, natančneje v Mostecu. Gre za izziv, kjer udeleženci tečejo čez hribovit teren ljubljanskega Rožnika in ob tem premagujejo različne (vojaške) ovire. 

Člani ŠD Preserje pred štartom na Legionarju 
Izziva se je udeležilo pet članov ŠD Preserje, ki so skupaj začeli in tudi končali izziv, pri tem pa so premagali kar 23 ovir na dobrih 7 kilometrov dolgi trasi. Na poti so se srečali z dvema vodnima ovirama, plezanjem čez zidove in tudi plaze­nje po blatu ter kamenju in z drugi­mi atraktivnimi ovirami. 
Več o samem izzivu si lahko ogledate na spletnem socialnem omrežju Facebook na strani špor­tnega društva, kjer je objavljen tudi video posnetek poteka njiho­ve poti. »Tole je bilo top!« je deja-la Teja M. »Naslednje leto gremo spet,« pa je dodal Matej M. 
 B esedilo in foto: Ž iga P rimc 
klub borilnih veščin dom žale 
Marjan Bolhar bronast na Svetovnem pokalu 
Čeprav je čas počitnic, ko si vsi skušamo nabrati kar največ energije in moči za jesen, članice in člani Kluba borilnih veščin Domžale ne počivajo. 
Kot poroča njihov predsednik Marjan Bolhar, se še naprej hrabro in srčno borijo z nasprotniki na raz­ličnih tekmovanjih in dosegajo lepe uspehe ter tako nadaljujejo uspešno tradicijo kluba. Vse to pa lahko pri­pišemo tudi Marjanu Bolharju, ki se je s Svetovnega kickboxing po-kala,WAKO North American kick-boxing open vrnil z bronasto meda­ljo v kategoriji 74–84 kg. 

Na Svetovnem kickboxing poka­lu so tekmovali borci iz Guatemale, Puerto Rica, Mehike, Kanade, Slove­nije, Avstrije, Nemčije, Velike Brita­nije, Irske, Čila, Brazilije, Ukrajine in ZDA. Po hrabri borbi in osvojitvi bronaste medalje je Bolhar obiskal nekatere treninge, nato pa v Las Vegasu obiskal najboljšega profesio­nalnega boksarja vseh časov Floyda Maywatherja v njegovem TMT May-weather boxing clubu. Med svojim obiskom v Ameriki je bil deležen velike pozornosti, tako ga je sprejel predsednik Wako USA direktor za Ring discipline Rob Zbilski, srečal se je z direktorjem za tatami Wako USA Raymundom Danielsom, svetovnim prvakom, ki je promotor tekmova­nja, to opravlja pa tudi Jarrett Leiker. 
Marjanu iskrene čestitke, čestitke pa tudi Gaji Hribar iz Kluba borilnih veščin Domžale, ki je na mednaro­dnem kadetskem in mladinskem kickboxing turnirju osvojila dve bro­nasti medalji.
 Vera Vojska 

Pohvale in čestitke za odlično organizacijo DP v kolesarstvu 
Občina Domžale je na zadnjo nedeljo v juniju gostila Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, na katerem so se 
pomerile kategorije moške in ženske elite ter mlajši in starejši mladinci. 
»Drzno izbrana trasa, ki je tekmo­vanju dodala poseben čar, vrhunski tekmovalci, prisotnost medijev, za­gotovljena varnost, izveden protokol, gledalci ob progi, vključenost lokalne­ga okolja in še vrsto drugih pozitivnih dejavnikov so pripomogli, da se bo o prvenstvu še dolgo govorilo,« so v po­sebni zahvali, ki je bila naslovljena na župana Tonija Dragarja in Občino Domžale kot glavno organizatorko prvenstva, zapisali na Kolesarski zvezi Slovenije. 
Občina Domžale je na zadnjo nede­ljo v juniju gostila Državno prvenstvo v cestnem kolesarstvu, na katerem so se pomerile kategorije moške in žen­ske elite ter mlajši in starejši mladin­
ci. Start in cilj trase 14-kilometrske krožne dirke je bil v Športnem parku v Ihanu. Mlajši mladinci, mlajše mla­dinke in ženske elite so prevozili pet krogov, starejši mladinci sedem, ka­tegorija U23 in člani elite pa dvanajst krogov. 
Posebnost dirke je bil kilometrski makadamski odsek, ki se je prvič po­javil na državnem prvenstvu. »Upo­števali smo, da je trasa v skladu z UCI pravili in da je podobna enodnevnim klasičnim dirkam. Proga je primerna za najbolj kompletnega kolesarja. Tra­sa vsebuje dovolj ravnine, pravo mero klanca in ravno prav je tehnična, da bo lahko prav vsak kolesar v karava­ni prišel na svoj račun,« je o izboru letošnje trase povedal Andrej Haupt­man, predstavnik Kolesarskega dru­štva Rog, ki je bila poleg Kolesarske zveze Slovenije in Občine Domžale za­dolžena za organizacijo letošnjega pr­venstva. Vsem tekmovalcem je srečno vožnjo in z željo, da zmaga najboljši, zaželel tudi Toni Dragar, župan Obči­ne Domžale. 

Na isti trasi je bila organizira­na tudi dirka za amaterske tekmoval­ce in občinsko prvenstvo – Pokal An­dreja Hauptmana 2016. Tekmovalci so startali že ob 9. uri dopoldne, ob 12. uri pa so se podali na tekmovalno pot še amaterji, ki so imeli to smolo, da jih je na poti ujela nevihta z močnim dež­jem, ki je dodobra namočil makadam­ski del trase. Tako so tekmovalci tudi v elitnem razredu prišli po štirih urah vožnje blatni in umazani v cilj. Da so gledalci dobili informacije iz prve roke, je poskrbel povezovalec prireditveAn­že Bašelj. Za varnost na cesti so poskr­beli gasilci iz društev Gasilske zveze Domžale. 
Trasa državnega prvenstva: Ihan– Goričica pri Ihanu–Brdo–Dobovlje–Žeje–Brezovica pri Dobu–Dob–Podre­čje–Zaboršt–Prelog–Ihan je bila zelo razgibana in speljana po vaseh, doli­nah in hribih okoli Domžal. 

Spet odlični na državnem prvenstvu 
V začetku julija je bilo državno prvenstvo 2016 v umetnostnem kotalkanju v Novi Gorici. 

kk pirueta Sodelovali so vsi slo­venski tekmovalci iz šestih klubov. Kot vedno do zdaj je bil prisoten tudi domžalski kotalkarski klub Pirueta med najštevilčnejšimi. Tudi rezultati niso izostali, saj so osvojili kar pet na­slovov državnih prvakov. 
Med najuspešnejšimi tekmovalka­mi, ki so stopile na najvišja mesta, so bile Evelin Breznik Falk, Tanita Kaja Černe kar dvakrat, Petra Pokovec in Ana Marija Divovič. 
Prvo mesto v kategoriji starej­ših deklic je zasedla tudi tekmovalka KK Pirueta Sara Ussai, ki je tekmova­la izven konkurence, ker je tuja drža­vljanka, vendar registrirana za dom­žalski kotalkarski klub. 
Na stopničkah so se našle tudi tek­movalke, ki so osvojile druga in tre­tja mesta in zato opravičeno prejele pokale: Maja Trojanšek, Tina Simčič, Leja Žajdela, Sara Trojanšek, Eva Pe­terlin in Ana Soršak. 

Vodstvo kluba je z rezultati izredno zadovoljno, saj so vsi dokazali, da so močno napredovali in, da so pripra­vljeni delati še naprej tako intenzivno, seveda potem še boljši rezultati ne iz­ostanejo. 
Zdaj je nekaj premora samo za ti­ste tekmovalke, ki niso v reprezentan­ci Slovenije, ki se morajo pripraviti na bližajoče se evropsko in svetovno pr­venstvo. 
Na teh tekmovanjih največ priča­kujemo od srebrne Tanite, po dolgem času pa bo na svetovno prvenstvo po­tovala tudi Petra Pokovec, ki tekmuje v kategoriji članic. 
An ton Grilj Foto : KK P irueta 

Pred podelitvijo pokalov in medalj so nastopile plesalke Plesne šole Miki, zatem pa sta Andrej Hauptman in mag. Renata Kosec, podžupanja Obči­ne Domžale, v družbi hostes Tjaše in Kaje (plesna skupina Domine) podeli­la medalje in pokale najboljšim kole­sarjem in kolesarkam, ki so vozili za pokal Andreja Hauptmana. 
Moški do 30 let: 
1.
 Anže Povirk 

2.
 Tim Perpar 


Moški do 40 let: 
1. Tadej Blatnik 
2 Miha Marn 

3. Jure Ferlež 
Moški do 50 let: 
1.
 Mitja Oter 

2.
 Marjan Kovač 

3.
 Samo Majhenič 


Moški nad 50 let: 
1.
 Vezenšek Igor 

2.
 Marko Povirk 



Pokale, medalje in simbolična darila za državno prvenstvo sta po­deljevala Toni Dragar, župan Občine Domžale, in Tomaž Grm, predsednik Kolesarske zveze Slovenije. Nov dr­žavni prvak v najprestižnejši katego­riji moški elite je prvič postal Idrij­čan Jan Tratnik, ki se je zaradi zah­tevne tehnične proge izjemno raz­veselil osvojenega naslova. Zmago­valcu je pripadlo tudi tradicionalno protokolarno darilo občine Domžale 
– domžalski slamnik, ki ga je 25-le­tni kolesar v avstrijskem dresu BMC Amplatz prejel iz rok župana Tonija Dragarja. 
Posebna zahvala gre PGD Ihan, PGD Žeje-Sv.Trojica, PGD Dob, PGD Vir in PGD Stob- Depala vas za sode­lovanje pri prireditvi. 
Kategorija elite: 
1.
 Jan Tratnik 

2.
 Luka Mezgec 

3.
 Luka Pibernik 


Kategorija U23: 
1.
 David Per 

2.
 Matej Mohorič 

3.
 Domen Novak 


Mlajši mladinci: 
1.
 Boštjan Murn 

2.
 Jan Bevc 

3.
 Žiga Jančar 


Starejši mladinci: 
1.
 Nik Čemažar 

2.
 Matej Merčun

3.
 Žiga Jerman


Ženske elite: 
1.
 Polona Batagelj 

2.
 Urša Pintar 

3.
 Špela Kern 


Starejše mladinke: 
1.
 Hajdi Zajc 

2.
 Katja Kerpan

3.
 Saša Žavbi Kunaver 


Občina D omžale, U rad župana 

Reprezentančni nastopi se vrstijo, klubski rekord Gregorja Šanjderja 
Trije nastopi na evropskih prvenstvih, še sedem na reprezentančnih tekmah in nov klubski rekord ter mednarodna zmaga Gregorja Šnajderja so zaznamovali nov uspešen mesec Atletskega kluba 
Domžale. 
atletski klub domžale Domžal­ski atleti so v zadnjih štirih tednih posegli po kar 15 medaljah na tek­mah najvišjega domačega ranga. Vse se je začelo na Prvenstvu Slovenije za mlajše mladince 25. in 26. junija, kjer si je sploh prvo zlato medaljo v sezoni pritekla Nina Pavlič Hren, tokrat v teku na 1500 metrov. Kljub zmagi Nine pa je predstava dne­va uspela Maji Per, ki si je na 3000 metrov pritekla bronasto medaljo, a zanjo zlatega leska. Ob tri leta starej­ših tekmicah je z dosežkom 10:48,79 za neverjetnih 49 sekund izboljšala osebni rekord in postavila osmi žen­ski čas v zgodovini AK Domžale na tej razdalji. Tris bronastih medalj sta dopolnila Tjaša Jankovič v metu kladiva ter Jakob Mali v teku na 2000 metrov z zaprekami. 
Med starejšimi mladinci sta si vpoklic v reprezentanco prisluži­la Gregor Šnajder in Anže Trapečar. V madžarskem Miškolcu je 1. juli­ja na četveroboju Češke, Slovaške, Madžarske in Slovenije prvi slavil v suvanju krogle z novim osebnim in klubskim rekordom. Mejnik v suva­nju šest kilogramov težke krogle je prestavil na 16,10 metra. Anže je v metu kopja osvojil sedmo mesto z izidom sezone 52,06 metra. Gregor je nato svoj dosežek slaba dva te­dna pozneje, na Prvenstvu Sloveni­je za starejše mladince in mladinke ter mlajše člane in članice v Novi Go­rici, izboljšal še za pol metra. S tem je bil ob kar enajstih osvojenih me­daljah atletov iz AK Domžale znova prvo ime odprave v oranžnih dresih. Z dosežkom 16,60 metra je tudi na­kazal, da bo v prihodnji sezoni ob podobnem napredku kandidiral za nastop na svetovnem prvenstvu za starejše mladince. Ob njem so na Se­vernoprimorskem po zlatu posegli še Anže Trapečar v metu kopja, Nejc Krušnik, Gabrijela Kumek ter Tjaša Jankovič v metu kladiva in Denis Ku­mek v metu diska. 
Le nekaj dni pozneje, 15. julija, so v slovenskem dresu na četvero­boju madžarskih, poljskih, čeških in slovenskih mlajših članov in članic v Mariboru nastopili Denis, Gabrije­la in Simon Štebe, ki je v Novi Gorici osvojil srebro v teku na 3000 metrov. Gabrijela je v štajerski prestolnici osvojila nehvaležno četrto mesto v metu kladiva z najboljšim dosežkom sezone 54,22 metra, Denis je bil sed­mi v metu diska (44,13), Simon pa je na 5000 metrov dolgi progi ciljno črto prečkal kot osmi (17:07,0). 
D omen Jarc 
ROK ZA ODDAJO 


le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 31 
šport 

Zgodovinski evropski uspeh domžalskih nogometašev 
Nogometni klub Domžale se je prebil v tretji krog Evropske lige, kjer ga čaka sloviti angleški prvoligaš West Ham. Četi 
varovancev trenerja Luke Elsnerja se v Londonu obeta tekma pred 54.000 gledalci. 
nk domžale Zdi se, da se nogomet v tem trenutku igra po domžalskih notah. Predstave na igrišču imajo v primerjavi z zaključkom lanske sezo­ne rep in glavo, nogometaši in stro­kovno vodstvo pa idejo ter pogum, s katero so navdušili tudi (ne)nogome­tno domžalsko javnost. Da, tudi dom­žalsko občinstvo je na povratni tekmi drugega predkroga Evropske lige proti Šahtjorju po dolgem času znova diha­lo z nogometaši v rumenih dresih in jim dala spodbudo, ki so jo zaslužijo. 
V sezoni 2016/2017 so domžalski nogometaši na evropskih tleh vknjižili tri zmage in remi, s čimer so se prebi­li do zadnje stopnice pred uvrstitvijo v Evropsko ligo. Dvakratni državni pr­vaki so najprej izločili andorski Lusi­tanos (doma so slavili s 3:1 in v gosteh z 2:1), nato pa še bistveno težjega tek­meca, Šahtjor Soligorsk. Na prvi tekmi v Belorusiji so si z zadetkom Dejane Trajskovskega za končnih 1:1 priigrali lepo izhodišče, ki so ga doma nadgra­dili z zmago z 2:1. Junaki ob tem zgo­dovinskem uspehu za domžalski no­gomet so seveda vsi vpleteni, a v prvi vrsti vendarle strelca zadetkov Marko Alvir in Žan Majer. 
Najboljši športniki in športnice naših osnovnih šol 
Kakor vsako leto je tudi letos ob zaključku šolskega leta 2015/16 in ob koncu športnih tekmovanj za osnovne šole Zavod za šport in rekreacijo Domžale pripravil prisrčno slovesnost, na kateri so najboljšim športnikom in športnicam osnovnih šol podelili nagrade in praktična priznanja ter jim čestitali za športne dosežke. Hkrati so jim zaželeli veliko 
uspehov na njihovih nadaljnjih življenjskih in športnih poteh. 
Večina najboljših športnikov in špor­tnic je namreč učencev devetih razre­dov, tako da odhajajo na srednje šole, kjer bodo poskušali enako uspešno, zagrizeno in hrabro združevati študij­ske in športne poti. O najboljših željah za njihovo nadaljnje življenje sta go­vorila mag. Renata Kosec, podžupanja Občine Domžale, in Stane Ravnikar v imenu župana Občine Moravče, vse­binsko pa je o prelomnici in njihovih uspešnih športnih poteh govoril Uroš Križanič, direktor Zavoda za šport in rekreacijo Domžale. Podelitve pri­znanj se je udeležila tudi Marta Grilj, vodja Področnega športnega centra, ki skrbi za športnike v osnovnih šolah. 
Hiter pogled po obrazložitvah, s katerimi so posamezne osnov­ne šole utemeljile svoj izbor, poka­že, da gre največkrat za odlične učen­ke in učence, ki se odlikujejo s srčno­stjo, z marljivostjo, vztrajnostjo, s pri­dnostjo, talentom, tovariškimi odno­si in pripravljenostjo za pomoč sošol­cem, za uspešne vsestranske športni­ke in športnice, mnoge že člane dr­
žemo, kaj znamo in zmoremo. Moramo biti malo slepi, spregledati dejstva in verjeti vase!« 
Domžalčani so prvo tekmo odigrali 

28. julija v Stožicah (po neuradnih in­formacijah je bilo treba za najem sta­diona plačati okrog 30.000 evrov), po­vratno teden dni pozneje na london­skem Olimpijskem stadionu, na pre­mierni tekmi ob prenovi stadiona, ki je leta 2012 gostil olimpijske igre. 
Tudi ‚doma‘ uspešno 

Domžalčani so zmagovito začeli tudi domače prvenstvo. V prvem kro­gu sezone 2016/2017 so z 2:0 premaga­li soseda in povratnika v prvi ligi NK Radomlje. Zadela sta Juninho in Slo­bodan Vuk. 
Za še eno odmevno novičko iz NK Domžale pa je poskrbel 16-letni Maj Rorić, ki je s svojim prestopom k ita­lijanskemu velikanu Interju še enkrat več potrdil uspešno delo mladinskega nogometnega centra kot valilnico no­gometnih talentov, na katero so po­zorni številni evropski nogometni ve­likani. 
D omen Jarc Foto: Lado Vavpetič/nkdomzale.si 

šah 
Zmagal Srb Ivaniševič, državni prvak Lenič 
V okviru Vidmarjevega memoriala na Bledu je potekalo tudi odprto državno prvenstvo v pospešenem šahu za člane in članice, na ka­terem je sodelovalo kar šest vele­mojstrov. Odzvalo se je 52 šahistk in šahistov, udeležba pa je bila zelo močna. Zmagal je Ivan Ivani­ševič, ki je v devetih kolih zbral 7,5 točke, drugi je bil Domžalčan LukaLenič, ki sicer igra za ŠK Ljubljana 
– DUOL, z enakim številom točk, 

Zmagovita trojka, z leve Zorko, Lenič in Boriše 
osvojil pa je tudi naslov državne­ga prvaka. Tretji je bil zanesljivi mednarodni mojster Jure Zorko, s sedmimi točkami, četrti Borišek, peti pa Tim Janželj, oba s po 6,5 točke. Državna prvakinja med čla­nicami je postala Špela Orehek, ki je s štirimi točkami pristala na 31.mestu. Luka in Špela sta prejela zelo lepa pokala. Domžalčani so igrali zelo solidno. Karnar se je s petimi točkami uvrstil na 20. me­sto, bil je tretji med seniorji, Jože Skok s 4,5 točke pa na 26. mesto, med seniorji je zasedel peto me­sto, Bojan Osolin pa s 4 točkami na 34. mesto. Hrvat Zdenko Kožulj se je presenetljivo uvrstil šele na 12., Tratar pa na 22. mesto, oba sta velemojstra. Pospešeni šah je sicer pisan bolj na kožo bojevitihmladih šahistov. Organizator ŠZS in gostitelji z Bleda so se izkazali tudi s podelitvijo vrste praktičnih nagrad za najboljše.
 Jože Skok 
ples 
Jan Hafner in Pina Eržen, mladinska državna prvaka v kombinaciji 10 plesov 
V petek, 24. junija, je v Medvodah potekalo še zadnje od treh držav­nih prvenstev v letošnji plesni sezoni. Jan Hafner in Pina Eržen, člana ŠRKD Diamant Ljubljana, sta v kategoriji mladincev posta­la državna prvaka v kombinaciji standardnih in latinskoameriških plesov. 

Veselje in zadovoljstvo je bilo neizmerno še posebej zato, ker sta si z zmago priborila nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu v kombinaciji, ki bo potekalo 10. septembra v Bolgariji. 
Iskrene čestitke Janu in Pini ter celotni ekipi plesnega kluba Dia­mant. 
Na sliki sta Jan in Pina s trener­ko Martino Plohl.
 Irena Hafner 

žavne reprezentance, uspešne udele­žence mednarodnih, evropskih in sve­tovnih prvenstev, predvsem pa učen­ke in učenke, ki so odgovorni, znajo, zmorejo in so vedno pripravljeni svoja športna znanja posredovati v tekmo­vanjih za svoje šole ter so hkrati zgled drugim mladim na vseh področjih. 
Poglejmo, kdo so najboljši špor­tniki in športnice letošnjega šolske­ga leta:

Osnovna šola Domžale 
Lana Žužek – odlična odbojkarica, članica slovenske kadetske reprezen­tance; uspešna tudi v atletiki in ko­šarki; Matic Ulčar – odličen atlet, finalist dr­žavnega prvenstva, rekorder in odlič­njak z državnimi priznanji. Osnovna šola Preserje pri Radomljah Meta Ahačič – odlična vsestranska športnica: atletika, odbojka, plavanje, akvatlon, badminton, alpsko smuča­nje, ritmična gimnastika; Gal Banko – odličen v prostem ple­zanju, karateist z modrim pasom, rad igra odbojko, nogomet in badminton. 
»Fantastično je premagati takšnega nasprotnika in nadaljevati svojo zgod­bo v Evropi! Odigrali smo enega naj­boljših prvih polčasov, tako da bi lah­ko na odmor odšli še z višjo predno­stjo kot 1:0, nato prejeli nesrečni zade­tek, znova povedli in na koncu zdržali pritisk tekmeca, ki se je zatekel k svoji igri visokih žog. Vztrajali smo, našli do­datne moči in uspeli. Vesel sem zaradi fantov, ki so si ta uspeh zaslužili s trdim 


delom. Privoščim jim z vsega srca,« se je zgodovinske tekme za NK Domža­le dotaknil Elsner, ki ga že čaka nov velik izziv – West Ham. Angleški pr­voligaš bo zadnja ovira pred vstopom Domžalčanov v Evropsko ligo, kjer je do zdaj izmed slovenskih predstavni­kov igral le NK Maribor. West Ham je tekmec, ki vzbuja strahospoštovanje, a z belo zastavo 33-letni strateg ne mi­sli mahati: »To je priložnost, da poka­


OŠ Venclja Perka 
Ivan Makovec – vsestranski športnik, 
odličen nogometaš, kapetan državne 
reprezentance U 15; 
Lana Slapal – vsestranska športnica, 
atletinja, zlasti uspešna skakalna v vi­šino, odlična učenka, pisateljica, tudi 
košarkarica. 

OŠ Rodica 
Miha Kancilja – odličen nogometaš, z NK Domžale državni prvak, rad teče, plava, igra košarko in kolesari z gor­skim kolesom; Nika Dečman – gorska kolesarka z odličnimi uspehi, že dvakratna udele­ženka evropskega prvenstva.

OŠ Jurija Vege Moravče 
Kaja Alič – odlična atletinja z dobrimi rezultati v atletiki, ki jo z veseljem tre­nira že šest let; Tim Urbanija – odličen nogometaš, tudi košarkar in atlet, šolski rekorder v številnih atletskih disciplinah.


OŠ Mengeš 
Katja Reven – odlična plesalka z uspehi na državnem, evropskem in 

svetovnem nivoju, odlična v krosu, 
atletiki in odbojki; 
Anže Jerič – odličen nogometaš z uspe­hi v atletiki in drugih športih, odličnjak 
vsa leta. 

OŠ Janka Kersnika Brdo 
Jakob Pezdirc – vsestranski športnik blesti na vseh športnih področjih, po­sebej v atletiki - skok v višino;Bibiana Kepic – odlična karateist­ka, udeleženka regijskega prvenstva v badmintonu, atletiki in košarki.

OŠ Trzin 
Nina Dimc – odlična strelka z zračno puško, med najboljšimi v državi, atle­tinja, sprinterka in skakalka v daljino; Val Kmetič – odličen šahist, udeleže­nec svetovnih prvenstev, dobro igra nogomet, odbojko, uspešen v atletiki.

OŠ Dob 
Lara Nahtigal – odlična v show plesu, z uspehi v solo izvedbi in formacijah, športnica od nog do glave; Luka Sokler – odličen vaterpolist, član državne reprezentance, tekmoval v nogometu, atletiki in plavanju. 

OŠ Dragomelj 
Gašper Zalar – odličen kolesar s šte­vilnimi stopničkami na mednarodnih 
tekmovanjih, vsestranski športnik, 
odličen v odbojki; 
Nina Lednik – odlična odbojkarica, 
večkrat izbrana za najboljšega libero, 
letošnja ekipna državna prvakinja v 
tenisu, vsestranska športnica. 

Vsem najboljšim športnikom in špor­tnicam iskrene čestitke in veliko uspe­hov na življenjskih in športnih poteh. 
Vera Vojska Foto: Vido Repanšek 


šport 


20. memorial dr. Milana Vidmarja na Bledu 

Plesni klub Miki četrti najuspešnejši slovenski klub 
Konec junija je v Medvodah potekalo državno prvenstvo Plesne zveze Slovenije v modernih tekmovalnih plesih (MTP), standardnih in latinskoameriških plesih (ST&LA) ter RockNRoll (RNR), na katerem so plesalci Plesnega kluba Miki osvojili številne medalje in se povzpeli na 4. mesto najtrofejnejših plesnih klubov v Sloveniji. 
pk miki Državnega prvenstva se je (tudi pokal), srebrne medalje Klara udeležilo okoli 2500 plesalcev iz kar Senica in Lana Smolnikar (tudi po­80 slovenskih plesnih klubov. »Po-kal) ter Izabela Sušnik in Kaja Men­nosna sem na naše plesalce, trenerje cin. V malih skupinah je prvo me­in koreografe, njihovo delavnost, di-sto na državnem prvenstvu osvoji­sciplino, kreativnost in sodelovanje. la ekipa street dance show Frizerski Hvala vam, da ste nas v vsem tem salon, srebrne medalje so osvojile podprli in smo lahko uresničili večino male skupine Blue Orient Sky, Bring naših ciljev,« se je ob koncu tekmova-on the Men in Odsev. V formacijah nja staršem in sodelujočim zahvalila pa je zlato medaljo osvojila ekipa s vodja Plesnega klub Miki Saša Eminič točko Na bazenu, srebrno pa ekipe s Cimperman. točkami Stonoga, WTF? (Where they 
Plesalci Plesnega kluba Miki so from) in Mrhovinar. tekmovali v okviru sekcije moder-Tekmovalci Plesnega kluba Miki nih tekmovalnih plesov. V vseh tek-so se že pred tem udeležili tudi Evrop­movalnih kategorijah skupaj (otro-skega prvenstva v electric boogieju v ci, mladinci, člani in člani 2) je na-Ostravi, kjer sta članski par Andraž stopilo 148 plesalcev Plesnega klu-Mrak in Dejan Djurovič osvojila 2. me­
ba Miki, skupaj pa so osvojili 9 zlatih (lani 7), 12 srebrnih (lani 7) in 2 bro­nasti medalji (lani 4). Kar 23 plesnih točk od 54, ki so tekmovale, je osvo­jilo medaljo. Tekmovalci, ki so zasto­pali domžalski klub, so se na tekmo­vanje pripravljali pod vodstvom: An­draža Mraka (hip hop, street show in EB), Andraža Prokofjeva in Jošta Kar­lina (hip hop), Andree Zanardi (ori­entalski plesi), Anje Jurić (hip hop in street show), Jana Ravnika (jazz balet, modern in show dance), Maje Sonc (show dance in modern), Man­ce Čuček (show dance) in Nastje Hor­vat (hip hop in street show). 
V kategoriji posameznikov na dr­žavnem prvenstvu so zlate medalje osvojili naslednji tekmovalci: Anai Erce, Ajda Križman, v pokalu pa Anai Erce, Ajda Križman in Klara Senica. Srebrne medalje so na državnem pr­venstvu osvojili Žiga Colarič, Dejan Djurovič, Lana Smolnikar, ter v po­kalu Ajda Križman in Dejan Djurovič. Bronaste medalje na državnem ali po­kalnem prvenstvu pa sta med posa­mezniki osvojila še Žiga Colarič in Ka­rin Remec. 
Med pari so na državnem prven­stvu zlato medaljo osvojili Ajda Kri­žman – Karin Remec (tudi zlata po­kal in bronasta pokal), Žiga Far­kaš in Maša Skočaj (tudi zlata po­kal), Andraž Mrak in Dejan Djurovič sto, slednji pa tudi 6. mesto med posa­mezniki. Domžalske plesalce v nasle­dnjih mesecih čaka še kar nekaj med­narodnih tekmovanj. 
»V Plesnem klubu Miki se trudimo, da otroci in mladina prek zahtev estet­skega športa, kot je ples, osvojijo vre­dnote (disciplina, medsebojno sode­lovanje,  pripadnost, zaupanje …) ter različne preizkušnje za življenje. V var­nem in naprednem okolju z osebnim pristopom in visoko strokovnostjo ple­snih pedagogov plesalci doživijo red in disciplino, ki sta pomembna za napre­dek, intenzivnost psihološke priprave pred tekmami in na tekmah, sprejema­nje porazov in praznovanje uspehov,« pravi Saša Eminič Cimperman, ki ve­lik poudarek daje krepitvi in spod­bujanju športnega trikotnika starš – otrok – trener, sodelovanje med vse­mi tremi pomembnimi akterji špor­ta. »Skrbimo za dobro klimo v kolekti­vu pedagogov, stalni napredek in rast v različnih strokovnih znanjih, poleg ple­snih in drugih fizičnih, tudi v psiholo­giji in pedagogiki, komunikaciji in kre­ativnem razmišljanju. Skupek vsega vodi k uspešnemu delu, delovanju in osvajanju uspehov, tudi na tekmova­njih.« Plesni klub Miki v prihodnji se­zoni praznuje 20. leto delovanja, zato nas v prihajajoči sezoni čaka 20 te­matskih dogodkov. 
Mateja Kegel Kozlevčar 

Zmagal Volokitin, Lenič v zlati sredini 
šah Na Bledu je potekal letošnji naj­močnejši šahovski turnir v Sloveniji, na kratko ‚Spopad deseterice prvakov za krono velemojstra, ki je premagoval velikane!‘ 
Šahovska zveza Slovenije je od 24. 6. do 3. 7. organizirala tradicionalni med­narodni šahovski turnir, 20. memori­al dr. Milana Vidmarja, ki je bil v Grand Hotelu Toplice. Odzvalo se je deset moč­nih velemojstrov, med njimi najbolj­ši slovenski šahisti in reprezentanti na čelu z Domžalčanom Luko Leničem. So­delovali so še Jure Borišek, AleksanderBeljavski, Matej Šebenik in Jure Škober­ne ter Zdenko Kožul (Hrvaška), Ivan Iva­niševič (Srbija), Andrei Volokitin (Ukra­jina), Arkadij Naiditsch (Azerbajdžan) in Liviu-Dieter Nisipeanu (Nemčija). 

Kožul in Lenič med partijo v Grand Hotelu Toplice 
Po zelo dobrem startu je slavil Volo­kitin, ki je iz devetih partij zbral sedem točk, Luka Lenič pa je naposled pristal na petem metu, potem ko je v zadnjem kolu remiziral s Kožulom. Uvrstitev si je nekoliko pokvaril z edinim porazom z zmagovalcem turnirja, v predzadnjem osmem kolu. Partija bi se sicer mora­la končati z remijem, vendar je Luka ob koncu partije storil usodno napako. Lenič bi tudi v primeru remija ostal na petem mestu zaradi dobrega zaključ­ka Ivaniševiča, ki je zadnji dve parti­ji zmagal. Vrstni red: Volokitin 7, Nai­disch 6,5, Nisipeanu 6, Ivaniševič 5,5,Lenič 4,5, Beljavski 4, Šebenik, Škober­ne in Kožul s po 3 in Borišek 2,5. Turnir, ki je imel povprečni rating kar 2609, je bil zelo borben. Morda je nekoliko razo­čaral Kožul, seveda pa na tako močnih spopadih ponavadi odločajo malenko­sti. Predsednik organizacijskega odbo­ra je bil častni predsednik ŠZS Milan Kneževič, v njem pa tudi član Domžal Jože Skok, ki je bil zadolžen predvsem za medijsko spremljanje dogodka. 
Jože Skok 

Tudi med počitnicami namiznotenisači ne počivamo 
Ob zaključku sezone je na Otočcu potekal Masters turnir, na katerem so lahko nastopili samo najboljši na jakostni lestvici Namiznoteniške zveze Slovenije. 

namizni tenis Nekaj rezultatov – mlajše kadetinje: Gaja Kobetič in EvaŠobar 9.-16 mesto, mlajši kadeti: Aljaž Goltnik 5.- 8. mesto. Kadetinje: VitaKobetič 5.-8. mesto, kadeti: Tilen Šalja 5.-8. mesto. V kategoriji mladink je bilo tekmovanje razburljivo, saj smo vse tri naše tekmovalke pričakovali v samemvrhu. Žal je Katarina Stražar po nepre­spani noči zaradi vožnje iz Sarajeva izgubila dvoboj za uvrstitev med štiri najboljše, enako Ana Tofant. Osvojili sta 5.-8. mesto, Aleksandra Vovk pa je osvojila 3. mesto. Mladinca Nejc Erjavec in Aljaž Frelih sta se uvrstila na 5.-8. mesto. V kategoriji članic sta Katari­na Stražar in Ana Tofant odigrali svoji najboljši partiji. Aleksandra Vovk je v prvem krogu izgubila s poznejšo zma­govalko Alex Galič. Isti igralki je morala priznati premoč tudi Katarina Stražar, ki je na koncu osvojila 3.-4. mesto, Ana Tofant pa je za uvrstitev v finale pre­magala drugo nosilko Manco Fajmut, v finalu pa izgubila z Alex Galič. Ob zaključku sezone sta tako Katarina in Ana dosegli svojo najboljšo uvrstitev v članski kategoriji in upravičili uvrstitev v slovensko člansko namiznoteniško re­prezentanco. 
Z zaključnim turnirjem na Otočcu je za nami ena najuspešnejši sezon. Nami­znoteniška sekcija Mengeš je prejela po­sebno nagrado kot klub z največ uvršče­nimi tekmovalci na Masters turnirju. Za 
1. mesto na jakostni lestvici Namiznote­niške zveze Slovenije pri kadetih je po­seben pokal prejel naš tekmovalec Aljaž Frelih, enako tudi Aleksandra Vovk pri kadetinjah. 
Še kratek povzetek sezone. Naše igralke in igralci so se udeležili 47 tek­movanj in 264-krat stali na stopničkah. Na 12 regijskih tekmovanjih so osvoji­li 42 prvih, 37 drugih mest in 69 tretjih mest. Na stopničkah so stali 148 krat. Na 28 tekmovanjih na državnem nivoju so osvojili 28 prvih, 16 drugih in 29 tre­tjih mest. Na stopničkah so stali 73-krat. Na mednarodnih tekmovanjih so osvo­jili 18 prvih, 9 drugih in 16 tretjih mest, na stopničkah so stali 43-krat. Kot čla­ni slovenske reprezentance so nastopi­li tudi na ekipnem svetovnem prven­stvu v Franciji, svetovnem članskem ekipnem tekmovanju v Kuala Lampur­ju v Maleziji in na mednarodnih tekmo­vanjih v Lignanu, Linzu, Varaždinu, Za­grebu, … V 1. slovenski namiznoteni­ški ligi je ekipa članov osvojila 6. mesto. Prav tako so osvajali naslove med posa­mezniki na tekmovanjih šolskih nami-znoteniških tekmovanj. Na tekmovanju invalidov v Lignanu (Italija) je Luka Tr­tnik dosegel odmeven rezultat z osvoji­tvijo 2. mesta. Ponosni smo lahko tudi na naš trenerski in sodniški kader, saj so sodelovali tudi kot reprezentančni trenerji in mednarodni sodniki, uspe­šno smo izvedli tudi mladinsko državno prvenstvo. Pred nami je že nova sezona, ki se začenja s poletnimi pripravami. 

V času pisanja prispevka ravno po­teka Evropsko mladinsko prvenstvo v Zagrebu, od koder lahko poročamo o iz­jemnem uspehu v prvem delu tekmova­nja; naša mladinska reprezentanca, za katero igrata tudi Katarina Stražar in Nika Kobetič, je osvojila bronasto me­daljo. Čestitke tako igralkam kot tudi trenerju Davidu Orešniku. Vrednost te medalje je velika, to je tudi lepo darilo za ves trud. 
B esedilo in foto: Janez Stibrič 


le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 33 
šport 

Nina Pavlič Hren: Rada treniram, čeprav znajo biti treningi ‚ubijalski‘ 
Nina Pavlič Hren je brez dvoma prvo ime domžalske atletike v sezoni 2016. Atletinja letnika 1999 je letos že izboljšala tri absolutne klubske rekorde v teku na 600, 800 in 1000 metrov ter v juliju nastopila na dveh evropskih prvenstvih – najprej na prvenstvu stare celine v gorskih tekih v Italiji in nato še na EP za mlajše mladince in mladinke v Gruziji. Nina je dokaz, da lahko s talentom, marljivostjo in predanostjo posežeš visoko. 
Svoj reprezentančno obarvani junij je začela z udeležbo na EP v gorskih tekih v Arcu ob Gardskem jezeru. Na dobre štiri kilometre dolgi progi je osvojila 
31. mesto. »Ker se letos nisem posebej pripravljala na gorske teke, sem z rezul­tatom zadovoljna. Tudi zato, ker sem lansko uvrstitev izboljšala za tri mesta. Šlo je za zahtevno tekmo v idiličnem mestu, ki pa bi lahko bila bolje organi­zirana,« se tekme spominja Nina, ki je bila v Arcu tudi najhitrejša slovenska mladinka (drugi domžalski predstav­nik Jakob Mali je med mladinci osvojil 
39. mesto). 
A Nina se je letos v prvi vrsti posve­tila tekom na stezi in lovu na normo za nastop na EP za mlajše mladince. Štiri­krat je bila v boju z časom 2:13,50 prepo­časna, nato pa ji je v peto le uspelo, ko je v Celju tekla zanjo rekordnih 2:13,10. 
Nina P. Hren, udeleženka dveh evropskih prvenstev v juliju 
»To je bilo veliko olajšanje zame. Nor­ma mi je dvakrat za las ušla in imela sem 2:15,32 na dosegu roke. »Z dosežkom ni-znova ozreti po mednarodnem prizori­samo še dve priložnosti za dosego le-te, sem zadovoljna, ker vem, da zmorem šču: »Za naslednje leto je moj glavni cilj kar je pri meni pomenil še večji pritisk. A več, zato sem še toliko bolj razočarana. 800 metrov preteči v času 2:09 kar po­zdržala sem!« se nastopa na Prvenstvu Ker sem imela želodčne težave in vroči-meni normo za EP za starejše mladinke. Slovenije za člane in članice spominja no in sem se v Gruziji zastrupila s hrano, Rada treniram, čeprav znajo biti trenin-Nina. Nagrada za trde treninge je bil od-mi je v tolažbo, da sem odtekla po svo-gi ‹ubijalski›. Vse za velik cilj – nastop na hod na evropsko prvenstvo, kjer pa na jih najboljših močeh. Ponosna sem nase olimpijskih igrah. Ampak pot do tja je še njeno žalost ni šlo vse po načrtu. V Gru-in na trenerja, ker je ves ta čas verjel, da dolga in težka, česar se dobro zavedam! ziji je odtekla svojih najslabših 800 me-zmorem,« pove 17-letna atletinja. Letos A pripravljena sem garati.« trov v sezoni in s časom 2:19,83 osvojila si želi izboljšati še klubski rekord v teku Mi lahko dodamo le: uspešno Nina!
24. mesto.Polfinale je bil z rezultatom na 1500 metrov, nato pa se v prihodnje D omen Jarc 
Plesalca Podgorškova ponovno navdušujeta 
V zadnjih tednih pred počitnicami, ko je večina otrok bila z mislimi že na morju, so plesalci imeli pospešene priprave na Državno prvenstvo v kombinaciji 10 plesov 2016 in Svetovno prvenstvo v standardnih plesih na Japonskem. 
ples Zadnji šolski dan, v petek, 24. riji starejših mladincev, ki je takoj za junija 2016, se je v Medvodah odvija-člansko druga najmočnejša katego­lo Državno prvenstvo v kombinaciji rija. Njuna konkurenta sta tudi Kajin 10 plesov 2016. Kaj v športu pomeni brat Jaka Podgoršek in soplesalka Ka­vztrajnost in trdo delo, je pokaza-tarina Matuš. la Kaja Podgoršek, ki po dveh letih Jaka Podgoršek in Katarina Matuš iskanja plesnega partnerja z novim sta pretekli teden v spremstvu trener­soplesalcem Nalom Lakičem osvojila ja Blaža Pocajta odpotovala na Sve­odlično 4. mesto in si tako priplesala tovno prvenstvo v standardnih plesih tudi članstvo v A reprezentanci. Kaja za starejše mladince na Japonsko in si in Nal sta skupno pot pričela šele pred priplesala odlično 30. mesto. Tekmo­štirimi meseci in se odlično ujela, a vanje se je odvijalo v soboto, 9. julija tudi pred tem Kaja ni opustila trenin-2016 v mestu v Kitakyushu. Kot sta po­gov in je ves čas trenirala sama. vedala, sta se odlično počutila in nista 
Kaja in Nal se zavedata, da ju čaka imela nikakršnih težav glede časovne 
še ogromno dela, saj plešeta v katego-razlike. Samo potovanje je trajalo 26 ur, a je bilo zelo dobro organizirano. Prvi dan, v četrtek, jima je bil cilj, da ujameta ritem sedemurnega zamika, v petek pred samim prvenstvom pa sta že trenirala. Jaka in Katarina sta v za­četku leta sprejela odločitev, da se bo-
Kaja in Nal na svojem prvem skupnem 
sta, kar se tiče tekmovanj, v celoti po­
državnem prvenstvu 
svetila standardnim plesom. Seveda pa ju bomo lahko še kdaj videli ple-plesalci. Že dve leti namreč tudi pri­sati tudi latinskoameriške plese. Pred dno trenira najmlajši, šestletni Nace kratkim smo ju lahko videli tudi v od-Podgoršek s soplesalko Emo Brinovec. daji Znan obraz ima svoj glas. Plesalcem iskreno čestitamo in že-
Plesalci si bodo vzeli zdaj nekaj limo še veliko uspehov, tako na parke­časa in se sproščali na morju, v avgu-tu kot v šoli, kjer tudi žanjejo uspehe.stu pa jih čakajo poletne priprave, ki   Vesn a P odgoršekse jih bodo udeležili vsi Podgorškovi Foto : Tone P odgoršek 
Bogat poletni program Planinskega društva Domžale 
PD Domžale je izjemno aktivno že vrsto let in ima dolgo tradicijo. 
pd domžaleDa bi s svojo dejavnostjo seznanilo svoje članice in člane ter širše tudi občane občine Domžale, društvo že vrsto let izdaja Gorniški programček. V slednjem, ki izide ob začetku kole­
darskega leta, so navedene dejavnosti in program društva za tekoče leto za vse odseke, ki delujejo znotraj našega društva. Našteti so predvideni izleti in tabori ter vsa ostala dejavnost. 
Tako smo v prvi polovici leta uspe­šno izpeljali vse načrtovane izlete vo­dniškega odseka za starejšo popula­cijo planincev, prav tako pa tudi vse izlete mladinskega odseka, ki so na­menjeni mlajšim planincem. Društvo se povezuje tudi na regionalni ravni, zato smo v marcu organizirali voden izlet v Krakovski gozd za medobčin­ski odbor planinskih društev kamni­ško-bistriškega območja. Prav tako so naši izleti mednarodni in letos smo se v maju podali v Avstrijo, na Topico. 
Po mnogih letih smo spet pridobi­li plezalno steno, ki je nekoč stala v dvorani Komunalnega centra (dana­šnja Športna dvorana Domžale), da­nes pa krasi fasado nove garažne hiše v Domžalah. S pridobitvijo tega špor­tnega objekta, ki ga je financirala Ob­čina Domžale, so bili najbolj veseli čla­ni športno-plezalnega odseka in alpi­nističnega odseka. Tako imajo mla­di plezalci zdaj idealne možnosti za trening. Plezalna stena ni namenjena samo članom PD Domžale, gasilcem iz občine Domžale in pa jamarjem Ja­marskega kluba Simon Robič iz Dom­žal, temveč vsem domžalskim obča­nom. V juliju in avgustu bomo vsak če­trtek med 17. in 19. uro omogočali ple­zanje tudi vsem, ki bi se radi preizku­sili v tej atraktivni športi dejavnosti. Vljudno vas vabimo, da pridite tudi vi in poizkusite plezati pod strokovnim vodstvom naših izkušenih plezalcev. Več informacij na www.pdd.si. 
Na zadnjo nedeljo v avgustu, 
28. 8. 2016, na Mali planini organi­ziramo že 24. tradicionalno sreča­nje domžalskih planincev. Srečanje se bo začelo po ustaljenem progra­
mu ob 11. uri pri Domžalskem domu na Mali planini. Tako kot vsa leta se nam bodo na prireditvi pridružili pevci okteta Janko Kersnik iz Luko­vice ter ansambel Prijatli in seveda tudi Godba Domžale. 
V letošnjem letu smo izpadli iz pro­grama Pivovarne Laško Gremo v hribe in zato smo se odločili, da bomo na­mesto te prireditve, ki je bila zelo obi­skana, organizirali drugo, povsem našo stvar. Zato smo pripravili prav posebno prireditev, ki bo zadnjo sobo­to v avgustu, in sicer 27. 8. 2016. 
Prireditev, poimenovana Ko plani­na zadoni, bo popolnoma nova kul­turna prireditev, katere organizator je PD Domžale. K sodelovanju smo po­vabili Domžalske rogiste, ki se bodo ob 11. uri oglasili s Poljanskega roba, 15 minut pozneje se bodo oglasili čla­ni Stranski rogisti pri kapelici na Veli­ki planini in ob 11.30 se bodo oglasi­li še Leseni rogisti iz Kresnic z vzpeti­ne za našim domom. Pozneje se bodo vse tri skupine rogistov zbrale pri na­šem Domžalskem domu na Mali pla­nini in vsem obiskovalcem pripravile krajši program. 
Upamo, da nam bo uspelo pripra­viti res lepo in zanimivo prireditev, ki vam bo polepšala zadnji poletni vi­kend. Mi se bomo potrudili in upamo, da bo tudi vreme primerno, »saj bomo za mašo dal«, samo če bo lepo vreme. Zato upamo na lepo vreme in čim ve­čji odziv občanov Občine Domžale. Veselo vabljeni, vam kličejo domžal­ski planinci: »Pridite na Malo planino, Domžalski dom vas vabi.«
P redsednik P D D omžaleJanko Vodl an 
šport 


Odprtje prenovljene skakalnice in slovo Jureta Šinkovca od tekmovalne kariere 

Marsikdo bi pomislil, da so poletni meseci za skakalce čas počitka in lenarjenja, vendar to še zdaleč ne drži. 
šper Bartol 4., David Krapež 5., 7.mesto Naši skakalci in prijatelji Jureta Šinkovca ob končanju kariere B esedilo in foto: SSK S am Ihan 

70 let šaha na Domžalskem (5) 
Marjan Šemrl, svetovni prvak v dopisnem šahu 
jo in me lepo prelisičil. Igrala naj bi za 
Jože Skok 

M
‚komunista‘, torej za bankovec za 100 novih dinarjev in kar veliko denarja. arjan je leta 2011 postal 
Partijo je izgubil, po pošti pa mi je po­svetovni prvak v dopi­
slal časopis Komunist. Debelo sem po­snem šahu, letos pa je 
gledal, pozneje pa mi je vendarle po­za Slovenijo osvojil sre­
slal bankovec. Ker pa sem prejel Ko­brno medaljo na dopisni olimpijadi 
munista po pošti, so mi v ‚vojski‘ dali na prvi deski, na drugi pa klubski 
delo v vojaški knjižnici, češ da sem na kolega Iztok Brunšek. 
politični liniji. V Novi Gradiški na Hr­vaškem sem se vpisal na šahovski tur-
Kako te je zanesla pot v ŠD 

nir v dopisnem šahu. Analiziral sem 
Dom žale? 

partije na magnetnem šahu, vojaki pa Kot študent sem živel v Ljubljani in 
so menili, da sem nor, ker igram šah obiskoval ljubljanski šahovski dom. 
sam s seboj. Na straži na oddaljeni lo-Leta 1974 bi morale Domžale tekmo­
kaciji sredi gozda me je dežurni oficir vati v drugi zvezni ligi v Poreču, v Ze­
zalotil s šahom in zvezkom z analiza­leni laguni, na kvalifikacijah za 1. 
mi ter mi vse vzel, tako da sem moral zvezno ligo. Manjkal je mladinec, 
izstopiti s turnirja. Po vojaškem roku imele so sicer Srečka Kolarja. Marjan 
sem igral turnirje v dopisnem šahu, Slak me je ‚snel‘ v šahovskem domu le en večer prej, preden smo se odpra­vili v Poreč. Mislim, da sem kar krep­ko pripomogel, da so se Domžale uvr-mi nastopali Darko Šifrer, George Me-ce. Iz banalnih vzrokov nekateri ključ­stile v 1. zvezno ligo, osvojil sem tri jak, Damjan Plesec in Hinko Krum-ni igralci v pomembnih dvobojih niso točke in pol iz petih partij. Prišel sem pak. Svoboda je začela razpadati, po-imeli časa, da bi nastopili. Če bi nanje iz Idrije in igral v ŠK Idrija. stal sem mojstrski kandidat in ne-prihajali v kompletni postavi, bi bile 
kaj let igral za Iskro Ljubljana v dru-Domžale že večkrat v državni ligi. Ne-Ali si imel prej kakšne stike z gi zvezni ligi. Leta 1982 sem se poro-kaj let sem odigral vse partije, in če bi domžalskim klubom? čil, sledila je daljša šahovska pavza, se tako obnašali tudi drugi, bi kakšen Igral sem na nedeljskih turnirjih v hi-igral sem za Iskro AET Tolmin, pa dvoboj dobili višje, kot smo ga, ali ga tropoteznem šahu, ki so potekali en-skoraj nič delal na šahu. Zgradili smo ne izgubili in uspeh bi bil zagotovljen. krat mesečno. Zelo hitro sem se vzpe-hišo v Spodnjem Brniku, dobil sem njal kot šahist, saj sem v enem letu dve hčerki, ki sta že poročeni. V dom-Kako je na počasni šah vplival prišel s tretje kategorije do prvokate-žalski klub se je vključevala hčerka dopisni šah? gornika. Takrat sem se samo čudil. Z Maja, obiskovala je šahovsko šolo pri Ko sem leta 1999 začel z dopisnim ša­dnevnicami, ki sem jih dobil, ko sem Matjažu Mikcu. hom, sem zamenjal slog igre. Prej igral v Poreču, sem kot študent kar ne-sem igral tudi manj korektne varian­kaj zaslužil. Pogoji za igranje so bili Kako si se ponovno vrnil v te v otvoritvah, zatem sem to opustil. zelo dobri in stimulativni. Za Domžale Dom žale? Pogled na dopisni šah mi je dal objek­so igrali Bajec, Kržišnik, Slak, Ivačič, Leta 1996 me je ob 50. obletnici dru-tivnost, ta šah pa ni toliko prodoren. Karnar, Vavpetič, Halik, pa še Vojko štva povabil Vide Vavpetič. AET Tol-Redko izgubim partijo v počasnem Zorman, ki je bil rezerva, med ženska-min je začel nekoliko odmirati, igra-šahu, vendar pa tudi zmag ni toliko mi Pavla Košir in Kati Dedič, mladinca li smo v državni ligi, leta 2000 sem kot prej, ko sem igral ostreje. Z uspehi pa midva s Kolarjem. Ko smo se uvrsti-spet vstopil v domžalski klub. Leto v dopisnem šahu sem začel izgublja­li v 1. zvezno ligo, sva s Kolarjem po-pred tem sem postal nacionalni moj-ti motivacijo za redni šah, manj sem stala prestara, ker sva izpolnila dvaj-ster, ker sem na Ljubljana open osvo-tekmoval. Če si v svetovnem vrhu do-set let. Zamenjala sta naju Samo Bevk, jil bal za mednarodnega mojstra. Ta-pisnega šaha, nimaš ambicij, da bi bil ravno tako Idrijčan, dve leti mlajši od krat so Domžale igrale v prvi članski v rednem šahu v državnem povpre-tudi za reprezentanco Slovenije, leta mene, pa Oskar Orel iz Zagorja. ligi- zahod, dve sezoni sem igral na čju. Tekmovalno energijo raje usmer-1982 pa prenehal tudi s tem. 
prvi deski. Ko me je Luka Lenič prese-jam v dopisni šah. Počasni šah mi je Za Domžale so očitno nastopali gel, je on igral na prvi deski, skupaj bolj prijateljsko druženje in dopolnilo Kdaj si se spet začel ukvarjati ig ralci z vseh vetrov? sva igrala štiri leta. k dopisnemu šahu, da še na drugačen z dopisnim šahom? Po uvrstitvi v najboljšo jugoslovan-način razmigam možgančke. Na nekem blejskem turnirju sem srečal sko ligo nas je sprejel prvi mož ob-Domžale so bile pogosto tik pred Janka Bohaka, znanega dopisnega ša­
čine. Še dve leti sem igral za dom-državno ligo, pa jim je nekaj malega Kako si uspeval v dopisnem šahu? hista, ki me je spodbujal k temu šahu, žalski klub, ker pa nisem uspel pri-manjkalo? Prvič sem se z njim srečal med služe-ker sem se ukvarjal z računalniki. Na ti v prvo člansko ekipo, sem prestopil Lahko rečem, da zaradi velike neu-njem vojaškega roka. Prijatelj Dušan polfinalnem državnem turnirju sem na v Svobodo Ježica, kjer so med drugi-mnosti, kar mi je šlo ves čas na živ-Merlini mi je predlagal dopisno parti-hitro izgubil z Jožetom Novakom, zdaj 



mednarodnim mojstrom v dopisnem šahu. Doumel sem, da dopisni šah ni le pomoč računalnika, temveč koope­rativno sodelovanje med njim in člo­vekom. Kljub porazu sem bil drugi na državnem prvenstvu, čez dve leti leta 2002 pa kar državni prvak s točko in pol naskoka. Takrat nismo več igrali na dopisnicah, temveč po elektronski po­šti, to je trajalo okoli šest let. Začelo se je obdobje spletnega strežnika. Na in­ternetu je turnirska tabela in partije, ki jih trenutno igraš. Z enim klikom se po­javi šahovnica z želeno pozicijo. Pote­ze je treba potrjevati, da ne bi bila stor­jena pomota ali nesporazum. Poteze je treba odigrati zelo skrbno. Če parti­jo igraš eno leto, pa izgubiš zaradi neu­mne napake, je to lahko katastrofalno glede na vloženo energijo. 
Deluješ tudi kot organizatordopisnega šaha. 
To počnem od leta 2005, že deseto leto sem mednarodni delegat. Enkrat le­tno sodelujem na svetovnem kongresu dopisnih šahistov. Član Domžal Iztok Brunšek je tudi dopisni velemojster. Na 
25. svetovnem prvenstvu, leto zatem, ko sem leta 2011 postal svetovni prvak, je bil peti, kar je izjemen rezultat. Po­zneje sem igral na dopisni šahovski olimpijadi za Slovenijo, ne pa na sve­tovnem prvenstvu. V dopisnem šahu smo svetovni prvaki oštevilčeni, sem 
24. Imam vstopnico za finale svetovne­ga prvenstva in se lahko vanj vključim, kadar hočem. Prihodnje leto spet na­meravam poskusiti na tem turnirju. 
Ali so dopisni šah igrali tudi drugi domžalski šahisti? 
Nekaj let je Vide Vavpetič nadomestil umrlega Riharda Lorbeka, dobrega do­pisnega šahista, nehal pa, ko se je po­javila računalniška doba. Pavla Ko­šir je odigrala eno državno prvenstvo. Viktor Jemec je prišel do naslova med­narodnega mojstra in v državne selek­cije na manjših mednarodnih tekmo­vanjih. Šah v Sloveniji ne uživa podpo­re, ki si jo zasluži, toliko bolj velja to zadopisni šah. Športniki in zveze šah od­rivajo nekam na rob glede financiranja in medijske pozornosti, šahisti pa s po­dobno miselnostjo odrivajo nas dopi­sne šahiste. Odrivanje namesto pove­zovanja pa je tako ali tako slovenska posebnost, seveda ne samo v šahu. . 
objave 



objave 




v spo min 

Kristina Pavlin 
(1924–2016) 

V zadnjem majskem tednu smo se na domžalskem pokopališču poslovili od naše 


prijateljice in tovarišice Kristine (Kriste) Pavlin iz Stoba. 
Rojena je bila 10. avgusta 1924 v Sp. Brezovici pri Dobu. Oče Jože Gostinčar je bil trgovec z lesom in solastnik znane tiskarne Veit in drug na Viru. Bil je zaveden Slovenec in napredno usmerjen. Zato ni čudno, da so v tej tiskarni 1937. tiskali znano knjigo Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, kot avtor je bil naveden psevdonim Sperans, v resnici Edvard Kardelj. V tej tiskarni so tudi sicer tiskali pred vojno še številne druge knjige, brošure in časopise z za tiste čase zelo sporno levičarsko vsebino. Med vojno je bil glavni tiskarski stroj te tiskarne potem preseljen v ilegalno partizansko tiskarno na Krumperk, zdaj pa je v Medobčinskem muzeju Kamnik. 
Starša sta Kristino poslala po osnovi šoli v Dobu v šolo kuršulinkam v Škofjo Loko. Kristina je želela postati medicinska sestra in se je pred začetkom druge svetovne vojne vpisala na šolo za medicinske sestre v Ljubljani, vendar je morala po začetku okupacije šolanje prekiniti. 
Kot mlado dekle se je že zgodaj vključila na domačem terenu v delo organizacije Osvobodilne fronte, zlasti v Delavski enotnosti v tekstilni tovarni Coton v Domžalah (na lokaciji zdajšnjega Mercatorja). Članice in člani Delavske enotnosti so organizirali pošiljanje paketov in druge pomoči izgnancem in internirancem, pri čemer je Kristina v tovarniški organizaciji DE sodelovala z Andrejo Zorman, sekretarko krajevnega odbora OF v Domžalah, ter z Vido in Jožetom Glavanom. 
Zadnji dan avgusta 1944. so jo zaprli domžalski domobranci v zapor na svojem sedežu v stavbi nasproti železniške postaje vDomžalah (zdaj Študentski servis) kot sodelavko OF. V tem zaporu je bila do 21. septembra 1944 skupaj z Zdenko Topolovec in Jelko Perko (poročena Obradović). 
Zaradi pomanjkanja dokazov so jo morali domobranci sicer izpustiti, vendar se ne bi smela vrniti domov, temveč so jo nameravali poslati v izgnanstvo v Wolfsburg na Koroško. Vendar je potem niso izgnali zaradi priporočila lastnika tovarne Coton Rechbacha in kamniškega župana. Do konca vojne je potem delala v Domžalah najprej v gostilni Josipine Orehek in potem v gostilni Franca Vidalija v Stobu. 
Po koncu vojne se je 25. maja 1945. zaposlila najprej na Okrajnem odboru OF Domžale, kmalu potem pa na Okrajnem ljudskem odboru Kamnik, kjer je delala do 1952. leta. Potem je prišla v Zdravstveni dom Domžale kot kadrovski referent, kjer je delala vse do upokojitve leta 1970. Po vojni je spoznala domačina iz Domžal Albina Pavlina, ki je bil med vojno komisar čete vŠlandrovi brigadi, po vojni pa je bil eden najpomembnejših domžalskih gospodarstvenikov. To je bilo obdobje hitrega razvoja domžalske občine, zlasti obrti. Prav s prizadevanjem Albina Pavlina in vodilnih gospodarstvenikov so Domžale zgradile takratnajmodernejšo čistilno napravo v Študi, Halo komunalnega centra, organizirali so vsako leto Domžalski sejem obrti. Kot se je spominjala Krista ob našem obisku ob njeni 90-letnici, »se je pri nas v kuhinji in dnevni sobi Albin vedno pogovarjal samo o Domžalah, vodovodih, kanalizacijah in cestah.« 
Krista je bila med vojno ena od tisočev ‚tihih vojakov‘, ki so nevidno, vendar odločilno pomagali k razvoju in obstoju partizanskega gibanja in odpora proti okupatorju. Po vojni je skupaj z drugimi sodržavljani sodelovala po svojih najboljših močeh pri obnovi domovine in razvoju vsega tistega skupnega javnega dobra, ki ga še danes uživamo. Pripadala je tisti generaciji, ki niso skrbeli predvsem za svoje lastno dobro, temveč za skupno dobro. Njene in njihove vrednote požrtvovalnosti, tovarištva in solidarnosti so dediščina, ki bi jo morali skrbno varovati in razvijati še naprej. 
Sama je do zadnjega dne zelo živo in radovedno spremljala dnevno dogajanje v Domžalah in v širši okolici v krogu svojih otrok Alenke in Zorana ter vnukov. 
Franci Gerbec 

le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 37 
objave 
v spo min 
Ljubo Vidali 

Dogaja se nam kar naprej, da nas zapuščajo naši znameniti in z dobrim uveljavljeni ljudje. Med spomine vrednih in za Domžale zaslužnih mož je pred dnevi odšel tudi Ljubo Vidali, priljubljeni in prepoznavni Stobljan, ki je bil in ostal vse življenje Domžalec. 
Rodil se je 14. marca 1931 očetu Francu, gostilničarju na domači gostilni v Stobu, in mami Mariji, ki je fanta 'spravilagor' in pripravila za življenje. Šolo je obiskoval v domačih Domžalah, kjer je opravil tri tedanje nižje gimnazije, potem pa opravil tudi gostinsko šolo na Polževem. Gostinstvo mu potem ni dalo zaposlitve, žal tudi domača gostilna ni obstala. Ljubo si je preživetje našel v obrti in se že kmalu podal med galvanizerje in to delo kot obrtnik opravljal pravzaprav ves čas do upokojitve.
Usoda mu je za ženo našla Majdo Štiftar, prav tako dekleiz domačega kraja (mame Zorke in očeta Mihe Štiftarja), v zakonu pa sta Majda in Ljubo dobila sinova Bojana in Dušana. 
Ljubo Vidali je bil človek, ki je bil do konca predan tistemu, česar se je lotil. Mladost ga je obdarila z izbiro kolesarstva za njegov ljubljeni šport. Kot vsemu, kar je izbral, se je tudi 'biciklizma' lotil z vsem srcem, močmi, ljubeznijo in s popolno predanostjo. Kljub hudi konkurenci v tedanji skupni državi (bilo je v 50. letih prejšnjega stoletja) je bil kmalu med najboljšimi kolesarji v državi, saj je Ljubo vseskozi v svoji karieri krojil vrh tedanje kakovosti tega športa. Spomnim se ene od dirk Po Jugoslaviji, ki je vodila tudi skozi Domžale. Ljubo je tistega dne, ko so nas učence iz šole pustili v obcestje, da bi pozdravili kolesarje, našel moči in dovolj trme, da je skozi svoj kraj peljal kot prvi. Naše veselje je bilo neizmerno, saj je naš rojak vodil veliko množico najboljših kolesarjev. Mislim, da v tisti etapi Ljubo ni zmagal, a dosegel je, da smo se njegovi ljudje veselili njegove vožnje skozi njegov kraj. Ko se mu je pozneje na kolesu zgodila nesreča, je kolesarstvo počasi opustil, pozneje pa našel veliko veselja v zmajarstvu in letenju z motornimi zmaji. Tudi v tem športu je neznansko užival in se tudi tej svoji dejavnosti, ki jo je ohranjal do poznih let, predajal tako – kot vsemu, česar se je lotil –, do konca. 
Zdaj ga ni več, Ljubota, kot smo nepravilno sklanjali njegovo ime. Odšel je med spomine in med one, ki so za sabo zapustili trajno in pomembno sled; ne le zanimivo, tudi vredno. Ohranjali ga bodo še dolgo, dolgo moji in njegovi Domžalci med srčnimi ljudmi časa, ki smo ga in ga je živel Stobljan Ljubo. Naj mu bo miren počitek v domačem kraju in med njegovimi ljudmi. 
Matjaž Brojan 
v spo min 
Angelca Glavač 
(1949–2016) 

V začetku junija smo se na dobskem pokopališču domači, številni sorodniki, sodelavci, prijatelji in znanci zadnjič poslovili od spoštovane Angelce Glavač, rojene Orehek, dobre žene in mamice ter stare mame, ki smo jo Dobljani zelo dobro poznali in cenili zaradi njenega pridnega ter prizadevnega dela v društvih in organizacijah. Čeprav jo je na večini njene življenjske poti spremljala bolezen, v naših spominih ostaja kot prizadevnasodelavka, predana društvom, posebej Športnemu društvu Dob, in iskrena prijateljica. 
Čeprav od 750-letnice Doba minevajo že več kot štiri desetletja, je v naših spominih Angelca Glavač ostala nepozabna v vlogi Mete v Tavčarjevem Cvetju v jeseni v uprizoritvi tedanje dobske Svobode, zdajšnjega Kulturnega društva Jožef Virk Dob, ki je predstavo namenilo  visokemu jubileju Doba. Prav ob njeni smrti smo se posebej spomnili te njene vloge, saj je imela Angelca tudi težave s srcem, ki so žal mnogo prezgodaj končale njeno življenjsko pot. Odigrala je še par vlog, še v večji meri pa ostaja prisotnav bližnji zgodovini zdajšnjega Športnega društva Dob, saj je dolga leta, da ne napišem kar desetletja, prizadevno opravljala funkcijo tajnice športnega kluba. S svojim vestnim in predanim delom je pustila velik pečat v razvoju društva, saj je skupaj z drugimi, tudi z možem Tonetom, ustvarjalatemelje današnjega uspešnega Športnega društva Dob. Ni bila le tajnica, temveč sodelavka in iskrena prijateljica, velika pristašica športa, ki se je vselej veselila dobrih rezultatov vseh generacij športnega društva v Dobu. Prav vsem ostaja v lepem spominu. 
Bila je tudi članica krajevne organizacije za vrednote NOB Dob, Krtina, kjer jo bomo prijatelji še posebej pogrešali. Vendar ne pozabili, da čas, ko obujaš spomine, nikoli ne mine. 
V imenu vseh, ki smo z njo sodelovali in prijateljevali: hvala ti, draga Angelca! 
Domačim izrekamo iskreno sožalje. 

Sodelavci in prijatelji 

ROK ZA ODDAJO 

Naslednja številka Slamnika izide v petek, 26. avgusta 2016. 
Rok za oddajo prispevkov je v četrtek, 11. avgusta 2016, do 12. ure. 
Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca 

Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš 
e-naslov: urednistvo.slamnik@gmail.com 

OBČINA DOMŽALE 
JAVNI RAZPIS 
ZA PRIJAVO SOFINANCIRANJA PROJEKTOV IN PROGRAMOV DELA Z MLADIMI V LETU 2016 
I. Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. l. RS, št. 11/11­UPB4, 14/13-popr., 101/13, 55/15-ZFisP in 96/15-ZIPRS1617), Pravilnika za vrednotenje družbenih, socialnih in humanitar­nih projektov in programov, ki se sofinancirajo iz proračuna Občine Domžale (Uradni vestnik Občine Domžale, št. 9/13) in Odloka o Proračunu Občine Domžale za leto 2016 (Uradni ve­stnik Občine Domžale, št. 4/15, 11/15 in 4/16) Občina Domžale v letu 2016 načrtuje sofinanciranje projektov in programov dela z mladimi. 
II. Predmet javnega razpisa: 
Predmet sofinanciranja so projekti oziroma programi za delo z mladimi. 
III. Pogoji za sofinanciranje: 
– 
fizična ali pravna oseba, ki ima registrirano dejavnost s področja za delo z mladimi (v kolikor iz AJPES ni razvidna registrirana dejavnost vlagatelja za izvajanje projektov in programov dela z mladimi, je potrebno priložiti: dokazilo o registrirani dejavnosti za izvajanje navedenih programov – npr. kopija ustanovitvenega akta vlagatelja), 

– 
program oziroma projekt se izvaja na območju občine Dom­žale ali za občane občine Domžale, 

– 
prijavitelj ni subjekt, katerega program je že financiran ali sofinanciran oziroma bi lahko bil financiran ali sofinanci­ran iz drugih občinskih proračunskih postavk, 

– 
prijavitelj ni neposredni ali posredni proračunski uporab­nik. 


Pri postopku dodeljevanju sredstev se bodo upoštevale določ­be Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (Ur. l. RS, št. 69/11-UPB2) ali drugega zakona o dolžnosti izogibanja na­sprotju interesov. 
IV. Merila: 
– 
jasno opredeljeni cilji in nameni projektov oziroma progra­mov (starostne skupine, katerim je program namenjen, na­menjeno otrokom iz socialno ogroženih družin), 

– 
pričakovano število vključene mladine, občanov občine Domžale, 

– 
izvirnost, inovativnost, kakovost programov oziroma pro­jektov (program prilagojen starosti udeležencev, strokoven kader, sodelovanje z vrtci, šolami, centri za socialno delo, program je v preteklem letu že bil izvajan, program upora­blja sodobna znanja in spoznanja ter metode dela, aktivno vključevanje udeležencev), 

– 
delež zagotovljenih lastnih neproračunskih sredstev, 

– 
delež programa, realiziran s prostovoljnim delom. 


Sredstva za sofinanciranje projektov oziroma programov dela z mladimi se upravičencem dodelijo na podlagi postop­ka, opredeljenega v zakonu, ki ureja javne finance. 
V. Višina proračunskih sredstev, ki jih bo Občina Domžale do­delila na podlagi tega razpisa posameznemu upravičencu, ne bo presegala 80% načrtovanih stroškov, povezanih z izvedbo projektov oziroma programov dela z mladimi. 
Prijavitelj mora vlogi priložiti tudi natančen načrt stroškov po vrstah za izvajanje prijavljenega programa, ki bo podlaga za sofinanciranje in zapisnik zadnje seje zbora članov, v koli­kor je prijavitelj društvo oziroma zapisnik zadnje seje organa upravljanja, ki ne sme biti starejši od 1 leta. 
Občina Domžale ne bo sofinancirala stroškov reprezen­tance (pogostitev ipd.), obdaritev, stroškov izletov oziroma ekskurzij, stroškov zdravljenja, stroškov telefonije in stroškov prevozov, ki niso v neposredni povezanosti z izvajanjem pro­jekta oziroma programa dela z mladimi. 
Najnižji znesek sofinanciranja, ki ga mora v skladu s po­goji in merili doseči prijavljen projekt oziroma program, ki je predmet tega javnega razpisa, je 200,00 EUR 
VI. Sredstva bodo dodeljena za izvajanje projektov oziroma programov dela z mladimi v letu 2016. Dodeljena proračunska sredstva za izbrane projekte oziroma programe morajo biti po­rabljena v proračunskem letu 2016, skrajni rok za predložitev zahtevka za izplačilo je 5. 12. 2016. 
Prejemnik sredstev mora pri porabi sredstev upoštevati zakon, ki ureja javno naročanje, če so izpolnjeni pogoji, dolo­čeni v navedenem zakonu. 
VII. Okvirna vrednost razpoložljivih sredstev za javni razpis znaša v letu 2016: do 3.000,00 EUR Rok za oddajo vlog: 22. 8. 2016 
VIII. Razpisna dokumentacija obsega: 
– besedilo razpisa, 
– obrazec prijave. 

Obrazci za prijavo lahko dvignete v vložišču Občine Domžale ali na spletni strani: www.domzale.si, pod rubriko »Razpisi« in je obvezni sestavni del prijave. 
IX. Vloge z obrazcem, ki je obvezen del prijave, s pripisom »za javni razpis št. 600-6/2016 – delo z mladimi« lahko vložite osebno v vložišče Občine Domžale, soba št. 4 ali pošljete pripo­ročeno po pošti na naslov: Občina Domžale, Oddelek za druž­bene dejavnosti, Ljubljanska cesta 69, 1230 Domžale. 
Vse dodatne informacije dobite na telefonski številki: 01 722 01 00 int. 20150 (Tjaša Zanoškar). 
X. Vlagatelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni predvi­doma v roku 60 dni po roku za oddajo vloge.
 Župan Toni Dragar 
POMOČ DRUŽINI NA DOMU 
Socialna oskrba na domu je namenjena osebam, ki ima­jo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v svojem domačem okolju in se ne morejo oskrbovati same ali ob po­moči svojih najbližjih. 
Kdo so upravičenci do socialne oskrbe na domu 
– osebe, stare nad 65 let, ki zaradi starosti ali pojavov ki spre­
mljajo starost, niso sposobne za popolnoma samostojno 
življenje, 

– osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem varstvu 
duševno in telesno prizadetih oseb, 
– 
druge invalidne osebe, ki jim je priznana pravica do tuje pomoči in nege za opravljanje večine življenjskih funkcij, 

– 
kronično bolne osebe in osebe z dolgotrajnimi okvarami zdravja, 

– 
hudo bolni otrok ali otrok s težko motnjo v telesnem in du­ševnem razvoju, ki ni vključen v organizirane oblike varstva. 


Obseg socialne oskrbe 
– 
Pomoč pri temeljnih dnevnih opravilih je pomoč pri oblačenju ali slačenju, pri umivanju, hranjenju in opra­vljanju osnovnih življenjskih potreb, vzdrževanje in nega osebnih ortopedskih pripomočkov. 

– 
Gospodinjska pomoč obsega prinašanje enega pripra­vljenega obroka hrane ali nabava živil in priprava enega obroka hrane, pomivanje uporabljene posode, osnovno čiščenje bivalnega dela prostorov z odnašanjem smeti, postiljanje in osnovno vzdrževanje spalnega prostora. 

– 
Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov vključuje vzpostavljanje socialne mreže z okoljem, s prostovoljci in sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in po­trebah upravičenca ter priprava upravičenca na institu­cionalno varstvo. 


Upravičenec je upravičen do pomoči na domu, če potrebuje dve opravili iz dveh različnih sklopov opravil. 
Kako do storitve 

Storitev se začne na zahtevo upravičenca ali njegovega zako­nitega zastopnika. Pred začetkom izvajanja storitve se sklene dogovor o obsegu, trajanju in načinu opravljanja storitve. 
Kdo so izvajalci socialne oskrbe na domu 
Storitev izvajajo socialne oskrbovalke na domu, ki so usposo­bljene za socialno oskrbo na domu po verificiranem programu usposabljanja. 
Trajanje storitve 

Neposredno izvajanje storitve na domu upravičenca se lahko izvaja vse dni v tednu in sicer največ do 20 ur tedensko. V pri­meru, ko zaradi potreb upravičenca storitev izvajata dva izva­jalca neposredne socialne oskrbe, se lahko število ur mesečno poveča za največ eno tretjino. 
Plačilo storitve 

Storitev plača uporabnik po ceni, ki jo sprejme občina. 
Če uporabnik ni sposoben plačati stroškov storitve, niti njegovi otroci ali drugi zavezanci, lahko pri pristojnem Centru za socialno delo prosi za oprostitev plačila. 
Osebe s statusom invalida po Zakonu o družbenem var­stvu duševno in telesno prizadetih oseb ter oseb, ki prejemajo trajno socialno pomoč, so po 100. členu Zakona o socialnem varstvu oproščene plačila storitve v celoti. 
Izvajalec storitve 

Comett, zavod za pomoč in nego na domu 
Tbilisijska 57 b, 1000 Ljubljana 
Informacije: 

T: 01 721 10 21, 01 244 31 05 
M: 031 740 466 

E: zavod.campa@comett.si, barbara.kos@comett.si 
MALI OGLASI 




38 | slamnik š tev ilk a 7 |j u l ij 2016 |l e t n ik lv i 
objave | pisma bralcev 
pisma bralcev

Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, pov­zemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgo­vori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posame­znikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost 
avtorja. 

Lek 
V 6. številki Slamnika je bil na 39. strani objavljen članek Katarine Kle­menc, direktorice korporativnega ko­municiranja v Leku, kot odgovor na prispevek občinske svetnice Andreje Šuštar. Svetnico obtožuje navajanja neresničnih in zavajajočih podatkov 
o Lekovih okoljskih vplivih, namesto javno dostopnih informacij. Podatke sem ji posredoval jaz, zato se v prime­ru, da so res netočni, iskreno opravi­čujem obema. 
Časopis Finance je 22. 2. 2005 objavil članek o največjih onesnaževalcih voda v Sloveniji, Lek Mengeš je bil s 34188 EO na tretjem mestu. Tanja Do­lenc, direktorica Agencije republike Slovenije za okolje, je pojasnila, da je EO mogoče razumeti kot približek onesnaženja, ki ga v okolju povzroča človek. Ta kazalnik služi za obračun okoljske dajatve in če bi bil tako zelo napačen in zavajajoč, se čudim, da je bil Lek pripravljen plačevati neupravi­čeno visoke dajatve. Veseli me, da naj bi bili aktualni podatki bistveno nižji. Spletne strani, ki jo je Klemenčeva na­vedla v članku, do danes ni bilo moč odpreti, tudi poročila o trajnostnem razvoju družbe za leto 2015 še ni na spletu. 
Marca letos smo krajani Preserij na Javni obravnavi o spremembah in dopolnitvah OPPN Lek Mengeš-Dom­žale izrazili svoje pomisleke glede širitve Leka na obstoječi lokaciji. Zaenkrat naj bi rušili, gradili, rekon­struirali, dogradili objekte znotraj kompleksa in dvignili obstoječe stav­be na višino do 25 m, s toleranco 1 m navzgor, višina tehnoloških naprav na vrhu stavb ni omejena. Sredi men­geškega polja bo zrasla nova garažna hiša za zaposlene s 480 parkirnimi mesti. Z novim OPPN občine Domža­le se bo Lekov kompleks z današnjih 5,6 ha v domžalski občini širil za do­datnih 8 ha. Širil se bo na najboljših kmetijskih zemljiščih, na območju varovanja vodnih virov, od naselja ga bo ločevala le železnica. Poleg labo­ratorijskih bodo povečevali tudi pro­izvodne kapacitete. Predmet nestri­njanja krajanov torej ni le dvig dveh poslopij v območju KS Preserje, kot bi bilo moč razumeti iz zapisa gospe Klemenčeve. 
Lansko leto je Lek zaprosil ARSO za okoljevarstveno soglasje za poveča­nje kapacitete sežigalnice nevarnih odpadkov z 19,2 na 40,9 t/dan. Ker gre za večjo spremembo v obratova­nju naprave, ki lahko povzroča one­snaževanje okolja večjega obsega in ima lahko znatne negativne vplive na zdravje ljudi in okolje, je bilo treba iz­vesti presojo vplivov na okolje. Iz jav­nega naznanila izvemo, da se to oko­lje konča znotraj Lekove ograje, kljub 17-metrskem dimniku in dejstvu, da se vroči dimni plini najprej dvigajo in potem potujejo z vetrom. Ker je v na­ših krajih najpogostejši prizemni veter jugozahodnik, bi vsaka resna analiza pokazala, da smo bolj ogroženi prebi­valci severozahodnih Preserij kot pa tisti znotraj ograje. Gospa direktorica pravi, da sta megla in ivje v okolici to­varne rezultat nastajanja vode pri iz­gorevanju zemeljskega plina. Če bi bil to edini vzrok, bi bila tovarna Količevo karton vsako zimo prekrita s snegom, saj njihov parni kotel proizvaja kar 60 ton vodne pare na uro. Nastajanje omenjenih pojavov v okolici onesna­ževalcev zraka močno pospešijo kon­denzacijska jedra, majhni delci, ki jih tudi najnovejši filtri ne zaustavijo v celoti. 
Dejstvo je, da vse sežigalnice pred­stavljajo znatno tveganje za zdravje in okolje skupnosti, ki nanje mejijo kakor tudi za prebivalstvo nasploh. Celo tehnološko najnaprednejše seži­galnice emitirajo na tisoče onesnažil, ki kontaminirajo naš zrak, tla in vodo. Mnoga od teh onesnažil vstopajo v hrano in se koncentrirajo navzgor po prehrambni verigi. Nedavna študija, ki jo je objavil AmericanEconomicRe­view, ugotavlja, da imajo v ameriški industriji sežigalnice najvišje razmer­je med negativnimi gospodarskimi vplivi kot posledicami onesnaževanja zraka in finančno dodano vrednostjo te industrije. 
Zavedam se in cenim, da Lek zaposlu­je veliko okoliških prebivalcev. Vedeti pa moramo, da je le del multinacio­nalke, ki ni dobrodelna organizacija. Verjamem, da imajo vodilni delavci dobre namene, a so le orodje v rokah lastnikov, ki jim je daleč najpomemb­nejši dobiček. Na primeru finske No­kie smo se naučili, da tudi najuspe­šnejša podjetja v zelo dobičkonosnih panogah lahko na hitro odpustijo več tisoč delavcev. Prosim, da vsaj posku­šate razumeti našo zaskrbljenost, saj nas kljub trditvam odgovornih, da so naš zrak, voda in hrana neoporeč­ni, vedno več oboleva za boleznimi modernega časa. Če je razvoj Leka povezan z odgovornim ravnanjem do okolja, kot trdi naslov članka, bo po­trebna širitev na primernejši lokaciji, ki jih v Sloveniji ne manjka, saj imamo veliko opuščenih industrijskih objek­tov in neizkoriščenih poslovnih con, odmaknjenih od naselij in virov pitne vode. 
Miha Kosmač 

Ekološke vzpodbude ali kam z denarjem 
Vse več občanov se zaveda potrebe po toplotni izboljšavi svojih hiš. Ustrezna toplotna zaščita fasade, vgradnja ka­kovostnih oken in posodobljenje ogre­valnih sistemov pomenijo po daljšem obdobju znatnejše finančne prihran­ke, predvsem pa manjšo porabo ener­gentov in s tem manjše onesnaževanje okolja. 
Država že prek republiškega Eko­sklada pomaga državljanom z de­narnimi subvencijami pri sanacijah stavb. Tudi nekatere občine, med njimi kamniška, namenjajo določe­na sredstva za te namene. Domžal­ska občina, tretja v državi po višini komunalnega prispevka pri novo­gradnjah, pa tudi zelo razsipna pri nekaterih investicijah, finančnih vzpodbud svojim občanom ne daje. Pa bi bile vsaj na simbolni ravni upravičene, saj bi s tem nakazala ekološko naravnanost. Seveda pa bi imeli občinski uradniki nekaj več dela. Vredno razmisleka. 
Jože Nemec, društvo za varstvo okolja 

le t n i k lv i | j u l ij 2016 | štev ilk a 7 slamnik | 39 
križanka 

7 
Kulturni dom 
nagradna 
Franca Bernika, p. p. 2 

križanka 1230 Domžale 
Nagrajuje Kulturni dom Franca Bernika Domžale 
Nagrade: Trikrat po dve vstopnici za ogled filma  v Kulturnem domu F. Bernika za sezono 2016/2017 
Pravilne odgovore nam lahko pošljete do ponedeljka, 15. 8. 2016 na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljubljanska 61, 1230 Domžale 
nagradna križanka 6 
Rešitev križanke je: POLETNI FILMI V MESTNEM KINU DOMŽALE Nagrajenci za pravilno rešiltev prejmejo po dve vstopnici za ogled filma v sezoni 2015/2016 v Kulturnem domu F. Bernika,  ki nagrade tudi podarja. Prejemejo jih: 
Robert Ručigaj iz Radomelj Zvonka Slapar s Pšate Simona Drolc iz Kamika